LETO II. 7 SEPTEMBER glasilo szdl občine logatec Na podlagi 251. člena statuta občine Logatec (Ur. list 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. septembra 1976 sprejela ODLOK o pobratenju občin Gacko in Logatec 1. člen Občina Gacko iz Socialistične republike Bosne in Hercegovine in občina Logatec iz Socialistične republike Slovenije skleneta pobratenje z namenom nadaljnjega razvijanja in utijevanja sodelovanja ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, ki seje skovalo med NOB in se utrjevalo v povojni graditvi nove Jugoslavije. Pobratenje ima namen negovati vrednote socialistične revolucije ter nadaljnji razvoj socialistične samoupravne dmžbe v korist delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov ter tesnejše družbenopolitično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med obema občinama. V imenu občin Gacko in Logatec podpišeta listino o pobratenju predsednika skupščin občin na slavnostni seji skupščine občine Logatec dne 11. septembra 1976 v Logatcu. 3. člen Ta odlok velja od dneva sprejema in se objavi v Uradnem listu SRS SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA PREDSEDNIK SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC Štev. 93 b - 1 /76 Dušan de GLERIA 1. r. Datum: 11. 9. 1976 Veliki napori in tudi občutna odrekanja delovnega kolektiva Konfekcija so po 15 letih omogočila gradnjo tega industrijdtega objekta v Logatcu Zares, dobro gospodarijo K velikemu uspehu delovnega kolektiva Konfekcija iskreno čestitamo Minilo je petnajst let od ustanovitve delovne organizacije ..Konfekcije11. Časovno to niti ni tako dolgo, kaj paje bilo ustvaijencga v tem obdobju, je vredno vse pozornosti. Zato ne bo odveč, če seznanimo širšo javnost s prehojeno potjo, z uspehi, odkrekanjem, odločanjem, premagovanjem težav in končno z izrednim delovnim uspehom - izgradnjo novih proizvodnih prostorov na logaškem polju. Pred 15. leti je bila v okviru invalidskih delavnic iz Ljubljane ustanovljena delavnica za konfekcijo v Gornjem Logatcu. Prva delavnica je bila v bivši trgovini pri Rusu. Ker prostori niso dovoljevali zaposlitve več- jega števila delavcev, so v delavnici blago samo krojili, šivale pa so ga delavke na svojih domovih. Krojenje je bilo ročno, uporabljali so le mizo in lastne škarje. Kljub temu delovni uspehi niso bili slabi in kmalu so iz ožjega logaškega okolja prešli na kooperante še v druge kraje, in to v Rakek, Žiri in celo v Ljubljano. Ker niso imeli skoro nobenih obratnih sredstev, so si pomagali na ta način, da so jim trgovine dajale blago na kredit, nato so tem trgovinam prodajali svoje izdelke in s tem plačali dolgove. Že ta razširitev je zahtevala nove prostore; odločili so se, za dodatne prostore pri Urbasu (klobučarju) v Gor. Logatcu. Proizvodnja se je večala, večalo se je tudi število kooperantov. Vse to paje narekovalo potrebe po večjih prostorih in po večjem številu zaposlenih. Tako se je maloštevilni kolektiv odločil leta 1966 za adaptacijo prostorov v Dolenjem Logatcu. Po izvedeni adaptaciji se je začelo hitro večati število zaposlenih in tudi obseg proizvodnje. Prodor na trg je bil iz dneva v dan vidnejši. Delavci Konfekcije so se zavedali, da bo treba prej ali slej misliti na jutrišnji dan in da v prostorih, kjer trenutno delajo, ne bodo mogli razviti modeme tehnologije, niti konkurirati s svojimi izdelki na domačem in tujem trgu. Zato ni čudnti, da so začeli premišljevati o izgradnji novega proizvodnega objekta. Kljub vsem težavam so leta 1973 začeli z izgradnjo novega proizvodnega objekta na. logaškem polju. Odločitev za gradnjo pa ni bila tako preprosta, saj so se delavci zavedali, da bo gradnja novega objekta stala ca. eno milijardo starih din in da bo treba večji del sredstev zagotoviti v lastni delovni organizaciji, le del sredststev pa je v obliki kratkoročnega kredita nudila Ljubljanska banka. Končni obračun je pokazal, da je v nov objekt vloženih osemsto milijonov starih din lastnih sredstev in tristo milijonov (SD) kredita LB. Treba je poudariti, da v tej vsoti ni zajeta notranja oprema, Zvone Jernejčič, direktor od ustanovitve Konfekcije do danes ki bo zahtevala še posebno pozornost. Površina celotnega objekta znaša 2100 m2 in je razdeljena: 1/3 prostora je namenjena za šivalnico, krojilnico, 1/3 za skladišče, garažo in mehanično delavnico in 1 /3 za kotlovnico, kuhinjo, jedilnico, garderobo, umivalnico in za pisarniške prostore. Celotna površina bo tako omogočila nadaljnji razvoj na področju uvedbe novih tehnoloških postopkov ter ureditev in izvedbo tistih stvari, ki vplivajo na izboljšanje družbenega standarda delavcev. V novem objektu se bo postopoma zaposlilo še najmanj 50 ljudi in bo tako skupno število zaposlenih okrog 180 ljudi. Drugi, morda enako velik delovni uspeh kolektiva Konfekcije, pa je prodor njihovih izdelkov na domač in tuj trg. Danes ni več v Sloveniji nobenega večjega tekstilnega grosista, ki ne bi bil kupec njihovih izdelkov. Čedalje bolj se veča (Nadaljevanje na 