Poflnl urad 9021 Celove< — Varlagspostamt 9021 Klagenfurl Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurl Posamezni Izvod 1,30 III., mesečna naročnina 5 illlngov P. b. b. Štev. 20 (1404) k-v;. te.. Slovenija se zavzema za razširitev sodelovanja s sosednjimi deželami V Ljubljani je bilo konec minulega tedna posvetovanje s predsedniki obmejnih občin, na katerem so razpravljali o pobudah gospodarskih, političnih in drugih organizacij za razširitev in nadaljnji razvoj sodelovanja z mejnimi deželami Avstrije in Italije. Posvetovanje je vodil član izvršnega sveta Slovenije Bojan Lubej. Udeleženci posvetovanja so predvsem ugotovili, da so dosedanji meddržavni sporazumi, ki urejajo maloobmejno blagovno menjavo, maloobmejni osebni promet, mejni planinski turizem in drugi, omogočili uspešno in koristno sodelovanje s sosednjimi deželami. Nagel razvoj gospodarstva in turizma pa narekuje še tesnejše medsebojno povezovanje ter ustrezno dopolnitev že obstoječih sporazumov. V gospodarskem sodelovanju in blagovni menjavi med Slovenijo in sosednimi deželami igrata zelo pomembni vlogi tržaški in goriški sporazum. Splošno mnenje pa je, da bi z boljšo realizacijo in s povečanjem blagovnih list lahko še bolj izkoristili možnosti, ki jih oba sporazuma dajeta za medsebojno sodelovanje. Menijo tudi, da bi kazalo dopolniti goriški sporazum z brezcarinskimi listami, kot jih vsebuje tržaški sporazum, kar bi bilo predvsem v interesu obmejnega gospodarstva gariške pokrajine. Na posvetovanju pa so tudi podprli predlog predsednikov občin, ki so se zavzemali za sklenitev posebnega sporazuma o obmejni blagovni menjavi z Avstrijo po zgledu gori- škega in tržaškega sporazuma, prav tako pa tudi za sklenitev posebnega sejemskega sporazuma z Gradiščansko. Velik del posvetovanja je bil posvečen maloobmejnemu osebnemu prometu, pri čemer so se zavzeli predvsem za odpiranje novih obmejnih prehodov. Obmejno prebivalstvo se namreč že nekaj tet poteguje za nekatere izboljšave sporazuma o maloobmejnem osebnem prometu, kot je razširitev sporazuma na nekatera nadaljnja naselja ob italijanski in avstr, meji ter ukinitev omejitve števila potovanj z maloobmejnimi propustnicami. Avtobusna podjetja pa so predlagata uvedbo nekaterih novih avtobusnih To je v najbolj skopih obrisih načrt sedanjega poleta »Apolla 10". Ali ga bo mogoče v celoti izvesti pa je odvisno od neštetih komponent iin neznank, ki pri takšnem poletu nastopajo kljub orjaškemu napredku znanosti na tem področju. Prav v tem pa je tud'i vsa veličina junakov, ki zdaj že takorekoč na tekočem traku odhajajo v vesolje, pa naj bodo katerekoli narodnosti. Sedanji palet »Apolla 10" je v bistvu predzadnja etapa v človekovem osvajanju Lune. Po načrtih bi se naj prvi človek spustit na Luno 20. julija, ko bo poletela vesoljska ladja »Apollo 11". Vesoljsko ladjo »Apotlo 10” so izstreliti v vesolje v nedeljo ob 17. uri in 49 minut lin lahko bi dejati, da je ves svet napeto zasledoval te odločilne trenutke po televiziji. Ob 19. uri in 49 minut po Green-vvichu je vesoljska ladja zapustila zemeljsko orbito in se napotila proti Luni. V tem času so morali vesoljci opraviti zamotano manevriranje s številnimi napravami, ko se je kabina „Apo!la 10” spojita z zadnjo stopnjo vesoljske rakete. Ob 23. uri in 30 minut je ladja opravila že polovico poti od Zemlje proti Luni. Po razmeroma napornem začetku, ko vesoljci te težko prenašajo ro- S sklenitvijo sparazma o alpskem turizmu z Avstrijo so se odprle tudi nove možnosti za sodelovanje med slovenskimi in avstrijskimi planinskimi društvi in planinci. Menijo, da bi kazalo sedanji sporazum še razširiti, kontrolo na gorskih mejnih prehodih pa poenostaviti. V zvezi z vsemi temi pobudami so na posvetovanju tudi ugotovili, da bi bite potrebne v delu stalnih mešanih komisij za izvajanje sporazumov o maloobmejnem prometu, določene spremembe in izpopolnitve. Te komisije bi naj razpravljale o vseh problemih, ki zadevajo obmejno sodelovanje, vključevale pa naj bi tudi predstavnike obmejnih občin. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu: i v l I Predsednik Jonas na obisku v Švici I = = Zvezni prezident Franz Jonas se je od ponedeljka do srede = | mudil na tridnevnem državnem obisku v Švici. iPredsednika Jo- = | naša so v Švioi sprejeti z vsemi državniškimi častmi, velik odmev = | pa je njegov obisk našel tudi v švicarskih časopisih V državniških pogovorih med predsednikoma obeh držav | | so poudarjati predvsem tesno povezanost obeh nevtralnih držav. = 5 Enako mnenje pa je izrazil tudi predsednik Jonas v svojem go- = = voru ob sprejemu v Bernu, ko je med drugim dejal, da so odnosi = | med Avstrijo in Švico, ki jih pogojujeta geografski položaj in slič- = = nost »politične mentalitete" pripeljat oba naroda do duševne = = sorodnosti, kakršne ne občutijo Avstrijci do nobene druge de- = | žele. Švicarski zvezni predsednik von Moos pa je zagotovil, da § § Švica še s posebnim zanimanjem zasleduje pot nevtralne Av- s = strije v Združenih narodih, ki jim Švica ne pripada. Franz Jonas, njegova soproga in zunanji minister Waldheim, | 1 ki je bil v njegovem spremstvu, so med obiskom obiskali več švi- | = carskih mest, ogledali pa so si tudi nekatere industrijske obrate, = = prav tako pa tudi Evropsko organizacijo za atomske raziskave i = (CERN) v Ženevi. Ob odhodu iz Švice se je Franz Jonas svojim | = gostiteljem prisrčno zahvalil za topel sprejem, dejal pa je tudi, I § da se je avstrijsko švicarsko prijateljstvo poglobilo prav v naj- § | težjih časih. Njegova želja je, da bi se to prijateljstvo nadalje- § = vato tudi v prihodnje in da bi ne prispevalo samo k miru med | | obema državama, ampak k miru v Evropi sploh. 5iiiiiimimiiiimiiimmiiiiiiiiiMimimiimimimiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiimmmiimiiiiimiiimmmiiiiiiii>~ Mitja Ribičič predsednik jugoslovanske vlade Zadnji poskus pred pristankom na Luni Od nedelje dalje so trije hrabri astronavti spet na poti proti Luni. Z ameriško vesoljsko ladjo „Apolk> 10" bodo ameriški vesoljci Thomas Staf-ford, John Young in Eugen Cernan po načrtu v osmih dneh poleteli do Lune in nazaj. Dva od vesoljcev se bosta s posebno lunino ladjo, imenovano »Vohljač" spustila 15 km nad površino Lune, natančno preiskala kraj prihodnjega pristanka na Luni in se spet vrnila v vesoljsko ladjo. S konstituiranjem zvezne skupščine in izvolitvijo zveznega izvršnega sveta se je praktično končalo obdobje volitev novih predstavniških teles v Jugoslaviji. Novo zvezno skupščino sestavlja pet zborov, za njenega predsednika pa je bil ponovno izvoljen Milentije Popovič. V predsedstvu zvezne skupščine je mimo predsednika še sedem podpredsednikov in predsedniki vseh zborov. Iz Slovenije sta bila v predsedstvo izvoljena dr. Marijan Brecelj kot podpredsednik zvezne skupščine in dr. Avguštin Lah kot predsednik prosvetno kulturnega zbora. Po konstituiranju je zvezno skupščino sprejela predlog predsednika Tita iin izvolila za predsednika zveznega izvršnega sveita Mitjo Ribičiča, le ta pa je kot mandatar predlagal tudi listo novih članov zveznega izvršnega sveta. Novi zvezni izvršni svet šteje dvajset članov, v njem pa sta iz Slovenije mimo predsednika Mitje Ribičiča še dipl. ing. Marko Bulc in dipl. ing. Miran Mejak. Novi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je imel ob izvolitvi daljši govor, ki ga je imenoval programsko deklaracijo novega zveznega izvršnega sveta. V njem je orisal glavne naloge, ki čakajo izvršni svet ter stališča, ki jih OOOOOOOOOOOOOOOOOOPOOOOOCOOOOOOOOOOCK^POOOOC-OOOOOO pot avtomatskih naprav za vodenje rakete in tresenje ki spremlja začetek paleta, je za vesoljce nastopilo sorazmerno mirnejše obdobje potovanja. Vesoljci so izvedli razne poskusne operacije in oddajali na zemljo televizijsko oddajo v barvah, ki je nad vse uspela. Prenos je presegel vsa pričakovanja in slike so bile zelo jasne. Poročajo tudi, da so morali izvesti samo eno majhno korekturo smeri poleta, ki je trajala sedem sekund in da natančnost poleta presega polet ladje »Apollo 8" s katero so za božič lani 20 krat obkrožiti Luno. Kdo so trije vesoljci, ki s poletom „Apalla 10" opravljajo zadnje priprave za izkrcanje človeka na Luni in ki se bodo prvič spustili v neposredno bližino Lunine površine? Vesoljec Thomas Stafford je star 39 let in je končal mornariško akademijo ter letalsko šolo za poskusne pilote. Doslej je letel v vesolje že dvakrat. Med poletom „Apo1la 10" je poveljnik vesoljske ladje. Vesoljec John Young je bit, preden je postal vesoljec, prav tako letalec in je postavil že dva letal-ka svetovna rekorda. Rodil se je leta 1930 v San Franciscu. Je oženjen in ima dva otroka. Doslej je Spominska slika igralcev Šentjakobskega gledališča po zadnji predstavi igre »Sosedov sin" v Selah s predstavniki obeh kulturnih organizacij koroikih Slovencev. 