Odgovorni vrednik Ur* Janez Bleineis. Veljajo začelo leto po pošti y 3 fl > pol 2fl . po posti, scerl fl.30kr Pecaj XI. sredo ;->0. novembra 1853 ist 96 Voda zrak * 6 gorkota in svetloba 5) Morsk d 9 morski vodi je razun poglavitni pripomočki kmetijstva. Po Stôckhardtovih poljskih pridigah. (Dalje.) kuhinske solí (1 funt morske vode ima i ali 1 y4 lota kuhinske soli) še grenjke soli, apnatih soli in vec druzih vec ali manj da bi imeli kakšne lahke pripomocke poskusiti vodo in saj Všec bi utegnilo biti kmetovav V m -m n m. v a a 9 Voda razloči se od vode po tem: ali ima več nekako zvediti, naj je za pijaco ali za močenje ^ i i ti i • « v v i m m m m ali manj ptujih stvari primešanih. Imenitniše vode travnikov ali za kakošno drugo rabo,;kaj ima ta 1) deževnica. Ona je čisti (destilirani) mehki ali una V0vJa v sebi. Svetj mu tedaj v ta na vodi naj bolj podobna. In zares je na potu, po kteri je v podnebje in s podnebjašla. dobro očišena bila nebo f-------J - ~ , wvrwiv kot puh namreč vzdignila se je iz 9 m zpod neba je kot emlj 9 pod men sledeče poskuske (reagencije), ktere v vsaki apoteki lahko kupi za majhen dnar. *r ; Naj tedaj v ta namen kane v kozarec vode da spet padla na ktero skusiti hoče, kakih 9 ni zemljo nazaj. Kar je bilo zemelj in solí v nj moglo izhlapeti v zrak. je tedaj ostalo na zemlj ïn le čisti vodni deli so se v podobi soparov dvig Tlili kviš" jega pervi tankih amoniak a) ali ? t o p 1 j e n e g kaplj Edino to, kar dež najde v zraku ptu- to vzame saho na zemljo, zato tudi ob dežju L deževnica ima vselej nekoliko praha ali ljnih drobcov v sebi in pa nekoliko ako se voda po tem da kuhinsk solná kislina) ebra (Silberlôsung): ____ kalí, znamnje je to5 je v vodi (ali prav za prav ako pa voda v nekterih urah dob « «i « » i o i i ji u; , - aivu pa vuua v n^rvi^x 111 uiuu dečkasta prihaja, znamnje je to, da je veliko gnojnih stv v b) kane "J 5 ali se toplj detelj li (Klee m li tarj kisline dovit zato - tudi od poznejega, ? salzlosung) v vodo : če se voda belo skali, znam nje je to a p kane je pervi dez vsigda ki ima le nekoliko ogeljnokisline in zrakà v sebi . Studenčnica. Studenčnica ima drobce ste zemlje in tistega kamnja v sebi, po kterih ali skozi ktere je studenec tekel, preden je přišel na Pn ravn° ali se toplj enega kl b a r i u m a (Chlorbariumlôsung) v vodo : se skali voda bel 5 znamnje je to P1J imenovanih k dvéh Ce se pa voda poslednjih skušnjah dan Je bila pot studenca terd in esparstenelo skalovje, je voda dostikrat tako čista in mehka ka- vec (gJPs) v vod kali (pa ne na belo), znamnje je to, da je ma PB ■ 9 kor je očišena voda ali deževnica; je pa tekel stu denec po sparstenelem kamnj ? ali se d) kane toplj k lu ga s t ali po zemljinah, za (Blutlaugensalzlosung) v vodo in postane ona popade voda vse rudninske in rastlinske stvari, ktere je medpotoma raztopiti zamogla, namreč vec ali po tem plava (modra): znamnje je to zel ali se ? manj pepeln geljnokislega apna, mavca, kuhinske soli kremenine itd. Vecidel ima stu soli 9 denčnica apna v sebi, in takošna voda je po njem terda 5 to je 9 taka da se sočivje ne skuha tako lahko v nji in tudi mjila (žajfa) pri perílu ne raztopi. Ako se pa v terdo vodo dene enmalo potašeljna(pepé lika), zraku kane mj i lovca (Seifengeist) v vodo in se skali kakor mleko: znamnje je to terde vode. Ako se ravno to poskusi s kuhano vodo in ona ostane čista, znamnje je" to, da se je voda po kuhi ali dolgem