3. strani) • • • se razširili v hišo pri Urbasu . .. ... in od leta 1966 dalje do sedanje preselitve pa proizvajali v tej precej predelani hjiši (Nadaljevanje z 2. strani) povpraševanje tudi iz drugih republik - Hrvaške, Srbije in Črne gore. Močno se je povečal izvoz v Zahodno Nemčijo. Kljub povečanju pa bi želel dosedanji kupec skleniti še večje pogodbe, ki bi naj že v naslednjem letu znesle 100 % povečanje napram letošnjem letu. Ob tem je razveseljivo dejstvo, da so tako domači kot tuji kupci zadovoljni s kvaliteto izdelkov. Da so to dosegli, so bili potrebni precejšnji napori celotnega kolektiva. Nadaljnja prizadevanja so usmeijena tudi v izboljšanje življenjskega standarda delavcev. V ta namen bo v novem objektu lepo urejena kuhinja in jedilnica, kjer bo preskrbljeno za tople obroke prehrane. Poleg tega bo prostor za razne delovne sestanke in prireditve. Še posebna skrb posvečena rasti osebnih dohodkov delavcev. Že v letošnjem letu so uspeli, da so se osebni dohodki izenačili s sorodnimi delovnimi organizacijami v Sloveniji. Prizadevajo si, da bi se dohodki še izboljšali, kar bo še dodatna stimulacija za vse delavce in nov elan za nove delovne uspehe. Ne na koncu pa je potrebno, da omenimo ime, ki je vezano od vsega začetka na delovno organizacijo Konfekcije. Od prvega dne do danes izredno uspešno vodi delovni kolektiv Zvone Jernejčič. Kaj vse je v tem Času doživel, je težko opisati. Samo če pogledamo, daje bilo ustvarjenega pod njegovim vodenjem vse, kar je prej opisano, je to delo, ki je vredno zavidanja. Kljub temu, da je bilo pod njegovim vodenjem toliko ustvarjenega, pa o tem ne govori dosti. Njegovo največje zadovoljstvo je v tem, da je kolektiv prizadeven, delaven in pripravljen v najtežjih trenutkih narediti vse za razvoj in napredek delovne organizacije. Prav to se kaže tudi v novem objektu, ki bo otvorjen za občinski praznik 11. 9. 1976. Če bodo delavci Konfekcije še naprej gospodarili tako kot doslej, potem bomo še priča marsikateremu njihovemu uspehu. Prav to je želja ožje in širše družbenopolitične skupnosti, saj le-to pripomore k hitrejšemu razvoju našega dmžbenega sistema in blagostanju našega delovnega človeka. Bogomir Ajdič Program prireditev v počastitev praznika občine Logatec od 6: do 12. septembra 1976: Ponedeljek, 6. 9. ob 16.00 uri Začetek nogometnega turnirja v grajskem parku TOREK, 7. 9. ob 16.00 uri Balinarski turnir na balinišču za Jačko SREDA, 8. 9. ob 17.00 in 20.00 uri Barvni film iz naše revolucije ODPISANI (vstop prost) ČETRTEK, 9. 9. ob 20.00 uri Kulturni večer (sodelujejo pevski zbori in mladi glasbeniki) PETEK, 10. 9. ob 10.00 uri Uradna otvoritev novega dela tovarne Valkarton ob 16.00 uri Otvoritev asfaltirane Pokopališke ceste v Gornjem Logatcu ob 17.00 uri Finale nogometnega turnirja v grajskem parku ob 19.00 uri Družabno srečanje v Gornjem Logatcu SOBOTA, 11. 9. ob 9.00 uri Komemoracija pred spomenikom padlih borcev na Grčarevskem vrhu ob 10.00 uri Slavnostna seja Skupščine občine Logatec ob 12.00 uri Otvoritev novih proizvodnih prostorov Konfekcije Logatec ob 19.00 uri Tek ob žici okupiranega Logatca ob 20.00 uri Družabni večer pred Narodnim domom v Logatcu NEDELJA, 12. 9. ob 6.00 uri Budnica ob 9.00 uri Pohod članov ZRLS in mladine v Kališe ob 9.00 uri Promenadni koncert logaške godbe na pihala Občani! Udeležite se prireditev v času od 6. do 12. septembra ob praznovanju občinskega praznika. V nedeljo, 12. septembra 1976 ob 11. uri dopoldne, pridite na otvoritev nove tovarne delovnega kolektiva Konfekcija Obrazložitev odloka o pobratenju občin Gacko in Logatec Narodnoosvobodilna borba in ljudska revolucija sta združili jugoslovanske narode in narodnosti v nedeljivo celoto. Nova samoupravna socialistična skupnost je zrasla iz krvi in trpljenja vseh jugoslovanskih delovnih ljudi, ki so se bojevali za novo družbeno ureditev v raznih enotah narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ne glede na republiške in pokrajinske meje. Tak izrazit primer so vsekakor borci 29. udarne divizije IV. armije JA, ki so v 30 dneh skoraj brez počitka prebijali pot iz Hercegovine prek Sarajeva, Like, Istre, Gorskega Koto ra. Ilirske Bistrice, Pivke, Trsta, Postojne prek naše občine, da bi 9. maja 1945 skupaj z enotami XV. in XVIII. divizije osvobodili našo prestolnico Ljubljano in nato še Kranj, Škofjo1 Loko, Jesenice in Tržič. V končnih operacijah za osvoboditev Ljubljane so borci 29. udarne divizije naleteli prav na območju naše občine na umikajočega sovražnika, kije za vsako ceno hotel obdržati ključne položaje na relaciji Postojna Logatec. V teh bojih je padlo v Grčarevcu in na Grčarevskem vrhu 27 borcev XIII. in XIV. brigade navedene divizije. Mladi kmečki fantje in delavci - Hercegovci niso dočakali radosti naših narodov in narodnosti, niso doživeli dneva zmage -dneva svobode, padli so na pragu svobode in počivajo v slovenski zemlji. Največ teh fantov je bilo iz občine Gacko. V preteklem letu seje delegacija občine Gacko odzvala našemu vabilu in se udeležila proslave 30. obletnice osvoboditve. Na čelu delegacije je bil narodni heroj in general polkovnik Vlado ŠLGRT. nekdanji komandant 29. udarne divizije. Ob tej priložnosti je bila izražena želja predstavnikov občine Gacko, da bi se občini Gacko in Logatec pobratili. Družbenopolitični zbor Skupščine občine Logatec je na 3. seji 16. 