00000000000000000000000000000000000000000<>00< na dveh poletih preživel v vesolju kupaj 75 ur. Tokrat bo Young ostal v matični ladji, ki bo krožila okrog Lune, medtem ko se bosta njegova tovariša s posebno tunino ladjo, imenovano »Vohljač" približala Lunini površini na 15 kilometrov. Vesoljec Eugene Cernan je naj-mlajši član posadke, star 35 let. Po poklicu je inženir elektrostrojni-štva, pozneje pa si je pridobil še znanstveno stopnjo aeronavtičnega inženirja. Je poročen in ima hčerko. Doslej je letel v vesolju enkrat in je bit takrat dve uri zunaj vesoljske ladje. Cernan je drugi član posadke »Vohljača", ki se bo približala Lunini površini. namerava izvršni svet pri svojem delu zastopati. Glede jugoslovanske notranje politike je Mitja Ribičič poudaril predvsem nujnost dolgoročne gospodarske politike in doslednega izvajanja gospodarske reforme. Napovedat je tudi revizijo celotne zvezne zakonodaje, s katero je treba prilagoditi funkcije federacije samoupravnemu sistemu iin večjim pravicam ter odgovornostim posameznih republik. V zvezi z jugoslovansko zunanjo politiko pa je Mitja Ribičič omenil kot njeno glavno nalogo predvsem zagotovitev pogojev za svoboden razvoj Jugoslavije. Zvezni izvršni svet se bo še naprej zavzemat za poglabljanje gospodarskega, političnega, kulturnega in drugega sodelovanja s sosednimi iin drugimi evropskimi in izvenevropskimi državami, ne glede na njihovo velikost, družbeno ureditev in njihovo zunanjepolitično orientacijo. Osnovne in elementarne predpostavke tega sodelovanja so bile in ostanejo: enakopravnost in spoštovanje neodvisnosti, suverenost in teritorialna nedotakljivost, kakor tudi ne-vmešavanje v notranje zadeve drugih. Jugoslavija ostaja odprta dežela za enakopravno sodelovanje, zaprta pa za vsako vmešavanje od zunaj. Sedanji položaj v svetu — Mitja Ribičič je pri tem mislil predvsem na razne poskuse ogrožanja neodvisnosti številnih dežel in na prizadevanje, da se neodvisne države vključijo v interesne sfere velikih sil — nalaga Jugoslaviji, da se skupaj z drugimi državami zavzema za nadaljnjo akfivizacijo politike neuvrščenosti. Ob koncu svojega govora je Mitja Ribičič tudi obljubil, da bo zvezni izvršni svet še posebej podpirat čedalje večje nastopanje gospodarskih organizacij v tujini, potrebe delavcev v tujini, gospodarskih izseljencev ter nacionalnih manjšin v drugih državah. Obrtništvo in nj ego ve skrbi Problemi, pred katere postavlja rast industrijske družbe vse družbene sloje, so težki in postajajo čedalje težji. Čim dalj jih omalovažujemo in čim dalj mislimo, da se jim bomo lahko izognili, tem težji postajajo. Vsakdo, ki o rasti industrijske družbe razmišlja, čuti, da z metodami preteklosti, to je z metodami medvojnih let in prvih dveh desetletij po drugi svetovni vojni, nastajajočih problemov gospodarstva ne moremo več reševati. Kakor prodira to spoznanje v industriji in v kmetijstvu, tako prodira tudi v vrstah organizacij delojemalcev in v krogih obrtništva, čeprav slednji še vedno strogo vztrajajo na gospodarskih zakonitostih preteklosti. S tem v zvezi je zanimivo prisluhniti stališču prezidenta Koroške zbornice obrtnega gospodarstva, dipl. ing. Pfrimerju, ki go je k omenjeni problematiki razvil v svojem govoru pred občnim zborom zbornice obrtnega gospodarstva v sredo minulega tedna. Mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu V začetku tega tedna je bil zaključen 36. mednarodni kmetijski sejem v Novem Sodu, na katerem je Ižtos sodelovalo več kot 1300 proizvajalcev, od teh preko 300 iz 24 držav Evrope, Amerike, Azije in Afrike. Razstavljala so prikazati najnovejše proizvode, ki so potrebni v kmetijski proizvodnji in živilski industrij1!, od priprav za obdelavo zemlje do končnih izdelkov, namenjenih človeški prehrani. Jugoslovansko kmetijska območja so zastopali: kmetijsko industrijski kombinat, posestva, zadruge, poslovna združenja, kakor tudi celotna industrija kmetijskih strojev in opreme. Razen tega so na sejmu sodelovali najpomembnejši predstavniki živilske in kemične industrije, proizvajalci embalaže, rejci živine in drugi. Razstavljeni predmeti domačih in tujih razstavljolcev so obsegali širok sor-timent najrazličnejših izdelkov, med katerimi so prevladovali kmetijski stroji in oprema, namenjena velikim družbenim kakor tudi individualnim kmetijskim proizvajalcem. Posebni paviljoni so bili namenjeni živilski industriji, kombinatom, kemični industriji, vinarstvu, klavnični industriji in embalaži. Med razstavljenimi eksponati je bila vrsta takih, ki so se prvič pojavili na sejmu. Tako n. pr. specialni avtomatski nakladalec najnovejšega tipa, črpalka za podzemske vode, dieselski generator, melioracijski in gozdni stroji velikih zmogljivosti, hitri odkrivalec vlage, avtomatski stroj za lupljenje hrušk, kompletna linija za mlinsko proizvodnjo, elektrotehnični izdelki, kompleten inženiring za klavnice in proizvodnjo topljenega sira i. dr. Ko poskušamo fiksirati položaj gospodarstva v njegovem sedanjem razvoju — je poudaril — vidimo, da je ta poizkus izredno težak, kajti na številnih področjih so stvari v polnem teku. Stojimo pred problemom mednarodne uskladitve vrednosti denarja, stojimo sredi procesa preusmeritve in prilagoditve gospodarstva na nove stvarnosti trga, stojimo pa tudi pred potrebo, da mora vsak podjetnik posvetiti svojo glavno pozornost kvaliteti svoje proizvodnje in svojih uslug. Ko je naštel te osnovne značilnosti gospodarstva je prezident Pfrimer dejal, da njihove eksistence ni mogoče osporavati, da pa so glede konsekvenc, ki so z njimi povezane, mnenja še vedno deljena. Na strani podjetništva stoji v ospredju vprašanje, kako bo temu rasantnemu razvoju lahko sledilo na področju financiiranja potrebnih u-krepov, kako bo prišlo do kapitala, ki je potreben za raznovrstne preusmeritve in kako bo preprečilo s tem razvojem povezano naraščanje stroškov? S strani države ni mogoče pričakovati potrebnih neposrednih injekcij, ker njene naloge in obveznosti na drugih področjih naraščajo in ker mora spričo tega iskati kritje v večanju dajatev in v nalaganju novih. To pa hromi kupno moč množic, ki je na drugi strani najpomembnejše gibalo konjunkture gospodarstva, obrtništva pa še posebej. V svoji nadaljnji razpravi je prezident zbornice obrtnega gospodarstva načel tudi vprašanje postopnega skrajšanja delovnega tedna, pri čemer je opozoril na nevarnost, da bo vprašanje sprožilo zvišanje proizvodnih stroškov in cen. Delež podjetništva na narodnem dohodku nazaduje. Leta 1950 je znašal še 45 odstotkov, lani pa le še 32. Istočasno je delež mezd in plač narasel od 55 na 68 odstotkov. Obrtništvo spričo tega čedalje težje ujame podražitve s svojim deležem na narodnem dohodku. Nazadujoči delež obrtništva na narodnem dohodku postavlja v ospredje vprašanje zagotovitve kapitala, ki je potreben za razne preusmeritve. Potrebe po takem kapitalu naraščajo. Vsako podjetje pa ni sposobno, da bi za kritje teh potreb najelo kredite. Zato stoji obrtništvo pred dvakrat težjo nalogo: proizvodna sredstva postajajo vedno dražja, oskrba s kapitalom po vedno težja. Na drugi strani pa zahteva uvedba modernih proizvodnih sredstev čedalje večjo kvalifikacijo dela, se pravi čedalje boljšo strok, kvalifikacijo podjetnikov in njihovih delojemalcev. S tem pa je povezana tudi zahteva po vedno boljšem plačilu delo. V takem razvoju — je prezident Pfrimer zaključil to poglavje svojega govora— bo čedalje bolj potrebno, da pride do akcij, ki bodo v stanju, da