stanju ume čil Če se voda kuhati dá in če ob kuhi nad 5 ali ce se kuhati dá, ali če dolgo stoji apno iz nje in terda voda se spre na vodo veliko mehurčk se bil geljnokisl pravlja : znamnje je to meni tako v mehko H 3) Rečnica, potoćnica ali tek d se kakor iz terde studenčnice. tako tudi iz P° različnih poskuskih, so imenovane preskusnj Ap. . tekoče vode polagoma loči o teku rek in potokov Popolnoma natanko se dajo zvediti obstojni deli vsake vode, ako jih kemikar še bolj natanko skuša ali za kmetijske namene zadost. (Dalje sledi.) Kamni v vodi to pričajo, ki so vecidel z apnato skorjo itd. převlečeni. Kakor ob kuhi tako tudi o itd teku vode uide raztoplivka apna 9 to je 9 ogelj Starozgodovinski pomenki kislina, in polagoma zadobi tekoča voda vse last nosti mehke vode. * < BRAHM 9 nar višje božanstvo Indov in njegovi sledi na 4) Mlak voda mlakužni vodi je do sti rastlinskih in živalskih stvari in železa raztop Jjenih. îocij Ce taka voda dolgo časa stoji na zraku, se te primešance v podobi rujavega blata. indo-slovenskih spomenicih Razlokil Davoriti Terstenjak. Ce nauke svetih indiških bukev Ved P nas prav pretehtamo ? naeli boderno, da. se indisko bo goslovje, akoravno dosto mnogobožanskega semena v sebi Prove ravno tako kakor Brahm ni pod nikakšno po hrani, vendar zmiraj na jednega boga (monoiheizem) dobo predstavljao bil (9^gJ; Helmold L. I. 38). IVemski kronikarji so nam ohadva zavoljo eoakosti imena zme- opera Bitje bitij se imenuje Brim, Brehm, Brahm, sali in B r a h m a-Pro v eta o J B r a ma-1 a-Pr o ve ta Ram, Bhaga vat, Bhogo van, tudi Parabrahma *). niso prav razločevali. Ime Brahm izrazuje v sanskritu Iz besede Bhagavat, Bhogovan se je rodila Slo- štiri pomene: 1) pravo, pravda, pravilo, prav- venska Bog. Razun tih priimen še ima jezero drugih, HHMl I "al Hi HHiHHHHlHHHH ni k so v naši 2) besedo, reč; 3) stvarjenje, činjenje; ali (adi bi vsakega za nar većega brezbožnjaka imeli, 4) ničenje, pokvaranje, kazenje. Ravno tak© besedi in koreniki Prav vsi ti pomeni skriti: be s e-u č i- ^P Kain sloven ki bi se prederznul naj višje božanstvo v podobi kaksni predstavljati Glavni članek indiške vere je, da je Brahm 1) prav, pravica, pravda; 2) praviti diti, A » reci razpravljati; 3) napraviti Bhagavat, dusa sveta, in ako vprasamo po njegovi niti, storiti, 4) od praviti, zapraviti itd. bitnosti, nam postave Menutove odgovorijo, da je samo- košna čudovitua soroduost v duhu indiskega stojno nerazodeto bitje. Bra mini pravijo, da je Brahm „věčno eno, gan in predmet gledanja, manje, kakor atom, ali ipak skega jezika! (Dalje sledi.) or- vece i Ozir po svetu kakor svet" 3 V indiških bukvah Veda s se najdejo sledeče ver ste o Bhagavatu: „Bhagavat-Brahm je večno edino resnično obstoječe bitje, ktero se v blaženosti in pa menda dokler radosti razodeva. Vsi prikazki imajo v njem svoj vzrok, jenega, kterega kratko življenje bi bilo tako čudapolno * Naj cudnější otrok 18. stoletja. Veliko se je že slišalo in bralo od čudoih otrok svet stoji, ni bilo nobenega otroka ro 7 vendar ni podveržen pogodbam časa in prostora, on je nepremenljiv, duša vsega sveta, in vsake posamne stvari. ga i kakor je bilo Kristelna Heineken-ovega. Paulu Heineken-u, malarju v Ljubeku, je bilo 6. svečana 1721 dete rojeno, kteremu eo pri kerstu imé Vesoljni svet je Brahm, je postal iz njega, in sopet bode Brahm uničil. Brahm je podoba znanosti in ne- Kristián dali. Kmalo po rojstvu, ker je bila