2. 1976 obravnaval med drugim tudi vprašanje pobratenja in sklenil, da je treba pričeti s pripravami^ ter zadolžil Skupščino občine in občinsko konferenco SZDL Logatec, da uredita vse potrebno za uresničitev navedenega predloga. Sklepe družbenopolitičnega zbora smo sporočili Skupščini občine Gacko, ki nam je sporočila, da s tem soglaša, prav tako pa je o pobratenju dal pozitivno mnenje Koordinacijski odbor pri republiški konferenci SZDL Bosne in Hercegovine. Listino o pobratenju naj bi podpisala oba predsednika skupščine na slavnostni sqi v počastitev praznika občine Logatec dne 11. septembra 1976. (Nadaljevanje na 4. strani) Z letošnjimi deli so v Gorenji vasi asfaltirali vse pomembnejše poti v naselju. Krajani so zlasti zadovoljni z ureditvijo Pokopališke ceste ZA PRAZNIK ASFALT Iz krajevne skupnosti „Tabor" Logatec (Nadaljevanje s 3. strani) Da bi delegati lažje spoznali občino Gacko, s katero se bomo pobratili, posredujemo o njej nekaj informacij: Občina Gacko sodi med manjše občine, obsega 73.600 ha in leži na znanem Gackem polju v vzhodni Hercegovini na meji z republiko Črno goro. V 72 naseljih živi nad 12.000 prebivalcev (stanje 1971) in ima okoli 2.470 gospodinjstev. Od celotne površine odpade na gozdna zemljišča 18.863 ha, na travnike in pašnike 49.700 ha, ostale površine pa so njive in vrtovi. Občani Gacka se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, saj ustvarjajo nad polovico narodnega dohodka s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo. Občina ima od gospodarskih vej razvito le tekstilno industrijo - Kombinat za proizvodnjo dekorativnih tkanin in tkanin za opremo pohištva. gradbeno podjetje za visoke in nizke gradnje ter predelavo lesa. Občina razvija tudi trg o-, vino, gostinstvo in turizem. V družbenem sektorju je zaposlenih nad 1.000 delavcev (1974). Od tega nat) 300 v industriji. 200 v kmetijstvu, preko 100 v gradbeništvu ter 150 v trgovini in gostinstvu. V letu 1974 je znašal ustvarjeni narodni dohodek približno 6 milijard starih dinarjev, kar je na prebivalca približno 500.000 starih din. Proračunski dohodki občine so v istem obdobju znašali nekaj nad 720 milijonov S din, kar je približno enako kot v občini Logatec. Na področju izobraževanja in vzgoje deluje 26 osnovnih šol z nad 1.900 učenci in ena srednja šola z 270 dijaki. Iz tega zelo skopega prikaza lahko povzamemo, da je občina Gacko po svoji velikosti sicer štirikrat večja od Logatca, da ustvarja svoj dohodek pretežno od kmetijske in gozdarske dejavnosti ter trgovine in gostinstva. Predsednica družbenopolitičnega zbora skupščine občine Logatec T,.tjana Štirn Zaščita cvetja Z Vrha nad Rovtami smo prejeli naslednje pismo: „Strinjam se s Tatjano Štirn, ki piše v Logaških novicah o ,Najlepša je ukradena roža’. Pri nas namreč raste redka cvetica, po imenu blagajana, ki je bila nekdaj zaščitena, a pravijo, da je tudi zdaj; toda kako? Že koncem februarja, če od leze sneg, pokukajo iz mahu lističi z nastavkom cvetja. Takrat pa nekateri kar po njih. Škoda, saj je tako lepo, ko greš po mahu kakor po mehki preprogi in te blagajana s svojim vonjem opozori Utrgaš eno, morda dve še za sestrico ali hčer. Vendar, v vazi ne stoji dolgo. Ni pa lepo, da jih trgaš vsepoprek Pazimo na zaščiteno rožo, dokler je je še kaj! Marija Treven Praznovanju letošnjega praznika občine Logatec se pridružujejo tudi delovni ljudje in občani krajevne skupnosti „TABOR“ Logatec. Ob tem našem skupnem prazniku je prav, da poudarimo poleg vseh ostalih delovnih uspehov tudi uspehe, ki smo jih letos dosegli v naši krajevni skupnosti. Med pomembnejše uspehe moramo vsekakor šteti asfaltiranja dobršnega dela krajevno pomembnih cest, kar v našem primeru pomeni praktično vse ceste v naselju „Gorenja vas“. Zaradi boljše predstave o tem, kaj predstavlja v življenju in delu občanov krajevne skupnosti oziroma dela krajevne skupnosti obnova Režiške ceste, dela Podstrmiške ceste in Pokopališke ceste v celoti, naj povedo naslednji podatki: celokupna investicija je ovrednotena 540.000 din, pri čemer sodelujejo neposredno prizadeti občani, to so tisti, ki imajo stavbe neposredno ob omenjenih cestiščih, s 190.000 din, (prispevek na gospodinjstvo znaša od 1350 do 4500 din), 90.000 din pa so prispevala vsa gospodinjstva na območju krajevne skupnosti, vključujoč tudi gospodinjstva iz naselja „Blekova vas“, (prispevek na gospodinjstvo znala 300 din). Pri tem torej sodelujejo tudi vsi tisti občani, ki sicer ne stanujejo v naši krajevni skupnosti, imajo pa grobišča svojcev na krajevnem pokopališču. Jasno je, da si ni mogoče zamisliti realizacije tako velike investicije brez pomoči širše druž- bene