l-ENJSKl LIST — Št. 47 (1182) — 23. novembra 1972 n x ^ 4 STRAN 25 SKUPSCINSKI — za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik IX. NOVO mesto, 23. novembra 1972 St. 21 VSEBINA OBČINA TREBNJE: 315. Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča 316. Odlok o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta 317. Odlok o ugotovitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Trebnje 318. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o uskladitvi sprejete urbanistične dokumentacije za občino Trebnje z določbami Zakona o urbanističnem planiranju 319. Odlok o določitvi rokov za plačilo odškodnine za zemljišča v zemljiških kompleksih, razlaščena za stanovanjsko graditev OBČINA RIBNICA : 320. Odlok o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti OBĆINA NOVO MESTO 321. Odlok o varstvu reke Krke, njenih pritokov in bregov 322. Razpis javnega natečaja podjetja DOMINVEST, Novo mesto, za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš v Šentjerneju in na Jablanu pri Mimi peči 323. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o cenah za geodetske storitve OBČINA TREBNJE 315. Na podlagi 1. člena Zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72) in 82. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji obeh zborov dne 2. novembra 1972 sprejela ODLOK o prispevku za uporabo mestnega zemljišča 1. člen Na območju občine Trebnje v naseljih Trebnje, Mirna in Mokronog se z odlokom predpisuje obveznost plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek). Za mestno zemljišče se po tem odloku šteje zazidano ali nezazidano* zemljišče, ki leži v mejah ureditvenega območja, sprejetega z urbanističnim programom občine Trebnje za naselja Trebnje, Mokronog in Mirna ali pa leži znotraj 'meje sprejetega zazidalnega načrta in je komunalno opremljeno. Za komunalno opremljeno zemljišče se v smislu prejšnjega odstavka šteje zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo ter električna energija. 2. člen Glede na posebne ugodnosti, ki jih zemljišče nudi, kot so: lega zemljišča v naselju, prometna povezanost in stopnja opremljenosti zemljišča s komunalnimi napravami, ki omogočajo, da je zemljišče posebno ugodno za poslovno dejavnost, se območje mestnega zemljišča iz prejšnjega člena razdeli na poslovno cono in predele zunaj poslovne cone. Poslovna cona je v naseljih Trebnje, Mokronog in Mirna. Poslovna cona in predel zunaj poslovne cone sta vrisana v karto M= 1:2880, katera je sestavni del tega odloka. Karta je na vpogled vsem občanom na oddelku za gospodarstvo in finance. Meja poslovne cone v naselju Trebnje poteka: od vzhodnega roba parcele 252 ob cesti II / 326 poteka meja ob severni strani parcel 255, 251/1 do poti parcele 246, jo prečka in se nadaljuje naprej proti vzhodu po severni strani parcel 240/1, 234/2, . 236/1 do ceste pri avtobusni po-,, staji. Od tu poteka meja proti jugu ob omenjeni cesti, ob mostu čez že-. leznico, Temenico do priključka na 1 magistralno cesto, dalje proti zahodu ob poti parcele 302/2 do zahodnega kota parcele 304 in ob isti proti jugu do magistralne ceste Ljubljana-Zagreb, jo prečka ter se nadaljuje proti jugu ob zahodni strani parcele 307 do ceste parcele 314 (Trebnje-Vrhtrebnje). Tu se obme proti vzhodu in poteka ob omenjeni cesti vse do ceste parcele 322, nato ob severnem robu parcele 324, ter prečka cesto parcele 322 in se nadaljuje ob severni strani parcele 334, 333, 339, prečka pot parcele 340 (Trebnje—Repče), kjer se obrne proti severu ob zahodni strani parcele 342/1 do magistralne ceste Ljubljana-Zagreb. Nato poteka meja po robu magistralne ceste ter jo prečka ob vzhodnem robu par-j cele 286 ter parcele 284, zavije proti zahodu ob Temenici do ceste par-^ cele 281. Pri mostu čez Temenico spremeni smer proti severu ob zahodni strani parcel 737/2, 737/1, 736 do železniške proge, jo prečka in nato poteka ob levi strani železniške proge Ljubljana-Karlovac ob južni strani parcel 348, 718,716/1, 716/2, 712, 710/1, 707, 706, 705, 704, 703, 701, 697, 695, 694, 693, kjer prečka regionalno cesto Treb-nje-Novo mesto. Od tu se obme proti severu ob železniški progi po . vzhodni strani parcel 688, 690 do severnega kota parcele 690. Nato poteka proti zahodu, prečka parcelo 550, nato regionalno cesto 11/326 do vzhodnega kota parcele 529/1 in dalje ob severni strani parcel 523/4, 523/3, 521/2, 519/3, 518/2, 516/2, 509/2, 