lastna dvojivki izročeno, v ktere naročji skončnih svetov. Vsi svetovi so ž njim jenaki in edini, mati preslaba, je bilo po kterega volji so postali. On se je razodel v oblikah je tudi vse svoje dní preživelo. Perve znamnja njegove stvarjenja, vzderževanja in uničenja, v oblikah in giba- čudno bistre pameti so se pokazale že v desetem mescu. njih prostora in casa « 4 Že smo v prejšnem nekem članku rekli, da tudi Slaveni imeli so vero v samega edinega Boga, kar Bilo je namrec na hišnih stenah in po peči veliko podob narisanih, ktere je Kristel zrneram pazno ogledavah Po-vedali so mu imena podob, postavim, to je mačka tudi Prokop in Helmold 5) očitno pravita, in mimi- ovca, to hiša itd., in ? drugi dan > elimo indiškega Br ah ma v severno-slavenskem Pr o ve __• M 1 • 1 « V I • V IHNPMIHBHtt(3 , ko so ga prašali, kje je mačka, ali ovca ali hiša, je na vsako podobo s svo- tu najti. Beseda Brahm v indiskem ima več pomenov, jim persticom prav poknzal. Ali s tem še ne zadovoljno tako pomeni svetio C9^eJ: Mahamuli Komentar k Vedi pri je dete začelo tudi imena izrekovati; pazno je gledalo F. A WLzse, Indům.X J2 i Ab. m*. 221}. Tudi indiaki 00- na usta govorečega, na mezenje žnabljev in jezika, In rodna parziška beseda B eh r a m pomeni nebeski ogenj si je prizadevalo in se sililo in je stišalo po maleni zlog [gle}: Zendavesta v Kleuker I. 47.) Tako bi indiška beseda za zlogom in zadnjič tudi cele besede iz svojih ustic. Brahm bila povod dala staročeski pramen, kar po- Vidsi tolikšno radovednost in zgodno pamet, so mu dali lastnega učenika, naj bi ga dalje učil. Začel je zgodbe in lej! ko je bilo dete 13 mescov staro, meni solnčni žar d Sonnenstrahl. Pa Brahm po Hanxledenu (91ej Hanxleden Vocab. sanscr. pod člankom Brama) tudi pomeni scientia da ley, to je, znanost pravde » in nar višje božanstvo Brahm ima tudi priime Tat va kar po Bop pu (Gloss. Sanscrit, str. 72.) pomeni Veritas, to je, pravost — pravda. Zato navoduje Paulin iz indiških slavopevov enega tako se glasečega \Paullin8y svetega písma je vedilo vse prigodbe sv. pisma stare zaveze, in v mescu tudi zgodbe nove zaveze. 14. Dosihmal je le samo mléko vzivalo, vse druge jedí so mu bile zoperne. Da bi jedí ga pa vendar tudi drugih navadiii, so ga včasi h mizi posadili. Mnogoverstne 1UUIRKIU oia * ujjç v u v |/UVF,U mnv dw jjiMDwvvg« v--------- v * , ' ^ i--------- -----O .------- stem Brahm str. 65.); „Parabrahma (Brahm), ti si prava řečí na mizi viditi, je zmeram radovedno popraševalo, luč časov, tvoja modrost spozna tisucerno pravo, ti si vsega prava pravo bitstvo in podoba vse modrosti". V Gajatri indiških bukvah, ktere zapopadejo indiško n a-božanstvo se najde, da je Brahmov sedež v sedmem od kod neki pridejo, kako se narejajo itd., in ni jenjalo tanko zvedilo. Tako je pri dokler ni vsega na svetu pravica i me no va nem in da le po pravičnosti se lahko v njega pride (9leJ; Jabrb, der Lit. Band II. str; 803). Da je severno-slovenski Prove tudi bil bog prej, svoji hrani in radovednosti zmeram zdravo in veselo bilo. Učenik je po malém z njim začenjal zgodovino ve- . ko soljnega sveta (občno povestnico). Od aprila 172 je bil Kristel 15 mescov star, pa do septembra 1723 ko je poltretjo leto doživel, se je naučil zgodovino He- j pravde 9 se vidi iz Helmolda i'*. brejcov, Egipčanov, Asircov, Feničanov, Perzav , Ger Ta Prove ima razloče vati se od Prove-ta, Pro ma, od kterega Peter Albin v kroniki mišenski govori