skupnosti, pri tej naši bo v skladu s predhodno sprejetim programom na področju cestnega gospodarstva sodelovala z 264.000 din. Prav je, da ob tem uspehu in ko praznujemo občinski praznik poudarimo dobro organiziranost in povezanost občanov v organizaciji socialistične zveze, v kateri usklajujemo interese občanov in je nosilka politične akcije za dosego vsega za kar so se odločili na svojih zborih občani in delovni ljudje krajevne skupnosti spomladi letošnjega leta. Takšnega uspeha pa ne bi dosegli, če ne bi deloval v naselju Gorenja vas vaški odbor SZDL kot celota. Povedati je treba, da nas čaka še ureditev kanalizacije v samem naselju »Gorenji Logatec", kar predstavlja dodatnih 500.000 dinaijev, in dd ob upoštevanju nalog, ki jih ima krajevna skupnost tudi na področju organiziranja ljudskega odpora, družbene samozaščite, zagotavljanja pogojev dela društvenih organizacij in društev predstavlja v letu 1976 celotna investicijska dejavnost naše krajevne skupnosti 1,260.000 dinarjev. Na koncu naj povem, da je ravno asfaltiranje »Gorenje vasi" in ureditev kanalizacije, kot dela bodočega kanalizacijskega sistema v Logatcu, pokazalo, kako potrebno je sodelovanje in razumevanje občanov za skupne probleme. Upoštevati in spoštovati moramo tisto ustavno načelo, ki pravi, da morajo poleg družbene skupnosti, delovnih organizacij in delovnih skupnosti tudi občani sami prispevati sredstva za zadovoljevanje potreb v krajih, kjer živijo. Janez Smole USMERNEJŠE IZOBRAŽEVANJE Končala se je javna razprava o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Zveza sindikatov Slovenije je že sprejela stališča do predlaganih zasnov preobrazbe v usmerjeno izobraževanje. Iz razprave in predloga izhajajo zlasti stališča, da bomo z usmerjenim izobraževanjem dosegli večjo splošno, družbeno in strokono tehnično razgledanost ob večji učinkovitosti izobraževanja in zmanjšanju osipa na šolah. Z usmerjenim izobraževanjem bi dosegli tudi večjo povezanost izobraževanja z delom in ob delu in s tem neposredno vključitev izobraževanja v združeno delo. Bistveno pa bi spremenili tudi odnose pri poklicnem usmeijanju, saj bi na ta način v večji meri lahko upoštevali nagnjenja mladih in omogočili napredovanje po njihovih sposobnostih in nagnjenjih ter dosegli večjo usklajenost izobraževanja z družbenimi potrebami. V sistem usmerjenega izobraževanja bo potrebno vključiti tudi sedanje poklicno izobraževanje, ki omogoča strokovno usposabljanje mladine, ki ni dokončala uspešno vseh osem razredov osnovne šole. V sistem je vključeno tudi dopolnilno funkcionalno izobraževanje za delovna mesta ter ostalo izobraževanje v delovnih organizacijah. Postavljeni cilji pa bodo zahtevali vsaj v začetnem obdobju več finančnih sredstev, kot smo jih doslej uporabili za področje vzgoje in izobraževanja. Da bo sistem dejansko dal predvidene rezultate, bo potrebno izdelati še marsikaj, od* metod za poklicno usmerjanje mladine do ustanavljanja centrov za usmerjeno izobraževanje. a. Č. Teče, teče bistra voda Vendarle v Logatcu dovolj vode Logaški vodovod ima že dobršno zgodovino, saj 80 in več let niti ni tako malo. Prej so si ljudje pomagali z vodnjaki, studenci. Prvi vodovod so Lo-gačani zgradili leta 1894, vodo pa so napeljali iz Petkove grape v Žibršah. Sprva ljudje niso niti marali vodovodnih priključkov, vendar že okoli leta 1900 je bilo 4 1/sek, kolikor je vode dajala Petkova grapa, premalo in nova ojačitev je prišla iz sosednje Kobal o ve grape. Tedanji logaški vodovod je zmogel vsega 8 1/sek, kar je zadoščalo še vse do konca zadnje vojne. Z razvojem povojnega gospodarstva, zlasti industrije, z njo vzporedno se je tudi naselje povečalo, pa je vode vse bolj primanjkovalo, zlasti ob koncu petdesetih let. Raziskave šobile usmerjene v Turkovo grapo na Petkovcu. Pozimi 1965 so dela stekla za novi vodovod, spomladi 1967 pa je v Logatec priteklo nadaljnjih 14 1 vode v sekundi. Optimizem je tako prevzel napovedovalce, da so obetali dovoljšnjih količin pitne vode kar za 20 let. Vendar že istega poletja je suša pokazala tolike zobe, da so Turkova zajetja upadla od 14 na 4 1/sek. Vodo je bilo treba že tedaj pri-pirati. Novi vodovod je pokazal še druge hibe. Zaradi lapornatih tal je voda izredno mehka, že ob manjšem nalivu kalna, zato je bilo treba ob večjih nalivih zapirati dotok vode iz Turkove grape, sicer bi mulj popolnoma zablatil vodovodno omrežje. Del vodovodne napeljave poteka po geološko zelo gibljivih, udirajočih se k raških tleh (Logaško polje), zaradi česar prihaja do večjih lomov cevi. Popravil takih okvar so obsežnejša in moteča. (Spomnimo se zadnjega incidenta v juliju letos, ko je bil Logatec skoraj 2 dni brez vode!) VODE JE BILO VEDNO MANJ Logatec se je prav v 60 letih močno razvijal. Potreba po pitni vodi je preraščala vsa predvidevanja. In komaj je bil dograjen novi vodovod s Petkovca, je bilo jasno, da bo vode iz dneva v dan manj, ker so potrebe tako silno naraščale. Že leta 1969 so se začele intenzivne raziskave Cuntove grape (izviri Črnega potoka v Zibršah),načrtovanje in trasiranje novega vodovoda in druga pripravljalna dela, kar je trajalo do 1971. S soglasjem občanov je 1972 začelo Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec (sedanji Gradnik) graditi vodovod iz Cuntove grape. Prva etapa gradnje je sejala od Gor. Logatca proti Črnemu potoku do Groma. Naslednja etapa je stekla 1973 od Groma do zajetij v Cuntovi grapi. Leta 1974 so dela obstala zaradi pomanjkanja denarja. Lani je bil dograjen le del tretje etape, in sicer od Gor. Logatca do Broda. Prav v letih sredi gradnje je kriza s pitno vodo narasla, da so nekateri zaselki (Za Jačko, Martinj hrib, Loka, del Čevice, Kalce) ter III. — IV. nadstropja v blokih ostajali brez vode daljša obdobja. Slabe volje, negodovanja in tožba je bila pa vedno več, kako da ne! Seveda ni manjkalo samo vode, manjkalo j e tudi denarja. BREZ DENARJA NI VODE Predračun (iz leta 1972) je cenil vrednost novega vodovoda 450 starih milijonov. Če pribijemo zraven še podražitev, je lahko več kot jasno, da bi le s sredstvi vodarine, ne zgradili vodovoda niti v 15 letih, če bi seveda celoten izkupiček od vodarine namenili novogradnji. (Vodarina pa mora kriti tudi stroške tekočega vzdrževanja, upravljanja in vsaj v najmanjši meri tudi stroške širše reprodukcije). Gradnik je za gradnjo uporabljal razpoložljiva sredstva vodarine, najemal je bančne kredite, kredite skupščine občine Logatec, najizdatnejšo pomoč pa je dala Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, kije izvajalcu odobrila 100 starih milijonov s 15-letno odplačilno dobo in s 3 % obrestno mero. Vsa posojila si bo vodovod odplačeval z vodarino. TEŽAVE SO MIMO, VODE JE DOVOLJ Izgradnja nad 5 km novega vodovoda je letos le pri kraju. Pred priklopom nove vode na staro omrežje je bilo treba še prekopati dve cesti, (Tržaško cesto pri trafiki v Gor. Logatcu in Notranjsko cesto pri pokopališču v Dol. Logatcu) prevrtati priključek avtoceste in preiti Logaščico na Brodu. Prav ta dela so bila izredno draga, samo vrtina pod priključkom na AC je veljala 15 starih milijonov. Poleg vsega pa so bila za cestne prekope potrebna soglasja, ki jih ni bilo mogoče ne zlahka ne v kratkem dobiti. Kakih 30% celotne vrednosti novega vodovoda veljajo takoimenovani „fa-zonski kosi“, ki jih izdeluje samo livarna v Varaždinu. Marsikdaj je delo obstalo prav zato, ker tega materiala livarna ni mogla oskrbeti. Zadreg ni bilo malo, treba je povedati tudi to, da je Gradnik med gradnjo vodovoda pozabljal celo na lasten investicijski razvoj, saj je marsikdaj moral angažirati svoja ^sredstva, da bi premostil finančne praznine, ki so nastajale na računu vodovoda. Vse to in še kaj — samo za to, da bo Logatec dobival dodatnih 42 1 vode v sekundi, da bo nov dotok vode oskrboval celotno novo blokovsko naselje na Furlanovem, od tod naprej celotno Jačko in Zelenico, vodovod, ki gre proti žel. postaji in na KLI. Poseben priključek bo usmerjal vodo še na Martinj hrib in Poštni vrt ter v Novo vas (za Ar-jem). Skratka, v končni razvojni stopnji se bo novi vodovod povezal v krožni sistem s starim vodovodom. Tako je voda le pritekla, skozi sleherno pipo in dovolj vode, pa še dobre povrh; zakaj voda iz Cuntove grape se pretaka po dolomitnih tleh. Vodo pa tedensko nadzira Zdravstveni zavod iz Ljubljane, ki predpisuje ustrezno kloriranje. V skorajšnji prihodnosti bo treba temeljito zaščititi vsa vodna zajetja v ožjih in širših zeinljiščnih pasovih. Zaščita okolja vode.odnrlr zajetij pa je skrb nas vseh; gre prav gotovo za del samozaščite, ki pa ne more biti odvisna le od strokovne vodovodne službe upravljalca vodovoda. OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO! Za stanovalce v višjih nadstropjih na Jački je največkrat bilo premalo vode. Poslej pa se j im ne bo več treba bati zaradi pomanjkanja te življenjsko pc^iembne tekočine Od obrtnih delavnic do gradbenega podjetja Pravzaprav gre za kratko, vendar zelo zanimivo razvojno pot delovne organizacije, ki od januarja letos dalje nosi ime ..Gradnik", podjetje za gradbene in komunalne dejavnosti .Logatec. Sc vse do leta 1962 smo poznali v Logatcu obrtne delavnice, ki so delovale kot obrtni servis, kot komunalni servis ipd. Ti servisi so zaposlovali kako desetino ljudi. V letu 1962 pa je bilo ustanovljeno Komunalno podjetje Logatec. Zaposlovalo je kakih 15 delavcev; ti so opravljali manjša komunalna dela ter upravljali z logaškim vodovodom. Leta 1965 je prišlo d o reorganizacije. Podjetje se je na mah povečalo na 40 zaposlenih, med katerimi je bila tudi na novo oblikovana strojno-minerska skupina, ki se je s svojim delom močno uveljavila in še danes velja za eno najboljših tovrstnih skupin daleč naokoli. Prav s to skupino sc je podjetje lahko lotevalo večjih zemeljskih del: priprava temeljev za delovne prostore KL.I, gradnja vodovoda iz Turkove grape, kjer je vodovodna skupina opravila svoj veliki izpit: od tedaj naprej seje tudi ta skupina strokovno vse bolj učvrščevala in dodobra usposobila