507, 506/3, 516/3, 510, 505/1, 205/2, 494, 492, 487, 484, nato prečka parcelo 482/1, 478/1 in se nadaljuje po severni strani parcel 466, 469, 463, 464. Dalje prečka parcelo 458/ 1, 456 in* • se nadaljuje po severni strani parcel 453/1, 493/2, 451/2, 451/1 do zahodnega kota parcele 179 pri Mla-kaijevi hiši. Od tu se meja nadaljuje proti severu ob zahodni strani parcel 179, 444 in prečka cesto parcele 171, nato proti zahodu ob isti cesti ' do regionalne ceste 11/326 in ob isti do parcele 150/2. Na zahodnem robu iste parcele se obrne proti severu in poteka po zahodni strani parcel 151, 150/3 in se na severnem kotu parcele 143 obme proti zahodu do severnega kota parcele-lll, nato ob zahodni strani iste parcele in naprej proti zahodu po južni strani parcel 120/2, 120/3 in dalje prečno po parcelah 120/1, 121/1, ‘91/1 do južnega kota iste parcele. Nato ob parcelah 90/1, 88/1 in po južni strani parcele 88/2 do priključka k osnovni šoli. Tu prečka lokalno cesto Trebnje-Račje selo, poteka ob njej proti severu do severnega kota parcele 53 in nato proti zahodu ob južni strani parcel 42/1, 41/1, 37/1, 31, 29/4, 29/2, 20/4, 20/5, nato se obme proti jugu ob cesti 24/2 do regionalne ceste 11/326, jo prečka in se tam meja zaključi. Poslovna cona obsega naslednje območje v naselju Mokronog: meja začne na regionalni cesti 11/326 na vzhodnem robu pokopališča in poteka ob isti do stavbne parcele 53. Od tu se obrne proti severu do severnega kota parcele 137, nato ob parceli 140 in 48 prot; vzhodu do občinske ceste parcele 1075/9, katero prečka in nato do severnega kota parcele 50 do parcele 35. Nato se obme proti jugo ob parcelah 35, 226, 270, 164/1 do hiše št. 38, zopet prečka občinsko cesto parcele 1075/14 in naprej proti jugu ob parcelah 22, 201, 112/2, 104/4, 105, 103 do vzhodnega kota hiše št. 57. Tu prečka cesto 11/326 in se obrne proti severu ob cerkvi in se na križišču obrne zopet proti jugu ob občinski cesti parcele 1075/2 do parcele 52/1. Nato isto cesto prečka in se obrne proti severu in poteka ob občinski cesti parcele 1068/6 do križišča z občinsko cesto parcele 1075/5, jo prečka in nato poteka ob isti do regionalne ceste II/326. Poslovna cona v naselju Mirna obsega naslednje območje: meja poteka od roba ceste 11/326 na zahodnem kotu parcele 126/1 in naprej po vzhodni strani ob isti proti vzhodu do železniške proge in dalje ob poti parcele 2611 do južne strani parcele 114/9, tam pa prečno po parceli 114/1 do železniške proge in ob njej vse do parcele 114/3. Tam meja parcelo prečka in se obrne proti severu ob zahodni strani parcel 99/3, 100/2, 104/2 do severne strani parcele 102/1. Od tu se zopet obme proti vzhodu ob severni strani parcel 102/2, 426, 2223/9, do vzhodnega kota parcele 2223/9. Nato meja spremeni smer proti severu ob zahodni strani parcel 2223/1, 53/1 do potoka Mirna, ga prečka in se nadaljuje proti severu ob vzhodni strani parcel 1743/2, 1745/2, prečka parcelo 1735/3, 1763, 1720 do reg. ceste 11/326 in jo prečka ter gre po vzhodni strani parcele 1725 do severnega kota iste. Od tu naprej poteka meja proti zahodu po poti parcele 1725/69 in ob južni strani parcele 34 in nato ob poti parcele 2343 do zahodnega kota parcele 25/1. Nato se meja obrne proti severu ob zahodni strani parcele 25/1 do severnega kota parcele 25/9, kjer se obrne proti zahodu, ob južni strani parcele 25/1, 25/3, 414 do lokalne ceste Mirna—Litija. Tu cesto prečka do kota parcele 22/1 in poteka po južni strani parcele 22/1 proti zahodu do potoka Mirna. Naprej poteka proti jugu ob potoku Mirna in ga na južni strani parcele 179 prečka, nato poteka ob isti proti zahodu do ceste 2329/1, jo prečka in se nadaljuje prečno po parceli 171, po severni strani parcele 74, 75, prečka pot 2327/2 do poti 2607 in ob njej proti jugu in ob severni strani parcele 161/2 do reg. ceste 11/326 in se tam zaključi. 3. člen Prispevek mora plačevati lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča oziroma stavbe na njem. V stanovanjski hiši oziroma v stanovanjskih prostorih mora plačevati prispevek nosilec stanovanjske pra- ( vice ali poslovnega prostora. 