okrepijo jedro našega gospodarstva. To pa je slej ko prej obrtno gospodarstvo, ki je proti krizam najbolj odporno. Obrtno gospodarstvo je tudi najbolj elastično in se danim pogojem najlažje prilagodi, ker sta podjetnik in njegov delojemalec z njim osebno najbolj povezana. EGS išče ravnotežje na agrarnih tržiščih Znani strokovnjak za agrarna vprašanja Evropske gospodarske skupnosti (EGS) dr. Krohn je postavil zelo zanimive zahteve, s pomočjo katerih bi po njegovem prepričanju bilo mogoče vzpostaviti ravnotežje na evropskih agrarnih tržiščih. Veliko skrb povzroča agararnim politikom EGS razvoj trga z mlečnimi proizvodi. Presežki mleka, ki znašajo skoro 5 milijonov ton na leto, so privedli do ogromnih zalog mlečnih proizvodov. Trenutno je v državah EGS zamrznjenih nad 300.000 ton masla in 220.000 ton posnetega mleka v prahu. Da bi proizvodnjo mleka 'in mlečnih izdelkov uskladili s potrošnjo, predlaga dr. Krohn naslednje ukrepe: ■ Znižanje potrošniške cene masla za 30 odstotkov in zmanjšanje intervencijske cene za okroglo 16,30 šil. ■ Da bi se obdržala ustrezna proizvodna cena mleka, bi bilo treba povišati intervencijsko ceno za posneto mleko v prahu ter doklade za pokrmljeno posneto mleko. ■ Priznanje premije v višini 7.800 šilingov za zaklano kravo, kar naj bi vplivalo na zmanjšanje staleža krav molznic. Ta akcija naj bi bila omejena na leta 1969 in 1970. ■ Izplačilo premij za pitanje v višini 260 šilingov za vsakih 100 kg žive teže, pri čemer zaklane živali ne bi smele biti starejše od 18 mesecev in bi morale tehtati vsaj 450 kilogramov. Po mnenju dr. Krohna bi bili ti ukrepi v stanju, da privedejo do zmanjšanja števila krav molznic v državah EGS za 500.000 komadov, ali za 2,5 odst. Ta akcija, ki bi stala okroglo 2,6 milijarde šilingov, bi v končnem efektu zmanjšala proizvodnjo masla za 60.000 ton. osiROKecDSvecu MADRID. — V neki madridski cerkvi so ob udeležbi kakih 200 ljudi organizirali mašo zadušnico ob 24-letnici Hitlerjeve smrti. Spomnili so se tudi »tistih, ki so skupaj z njim padli v obrambi zahodne civilizacije ...“ Ko so prišli iz cerkve, so nacisti in njihovi somišljeniki vzklikali Hitlerju in prepevali falangistično himno. BUDIMPEŠTA. — Uradno je bilo sporočeno, da bo predsednik madžarske vlade ' Jeno Fock 27. maja odpotoval na Dunaj in tako vrnil lanski obisk zveznega kanclerja Klausa na Madžarskem. Fock bi moral priti v Avstrijo že lani, vendar so češkoslovaški dogodki obisk preložili. BERKELEY. — V kalifornijskem mestu Berkely je prišlo do hudega spopada med policijo in študenti. 500 policajev se je štiri ure pretepalo s kakšnimi 2000 študenti. Policija je uporabljala solzilne bombe in posebne pištole s šibrami. Okrog 60 ljudi je bilo ranjenih, 47 pa so jih zaprli, med njimi tudi nekaj mladoletnikov. STOCKHOLM. — Mednarodne konference za hitro pomoč Vietnamu, ki je bila v Stockholmu, se je udeležilo nad 200 predstavnikov mirovnih organizacij iz 53 držav. Jugoslovansko delegacijo je vodila Vida Tomšič. Konferenca je izrazila popolno podporo predlogu, ki ga je izdelalo v obliki 10 točk vodstvo južnovietnamskega o-svobodilnega gibanja. Na zasedanju so podprli tudi zahtevo po brezpogojnem umiku ameriških čet iz Vietnama. CAPE KENNEDY. — Ameriški znanstvenik za vesoljske raziskave Werner von Braun je ob pristanku dveh sovjetskih avtomatičnih vesoljskih ladij na Veneri izjavil, da je na dlani, da Sovjetska zveza vodi pred ZDA v raziskovanju planetov. RIM. — Papež Pavel VI. je pred nedavnim odpravil trideset svetnikov. V novi izdaji liturgičnega koledarja med drugimi ni več imen: Margarita, Kristofor, Suzana, Cecilija, Katarina in Barbara. Njihovo čaščenje je sicer »krajevno dovoljeno", vendar ne veljajo več za svetnike, ki bi jih častila vsa cerkev. Tudi na novo zgrajene cerkve ne smejo več nositi njihovih imen. Odpravo tridesetih svetnikov so v Rimu utemeljili s tem, da sploh nikoli niso živeli ali da nikoli niso storili dejanj, ki jim jih pripisujejo. NEW YORK. — Od leta 1952, odkar je turistom dovoljen ogled palače Organizacije združenih narodov, je število obiskovalcev že preseglo 16 milijonov. Po hodnikih in konferenčnih dvoranah se sprehodi vsak dan nad 7000 obiskovalcev. V eni uri, kolikor se smejo zadržati v palači, se obiskovalci seznanijo z zgodovino in sestavo OZN. ATENE. — Posebno vojaško sodišče v Atenah je obsodilo Grigorisa Farakosa, člana politbiroja KP Grčije na dosmrtno ječo, književnika Georgiosa Moraitisa pa na dvajset let ječe. Obsojenih je bilo še nekaj ljudi, vsak na več kot deset let zapora, ker so pripravljali odpor proti režimu. MOSKVA. — Poveljnik sovjetskih letalskih sil maršal Kutahov je v listu »Kras-naja zvezda" zapisal, da so vsi rodovi sovjetskih oboroženih sil opremljeni z raketno-jedrskim orožjem, s popolno elektroniko in drugo najnovejšo tehniko. Iz drugih časopisov: Univ.-Prof. t>Dr. Anton Hllckman (Mainz a. R.): Mionale Minderheiten - ein gesamteuropaisches Anliegen V aprilski itsvilkl oficielnega časopisa Avstrijske lige za človečanske pravice „Das Menschenrecht" je bil pod gornjim naslovom priobčen članek, ki ga bomo v nadaljevanjih ponatisnili. Das Minaritatenproblem gehort ohne Frage zu den Kernproblemen E oropaš; man ubertreibt nicht, wenn man sagt: ohne eine oile Beteilig-ten befriedigende Losung kann es rvie eine echte europaische Integra-tion geben! Die folgenden Ausfuh-rungen sind auf die n a H o n a I e n Minoritaten beschrdnkt, denn reli-giose und andere Minderheiten gehen vieltach von andersartigen Voraussetzungen aos. Nationale Minoritaten gab es wohl schon immer in Europa; in fruheren Zeiten noch mebr als heu-te. Die Exiistenz von Minoritaten be-deutet jedoch nicht ohne weii počenega groša Vredno!" »Zaljubil? He, he — jaz poznam guvernante; in ta je 'taka kakor druge!" smeje se oni. »Tepec domišljavi!" mislil si je Hrast; glosno pa je dejal: »Ste se li že danes o tem prepričali? »Vse so koketne in gledajo, kjer bi koga ujelel »O Elzi tega ne morete trditi, gospod Meden!" oporeka Hrast skoro nejevoljno. „Ko bi vas ne poznal tako dobro, dejal bi, da ste se vi že zaljubili v njo, ker jo tako iskreno zagovarjate," kriči oni ter se na glas zagrohota. Hrast bi bil skoro zardel. Nasmehnil se je posiljeno, a ker sta bila dospela na razpotje, od koder je vodila stranska pot na Medenovo posestvo, prihranjen mu je bil odgovor. Poslovila sta se oba s smehom no ustih. Doktor je bil storil komaj dobrih sto korakov, ko je postal priča čudnemu, smešnemu prizoru. Pod majhnim klancem, čez katerega je držala tukaj cesta, vil se je potočec in preko tega je vodil lesen most 2 velikimi, okornimi držaji. Onkraj mostu je stal, ali bolje, Upiral se je suh, koščen konj mučnim poskusom svojega JANKO KERSNIK CM jahalca, da bi ga spravil čez most. Bodisi da konj sploh ni rad zaupal svojih kosti lesenim mostovom, bodisi da ga je kaj drugega strašilo: dalje ni hotel ne z lepo ne z grdo. Jezdec ga je udrihal po suhih plečih in krčevito stiskal mu pete ob život, pa zaman; konj je jel po rakovo stopati nazaj, in ker je bil ob cesti širok jarek, domislil se je nevajeni jahač, da je morda možno prekopicniti se s konjem vred vznak vanj. Skočil je torej raz sedlo, prijel konja tesno za brzdo ter udaril ga z bičem po rebrih in tako tiral ga peš čez most. Doktor je bil obstal vrhu klanca in se smejal na glas, spoznavši pogumnega jezdeca in njegovo Rosinanto. Bil je davkarski adjunkt Megla. »Dobro, izvrstno!" klical je Hrast; »mislil sem, da boste to suho kljuse na ramo vzeli ter ga nesli čez most. Pa kteka se je vas usmilila — ha, ha!" »Ko bi ne bila cesta tako ledena In ko bi bil konj na ostro kovan, spravil bi ga bil pač čez most!" odreže se Megla resno; »tako pa se je bati, da si kako nogo zlomi, če ga zapodim." »Vi se menda bolj za svoje noge bojite nego za konjeve I" smeje se Hrast. Medtem je lezel Megla zopet počasi v sedlo. »Kje ste si pa izposodili to šentano kljuse? Kdo vam ga je zaupal?" »Izvrsten konj je to!" odgovori Megla, »ko bi le časi kaj ovsa videl! Kurentov konj je!" »Kupite mu ga vi za plačilo, da vas tako lepo nosi!" šoli se Hrast. »Kam pa hočete vendar tako pozno?" »Prej nisem mogel; v pisarni sem moral sedeti! Po plesu pa je treba malo čistega zraka. Tu dol bom jahal proti Drenovemu.’ Rekši, udari konja zopet po vratu ter odjaše v po- časnem, težkem dirku. Svoje dolge pete je zopet pritiskal krčevito ob konjev trebuh. Doktor je s mehom zrl za njim, dokler ni izginil za bližnjim ovinkom, ter potem obrnil se proti trgu. Hipoma ustavi svoj korak. »Proti Drenovemu! Tako je dejal; kaj, vraga, ko bi bil to tretji — nas norcev?" zamrmral je sam pri sebi ter s porogljivim smehom stopil zopet naglo dalje. Tako poetičen ni bil več nego prej na poti Iz trga. ČETRTO POGLAVJE Tisti teden je teklo doktorjevo življenje zopet po starem tiru. Mnoga opravila mu niso dopuščala, segati v mislih ven izza štirih sten temne pisarne, in morda je bil trden sklep njegov, ostajati s fantazijo doma. Tudi sprehajat se ni hodil veliko in, kadar je krenil Iz trga, obrnil se ni proti Drenovemu. Nekaj dni se je jezil vselej, kadar se je spomnil, kako mladostno je šel onega dne tja ven k Boletovim, a v četrtek se je že smejal sam sebi, v petek pa mu vsa stvar ni prišla več na misli. V soboto dopoldne ga pa nenadoma obišče Bole. »Doktor, ti jezični doktor," -kliče že med vrati, »pusti akte in pravde in meč pravice vtakni za omaro. Puško vzemi, ,puško svojo risano' — ,Allons, enfants de la patrieM* »Kaj pa je za božjo voljo?" smeje se Hrast, »ali je Turek pod tvojim gradom, ka-li?" »Nič boljšega, prijatelj! Volka imamo v drenovskem gozdu, velikanskega volka, in jutri udarimo nanj!" »Jutri? Kje bo volk že jutriI' »Ne daleč! Navadil se je naše okolice. Ves teden prihajajo kmetje k meni pravit, da ga slede; včeraj je vzel gori nad Leskovim brdom tri ovce iz Brnotovega hleva in Po evropskih nacionalnih parkih Eden najpomembnejših uspehov varuhov narave je ohranitev močvirskega predela Coto Donana v delti Guadalquivira v Španiji, kjer je najti skoraj polovico vseh evropskih vrst ptic, med njimi sive gosi in rjave race, pa tudi kraljeve orle in druge redke predstavnike pernatih živali. Leta 1961 bi morali močvirje izsušiti in po parcelah razprodati. V upanju, da bodo lahko kupili celotno področje, so španski prijatelji narave zaprosili javnost za finančno pomoč. Odziv na prošnjo je bil presenetljiv. Od zasebnikov in raznih društev iz Nizozemske, Anglije, Francije in Skandinavije so začeli prihajati visoki prostovoljni prispevki. Za koordinacijo zaščitnih ukrepov so ustanovili „World Wildlife Fund“, katerega predsedstvo je prevzel nizozemski princ Bernhard. Španska vlada je prispevala 12 milijonov pezet in konec leta 1963 je bil cilj končno dosežen: iz 6.287 hektarov močvirskega zemljišča je nastal nacionalni park. Podobno je „World Wildlife Fund“ v zadnjem času omogočil ureditev mrtvega zaliva v zamočvirjenem pasu okrog Neusiedlerskega jezera v Avstriji, kjer je najzahodnejša' evropska kolonija belih čapelj. Da Sardiniji ornitologi prav v zadnjem času proučujejo, katere redke ptice gnezdijo na otoški obali, da bi ugotovili vsaj njihov obstoj, preden bi jih z novimi gradnjami pregnali. Delo se tako nadaljuje. Seveda pa ne gre brez težav. Ena največjih je, kako vključiti človeka, poosebljenega kalilca miru, v razmeroma tesno omejen prostor, v katerem je mir za zaščito narave neobhodno potreben. Ustvarjalci nacionalnih parkov so našli nekaj posrečenih rešitev. V masivu Vanoise na primer je arhitekt in urbanist Denys Pradelle uredil nacionalni park v dveh koncentričnih krogih. V središču notranjega kroga je vrsta ločenih revirjev, v katerih je vsaka človeška aktivnost, z izjemo znanstvenih proučevanj, prepovedana. Okrog izoliranega področja se razprostira pravi park, ki je odprt za obiskovalce, seveda z omejitvijo: vse živali in rastline so zanje tabu. V obrobnem pasu, ki obdaja ves park, lahko turisti najdejo vse, kar potrebujejo za svoje udobje — hotele, campinge, restavracije, trgovine in podobno. Še zanimivejši so nacionalni parki, ki so urejeni tako, da segajo čez državne meje. Poljska ima tri take rezervate: enega na vzhodu ob sovjetski in dva na jugu ob češkoslovaški meji. Nacionalni park Bialowicza, skozi katerega poteka poljsko-sovjetska meja, obsega 130.000 hektarov deviškega jpzda, ki niso le domovina številnih redkih živali, ampak tudi zadnji preostanek pragozda, ki je nekdaj pokrival prostrane dele Evrope. Kar zadeva ohranitev živalskih vrst, ki so bile zapisane iztrebljenju, se Poljaki lahko pohvalijo z največjim uspehom v Evropi. V prvi svetovni vojni so lačni vojaki treh vojska popolnoma iztrebili veliko Čredo zobrov, ki je prebivala v bialowiceških gozdovih, in leta 1921 je le še v ujetništvu živelo nekaj primerkov teh veličastnih živali. Poljakom je z veliko skrbjo uspelo, da so iz dveh krav in enega bika v štiridesetih letih vzredili novo čredo. Ob južni meji, kjer dva poljska nacionalna parka mejita na dva češkoslovaška, se redno sestajajo skupne komisije, ki pretresajo znanstvena, upravno-tehnološka in turistična vprašanja. Eden najpomembnejših rezultatov skupnih sestankov je sporazum, po katerem je za obiskovalce iz obeh držav meja znotraj obeh parkov praktično popolnoma odprta. Tudi v zahodni Evropi je razvoj nacionalnih parkov ubral isto pot. Francoski rezervat Vanoise meji na italijanski nacionalni park Gran Paradiso, s katerim tvori razsežen, divje razčlenjen gorski predel, kjer kraljuje kozorog. Ni še dolgo tega, kar so divji lovci to ponosno žival skorajda iztrebili. Danes šteje stalež v obeh rezervatih več kot tri tisoč glav. Novi francoski nacionalni park v zahodnih Pirenejih leži točno nasproti štirideset let starega španskega rezervata Ordesa in je skupaj z njim idealno zatočišče za rjavega medveda, gamsa, divjo svinjo, risa in planinskega orla, to je za živali, ki so ta košček Evrope že od nekdaj naseljevale. Dalje proti severu leži nemški rezervat Siideifel, ki so ga razširili v nemško-luksemburški nacionalni park. Drugi medna- ža planinske divjadi, vendar pa je bila uprava rezervata nesposobna in ni znala preprečiti tihotapljenja stotin kozorogov v Švico. Leta 1945 je vodstvo rezervata prevzel biolog prof. Renzo Videsott. Njegov prvi ukrep je bil, da je upravo premestil iz Rima v sam park, drugi pa ta, da je znane domače divje lovce postavil za čuvaje; prepričan je bil nameč, da ni nikomur več do ohranitve staleža planinske divjadi kot prav njim. Imel je prav: število prekrškov proti zaščitnim ukrepom se je hitro zmanjšalo. Koliko Gran Paradiso danes pomeni za Severno Italijo in celo za prebivalce Rima ali Neaplja, je moč le slutiti. Tudi Francozi so za obiskovalce svojih parkov lepo poskrbeli. Izkušene alpiniste so vzgojili v vodiče in čuvaje, ki, razdeljeni v majhne skupine, ne skrbijo samo za poti, živali in rastline, ampak tudi za obiskovalce, v katerih zbujajo občutek, da so dobrodošli, in jim razkazujejo lepote parka. Število campingov in gorskih koč narašča, sicer počasi (ker je gradbeni material treba dovažati s helikopterji V večini primerov je človek vse do našega stoletja delal proti naravi — preusmerjal je tokove rek, izsuševal močvirja in pobijal divje živali. Končno pa so zoologi in botaniki začeli z vrsto akcij za rešitev še preostalih kotičkov nedotaknjene narave. Njihova zasluga je, da je nekaj najplemenitejših stvaritev narave ušlo iztrebljenju. V raznih deželah so nastali nacionalni parki — to so večje ali manjše površine, ki so ostale takšne, kakršne je ustvarila narava; na teh površinah človek nič ni spreminjal, tako da je tod najti naravo res nedotaknjeno: rastline in živali, ki so drugod že povsem izumrle in izginile, so se tod ohranile. Tako so nacionalni parki po eni strani pravi živi muzeji, po drugi strani pa tudi zanimivi in privlačni kraji oddiha, kamor čedalje raje zahaja današnji človek, če mu uspe, da vsaj za kratke trenutke uide nemiru, hrupu in vsem drugim nadlogam sodobnega sveta in življenja. rodni rezervati so sedaj šele na papirju, prav tako tudi nemški nacionalni park v bavarskem gozdu, ki ga je predlagal profesor Grzimek. Po vseh nacionalnih parkih Evrope je najti lepo speljane sprehajalne poti in tudi dobro skrita opazovališča, na katerih se ^obiskovalci tako dobro zlijejo s pokrajino, da živali sploh ne motijo. V