na vsa vodovodna dela. Z odlokom občinske skupščine je Komunalno podjetje prevzelo vzdrževanje cest. kopališč, pokopališč, parkov, zelenic in nasadov. Sčasoma je „Komunala“ (kot so podjetje ljudje najraje imenovali) oblikovala še manjšo zidarsko skupino, sprva le za vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih hiš, kasneje tudi za nekatera zahtevnejša dela s področja nizkih gradenj: manjši mostovi prek potokov, rekonstrukcije cestišč, gradbena dela na elektrovodih in industrijskih objektih. Leta 1969 je prišlo do združitve Komunalnega in Stanovanjskega podjetja. Novo, Komunalno stanovanjsko podjetje se je zlasti strokovno močno ojačalo. Podjetje se je poslej lotevalo zahtevnejših gradenj, tudi stanovanjskih objektov; še naprej pa je gradilo predvsem za potrebe domače industrije. Sočasno se je močno večala potreba po komunalnem urejanju kraja. Tu je treba zapisati, da je podjetje velikokrat storilo več, kot je bilo razpoložljivih finančnih sredstev, preprosto -na račun dohodka svojih delavcev. Svojo največjo reorganizacijo, ki je tudi določnejše nakazovala razvojno usmeritev, pa je podjetje doživelo spomladi 1971. ko se mu je pripojil gradbeni sektor III iz cerkniškega Gradišča. Podjetje je takoj naraslo na 90 zaposlenih in potem razvijalo gradbeno operativo visokih in nizkih gradenj, ob tem pa še nadalje skrbelo za vzdrževanje stanovanjskih hiš in komunalnih naprav. V gradbeništvu je podjetje domala zadovoljevalo logaške potrebe. Prav kmalu po združitvi je imelo podjetje odlične priložnosti za afirmacijo: zgraditev mostu v Lazah, šol v Rovtah, Gor. in Dol. Logatcu (z dvema telovadnicama), zdravstvenega doma v Logatcu; vzporedno s tem so rasli novi poslovni prostori na KLI, na Valkartonu, v celovitosti je bil zgrajen tudi najnovejši industrijski objekt Konfekcija na Logaškem polju. Seveda ne smemo prezreti tudi resnice, da je prav v zadnjih treh letih, od kar je bila ustanovljena Samoupravna stanovanjska skupnost, podjetje zgradilo še nad 3 tisoč kvadratnih metrov najemnih stanovanj in nad 500 kv. m stanovanj za zasebne kupce. Prav za to skupnost opravlja podjetje tudi vse strokovne naloge, še naprej vzdržuje stanovanjski fond, ureja komunalne zadeve, upravlja z vodovodom in prav letos je , podjetje končalo z zelo obsežnim delom: izgradnja novega vodovoda iz Cuntove grape. Pa tudi če rečemo, da je podjetje opravilo modernizacijo več kilometrov cestišča in da je zgradilo okoli 1500 m kanalizacije še nismo povedali vsega, kar je podjetje v tako kratki dobi svojega obstoja zares tudi naredilo. Zaradi družbenih in ustavnih sprememb je z lanskim letom podjetje izgubilo Jasnost stanovanjskega podjetja. Od januarja dalje je podjetje z novim nazivom ,,Gradnik“ še določneje usmerilo svoj razvoj v gradbeništvo. Ne gre prezreti dejstva, da za vse uspehe gre veliko priznanje enovitosti delovne organizacije, kjer se delovni ljudje iz dneva v dan bolj vzraščajo v samoupravljanje, tako da je že nenehno prisotna zavest, da ne more biti nobene odločitve mimo samoupravljanja. In še eno vrlino naj poudarimo: med 150 zaposlenimi je v »Gradniku" 60 delavcev iz SR Hrvatske in SAP Ko-smet; v delovnem kolektivu je močno uveljavljena prav tista enotnost, ki se je kovala v revoluciji: bratstvo in enotnost. To je tudi še poseben socialni uspeh Gradnika. Delovne organizacije in občani! Pred praznovanjem občinskega praznika uredite okolico svojih stavb in stanovanjskih hiš, izložbena okna in ostale javne prostore. Ne pozabite že 10. septembra izobesiti zastave! V pritličju nove zgradbe Gradnika bo velika delavnica za popravila strojev, zgoraj pa več dobro urejemh samskih sob za samske delavce ut r .0 ' ,:u.i '< igrnB'' bo v/Mnon Logaške novice — glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Čuk, delegat KLI, Karel Nanut, delegat OK ZKS, Marcel Stefančič, delegat KSP, Tatjana Štirn, delegat KLI, in Rudi Vogrič, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Tisk tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421 — 1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VEČ ZADOVOLJSTVA, VEČ SKRBI V industrijskem predelu Logatca je v začetku leta 1972 stekla proizvodnja valovite lepenke. Nova tovarna je pomenila za našo, tedaj še dokaj nerazvito občino zares velik korak v njenem gospodarskem življenju. Že v začetku je v njej našlo zaposlitev okoli 80 občanov, ki so bili zvečine iz oddaljenejših in gospodarsko šibkejših krajev, nekaj pa jih je bilo celo iz sosednje idrijske občine. Še povsem brez vsakih izkušenj o sodobni industrijsko organizirani proizvodnji je delovni kolektiv naredil okoli 13 tisoč ton valovite lepenke, lani pa so je naredili že prek 20 tisoč ton, medtem ko predvidevajo za to leto proizvodnjo 25 tisoč ton. Zapisati pa moramo, da je bolj kot povečana proizvodnja pomembna spremenjena kakovost in izbira njihovega blaga. Pred leti so namreč vso izdelano valovito lepenko prodajali kot polizdelek drugim, ki so jo predelovali v končnega, t. j. v embalažo. Zdaj