CC hro nic. Misn. XI. 302.) in je v kov in Rimljanov, in na vse, karkoli :a je kdo iz tega izpraševal, je gladko odgovorjal. Tudi zemljopise je malí rokah imel Proveyse to je Prufeisen (jglej: clanek Kristián toliko poznal i da je vsak zemljovid razločil, vsako deželo znal v njene dele razdeliti, vse imenitniši hřibe in vode, mesta in kraje in druge imenitnosti vsake dežele po imenu in po versti znal povedati. Zraven tega se je še več kot 800 latinskih besed naučil, in vsaki teden naj manj 150 ptujih besed navadil. Tako daleč jo je prignal otrok, ko je bil 31 mes-Brahmaismus mov star. Doslej še ni bil nikoli bolan. V 32. mescu »0 Dramatu« v Novícah); ta Prove — Prom je bil indiški Brama pervi člen indiške Trojice. Prove, od kterega Helmold govori pa je Brahm, in sicer se to poterdi, ker die Religion der In-Dow Alex, Hindo- , str. Asiatic. Researches I. str. 224, Maj dier als Bramaismus str. 28, 29. II. 36 4 Maj 37 str. 29. itd mold I. cap. 83 Asiatische Abhandlungen, Band IV die Religion der Ind Procop apud Stritter II. str. 38 9 Hel íl amine In nemore, quod dicatum erat Deo Prove seconda feria hebdomatim solebant propter judicia Hcllm. I. cap. 38.) pa zlo nevarno zbolí in bolehva celih osem tednov. Ko mej pa da je enmalo okreval, je zopet začel uk, vese et regulo convenire lilo ga je vladařstvo mnogih dežel pregledavati, zato (to je, zavoljo pravice, pravde) začenja z vladarstvom in zgodovino Danske dezele, in preden je přišel 6. svečan 1724. ko je tretje leto do- versi!, se je že tudi od Danske dežele vse izučil. Brati vse zgodaj vstal. Glavica pa mu je otekia in vsi so pro se je naučil nemško in latinsko brez abecednice. Vse sili, da bi ga zdaj h kralju ne peljali, da še kaj hui Vse sili da bi ga zdaj h kralju ne peljali, da V se kaj ttji osebe cesarskih in kraljevih rodovín cele Europe je vedil ne zboli. Ali Kristel je lepo prosil rekoč: „Scer bolan in se nikoli v imenih ni zmotel. To vse, preden je tri sim, pa me le oblecite, rebus in adversis melius sperare leta star bil! Zraven tega tudi kersanskega nauka pozabili niso. memento", to je, „v nadlogah nadjaj se boljšega". lu Pa ne, da bi otrok le samo iz katekizma se bil učil šel je h kralju s svojim učenikom. 9 tuđi Sercen stopi pred-nj, mu poljubi roko in oblačila dogmatike se je lotil, in je verske resníce z izrekami s temi besedami v francozkem jeziku: „permettez moi sv. pisma terditi vedel. Vec ko 200 pesem je znal iz * Sire 9 pesmarice povedati in vsako po svoji vizi zapeti. 80 psal- de votre habit royal", to je, pripustite mi que je baise la main de votre majesté et le bord |/vMiaiMft ivw JI v * VUMVI «%* f M w VJ « ? m mm m, um v.. w ^wm« w » wvi v IIWMIV 1 VJ Ul } tu J , pi ipuotHV till * UlliapUU ^ It mov in cele poglavja svetega pisma je vedil iz glave, poljubim roko vašega veličastva in rob vašega kralje T nf înalr a « n ia 11 n!l \rw kn Ir Atr i m Annftn niVi n«*K!cx ni nf n rrmva aUI* Ali r» Gospod da Latinsko se je učil iz bukev imenovanih „orbis pictus (svet v podobah), in leté bukve so mu bile naj ljubši. vega oblačila. Dolgo govorjenje ga je strudilo. Zraven zgodovine vesoljnega sveta se je še bolj natanko za svojo dvojivko in je rekel latinski: ucil dogodivscine Švedske, Ruske, Poljske, Ogerske, Ogledaval „Sitio", se j© to je, zeja me. Kralj je zapovedal, naj dvojlvka pride, in ko Spanjske, Francozke in Anglezke. Življenje vsakega se je vsedla, je vzel Kriste! svoj navadni