Španiji in alpskih deželah so turistom v nacionalnih parkih na voljo gorske koče, sicer pa segajo možnosti za prenočevanje od prvorazrednih hotelov do vaških penzionov. Skoraj vsi veliki parki so poskrbeli tudi za prijatelje taborjenja in prehodne goste, ponekod na zelo zanimiv način: v Keennemer-duinenu ob obali Severnega morja so na primer Nizozemci nemške bunkerje iz druge svetovne vojne spremenili v privlačna jpoletna bivališča; grde betonske stene so opažih z lesom in strelne line zakrili s pisanimi zavesami; pred vrati bunkerjev pa se začenja narava — veličastna in nepokvarjena. Italijanski park Gran Paradiso je bil ustanovljen leta 1922. Njegova poglavitna naloga naj bi bila ohranitev močno razredčenega stale- in ker je gradnja zaradi nevarnosti snežnih plazov mogoča le poleti), a vendarle. Drugačen, zanimiv način za zaščito narave in skrbi za obiskovalce hkrati je našel dr. Robert Schloeth, direktor švicarskega nacionalnega parka, v katererem je okroglo 130.000 obiskovalcem, kolikor jih park obišče vsako leto, na voljo osemdeset kilometrov sprehajalnih poti. Vse, kar je v tem parku namenjeno obiskovalcem, je urejeno po načelu ravedrila, združenega z izobraževanjem, ki ga je dr. Schloeth postavil za geslo svojega parka. Ob vsakem izmed štirinajstih vhodov stoji tabla z velikim zemljevidom, na katerem so jasno označene vse poti, in z določili, ki veljajo v parku in ki so zabeležena v lahko razumljivi govorici slik. Slike pa ne prikazujejo le tega, kar je v parku prepovedano, ampak opozarjajo tudi na nevarnosti, ki pretijo živalskemu in rastlinskemu svetu v parku, če se obiskovalci določil ne drže. „Kdor hoče deseči, da ljudje upoštevajo prepoved," pravi dr. Schloeth, „jo mora dobro utemeljiti." Čuvaji v švicarskem nacionalnem parku, ki so dobro podkovani v biologiji in botaniki, porabijo približno polovico svojega delovnega časa za to, da odgovarjajo na vprašanja obiskovalcev. Med rezervati, ki obsegajo močvirna in vodna področja, je Camargue v delti Rhone, zahodno od Marseilla, najstarejši. Tu žive nenavadne vodne ptice, divji biki in konji. Spomladi tisoči flamingov obarvajo pokrajino z belo in rožnato barvo in povsod po slavnih lagunah gnezdijo gosi, morske lastovke, krivokljuni, srebrni galebi in deževniki. Camargue je rezervat že od leta 1928. Največ zaslug za njegovo ustanovitev ima švicarski biolog Luc Hoffmann, ki je kmalu po drugi svetovni vojni ugotovil, kolikšne so možnosti za znanstveno raziskovanje te nedotaknjene pokrajine, in si je sredi nje na svoje stroške postavil laboratorij. Francoska vlada je kasneje nedaleč od njega uredila znanstveno raziskovalno središče. Eden najmanjših nacionalnih parkov Evrope je deta 1963 ustanovljeni rezervat na 650 hektarov velikem otočju Port-Cros pred francosko riviero. Zakoncema Henry, ki že dolgo živita na Port-Crosu, je po dolgoletnih prizadevanjih uspelo doseči, da je francoska vlada na otoku prepovedala obdelovati zemljišča in izkoriščati kamnolome ter zaščitila njegovo značilno sredozemsko favno in floro. Medtem ko vedno več turistov ugotavlja, kako prijetno in koristno je obiskovanje nacionalnih parkov, pa so torej — kakor smo videli na nekaterih pimerih — znanstveniki in čuvaji prišli do spoznanja, da je s premišljenimi ukrepi v resnici mogoče uskladiti potrebe obiskovalcev in živali, ki so v rezervatih našle pribežališče. Tako se nacionalni parki čedalje uspešneje razvijajo v ustanove, ki služijo najrazličnejšim namenom. Tudi Jugoslavija ima številna zaščitna področja Nacionalnih parkov, zaščifenih ozemelj in rezervatov je tudi v Jugoslaviji razmeroma precej. Da omenimo le najpomembnejše in najbolj znane. Q V Sloveniji: Dolina Triglavskih jezer (2300 ha) Logarska dolina z Okrešljem in Robanovim kotom (3580 ha) Martuljkova skupina (2146 ha) Velika planina Rakova dolina • V Srbiji: Fruška gora (22.800 ha) Rescrva (10.500 ha) • V Hrvatski: Mljet (3100 ha) Paklenica (2797 ha) Plitvička jezera (19.172 ha) % V Makedoniji: Mavrovo (65.585 ha) Galičiča (23.760 ha) O V Črni gori: Biogradska gora In jezero (2500 ha) Durmitor (32.000 ha) Lovčen (2000 ha) % V Bosni dn Hercegovini: Peručica (1400 ha) Trebevič (1000 ha) danes je že hodil okrog naše pristave. Jaz sam sem videl sled v snegu.” »Torej jutri,” deje Hrast, »ali imaš dovolj gonjačev?" »Na izbor! Govoril sem z okrajnim glavarjem in ta razpošlje danes oklic po bližnjih vaseh. Ta gonja se napravi uradno. Zvečer seveda boste pri meni malo počili — če volka dobimo ali ne. Ti prideš gotovo?" »Sigurno!" odgovori oni naglo, pa takoj mu je bilo skoro žal; izgovoril 'bi se bil rad, toda domisli se, da je lov na volka glavna stvar in ne večerja pri Boletu; te se še lahko ogne. Medtem je bil Bole že odšel. A še enkrat se vrne. »Skoro bi b'rl pozabil. Ta volk mi tiči vedno v glavi. Pomisli, naša guvernanta se hoče v istini slovenskega jezika učiti — jaz pa nimam — sram naj me bo — nobene slovnice v hiši. Imaš Ji kaj pripravnega?" Advokat se je nasmehnil. »Menda imam nekod kaj takega. Ali takoj potrebuješ?" »Kaj šel Saj to je le ženska afektacija. Kadar ji bom prinesel knjigo, vselej bo prezgodaj. Pa še kaj, da ne bom več vezal vozlov v ruto — poišči, poišči tisto knjigo ter prinesi jo jutri s seboj I" »Bom, če jo najdemI" Vtem se je Bole poslovil. Hrast je sedel zopet k svoji mizi ter pisal dalje; pa ne več nego dve vrsti, kajti kar sredi stavka se mu je ustavilo pero. Vrgel ga je na mizo, ter stopil pred svojo majhno, lepo urejeno knjižnico in jel po spodnjih predalih prebirati In premetavati knjige in zvezke. Dolgo je iskal; naposled izvleče vendar zoprašeno knjigo tam iz zadnjega kota: to je bila iskana slovenska slovnica. Obriše jo lepo in položi na svojo mizo. Kajti doktor je večkrat ponehol v svojem delu, vzel knjižico v roke, naslonil se v stol nazaj ter mehanično prebiral liste. Gledal je, da ti nima slovnica kaj nerodnih obstranskih opazk in proizvodov gimnazialčeve fantazije; kajti knjiga je bila še iz one dobe. Adjunkt Megla ga je zmotil v tem opravilu. Tudi on je bil vabljen na volčji lov, toda puške ni imel. Doktor jih je imel več in eno si je izprosil zdaj Megla. Vtem pa je zazvonilo poldne. * Drugega jutra okoli devetih je bilo zbranih mnogo lovcev In še več gonjačev, kmetov iz okolice, nad Leskovim brdam, to je dobro uro hoda iz Borja, v gorah, ki se raztezajo na levo od Boletove graščine. Vsi so ravnali jako tiho, in ko so odhajali polagoma na vse strani na odka-zana jim mesta, molčali so vestno. Glavni reditelj in vodja te vojske je bil Bole in poznali so ga vsi ko strogega poveljnika. Zastavljali so zaporedoma več dolin In jarkov, nahajali tudi v snegu dovolj sledu o volku, a volka samega ni bilo na dan. Kosmatinec je sigurno čutil nevarnost ter jo o pravem času popihal čez gore. Nekateri lovci so bili Izpočetka silo plahi ter so ostajali rajši bolj v nižavi; med temi sta se odlikovala zlasti Meden in Megla. Doktor je bil bolj pogumen in ognjen, akoravno je jako previdno izbral si svoja stališča. Pa ko se je popoldne vedno bolj kazalo, da je vso gonja zaman in da volka gotovo ni več blizu tod, postajali so oni plašni lovci tudi bolj pogumni in neutrudljivi. Meden je vpil, da treba še v ta in oni kotel. Megla mu je pa pritrjeval; 'in toka prememba se je godila z mnogimi. Pa sonce, katero je svetilo lovcem ves dan, stalo je že na obzorju in pot do Boletovega gradiča, komor so bili nomenjeni vsi gospodje, ni bila kratka. Obrnili so se torej proti domu.' Korakali so čez majhen greben, ki je bil na obeh straneh gosto paraščem z nizkim grmovjem. Adjunkt Megla je bil z nekaterimi drugimi mladimi gospodi že daleč spredaj« ostala družba je šla počasi za njim. Večina gonjačev pa je lezla globoko pod grebenom po ozkem jarku proti dolini. Hipoma zaženo gonjači silen krik, da so lovcem obenem noge zastale. »To je volk!" vzkliknil je tajnik Koren, ki je stol pred Meglo. Le-ta je silno obledel. A v enem trenutku so imeli vsi že puške napete, razprostrši se po robu. Megla je tekel nazaj kakih dvajset korakov ter obstal za široko skalo; gori malo nad njim se je prikazal Bole ter migal, naj miruje in pazi. Krik iz doline je še vedno dvojno odmeval od