pa pretežni del te lepenke predelajo sami, kar pomeni ohčutnejše vrednostno oplemenitenje končnega izdelka, s tem pa tudi večji dohodek. Z novim strojem, ki s svojo razsežnostjo in zmogljivostjo vzbuja zanimanje vsakogar, ki ga prvič vidi, bo kolektiv znatno povečal proizvodnjo. Seve- da, povečali pa jo bodo lahko le toliko, kolikor jo bo lahko sprejel trg. Povedati je namreč treba. daje na trgu valovite lepenke precejšnja konkurenca, ki teija od proizvajalcev čedalje bolj popolno kakovost in izbiro. Za logaške lepenkaije - če jih tako poimenujemo po njihovem osnovnem izdelku, podobno kot smo poimenovali lesarje po lesu - ki so si s srednjeročnim načrtom zastavili nalogo doseči v letu 1980 obseg proizvodnje kar 80 tisoč ton, teijajo že sedanje konkurenčne razmere nenehno kakovostno izpopolnjevanje izdelave in izbira. Ker pa so vse stvari v medsebojni odvisnosti, bo tudi ta njihova poglavitna naloga odvisna predvsem od nenehnega zboljše-vanja gospodarjenja nasploh; še zlasti bo potrebna bolj zavestna in popolnejša delovna disciplina, varčnejše ravnanje s surovinami in pomožnimi materiali in podobno. Med gospodarsko pomembnimi spoznanji sodi tudi spoznanje o neogibnosti prodaje na ožjem območju, predvsem v Sloveniji, kajti prostorsko velik in lahak izdelek kot je valovita lepenka, teija krajše prometne poti; prevozni stroški jo namreč zelo hitro občutno obremenijo. Ce bi se vprašali, kakšen je pravzaprav delovni kolektiv, bi zvedeli, da so v njem pretežni del logaški občani. Še nedavno jih je bilo 276, ob našem občinskem prazniku pa malo manj kot 300. Ob tem pa vedimo, da vsako novo zaposlovanje, predvsem nekvalificirane delovne sile, pomeni priseljevanje takšnih delavcev iz manj razvitih krajev izven naše občine; v naši občini so namreč že vsi takšni zaposleni. Kajpada, za priseljene delavce je treba zagotoviti vsaj neogibno potrebne življenjske razmere, zlasti možnosti bivanja in prehranjevanja. Ta skrb pa tudi drugače postaja zahtevnejša spričo povsem naravnih hotenj mladih delavcev, da si ustvarijo dom. V tovarni jc namreč zaposlenih kar 90 ljudi, ki so mlajši od 25 let. Le-ti bodo že v bližnji prihodnosti bolj ali manj si želeli stanovanj, urejeno preskrbo in še vse drugo, kar teija sodoben način življenja. Tudi med tistimi, ki se danes dnevno vozijo iz Rovt. Hotedršice in iz drugih krajev v tovarno, se bo marsikdo sčasoma odločil preseliti bliže k tovarni. Morda še ne pereče, a zagotovo upoštevanja vredno je tudi dejstvo, da je v tovarni 110 žensk, ki imajo vrh enakih skrbi za proizvodnjo kot moški še posebne, kijih zavoljo naše družbene nerazvitosti bremenijo. Na dlani je torej, daje rast tega sicer uspešnega delovnega kolektiva odvisna ne le od novih strojev, temveč tudi in Novi stroj za proizvodnjo valovite lepenke je od starega občutno večji in tudi zmogljivejši predvsem od postopnega urejevanja številnih drugih vprašanj, ki posredno ali neposredno vplivajo na gospodarsko uspešnost. Prav tega se čedalje bolj zavedajo. Razen pomoči pri gradnji stanovanjskih hiš so se odločili z& nakupe stanovanj, nadalje si prizadevajo zboljšati možnosti letovanja in podobno. V tovarni imajo urejeno tudi dobro kuhinjo, v kateri dobijo v odmoru topli obrok hrane. Tudi za varnost pri delu je dovolj poskrbljeno, saj od začetka obratovanja v letu 1972 do danes so imeli le dve hujši nesreči. In še: v letošnjem prvem polletju jc bil njihov povprečni osebni dohodek 3300 din. Rudi Vogrič DOPISUJTE V LAGAŠKE NOVICE! O stažu borcev Na zahtevo občinskih odborov ZB NOV Jugoslavije je pred kratkim izšel zakon po katerem bodo udeleženci narodnoosvobodilnega boja, ki iz objektivnih razlogov niso uveljavili pravice do pokojninske dobe z dvojno štetimi leti, lahko spet uvedli postopek in uveljavili to pravico na temelju izjav prič. Za uveljavitev take pravice si bodo morali prosilci najprej preskrbeti potrdilo predsedstva odbora ZZB NOV naše občine, na katerem območju so aktivno in organizirano sodelovali v NOV. Pravico do uvedbe takega postopka imajo tudi družinski člani umrlega borca, ki do svoje smrti ni zaprosil za priznanje borčevskega staža. Taka so osnovna določila napotkov Zveznega komiteja za delo in zaposlovanje o postopku za ugotavljanje časa prebitega v NOB; poudariti je treba, da bo naš občinski odbor ZB NOV I o-gatcc dobil od Republiškega odboru ZB NOV Slovenije podrobno obrazložitev novega zakona o osnovnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja .v tej obrazložitvi bo podrobno zapisan celotni postopek uveljavljanja dvojne delovne dobe v času NOB. Zgleda da bi postopke začeli delati posamezni borci v začetku meseca decembra, občinski odbor ZB NOV Logatec hi jih pa začel uradno obravnavati s 1. 1. 