4. člen Poleg primerov, določenih v 3. členu Zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72), se prispevek ne predpiše: — za zemljišča, ki so po urbanističnem dokumentu predvidena za šport, rekreacijo in otroško varstvo; — za zemljišča, ki so po urbanističnem dokumentu predvidena za kmetijsko proizvodnjo; — za zemljišča, .la so po urbanističnem dokumentu namenjena za gradnjo, pa ga kmetijski proizvajalci oziroma lastniki začasno uporabljajo za obdelavo, vendar le toliko časa, dokler ni sprejet zazidalni načrt za to zemljišče oziroma toliko časa, dokler občina ali pooblaščena organizacija za urejanje stavbnih zemljišč ne predlaga odkupa takega zemljišča. Zavezanci prispevka, ki prejemajo družbeno materialno pomoč in drugi občani, ki bi jim prispevek ogrožal osnovni življenjski standard, ne plačujejo prispevka. Plačevanje prispevka lahko oprosti svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve. 5. člen Prispevek se plačuje mesečno od kvadratnega metra koristne površine. Za koristno površino se šteje: 1. uporabna tlorisna površina stanovanja (tudi v etažah), pod katero je razumeti tlorisno površino sob, redsobe, hodnikov v stanovanju, uhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja; 2. površine garažnih prostorov za osebne avtomobile; 3. površine poslovnih prostorov in vseh zaprtih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarsko dejavnost, čeprav ne tvorijo funkcionalne celote s poslovnim prostorom (tudi v etažah); 4. nezazidane površine, ki neposredno služijo za poslovne namene; 5. nezazidana površina stavbnih zemljišč, kiv je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjena za gradnjo, ali pa je zanjo pristojni urbanistični organ potrdil lokacijsko dokumentacijo. 6. člen Mesečni prispevek po tem odloku znaša od 1 kvadratnega metra: I. v poslovni coni: 1. za stanovanjske in garažne prostore za osebne avtomobile 0,15 din za kvadratni meter, 2. za poslovne in druge prostore, ki se uporabljajo za poslovno dejavnost 0,30 din za kvadratni meter, 3. a) za zemljišča, ki se uporabljajo za poslovne namene 0,10 din za kvadratni meter, b) za zemljišča, ki so po sprejetem zazidalnem načrtu namenjena za gradnjo ali pa je zanje pristojni urbanistični organ potrdil lokacijsko dokumentacijo 0,10 din za kvadratni meter; II. v predelih zunaj poslovne cone: 1. za stanovanja, garaže, poslovne in druge prostore, ki se uporabljajo za poslovno dejavnost 0,15 din za kvadratni meter, 2. a) za zemljišča, ki se uporabljajo za poslovne namene 0,10 din za kvadratni meter, b) za zemljišča, ki so po sprejetem zazidalnem načrtu namenjena za gradnjo ali pa je zanje pristojni urbanistični organ potrdil lokacijsko dokumentacijo 0,10 din za kvadratni meter. Prispevek pod 1/3 b) in prispevek II/2 b) se od izdaje gradbenega dovoljenja do izdaje uporabnega dovoljenja, največ pa za štiri leta, na prošnjo investitorja zniža na 0,01 din za kvadratni meter površine. 7. člen Osnovo za odmero prispevka od poslovnih, stanovanjskih, garažnih in zemljiških površin so dolžni prijaviti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve, v roku 15 dni po objavi tega odloka: 1. delovne organizacije in drugi uporabniki poslovnih prostorov ter zemljišč, 2. organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za stanovanjske in poslovne prostore v posameznih stanovanjskih stavbah v družbeni lasti, 3. zasebni lastniki stanovanj, garaž, poslovnih prostorov ter zemljišč. 8. člen Zavezanci so dolžni vse spremembe pri osnovah za obračun prispevka sproti javljati za komunalne zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu, najkasneje pa v roku enega meseca po nastali spremembi. 9. člen Upravni organ občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve, odmerja prispevek za celotno stanovanjsko stavbo v družbeni lastnini. Prispevek v tem primeru obračunava pristojna organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami s posameznimi nosilci stanovanjske pravice oziroma uporabniki poslovnih prostorov v taki hiši. V takih primerih se prispevek plačuje hkrati s stanarino oziroma najemnino. Če prispevni zavezanec ob prvi zahtevi odkloni plačilo prispevka, mu upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, izda posamično odločbo. Zavezancem prispevka v zasebni stanovanjski hiši ali poslovnih prostorih in zavezancem, ki imajo v upravljanju industrijske, obrtne ali druge poslovne prostore, izda upravni organ za komunalne zadeve odločbe neposredno. 