nasprotnih bregov in razločevati ni bilo možno, kaj vpijejo in kličejo kmetje zdolaj. Lovci so bili tudi preveč razburjeni. Megli in morda drugim tudi je bilo srce kakor kladivo gori v vratu in brez sape je poslušal, da ti se ne bliža kaj po grmovju. In res! Gosto, s snegom obloženo robidovje je rastlo pod njim in iz tega so molele pol sežnja visoke mlade smreke. In v tej gošči zaropota hipoma nekaj, kakor bi velika žival 'rila sem skozi. Dva, tri, štirje skoki — in v tem trenutku plane nekaj rjavega tik pred Meglo iz goščave, sneg se zapraši raz smrečje in ubogi adjunkt odskoči v groznem strahu 'in z glasnim vzklikom nazaj v nasprotno robidovje ter se prekopicne vznak v sneg in trnje. A tu poči tudi že Boletova puška in ta strel Meglo še bolj prestraši; ko je bil zlezel iz trnja, kar raz sebe divjo po robu, pustivši klobuk in puško v snegu. Smeh in vpitje Boletovo 'in drugih ga naposled vendar ustavi. »Kaj pa je bilo?" vpraša Koren, ki je bil tudi malo brez sape prihitel mu naproti. (Nadaljevanje sledi) BORO KOSTANEK Slačenje Tisti, ki radodarno in zaslužno skrbijo, da med našim ljudstvom ne izumrejo krščanske čednosti, ki take vrline vse do zadnje v te namene razdajajo, tako da ostanejo sami brez njih, tisti, ki si jih po potrebi tudi izmislijo in iznajdejo nove, še bolj odrešujoče, tisti bi bili prav gotovo zadovoljni, če bi zgodbo zaključili ob Mrtovem porazu. Sicer bi se vpričo drugih distancirali od tega poraza in od okoliščin, ki so privedle tako daleč. Obsodili bi Mrtov padec, ker ga imajo za greh in slabost, kakor se jim zdi za malo vse, kar narede drugi. Toda pri sebi bi izzvali val navdušenja in zadoščenja. Kajti poraz soseda je vselej dobrodošla prilika, da človek opozori na karseda učinkovit in glasen način na dejstvo, da sam ni bil poražen, in sicer po lastni zaslugi in pridnosti. Človek se mora tega večkrat zavedati tudi sam pri sebi; porazi drugih se za to naravnost ponujajo. Zasluge je treba postaviti na mesto, ki jim gre. Pri Mrtu to pač nikakor ni bilo mogoče. Komaj so čednosti zamišljene in spočete, začnejo zaradi svoje vzvišenosti in poželjivosti tudi že delovati. Ljudi, ki niso dovolj zaposleni s svojim delom ali ki jim manjka žilica za lastno ustvarjanje ali ki ne vedo kam s prostim časom in ki se nagibajo bolj k časti, dostojanstvu, ugledu, pozdravljanju in naslavljanju, teh diki in ugovori; strt je upor tlačanov, na voljo so jim za razne verske prireditve, postopke, sklepe in poskuse. Krščanski ukazovalci se pojavljajo dvakrat v življenju zemljana. Začetkoma, ko mu zastavijo nedosegljiv cilj in mu zagrozijo s posledicami, če bi tega cilja ne dosegel. Drugič pa, ko se človek, gnan od občutkov greha in krivde, sam zateče pod njihovo varstvo in se odkupi s tem, da se preda slepo njihovemu klerikalnemu vodstvu. Mrt je imel dodobra za seboj šele prvi del. Zastavljenega cilja, namreč krščanskih čednosti ni dosegel. Ni mu uspelo zatajiti duševnih in telesnih nagonov. Spodrsnilo mu je pri vsakem poskusu uničiti in zatajiti naravo ter nastrojiti svoje telo in svojega duha proti naravi. Bil je poražen, mu izbrisali delo celot- samemu sebi. Čutil je gmoto koles, ki so mlela njegove ude, toda bolečine ni čutil. Prenesel jo je izven udov, odselila se je v kolesa ubijajočega vlaka, ki so se škripaje in cvrkaje zgrinjala po Mrtovem telesu. Tiščala in tlačila so ga v tla, dokler ga niso izenačila z zemljo. Tako je Mrt zgubil lastno telo in ostala mu je le še zavest, da je pri zavesti. Medtem ko je čakal na trenutek, * , , v . . da ga bo požrlo, ko je bedel, da mu ljudi se prvih lori želja po njih. Ob- Ug0nobijo zadnje: zavest, pa je jutra-čudujejo to nesebično stvaritev, ta du- nje obredje v zavodski cerkvi za hovni izrodek, ki izvira iz monolit- črt;co skočilo naprej. Ravnokar se nega spočetja brez spolnega druženja. je pr;^el duhovni nagovor. Kosti so Vedno topleje se ogrevajo zanj. Vsa- zap0kale in v lesovini je zahreščalo, niso prisojali nobenega pomena. Podlegli so pač zaradi svoje miselne praznine in čutne enoličnosti, podlegli so zaradi splošne duhovne jalovosti. Niso bili kos niti najmanjšemu hudodelstvu, ki se je pripetilo med njimi. Divje jih je prekucevalo in razmetalo križem kražem njihove patentirane življenjske nazore. Občudovali so Mrta in njegovo junaško pogumno dejanje ter zaničevali sebe. To spoznanje se je rodilo prebliskoma in je ostalo navzoče samo drobec časa. En sam sunek luči je za najkrajši hip posvetil v njihovo notranjo, resnično temo. Prav tako hitro se je spet razblinil in nastala je še večja in še temnejša zmešnjava od prej. Delili so z njim malico, knjige, zrak, sploh ves hišni red. Tudi kolo so mu večkrat posodili, da se je vozil izdali so ga, mu izbrisali delo celot- P° bogvedi kakšnih pegrešnih potih, nega časa, ga obnemoglega prepustili Ob nedeljah so hodili z njim na spre i • A • 1 1__ 1_! hA/1 K n crnrl rt sr o 1 cr\ mil TIAn TA TEDEN VAM PRIPOROČAMO Knjige iz vojnih časov ■ MORJE GNEVA IN SVOBODE, zbornik partizanske borbe na jadranskem morju, 236 sir., ilustr., ppl. 62.— | Miško Kranjec: ZA SVETLIMI OBZORJI, roman o pohodu Štirinajste divizije na Štajersko in Koroško, štiri knjige skupaj 2666 str., pl. 207.— ■ H. L. Humes: V PODZEMLJU, roman o francoskem odporniškem gibanju, tri knjige skupaj 1108 str., ppl. 120.— ■ IZ KRVI RDEČE, antologija del slovenskih pisateljev, ki so padli v narodnoosvobdilni borbi, 204 str., ilustr., ppl. 42.— | Dobriča Čosič: DALEČ JE SONCE, roman o junaških bojih partizanskega oddelka, 280 str., br. 26.— ■ Erich M. Remargue: ČAS ŽIVLJENJA IN ČAS SMRTI, roman iz druge svetovne vojne, 440 str., pl. 60.— Posamezne knjige lahko naročite po pošti. Plačilo možno tudi v obrokih. KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA" CELOVEC, WULFENGASSE ko garanje vzamejo nase, da bi se le mogli postaviti samo v senco teh kreposti. Vedo, da so brez čednosti pogubljeni že na tem svetu, kaj šele onkraj smrti. Toda pogoji so prezahtevni, da bi jih mogli izpolniti, odmerjeni so pač za čednosti in ne za ljudi. Zato nihče čednosti ne doseže. To povzroči v njih občutek zanikrno-sti in ničevosti, kratkomalo občutek krivde. Vsaka krivda pa je povezana s kaznijo. Vpričo te se rodi slaba vest, negotovost, strah. Človek se zakoplje vedno globlje, začne se oddaljevati od zastavljenega cilja. Ne more se znebiti občutka, da je ničvreden zločinec. Krivda raste, prerašča in prekipi človeka. Posledica so duševne motnje, duševne bolezni in psihoze. Nasilneži krščanske ideologije imajo zdaj lahko delo: podložniki jim niso več nevarni; ponižani so dokazi, vi- ISKRIVOSTI • Kratki obiski prijateljstvo. podaljšujejo 3oan Gabin, francoski filmski igralec • Nihče ne sovraži svobodo bolj kot zadovoljni lakaji. John Pristley angleški pisatelj • štiriperesna deteljica prinaša srečo sposobnemu. Josephine Baker, francoska šansonetka • Le kdor mnogo ve, navadno malo govori. John Steinbeck, ameriški pisatelj • Pravi flegmatik je človek, ki mu je veter odnesel klobuk, pa se ustavi in čaka, da se bo veter obrnil In mu ga prinesel nazaj. VVMIlam Holden, ameriški filmski igralec 9 Ženske več mislijo na ljubezen kot moški, kajti moški več mislijo na ženske kot na ljubezen. Gina Lollobrlgida, Italijanska filmska Igralka • Obstajata dve vrsti pastirjev: eni se zanimajo za volno, drugi za ovčetino. Toda ne eni ne drugi se ne zanimajo za ovce. Jean Paul Sartre, francoski filozof ko so se vzdolž cerkvene ladje ravnala telesa. Potlej je vsa cerkev stala pokončno in tiho. Toda preden se je razlegel glas, preden je mogel pihniti svojo vsebino po pokončnih mladcih, se je pripetilo. Obrazi so se mahoma okrenili in se vrgli po spečem, naravnost drnjohajo-čem človeku. Pol kleče pol sede ga je zajezilo v klopi. Dlani so podpirale glavo, da se ni zavalila v mašno knjigo desnega ali levega soseda. Ramena so se bohotno višala in nižala. Zdaj se jim je šele posvetilo, kaj se godi: Mrt spi! Sramotno spi in odreka bogu čast. In to sredi njih in bogve koliko časa že. Ali so bili slepi in gluhi, da tega niso opazili prej? Kaj da so bili tako zatopljeni v svojo pobožnost?! Ta prvi Mrtov udarec, ki jih je otpletel s precejšnjo močjo po