živež. kralja in vladarja je vedil posebej in z všemi okoljšinami natanko in razločno povedati. Kralj je ukazal med tem poklicati svojega dvor nega paglavca, in ga postavil pred Kristelna. Kaj tacega se je hitro razglasilo posvetu; počeli časa ga ogledovaje iz naročja svoje dvojivke reče fran- Europi se je slišalo od čudnega otroka, in od blizo ia cozki: „c jw U1IU1.1V WW «'«•wuwqv* vv. www , au vw W.IUV au VUU11I . „V» CSt U II petit garÇ l)U , llf J V , „ j V/ UIOJUVU IHUli • daleč so hodili učeni možjé, ga vidit in poslušat. Med tem Kralj je smejé paglavca vprašal, koliko je star, in ko pa se je zmeram učil. Francozkega jezika se je tako u to je „je majhen fant". navadil, da je dolge prigodbe mu paglavec odgovori: v tem jeziku gladko pri- dalje kralj: „trideset let, veličastvo" pravi povedavati zamogel. Brati je tudi znal latinski in nemški, otrok v 3. letu". „marsikteri v 30. letu ne vé toliko, ko letá Na to dá kralj svojo imenitno sve pisati pa ni mogel, zakaj njegovi perstici so bili pre- tinjo otroku v roke in ga vpraša: kaj nek je to? slabi. Al račaniti je znal prav dobro. stel Kri- še zmeram v naroćji svoje dvojivke, obraća svetinjo Mesca maja v letu 1724 je mali Kristel zopet ne- z obéma rokama in pravi potem: „ď est T ordre d Ele varno zbolel, vendar spet srečno přestal bolezin. Zdrav niki so zdaj svetovali starišem, naj bi ga enmalo > is po svetu peljali, da si zdravje bolje vterdi. Stariši Ijubezni phant demanti", slon gami de Diamans", to je, „slonov réd, okovan z to je „Poglejte", pravi svojemu učeniku, 55 9 kakšen „proboscis" (rivec) ima!" Nekoliko na to polni do svojega ljubčika dovolijo v to in mali Kristel omolkne, pregleduje demante in pravi: „Les Bijoux sont ûl i7Koro n n o*l orifno mûûf n n ri il n i ( ITonanV^o rv a n i nHAn^iiv ^nlr. 1» a il ti Amf rvi I si izbere poglavitno mesto Kodanj (Kopenhagen). precieux, mais la vie du roi est plus precieuse 9 to je, V Kodanji so hotli malegfc Kristelna tako dolgo „dragi so leti žlahni kamni, pa življenje kralja je veliko pred ljudmi skrivati, dokler ni bil pripušenja dobil s kra- dražji. Ijem govoriti. Ljudjé vendar, kteri so se ž njim na barki i H^HH v Kodanj peljali, so kmalo čudovitega otroka v mestu je réd slonov razglasili in po celi deželi naznanili. Veliko ljudi je prišlo Friderik II. je letá red upeljal in perve viteze postavil, berž otroka gledat. Vsak se je čudil vidši suhega dečka Ravno tisti kralj, pravi dalje, je Ditmarze v treh voj- Pri tej priliki je vprašal kralj Kristelna, kdo da ustanovil? in gladko mu odgovori: „Kralj ~ ~ • ~ — ^---.. ---------J - ----------5 F v ů ? J~ ~.....- " ~ ~ * T "J z bistrimi očmi in visokim čelom; pa bolj so se še ću- skah premagal, je Svede po Danjelu Ranzavu udaril ko je mali fantiček usta odperl in govoril, in pri- pri Wiesby na otoku Gothlandu pa 16 vojnih bark in ad 9 9 Jerneja Thinapfelna, Ljubeškega zu dili povedovaje to in uno reč zdej z latinskimi in francozkimi mirala Laurezon-a prigovori, zdej z zgodovinskimi spričbami poterjal go- pana in 900 vojakov v bitvi zgubil; jev Štetini s Švedi vorjenje svoje. mir naredil, ki je 41 let terpel; terdnjave Fridrichs Kodanj je bil prav dober kraj za njegovo zdravj vsaki dan je terdneji prihajal. Za kratek čas se je tu 5 > burg in Kronenburg je on terjal. sozidal, in pervo mito od bark Sveto pismo je pridno prebiral, je imenitnega kaj tudi Švedske zgodovine tako dobro naučil, da jo je Tycho Brahe-ta