10. člen Za obračunavanje prispevka, ki ga plačujejo zavezanci hkrati s stana- rino, skrbi Stanovanjsko podjetje Trebnje. Lastniki zasebnih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov in delovne organizacije, ki imajo v upravljanju industrijske, obrtne in druge poslovne prostore ter zemljišča, plačujejo prispevek na račun proračuna občine Trebnje. Prispevek se plačuje s štirimi akontacijami letno. Plačilo akontacije zapade ob koncu vsakega tromesečja. 11. člen Prispevek se uporablja za financiranje izgradnje, dograditve in rekonstrukcije komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje. Za komunalne objekte in naprave kolektivne potrošnje se po tem odloku štejejo: 1. mestne ulice in ceste, trgi, hodniki, peš poti, javni parkirni prostori in druge mestne površine, namenjene za promet; 2. zelene površine po zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 11/65); 3. omrežje javne razsvetljave; 4. kanalizacija; 5. glavno vodovodno omrežje. Prispevek, kije zbran na območju posameznih naselij, se namensko uporabi le za komunalno opremljanje njihovih območjj. Program uporabe sredstev usklajuje komunalni sklad glede na potrebe in mnenje krajevne skupnosti. 12. člen Za prekršek se kaznuje zavezanec: — fizična in odgovorna oseba z ' denarno kaznijo do 300,00 din, če ne prijavi površine po 1„ 7. in 8. členu tega odloka ali prijavi nepravilne površine; - pravna oseba pa s kaznijo do 3.000,00 din, če ne prijavi površine poi 1., 7. in 8. členu tega odloka aJi prijavi nepravilne površine. 13. člen Ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 3/68 in 26/69. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 420-010/72-1 Datum: 2. 11. 1972 Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, 1. r. 316. Na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) in 72. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zt>ora delovnih skupnost; dne 2. novembra 1972 sprejela 1 ODLOK o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta 1. člen Pomožni objekti po drugem odstavku 2. člena Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem so: a) objekti, zgrajeni na zemljišču V. uporabi organizacije združenega dela ali druge družbeno-pravne osebe, ležeči izven zaključenega kompleksa oziroma rezervata, predvidenega po urbanističnem dokumentu za perspektivni razvoj organizacije združenega dela ali druge družbeno-pravne osebe, če niso potrebni za opravljanje dejavnosti, ki je vpisana v register kot poslovni predmet organizacije; b) objekti, zgrajeni na zemljišču v državljanski lastnini, izven zemljišča, določenega za normalno uporabo osnovnega stanovanjskega ali poslovnega objekta: - garaže, - kumiki, - zajčniki, - čebelnjaki, - drvarnice, - kozolci izven domačij, - kmetijski gospodarski objekti, ki se uporabljajo v druge namene, - drugi podobni objekti. 2. člen Zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenih objektov v območjih, za katera so sprejeti zazidalni načrti, se določi v skladu z načrtom parcelacije zemljišč, ki je sestavni del zazidalnega načrta. Če je zgrajen objekt v območju, za katerega še ni izdelan zazidalni načrt, se določi zemljišče za normalno rabo že zgrajenega objekta po naslednjih merilih: - višina, velikost in namembnost že zgrajenega objekta, - višina, velikost in namembnost objektov na sosednjih zemljiščih, - konfiguracija terena in lastnosti tal, - gostota zazidave, - obstoječe in bodoče stanje komunalnih naprav, - urbanistični in drugi veljavni normativi, - bodočo urbanistično in prometno ureditev predela, v katerem se objekt nahaja, - omejitev uporabe zemljišč po posebnih predpisih. Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka izdela: a) kadar gre za objekte iz 1. a) člena tega odloka ustrezno dokumentacijo strokovna organizacija, pooblaščena za izdelovanje lokacijskih dokumentacij v smislu določil zakona o urbanističnem planiranju; b) kadar gre za objekte iz 1. b) člena strokovna komisija, ki jo imenuje za urbanizem in gradbene zadeve pristojni upravni organ. Dokumentacija se predloži upravnemu organu skupščine občine, pristojnemu za premoženjsko pravne zadeve. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjr skem listu, uporablja pa se od 1. julija 1972. Številka: 464-01/72-1 Datum: 2. 11. 1972 Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, 1. r. 317. Na podlagi 3. odstavka 43. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 82. člena Statuta občine Trebnje, je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. novembra 1972 sprejela ODLOK o ugotovitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini TREBNJE DOLENJSKI LIST - St. 47 (1182) - 23. novembra 1972 STRAN 2* DOLENJSKI LIST - Št. 47 (1182) - 23. novembra 1972 STRAN ^ STRAN \3\ 1. člen S tem odlokom se ugotavlja poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Trebnje za leto 1972. 