1977. Občinski odbor ZB NOV Logatec bo pravočasno obvestil vsa krajevna združenja ZB NOV v občini o načinu postopka potem, ko bomo imeli obširno obrazložitev Republiškega odbora ZB NOV Slovenije. brane JF.R1NA Uspesm namiznoteniški klub Delo namiznoteniškega kluba Logatec je morda marsikateremu občanu neznano. Zato bi vas radi v kratkem sestavku seznanili z delom in uspehi kluba. Klub smo ustanovili že kmalu po osvoboditvi in od takrat naprej je dosegel nekaj velikih uspehov, zlasti v letih od 1964 do 1967, ko so zasedli zelo dobra mesta na republiških in ligaških tekmah. Prav široka dejavnost kluba je prinesla zaupanje v njegove organizacijske sposobnosti in tako so mu v letu 1975 zaupali izvedbo republiškega prvenstva za člane in članice. Na tem prvenstvu so sodelovali najboljši igralci Slovenije v namiznem tenisu, prvo mesto med posamezniki je med člani pripadlo igralcu Klingetju iz Maribora, med članicami pa Hvi Jeleijevi. Tudi logaški igralci so na tem prvenstvu dosegli kar lep uspeh, saj se je med posamezniki Igor Ciglarič uvrstil na 17. mešto. Vzorna organizacija tega prvenstva je pripomogla, daje dobil klub še zahtevnejšo nalogo že pol leta pozneje, in sicer jzvedbo 30. državnega prvenstva za mladince ekipno. Prvenstvo je klub izvedel letos 1. in 2. maja, in sicer brez težav ali motenj. Na tem prvenstvu je nastopil za ekipo iz Novega Sada tudi Kalinič, kije v juliju osvojil evropski naslov med posamezniki. Povedati je treba, da so organizacijo prvenstva izpeljali sami mladinci. Čeprav so bili nekateri stari manj od 18 let, so svoje dolžnosti dobro opravili. Štirinajst mladih je ob tej priložnosti opravilo sodniški izpit za sojenje na republiških in državnih prvenstvih. Klub namerava v prihodnje posvetiti še več skrbi vajam z najmlajšimi. Le-te so v sredah in petkih, namenjene pa so pionirjem in cicibanom od petega leta starosti dalje. Ob tej priliki bi se radi javno zahvalili vsem delovnim organizacijam, ki so pomagale pri izvedbi republiškega in državnega prvenstva. Bogomir Ajdič Odbor za medsebojna razmerja Gradnika Logatec objavlja prosto delovno mesto KV ELEKTRIKARJA— VZDRŽEVALCA Pogoji: 1. končana poklicna šola ustrezne smeri 2. najmanj 3 leta delovnih izkušenj, zlasti na področju vzdrževanja Razpis velja 8 dni po objavi. Vloge sprejemaskupna služba Gradnika, Logatec, Poštni vrt 6 Mladinci, mladinke! V soboto zvečer pred občinskim praznikom prižgite kresove na vseh višjih krajih naše občine, ob njih pa pripravite zabavno srečanje ob tabornem ognju. OBVESTILO Občane občine Logatec ponovno prosimo, da pri pošiljanju pošiljk 'navajajo pravilne in točne naslove prejemnikov pošte (imena ulic in nove hišne tablice ter poštne številke: 61370 Logatec — za bivši Dolenji Logatec oz. 61371 Logatec - za bivši Gorenji Logatec). S tem bodo uslužbencem PTT omogočili pravilno in pravočasno dostavljanje pošte, sicer pa bo pošta pošiljke vračala pošiljateljem. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO IN DRUŽBENE SLUŽBE SO LOGATEC Filmski ZAHVALA program Ob izgubi našega dragega moža in očeta IGNACA GRUMA 1. 1X. ameriška barvna grozljivka SLAMNATI PSI (višje ccnc) 3. - 5. IX. ameriška barvna iskrena zahvala vsem, ki so sočustvovali z nami in mu poklonili vence in cvetje ter ga v velikem številu pospremil na njegovi poslednji poti. komedija MOŽ Z VZHODA 4. 5. IX. angleška barvna dra- Posebno se zahvaljujemo dr. Skvarči za izkazano zdrav- ma DVA KORAKA IZVF.N ZA- stveno pomoč, gasilskemu društvu Logatec za izkazano čast KONA (višje cene) in pozornost, pevcem za žalnice in govornikom za besede 8. 1X. jugoslovanski vojaški film ODPISANI (popoldanska in večerna predstava) tolažbe. Žalujoča žena in otroci 10. 12. IX. ital. franc, barvna kriminalka VELIKI REVOLVE-RAŠ 15. IX. ameriška barvna komedija SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE (VALTERJA MITTVJA (višje ee- ZAHVALA 17. 19. IX. ameriški barvni ve- Ob izgubi naše drage žene, stern PRESTEJ SVOJI- NABO- mame in babice, sestre JE 18. 19. IX. ameriška barvna JOŽEFE BRUS kriminalka POSLEDNJA PRILOŽNOST upokojenke 22. IX. francoski barvni erotični se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in pomagali. film LJUBIMKE (višje cene) Zahvalo smo dolžni tovarišu Francu Jerina, za organizacijo 24. 26. IX. ameriški barvni pogreba delovnemu kolektivu KU Logatec, za venec tova- vestern NEZNANI ZAŠČITNIK rišici Loštrekovi, za poslovilni govor tovarišici Vilagevi, so- 29. 1X. z. nem. jug. barvni film sedi Jerinovi in Smodiševi za nesebično pomoč, hvala pev- KOCA STRICA TOMA (tudi cem in godbi ter vsem, ki ste ji poklonili cvetje in vence in jo popoldanska predstava) pospremili na zadnji poti. ... Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec Samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini objavlja RAZPIS prostega delovnega mesta HIŠNIKA V NARODNEM DOMU LOGATEC Pogoji: 1. končana osnovna šola, 2. smisel za red, snago ingo-spodarjenje z družbenim premoženjem, 3. sposobnost upravljanja s centralnim ogrevanjem Zagotovljeno je dvosobno stanovanje. Prednost pri razpisu imajo kandidati, ki so že opravljali podobna dela, in pa tisti, ki lahko sprostijo dvosobno stanovanje. Razpis velja 15 dni po objavi. Vloge sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti Logatec.