serčno ljubil, kteremu je tudi otok Huen kot profeso znal » ati v Sundu podařil. Kralj Kristián V. je po tem rédu slo Živez njegov je bil leta: ako dete od svoje dvojivke novemu veliko novih pravíc podělil". dobilo mléka zadosti, je pilo vcasi čaj iz majhne V « f V V daljnem pogovoru začnč kralj iz zgodovine iz ^vviiv «AJivvmv» /^muuuh ^ JV * 1/i UIUJIUIU iiUUlVUo r UUlj UVill po^or oi U /JMVUV I** J ICJ ^^i/uu » niv I" ki jo je rahlo deržalo s svojimi nježnimi persti, ki so praševati ga. Kralj je stal pri mizi in zraven njega bili slami podobni. Včasi je tudi redkega mléčnega rajža kraljica; mali Kristel pa je zmeram sedel v naročji svoje želelo, včasi pa tudi beli kruh s cukrom oslajšan vži- dvojivke Zofije. Začel je kralj izpraševati od Danskih valo. al slabi revček vžival ni tam Bogati ljudi so ga pogostoma vabili h svoji mizi, kraljev, ko so bili še ajdje, potlej od keršanskih, in zad «I oiaui ICVUCK vaivai ui lam nÍČeS8. UOKier 80 OrUgl njlC OU UlUeUOUrSKIIl. UOIgU J« ICI» pica&UBiija vcipcia, jedli drage jedi in pili žlahne vina, je on zmeram lepo ker Heineken je na vsako prašanje na široko odgovarjal _ -___V •__• 1 11 111 1* 1 • _ • 1 1 . V i . . . .. - _ « • V . « • • i • V« TT ! ___-__J ^ ^ Dokler so dru njič od Oldenburskih. Dolgo je letá preskusnja terpela zemljovidih gledal 9 kje naj lepši špargelj raste itd neki naj boljši vina zorijo ) ali in povsod je kakšin nauk pristaviti vedel. Včs začuđen zavolj tolike učenosti vpraša kralj učenika: al ni pre Hinavec mali Heineken nikoli ni bil; kar je misiil, veliko učenje vzrok bolehuosti otroka? Ali učenik mu je povedal, pa nikdar nič hudega ali neumnega. Če ni odgovori: Ko bi se dete to tako učilo, kakor drugi Ijudje, bil dobre volje, je kar naravnost rekel: „danes me ne —- —*■> jv ,,uauD9 mo ne? ui gotovo moglo zboleti, -- -— — — veseli govoriti", in tedej se je pa tudi lahko že vedilo, ni iz glave učil. Karkoli sliši, tako lahko razume in /lo v , , ,____ __ r . v xa pa otrok se vse zive dní nič da ni prav zdrav Željno je dočakoval tistega dné da bil s kra Ijem go Friderik IV. kaj od mene?" in težko je ure štel obderži, kakor se luč od luči uzge Še iz zemljopisa bi bil kralj rad nekoliko zvedeL Tudi uvi/Ma^»«! iioiuga «u«, ua ui uii a ni a- lOO l u ztciiiijupicA mi mu Pogostoma je popraševal: „ali vé kralj Prinesó zemljovide in Kriste! jih začnč razlagati. bodo njegove zelje spolnj 9 kdaj so pred njega dali nekoliko iz lesa izrezanih majhnih Ko je slišal, da bo smel soldatov Niirnberškega delà, ki jih je svoje 55 pred kralja, se je razveseli! in rekel latinski venit post multos hora serena dies!" to je dolgih 5 dnevih vesela ura přibližuje. Tisti dan Proretas" nunc ali mornarje imenovah Te je po zemljovidih križem pre-zdaj se po mikal. Kamor je kterega premaknil, je začel deželo imel pred kralj ? ko je razlagati; je imenoval morje in reke, hribe in mesta, m stopiti ? ga je pozeljenje gnalo, daje povsod je vedel kaj imenitnega povedati. Tako 5 posta -vim y ko ie eden lesenih vojšakov přihodil do Izlandije, pridobil si je toliko znanosti v nji, da razume vsa slov w _ _ _ - . l 1 « V V i m m * m m * m V je rekel: n To je dežela vašega veličastva". Od dru- stvena delà; slovenscina pa mu sama ni bila dosti Gr ! Il mm. ^ a m * m m m. m m. m m a m m m. m m ^ m 9 ze gega, ki je na okraji Koromandlu ostal, «unv.. — j----------—---- - -------------- ™™..... r— kaj pri TraDquebaru je obležal lenuh, tam