2. člen Poprečna gradbena cena za 1 kv. meter uporabne površine znaša 2.000,00 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo 30 % od poprečne gradbene vrednosti objekta. Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,6 % od vrednosti zgradbe. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/71). 4. člen Ta odlok začne veljati osny dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja od 1. julija 1972. leta. Številka: 38-03/72-1 Datum: 2. 11. 1972 Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, 1. r. 318. Na podlagi 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona 0 urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27/72) ter 82. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. novembra 1972 sprejela 1 ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o uskladitvi sprejete urbanistične dokumentacije za občino Trebnje z določbami zakona o urbanističnem planiranju 1. člen 6. člen Odloka o uskladitvi sprejete urbanistične dokumentacije za občino Trebnje z določbami Zakona o urbanističnem planiranju (Skupščinski Dolenjski list, št. 1/68) in 4. člena Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o uskladitvi sprejete urbanistične dokumentacije za občino Trebnje z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Skupščinski Dolenjski list, št. 29/69) se v celoti črta in v prečiščenem besedilu glasi: „Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območjih, ki ležijo v ureditvenem območju naselja Trebnje, Mirna in Mokronog, za katere se predvideva izdelava zazidalnega načrta ali uvedba razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komunalne graditve. Splošna prepoved velja, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta. Izjemoma se sme na območju, za katerega velja splošna prepoved, izvajati parcelacijo pri dedovanju ter ob pogoju, ki ga določa zakon. Giadbeni objekti in napiave na zemljiščih, za katere velja splošna prepoved, se smejo prezidovati ali obnavljati z dovoljenjem za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa, če je graditev v skladu z urbanističnim ali zazidalnim načrtom posameznega območja." 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-04/67 Datum: 2. 11. 1972 Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, L r. 319. Na podlagi 34. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 72. člena statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 2. novembra 1972 sprejela ODLOK 'o določitvi rokov za plačilo odškodnine za zemljišča v zemljiških kompleksih, razlaščena za stanovanjsko graditev 1. člen Odškodnina za zemljišča v zemljiškem kompleksu, razlaščena za stanovanjsko graditev, se ne plačuje v roku, ki ga določa 61. člen Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe, temveč v rokih, ki jih določa ta odlok in sicer: 1. v roku 60 dni, ko se razlasti: a) stavbno zemljišče v površini do 500 kvadratnih metrov, b) kmetijsko zmeljišče v površini do 1500 kvadratnih metrov, 2. y roku treh let, ko se razlasti: a) stavbno zemljišče v površini od 500 do 1000 kvadratnih metrov, b) kmetijsko zemljišče v površini od 1500 do 10.000 kvadratnih metrov, 3. -v roku pet let, ko se razlasti: a) stavbno zemljišče v površini nad 1000 kvadratnih metrov, b) kmetijsko zemljišče v površini nad 10.000 kvadratnih metrov. Rok začne teči od dneva vročitve pravnomočne odločbe, s katero je določena odškodnina v denarju. V primerih iz tč. 1 tega člena pripadajo prejšnjemu lastniku ustrezne obresti, ki veljajo za hranilne vloge na vpogled, v ostalih. primerih pa ustrezne obresti, ki veljajo za vezane vloge pri poslovnih bankah. 2. člen Svet za finance Skupščine občine Trebnje lahko v posameznih primerih, če so nt razpolago ustrezna finančna sredstva, sklene, da se odškodnina bivšim lastnikom izplača v krajših rokih, kot je to določeno v 1. členu tega odloka. Pri tem ima prednost ugodnejšega roka izplačila tisti bivši lastnik: - ki mu je kmetijstvo edini vir preživljanja in predstavlja razlaščeno zemljišče v razmerju na preostalo posestvo znatno površino, - ki je star več kot 60 let ali je pridobitno nesposoben, - ki živi v slabih socialnih razmerah ali preživlja več mladoletnih v otrok, - kadar se stavbne parcele v zazidalnem kompleksu, v katerem leže razlaščena zemljišča, pred potekom v tem odloku določenih rokov plačila oddajo novim uporabnikom. 