glavi, jih je skorajda onesvestil. Niso utegnili poiskati vzrokov, niti slutnje jim niso prišle, kaj je Mrta zaneslo na to blazno stranpot. Kar so utegnili, je bilo, da so trapasto buljili vanj. Šele pozneje, proti koncu bogoslužja, ko je duhovnik že naredil križ, so si posebno bistre glave omislile, kaj če Mrt ni bolan. Ne, Mrt nikoli ni bil bolan. Bog mu je dal neporušljivo, naravnost železno zdravje. Potemtakem so morali biti vzroki Mrtove grdobije druge narave. Kaj če ni kradel in ropal, če ni bil v kinu, če ni ponočeval v kakšni gostilni, če ni svinjaril pri kakšni ljubici? To bi bil seve višek pokvarjenosti — v bistrih glavah se je kar streslo ob tako številnih možnostih. Na vsak način se je nekje pretegoval, drugače bi ga ne mogel premagati spanec sredi maše. Če je pravičnost na svetu, bi morala Mrta na licu mesta zadeti srčna kap. Kakor rečeno, začetka te stvari še niso nikogar vznemirjale. Odkritje tega škandala jih je preveč iznena-dilo, da bi mogli zadevo vsaj v nekaj črtah, če že ne dokončno razvozlati. Eno je bilo gotovo: zgodilo se je nezaslišano grozodejstvo. Človek se je predrzni! javno prespati drugim stvarem namenjen čas — in to v škodo in sramoto vsega občestva, ki mu je pripadal. Odkritje takšne podlosti je bilo pretresljivo. Začetka jih je hotelo naravnost potlačiti. Zdeli so se samemu sebi majhni in svojim letom nedorasli; niso bili sposobni, da bi obvladali položaj. Obuoožajoče so se ozirali v Mrta, ki jih je vse prekosil. Da se je v slabem, z grdobijo povzpel mimo njih, temu prvi hip hod. Ko je godoval, so mu za podoknico zapeli venček Marijinih pesmi. Najlepše mnenje so gojili o njem. V jedilnici so sedeli nič sluteč poleg njega. Služkinje so mu prale za poceni denar perilo in posteljnino. Dobrotnice, ki so zahajale ob sobotah v hišo, so mu zastonj šivale gumbe. Upravnik doma mu je zaupal nekoč celo denar, da ga je nesel na pošto; bogvedi, če ga je sploh vplačal. In kje je še vse drugo, česar ni mogoče našteti. Za vse to se je Mrt zdaj poscal na izkazano dobroto in zaupanje. Poscal se je na njihovo poštenost, polulal se je na njihove čednosti. Fej, z snažnega, prijetnega skupnega doma je naredil smrdljivo žvalo. Pokazala se je druga, mnogo lepša in mikavnejša stran te zadeve. Ogorčenost, v koliko ni bila narejena in navidezna, se je kaj hitro skadila — take in podobne malenkostne slabosti so napredni zavodarji znali brzdati. Zvalila se je radovednost, prava ženska pikolovska radovednost, kako se bodo stvari razvijale naprej. Pri-zvončkal je up, da bo ob takem pripetljaju nekaj odpadlo tudi zanje, s čemer bodo okrepili svojo važnost, dobili še večjo veljavo in dokazali svojo neizpodbitno nenadomestljivost. Njihova pomembnost, kar zadeva ugled hiše na znotraj in zunaj, se bo pomaknila više za dva ali tri kline — in to je za navadnega zavo-darja zavidljiv napredek. Mrtu niso privoščili več, da bi ga doletela kakšna škoda, potrebovali so ga, kakršen je bil: spečega, v srcih že oblatenega J. H. ROESLER: in obsojenega, nesposobnega upornika. Kako je njegovo pogaženo postavljanje po robu dobrodošlo vsemu zavodu, kako je dobro delo po telesu celega naroda. Kako je upor posameznika prijetno miril kosmato dobičkarsko kri skupnosti. Na zunaj je bilo treba Mrtovo bogokletno in ničvredno dejanje kajpak obsoditi. Treba bo pogledati v slovar, da se bodo našli dovolj krepki izrazi, da bodo odtehtali Mrtovo klavrno brezboštvo. Na znotraj pa so mu bili vsi neznansko hvaležni za njegov padec. Privoščili so mu ga, ker jim je koristil. Prilika je bila jako ugodna. Vse to se je zgodilo na svetem, torej javnem kraju in vpričo zbranega zavodnega občestva ter njegovih predstojnikov. Tem ni bilo treba ničesar prinašati na ušesa, kot je bilo to potrebno pri številnih drugih primerih. Tu so mogli spoznati na lastne oči, kdo so tisti, ki stalno kršijo hišni red, ki dvigajo greben in se nočejo pokoriti, ki sitnarijo, so izbirčni, nasilni, ozki, obrekljivi in tako dalje, ki se za vsak drek prerekajo in delajo zgago, kjer ni potrebno. Tu se je videlo, kdo je pošten in zanesljiv, kdo je drugačen od ljudi take vrste, kot je Mrt. Bralec si lahko sam naslika, koliko masti je zraslo zavodarjem tisto jutro vpričo spečega Mrta. Kar glasneje se bo odslej razlegala molitev, slovesneje bo pesem nekaj tednov ubirala kote, lustkano in ljubko se bo zdaj vsak dan gledalo postajanje, posedanje in poklekanje. Posnemanje smetane, ki se je nabrala na kakšnem dogodku, postaja tako integralen o-pravek jutranjega bogoslužnega obreda in zavodskega življenja sploh. Čim bolj zajedavsko bo zavod vršil V kinu ta posel, tem več bo uslišanih prošenj, tem več izpolnjenih žeja, tem več zadovoljstva in tem več reda. Zagotovljeno je karseda lahko, mirno in prijetno bivanje v hiši. Duhovni nagovor se je to jutro pričel z nenavadno zamudo. Nenavadne so bile tudi okoliščine. Štora-sto so štrleli nosovi od obrazov. Zanašalo jih je v zrak, nekoliko nad glave. Tam so ležali lepo v vrstah, vendar posebej, tako da se niso dotikali obrazov. Duhovni govornik je bil veren mož, zato mu je bilo dano spregledati, da je to vihanje nosov sprožilo in zakrivilo Mrtovo ne-vzgledno zadržanje. Kadar je pridi-šalo po večjem kosu kadla, so se nosovi namrdali. Takrat so bili podobni smrčku plemenskega bika, ki je zasledil mlado telico. Dim se je kopal v podstropnih kadeh in ko se je skopal, je zaudarjal po mrliški veži. Razvlekel se je v razna zoološka trupla, ki so se gonila pod posvečenim stropom in se basala drugo na drugo. Visoko so stala moška telesa, nosovi so bili odsekani od obrazov, rumena svetloba je kapala po njih in nadrla vanje svoje šage. „Sobratje!“ Končno se je pričel vročično in nasladno pričakovani nagovor. Bodalo se je zaiskrilo med nosovi, da so se umaknili ostremu rezilu. Toliko neprizanesljive izpovedi je bilo v tem kratkem naslovu, toliko razsvetljenih napotkov in zveličavnih navdihov, toliko človekoljubnih obzi-rov, toliko čednost in poštenja, hkrati pa toliko izpovedne naduhe in skr-nine. Mrt je spal dober del nagovora. Zbudil se je šele, ko mu je nekdo krepko trkal v rebra. Liza hodi zelo rada v kino. Devetnajsf let ji je in kdo v teh letih ni zaljubljen v kino? »Kako vam je 'bil všeč film, Liza?" »Kateri trim?" »Tisti vendar, ki ste ga gledali." Lizi so pordela lica in blaženo se je nasmehnila. »Nisem se dosti zmenila za film," je priznala. »Bila sem s Petrom. Ali vaju lahko seznanim ... moj zaročenec je." O Liza je že deset let poročena s svojim Petrom. Vzela sta se iz ljubezni. In spet sedita v kinu, kajti kino je sestavni del življenja sodobnega človeka. »Kako vam je bil všeč film, Liza?” »Kateri film?" »Tisti vendar, ki ste ga pravkar gledali.” Liza je globoko zavzdihnila. »Bolj malo sem gledala na platno. Mnogo skrbi imam. S Sonjo ni vse v redu. Da ni gripa! Upam, da ne bo nič resnega. Mali Toni dobiva zobe In revček vso noč ni zatisnil očesa. In jutri Imam veliko pranje. Tudi zavese bo treba popraviti. Še dva obroka moram plačati za hladilnik, Peter pa potrebuje novo obleko. Najbrž jo bo tudi treba kupiti na obroke. Da, pa še mama ni najbolj zdrava. Morala bi v zdravilišče, pa je ne moremo spraviti. Tako sedim v kinu In premišljujem. Skrbi, same skrbi...” O Minilo je novih deset let. Liza se približuje petdesetim. Spet sedi poleg svojega Petra v kinu. Držita se za roko kot vedno. »Kako vam je bil všeč film, Liza?" »Kateri film?" »Tisti vendar, ki ste ga pravkar gledali." Liza se je prisrčno nasmehnila. »Zelo dober je bil," je rekla, »to se pravi, saj niti ne vem, kaj je bilo na platnu. Po glavi so se mi pletle lastne misli. Selili se bomo v svojo hišo, zelo prijetna bo, vrtiček ima in otroci bodo končno dobili svoj kotiček. Sonja se bo čez nekaj mesecev poročila. Spravili smo ji že skupaj nekaj stvari. Toni je pred maturo. Z banko ne bo tako težko, le obresti nas bodo še precej časa dajale. Pa sem kar srečna. In kje naj človek premišljuje o vseh teh stvareh, če ne v kinu ..." O Lizi je že čez šestdeset let. Sedi v kinu s svojimi vnučki. Poleg nje ni več Petra, pokopala ga je pred osmimi leti, o otroci vedo, kako rado gre babica v kino. Po stori navadi jo primejo za roko in jo