kjer je Kri- in přišel je v ta namen pred nekimi tedni v Zagreb, da etian IV. terdnjavo Dansborg ukazal sozidati". Tretjemu, bi tukaj prilastil si potrebne vednosti za razumljenje nji- kterega ie cez Guinejo pomikal, je rekel: „zdaj boš tjè hovih del in zamogel potem prestavljati to, kar jev njih je rekei: „Tu lei je soznaniti se tudi z ilirskimi in serbskimi pesniki prisel , nji/1 JV * ♦ »v.mujwh. — r o r c ' " ------------- '------ ----- Fridrichsborg postavil. — Kralj in kraljica sta ostermela, ne moralo to biti izgled mnogim našim rojakom *), kterim kjer je Kristián V. terdnjavi 55 Kristiansborg m lepega in posebne v svoj materinski jezik« Je li bi vse to slišati. ni celo nič mar za d o m blago ? ktero celô ptuj bratu, Kraljevicu jvareuiu, iij k njegovi ncsin ^um ncuc- "»».} pi»j«u viki poklican, in tudi tam je na vsako prašanje tako jega lastnega! Mislim da Nekaj dní pozneje jebi! mali Heineken h kraljevemu spestujejo! Jeli bi nam ne smelo nasproti to tudi izgled .. -___ ^. _____«lit V t . f i i 4 i • • 1 • «i « « • i à • m ê kraljeviću Karelnu, in k njegovi sestri Zofíi Hede biti učiti se tudi ptujih jezikov, da bi bogatili svo Prs gladko odgovarjal, da vse se je čudilo nad njim. Pri mizi je princesina njega blizo sebe posadila, in mu je lz Ljubljane. Povedalo se nam je za gotovo, da jedi ponujala. Ali naš Kristel ji odgovori: „ Votre Al tesse, je vous remercie tres humblement, je ne mange . » . . - .v ., Jv ministerstvo nauka je v I d le. Naprava ta bi utegn dovolilo napravo realne ravno za ta kraj posebno koristna biti Blaznikovi tiskarnici je ravno izročii pas encore to je i hvalujem, ali jedel „vasa Visokost, ne bom več. prav ponizno se za slavnoznaui pisatelj slovenski gosp. Jozef Has nik zbirko jih pesem in tako spolnil V ze već let gla Od vsih pohvaljen in bogato obdarovan je zapU- prošnjo mnogih svojih prijati Mične Hašnik stil ćudapolni otrok 7. dan oktobra 1724 Kodanj. pesmice, ktere so se ze zdavno bravcem Novic priku Pridší spet domů v Ljubek se je Kristel začel pi- pile in kterih k k V . r Z IVI V tih S sati učiti in preden je še ćeterto leto doveršil, se je ze tolikanj pisati naučil, da je vse, zapisati. kar je kdo hotel, znal da , ki jih radostno prepeva, so zdravi izvirki do— brovoljnega serca, in dobro došle bojo vsakemu prijatla domaćega pesništva Kmalo potem spet nevarno zboli; devet tednov je revež brez zavesti ležal in kakor se v veselih dnéh nikoli ni preglasno smejai, tako se tudi v terpljenji jokal ni. Novičar iz mnogih krajev živel, ker vsaka i ^iv^iuDuv »>»vjv«> ) u« i««« ' vv.^.jvuji jv..«. .... jt./uu«jocvi uauui vasuiiv Čez štiri leta je le samo od mleka svoje dvojivke sarske patente, kteri zapopadaj « mm • 9 i • i « i i • _ __ Dunajski vradni časnik naznanil je te dní tri ce peljavo zemlj « v d druga jed mu je bila zoperna; zdaj pa so ga odstavili, in pri slabi jédi je nekoliko okreval. AI slabost je vender čedalej veći prihajala, in 27. junia s ka pit v Buko vini, napravo dnarniceza zemlj odvezo v Gal ici i, Krako v i in Buk dško d v teh deželah ravnanje Ker ob 1725 je umerl stiri leta, stiri mesce, dvanajst dní in novem letu kupčijska pogodba s colnim združtvom moč eden dvajset ur star. Skorej vse novice cele Europe zadobí, se bo po naznanilu časopisa „Austria" od no so njegovo smert oznanovale. vega leta naprej k Mati tega čudne^o otroka , Katarina Elizabeta, ime- papirnatem dnarja po tadajoem k mog v b ali v nitna