3. č\en Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. julija 1972. Številka: 464-02/72-1 Datum: 2. 11. 1972 Predsednik občinske skupščine Trebnje: CIRIL PEVEC, 1. r. OBČINA RIBNICA 320. Na podlagi 2. odstavka 6. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16/67) in 140. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/71) je Skupščina občine Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. oktobra 1972 sprejela ODLOK o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti. 1. člen Zazidalni načrti se izdelajo za na-dednja območja: - „Breg-Grič“ v k.o. Gorenja ras, - Gorenja vas 111“ v k.o. Gorenja /as, - ,„Humec" v k.o. Dolenja vas, - , .Kostevc" v k.o. Dolenja vas, - „Komunalna cona Breg" v k.o. Gorenja vas, - „Hrib-Travnik“ v k.o. Hrib, „Hrib-Retje“ v k.o. Retje, - „Zavoda“ v k.o. Sodražica, - „Lepovče" v k.o. Ribnica, - Hrovača14 v k.o. Goriča vas, in sicer po vrstnem redu kot so navedena. 2. člen Območje: - „Breg-Grič“ v k.o. Gorenja vas omejuje železniška proga od parcele štev. 1508/5 poti proti severozahodu do poti pare. štev. 2473/7, nato slednja pot do ceste II. reda Ljubljana-Kočevje parcelna štev. 2470-1 in nato ta cesta do sečišča s potjo parcelne štev. 1508/5. - Gorenja vas IH“ v k.o. Gorenja vas omejuje pot pare. št. 2479/19, do križišča z železniško progo, nato železniška proga v smeri proti Kočevju do sečišča s podaljškom Maj-nikove ceste in Majnikova cesta do poti pare. št. 2481/2 in slednja pot do poti pare. št. 2479/19. - „Humec“ v k.o. Dolenja vas zajema parcele št. 607/1 do 617/1, 619/2 do 645, 652/1, 653/1, 654/1 do 657/1 do 664/1, 665 do 707, in 711, 716, 717,719. - „Kostevc" v k.o. Dolenja vas zajema parcele štev. 115/1, 115/3, 121, 110/63, 387 in vse v smeri jugozahoda vrsteče se parcele do vključno parcel štev. 356 in 357. - Komunalna cona Breg*, v k.o. Gorenja vas zajema parcele štev.: 649/1, 648, 652, 653/3, 653/1649/2,2226/26,636/1. - „Hrib-Travnik" v k.o. Hrib zajema parcele štev.: 28T, 289, 284, 282. - „Hrib-Retje" v k.o. Retje zajema parcele štev.: 456/2, 452, 451, 391, 444 , 389, 396 , 388, 385 , 384, 383. — „Zavoda" v k.o. Sodražica omejuje cesta Sodražica-Sv. Gregor od križišča v naselju Sodražica do stičišča s parcelo štev. 1516, nato meja slednje parcele proti zahodu do roba gozda na parceli štev. 1492/62, rob gozda na parcelah štev. 1492/63 in 1492/62, v podaljšku do poti parcele štev. 2611/2 in slednja pot proti jugozahodu do poti Sodražica-Sv. Gregor. — Lepovče" v k.o. Ribnica omejuje pot parcela štev. 1437/8, nato proti severovzhodu pot parcela štev. 1437/7 do zahodnega vogala parcele štev. 236, severovzhodna meja parcele štev. 236 do zahodnega kraka poti parcele štev. 1437/16 proti zahodu, slednja pot do parcele štev. 544, nato severovzhodni meji parcel štev. 544 in 541 do vzhodnega kraka poti parcele št. 1437/16 in nato ta pot proti jugozahodu do izhodiščne točke ob parceli štev. 1437/8. — „Hrovača" v k.o. Goriča vas zajema parceli štev. 1190/1, 1190/2 in vse parcele med navedenima parcelama in vključno parcelo štev. 1229. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-6/72-01 DAtum: 9. 11. 1972 Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, 1. r. OBČINA NOVO MESTO 321. Na podlagi 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) in 3., 4., 8. in 45. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ št. 26/65, 27/65 in 15/67) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. novembra 1972 sprejela ODLOK o varstvu reke Krke, njenih pritokov in bregov 1. člen Reka Krka, njeni pritoki in bregovi se zaradi posebnega gospodar-. skega in turističnega pomena ter naravne znamenitosti zaščitijo na območju občine Novo mesto. 2. člen S tem odlokom se: - preprečujejo škodljivi in nedo- -pustni posegi, ki bi povzročili spremembo, škodo ali kako drugače kvarno vplivali na stanje in izgled v vodnem toku Krke, njenih pritokih in bregovih; - predpisujejo posebni pogoji za kopanje, šotorjenje in vsako drugo zadrževanje ob Krki, njenih pritokih in bregovih; - zagotavljajo potrebni pogoji, da bodo Krka in njeni pritoki služili rekreacijskim in turističnim namenom. 3. člen Nedopustni in škodljivi so tisti posegi, ki imajo za posledico: - spremembo vodnega režima reke Krke in njenih pritokov, - spremembo oblike bregov, - gradnjo kakršnihkoli objektov in naprav, ki onečiščujejo vodo, - deponiranje odpadnih in drugih materialov, - odlaganje smeti,” - ogrozitev in poškodovanje vegetacije, jezov na reki in njenih pritokih ter odvzem lehnjaka -na slapovih, kaskadah in brzicah, - spuščanje neprečiščenih od plak in drugih škodljivih snovi po nadzemni in podzemni poti, - in drugi posegi, k\ kakorkoli onečiščajo vodo v Krki, v njenih pritokih, kot npr. pranje živine, avtomobilov, drugih strojev ipd. 4. člen Kopanje v reki Krki in njenih pritokih je dovoljeno na celotni dolžini vodnih tokov, razen na krajih, na katerih je kopanje iz življenjskih ali zdravstvenih razlogov nevarno in izrecno prepovedano. \ 5. člen Šotoijenje in postavljanje avtomobilskih prikolic ob Krki in njenih pritokih je dovoljeno samo na prostorih, ki so za to vnaprej določeni (javni prostori za camping), ob pogojih, določenih v zakonu o turističnem šotoijenju (Uradni list SRS št. 17/55). 6. člen Prepovedano je na rekreacijskih in ostalih zelenih površinah ali v strugo Krke ali v strugo njenih pritokov metati razne smeti, odpadke, ostanke hrane, rezati, lomiti ali na kak drug način poškodovati drevje in drugo rastlinje, odkopavati, rušiti ali kako drugače spreminjati strugo in brežine, če ni z odlokom o določitvi jarkov in potokov (Skupščinski Dolenjski list št. 23/70) drugače določeno. Smeti se lahko odlagajo le na za to določenih mestih, za kar mora dati soglasje pristojni občinski upravni prgan. 7. člen Parkiranje motornih ali drugih vozil ob Krki in njenih pritokih je dovoljeno na prostorih, ki se v ta namen posebej označijo. Turistična društva, upravljavci oziroma lastniki zemljišč ob Krki in njenih pritokih lahko določijo in uredijo parkirišča samo z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa. 8. člen Na reki Krki in njenih pritokih je prepovedano uporabljati motorne čolne, razen v primerih, ko izda posebno dovoljenje pristojni upravni organ. 9. člen Zaradi prekomernega onesnaženja vode so dolžni sedanji in novi lastniki ter upravljavci stanovanjskih, industrijskih in drugih objektov na območjih, kjer so oz. bodo zgrajene čistilne naprave, izvesti priključke kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo in sicer - obstoječo kanalizacijo v roku ki je predviden v programu za gradnjo čistilnih naprav in kolektorjev, - novo kanalizacijo pred začetkom uporabe. * 10. člen Čistilne naprave se zgradijo po programu, ki ga sprejme občinska skupščina. Črpališča za odvzem tehnološke vode se lahko zgradijo nizvodno od iztoka čistilnih naprav za tehnološke vode. 11. člen Kjer ni predvidena gradnja kanalizacije, se morajo zgraditi greznice in sicer: — za nove gradnje pred uporabo objekta, — pri obstoječih objektih, ki so oddaljeni do 200 m od bregov reke Krke in njenih pritokov v roku 2 let, za objekte v ostalih krajih pa v roku 5 let. Greznice se morajo čistiti po po trebi, fekalije pa se morajo odvažal do čistilnih naprav. 12. člen Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje za prekršek delovna organizacija ali druga pravna oseba: 1. ki stori ah opusti dejanje, ki ima lahko za posledico spremembo vodnega režima reke Krke, njenih pritokov ali bregov; 2. če gradi kakršnekoli objekte, ki onečiščujejo vodo reke Krke ali njenih pritokov; 3. če deponira ali odlaga smeti, odpadne in druge materiale v reko in njene pritoke; 4. če s svojimi dejanji oziroma opustitvijo ogrozi ali poškoduje vegetacijo ob Krki in njenih pritokih; 5. če spušča neprečiščene odplake in druge snovi, ki kakorkoli onečiščajo vodo; 6. če v reki Krki: njenih pritokih ”li na bregovih pere živino, avtomobile, druge stroje ipd. oziroma če to dela v taki bližini, kar bi lahko imelo za posledico onesnaženja reke Krke, njenih pritokov in bregov; 7. če ravna v nasprotju s členi 9 in 11; 8. če uporablja motorni čoln. Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 13. člen Posameznik, ki stori prekršek iz 12. člena tega odloka, se kaznuje z denarno kaznijo do 300 din. 14. člen Z denarno kaznijo 50 din se kaznuje posameznik: 1. ki se koplje, sonči ali zadržuje na krajih ob Krki^njenih pritokih oziroma na bregovih, kjer to ni dovoljeno, 2. če šotori izven prostora, ki je za to posebej določen, 3. če na rekreacijskih površinah, bregovih ali v strugo reke Krke in njenih pritokov meče razne odpadke, ostanke hrane, ipd., uničuje ali poškoduje vegetacijo in drugo rastlinje, ruši, koplje ali kako drugače poškf duje površine, razen kolikor to dajanje ne pomeni prekrška iz 12. člena tepa odloka 4. če parkira motoma ali druga vozila izven prostora, ki je označen za parkiranje. Denarno kazen za prekršek iz prvega odstavka tega člena lahko takoj na kraju samem izterjajo organi milice, pristojni občinski inšpektor ali druga oseba, ki ima pooblastilo občinske skupščine. 15. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni upravni organ za komunalne zadeve in pristojne inšpekcijske službe. - Odvzemanje vzorcev in izdelavo analiz voda in odplak lahko samostojno opravljajo strokovne službe zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 324-04/70 Datum: 7.11. 1972 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR, L r. 322. Na podlagi 11. in 12. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. 1. SRS, št. 42/66 in št. 20/71) ter 14. in 15. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 10/68) RAZPISUJE podjetje Dominvest Novo mesto po sklepu komisije za oddajo stavbnega zemljišča pri svetu za urbanizem* gradbene in komunalne zadeve Sob Novo mesto z dne 14. 11. 1972 2000 din in jo mora 'ponudnik nakazati na račun št. 521-781/1 (Sredstva za pripravo in komunalno ureditev gradbenih zemljišč pri Podjetju Dominvest Novo mesto). Izka-zilo o vplačilu varščine mora biti ponudbi priloženo; 6. prometni davek od nepremičnin plača najugodnejši ponudnik; 7. predmet natečaja so stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča; 8. rok za dostavo ponudb je vključno 15. dan po uradni objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu; 9. odpiranje ponudb bo 19. dan ob 7. uri po objavi, v prostorih podjetja Dominvest Novo mesto, kjer lahko prisostvujejo tudi vlagatelji ponudb; 10. ponudbe morajo biti v zapečatenih ovojnicah ter označene z oznako ,Javni natečaj”. Ponudbe pošljite na naslov: Podjetje Dominvest, Novo mesto; 11. vsa dokumentacija in ostali pogoji natečaja so interesentom na razpolago pri podjetju Dominvest Novo mesto. Podjetje Dominvest Novo mesto 323. Na podlagi 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. novembra 1972 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o cenah za geodetske storitve 1. člen JAVNI NATEČAJ: A. Za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo štirih individualnih stanovanjskih hiš v Šentjerneju (Turopolje) na parcelah: št. 712/4 v izmeri 1066 kvadratnih metrov, št. 712/7 v izmeri 754 kvadratnih metrov, št. 712/3 v izmeri 782 kvadratnih metrov, št. 712/2 v izmeri 1000 kvadratnih metrov. B. Za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo ene individualne stanovanjske hiše na Jablanu pri Mimi peči na pare. št. 1331/2 y izmeri 1592 kvadratnih metrov. Pogoji natečaja: 1. odškodnina za stavbno zemljišče znaša 15,75 din za 1 kv. meter; 2. izklicna cena stroškov komunalne ureditve znaša na eno lokacijo pod točko A) 5486,90 din; stroški priprave stavbnega zemljišča pod točko B) pa 3.306,60 din; 3. odškodnino za zemljišče in stroške prispevka za ureditev zemljišča plača najugodnejši ponudnik takoj ob podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča; 4. najugodnejši ponudnik mora stanovanjsko hišo dograditi vsaj do tretje gradbene faze v roku 5 let po podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča; 5. varščina, ki jo mora položiti ponudnik hkrati s ponudbo, znaša V odloku o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 9/71) se za 3. členom doda nov 3. a člen, ki se glasi: „Pri uporabi obstoječih geodetskih izmer za potrebe izdelave lokacijske dokumentacije in projektiranja se obračuna vrednost izmere po enoti izdelane lokacijske dokumentacije, obdelanega hektarja ali uporabljenega lista in znaša: - za garažo, drvarnico in podoben gospodarski objekt - 250,00 din - za stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje - 350,00 din — uporabo večjih kompleksov po obdelanem ha zazidalno področje — 1.500,00 din nezazidalno področje - 1.000,00 din — osnovna državna karta 1:5000 in 1:10000 po uporabljenem listu — 500,00 din Dohodki iz prvega odstavka tega člena gredo v občinski proračun namensko za geodetske izmere. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 45-04/70-1 Datum: 7. 11. 1972 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: AVGUST AVBAR, 1. r.