malarca cvetlic in obrazov, je umerla na Sakson odrajtovati skem leta 1760. Po nemškem poslovenil Jane z Š tul ar. 35 Presse" je slisala, da d poglavarst boj po še t leto kresijske in kantonsk Novičar iz slavenskih krajev pa p novem letu v djanje stopile V letu 1841 se je po celem cesarstvu pokadílo 28 milionov smodk(ci ir. spodnjega Štajarja 27 list op Da gar) > sedaj pa cez 800 milionov brez tistih, ki se ku vinozdravilske bukve niso le vsakemu gospodarj bicek ne Vi ne 9 pak da so tudi celô gosp Strup i v do-dobre, na ktere niste mislili. Vam hočem razo- pujejo iz ptujih dežel Na Marskem razširila se je za řečí goveja kuga cez 3 okrajne Cent naj bolj cbrajtan or a Zatezkega hmelja (SaatzerHopfen) veljá sedaj 130 H deti. Ko je v nekem kraji (^očitno ga imenovati nočem) 19. malega serpana letos toča hudo ropotala, sta neki T ur š k ka vojska še zmiraj miruje tam o* gospodar in njegov gost pod kozolcem iz starih bukev da veči na glas brala in menda točo zagovarjala; žena na prag tudi storita na glas brati, kar stoje ju opominja bolj Ko pa vidi, da branje iz tistih bukev nič ne pomaga ekoci babna v hišo, vzame iz mize en papir, in hiti pod kozolc k možu rekoč: še to beri, morebiti bo to pomagalo! Mož začnč počasi brati in toča sčasoma preneha 9 neumna zena pa gotovo m terdi da je p zoper točo našla. In kaj mislite: kak papir je bil tišti? Ne prestrašite se ! 4. del „Žívinozdravništva" stran • — • v i CL „"v. m grize !" — pa tam se pokajo pa le po malém; silno deževje sta samo po sebi mehko zemljo tako zablatila, armadi ni moč se vojskovati; Donavski otoki, ki so Turkom pred dežjem "močno polajšali preláz čez Donavo, stoje večidel pod vodo; poskusili so nek poleg Turna prehod, pa so jih Rusi nazaj zadèrvili; le pri Kalafatu stojí še 24.000 Turkov pod poveljstvom Imaila-pašata; tudi v turških kakor v rusovskih taborih je sila veliko bolnih. Rusovska armada, ki je bila pri Ismailu v Besarabii v taboriših, se je stísnila v Valahijo. Noviporočnik fran-cozke vlade, general Baraguay došel je že z obilno 163 od driske sem Vam porok Za cisto resmeo tega množico franeozkih oficirjev v Carigrad 9 je radoved 9 lz Zéagreba 26. nov. Mika me, nekaj naznanití kako se bo obnašal; ravno tako si tudi ćasnikarji glave belijo : zakaj je bil francozki poročnik pri gležki vladi > kar naj bo v izgled Ijudem venska rodila ki čeravno jih je mati grof Walewski loma iz Lond k Napoleonu po k ličan > al nobeden ne vë pravega. Da so si Serb jezika ne vedó nič ali celô malo od maternega \n Turki zlo navskriž. se smé soditi iz sledeče kterim ni nič mar JVZ...V«, — ntciiiu u. u.u m « r, gre ie iiarou v bvuji uiiuki Kosti, ako je goteva: ukazano je bilo poprej tursKir naprej ali nazaj. Res je, da je Anglež poseben človek gerbskim stražam, da vzajemno pozdravljajo serbsk narod v svoji omiki kosti ako je Ooteva ukazano je bilo poprej turškiru iu m in da loti se najpred on kake nenavadne stvari: ali to omenjene rojake naše • v zagovarja dosti turške oficirj zdaj ne pozdravlja nobena turšk ki trudi se cela leta, naučiti se slovanskih narečij - - --- — l u ( Ulll/Iljts, --liv puaui H »IJM uuuvu da je ptuj, straža nobenega S erb a in tadi serbskega k ne. namreč neki Anglež, kterega tù omeniti hočem bil 9 dalj e casa v Gorici, da bi naučil se slovenščine Je ki je Da častiti „Neven" ne bo sopet tega opomina napak obra . dostavljamo, da gosp. pisatelj meni rojake svoje slo 9 m cal, venske. Vred.