peljejo k predstavi. In ko je filma konec: »Kako vam je bil film všeč, babica?" »Kateri film?" »Tisti vendar, ki ste ga pravkar gledati." Babica se nasmehne. »Ah, otroci moji, oprostite mi, prav nič nisem videla," je priznala. »Pozabila sem doma noočnike in vam raje nisem povedala, da ne bi kdo tekel ponje In potem zamudil film. In veste, kaj je bilo potem? Lepo sem sanjala in sanjalo se mi je o mojem Petru ..." □ Avstrijski dogodki # Epidemija paratifusa V Urfahru pri Linzu na Zgornjem Avstrijskem se je prejšnji teden pojavila epidemija paratifusa, ki je — kot so pozneje ugotovili — imela svoj izvor v inficiranem sladoledu. Že v prvih dneh je obolelo nad 300 ljudi, med njimi veliko število otrok, ki so do zadnje postelje napolnili bolnišnice v Linzu in v bližnjih mestih. Kljub vztrajnemu prizadevanju zdravstvenih organov pa epidemije ni bilo mogoče lokalizirati, temveč se le-ta še vedno širi. Po zadnjih vesteh je epidemija paratifusa zajela tudi Waldhausen v Miihlviertlu in je število obolelih oseb naraslo na več kot pet sto. Sedaj se zdravstvene ustanove z izvajanjem drastičnih ukrepov prizadevajo, da bi preprečile sekundarne infekcije, to je okužbe po že obolelih osebah. # Avtomati štejejo avtomobile Do konca tega leta bodo na 40 značilnih prometnih točkah v vsej Avstriji namestili avtomatične števce, s katerimi bodo kontrolirali promet. Pobudo za to akcijo je dal institut za gradnjo cest in cestni promet pri Tehnični visoki šoli na Dunaju, ki želi s pomočjo evidentiranja koncentracije prometa osnovati znanstveno podlago načrtovanja iprometa in prometnih poti. Avtomatični števci, ki bodo postavljeni na najbolj frekventiranih točkah zveznih cest, bodo z matematično preciznostjo zabeležili vsak avtomobil. Po izjavi strokovnjakov bodo števne naprave omogočile ugotoviti tendence prometa ob delavnikih in praznikih ter prometne konice ob posameznih dnevnih časih. Vsak mesec bodo s števnih naprav odvzeli bilance štetja ter jih obdelali s pomočjo elektronskih računalnikov. # Električni tok iz atomske centrale Na zborovanju atomskega foruma je zvezni minister Weilš sporočil, da bo Avstrija izgradila atomsko električno centralo. Še letos bo — po besedah Weifia — ustanovljena družba za gradnjo in obratovanje atomske centrale, ki bo proizvajala 600 milijonov kilovatnih ur na leto. Z gradnjo centrale, ki bo stala ob Donavi med Krem-som in Dunajem bodo pričeli jeseni 1970, z obratovanjem pa leta 1975. NOVICE IZ # Uspešna turistična predsezona Letos aprila je prispelo v Slovenijo nad 3,3 milijona potnikov, tj. za 600.000 ali 18 odst. več kot v istem obdobju lanskega leta. Iz statističnih ipodatkov izhaja, da je bil redni promet mnogo živahnejši kot maloobmejni promet. V rednem prometu je prišlo v Slovenijo skoraj četrtino več potnikov, v maloobmejnem pa le 10 odstotkov več. Podoben je tudi skupen podatek o vstopu potnikov od januarja do aprila v primerjavi z lanskimi štirimi meseci. V rednem prometu je bilo v tem času 8 odstotkov več potnikov, v maloobmejnem pa za 4 odst. Letos aprila je imela Slovenija v turizmu 15 odstotkov več gostov in 21 odstotkov več nočitev kot lani v istem mesecu. # Nov izvir termalne vode V Čateških toplicah so v globini 380 metrov odkrili izredno močan izvir termalne vode, katere temperatura dosega 62 stopinj Celzija. S tem so odvrnjene bojazni, da so zaloge termalne in zdravilne vode za še večji razvoj tega zdraviliškega in turistič. objekta premajhne. To odkritje bo naposled omogočilo gradnjo novih bazenov in turističnih zgradb. Že do avgusta bodo v -toplicah zrasli novi bungalovi, ki bodo poleg dosedanjih 170 zagotovili še nadaljnjih 216 ležišč. Računajo, da se bo število nočitev povečalo od lanskih 36.000 na blizu 50.000, v prihodnjem letu pa na 63.000 # Slovenka — lepotica Evrope Preteklo nedeljo je bilo v prestolnici Maroka v Rabatu tekmovanje lepotic iz vse Evrope. Mednarodna žirija je ob navzočnosti kralja Hasana in diplomatskega zbora priznala naslov najlepše Evropejke za leto 1969 Jugoslovanki Saši Zajc iz Ljubljane. Saša Zajc je bila na lanskem slovenskem izboru proglašena za najlepše slovensko dekle, na tekmovanju za miss Jugoslavije pa je dosegla drugo mesto za Natašo Košir. Odkar obstojajo ipodobna tekmovanja in odkar se jih udeležujejo jugoslovanske predstavnice, je to prvi uspeh jugoslovanske ženske lepote. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroikem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - 'Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založnika >■* tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec • Borovlje. 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 25.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadoljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15 00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali. Sobota, 24. 5.: 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Orkestrski koncert — 16.30 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Evropa poje: Albanija — 18.30 Glasba Iz južne Evrope — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Portret — 21.00 Vsa pota vodijo na Dunaj — 21.45 Večerni koncert — 2Z.10 Srce sveta — 23.10 Mala nočna glasba. Nedelja, 25. 5.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 11.00 Iz gledališča — 11.15 Orkestrski koncert — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko — 16.30 žene Evrope — 17.05 Obzornik znanosti — 17.30 „Vsak v svoji materinščini" — 18.00 Le veseljA z glasbo — 19.10 ..Arabela", lirična komedija — 22.10 Tribuna — 23.10 Zgodbe iz Dunajskega gozda. Ponedeljek, 26. 5.: 6.10 Vesele melodije — 9.10 Komorni koncert — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.30 Operni koncert — 14.30 Franz Kafka: Pismo očetu — 15.30 Dobro in zlo, dialog o svetu in zgodovini — 16.00 Komorni koncert — 16.50 Prava beseda — 17.05 »Misleci enotnega sveta" — 17.45 Vesoljski polet »Apollo 10" — 19.30 Orkestrski koncert — 21.30 »Obet mišljenja" — 22.10 Najčudovitejše zgodbe — 23.10 Glasba z Dunaja. Torek, 27. 5.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 O staranju — 17.10 Raziskovalci na obisku — 18.40 Slavnostne igre v Bregenzu — 19.35 Pogled v znanstvene revije — 19.45 Pesmi in balade — 20.00 Za in proti — 21.00 človekovi možgani — 23.10 Studio nove glasbe. Sreda, 28. 5.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 13.45 Tuji pripovedniki — 17.10 O zadržanju človeka in živali — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Življenje ob knjigah — 20.00 Dunajski slavnostni tedni — 21.30 Naš planet Zemlja — 22.10 Kriminalna igra — 23.10 Sodobna glasba. četrtek, 29. 5.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.35 Kultur-no-politične perspektive — 19.45 šansoni — 20.00 Sodobne psihološke šole — 21.00 Sonatina — 21.15 V žarišču — 22.30 Kraljica instrumentov — 23.10 London-Pariz-Rim. Petek, SO. 5.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6 09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Vesela pripovedka — 17.10 Iz sveta likovnih umetnosti — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Nemški sodobni romani — 20.00 Radijska igra — 21.30 Komorni koncert — 22.10 Kriminalna igra — 23.10 Glasba z Dunaja. REGIONALNI PROGRAM roških zborih — 20.10 Moramo jutri gladovati? — 21.00 Reforma družinskega prava — 21.15 Ljudske viže — 21.25 Nogometna tekma. četrtek, 29. 5.: 5.05 Vesel začetek dneva — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Uspeh z mlekom — 9.30 Ljudske viže — 9.45 Hopla, dvojčki — 10.05 Pripovedke vsega sveta — 10.35 Sodobni vzgojni problemi — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Ura pesmi — 16.00 Venček melodij — 16.45 Znanost iz prve roke — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Poljudna oddaja — 21.00 Filmska glasba in anekdote nekdaj in danes. Petek, 30. 5.: 5.05 Pihalna godba — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Evropska lirika sodobnosti — 9.30 Štajerska dežela, štajerski ljudje — 10.25 Veselo petje in igranje — 10.45 Dobrotniki človeštva — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15 00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 16.00 Venček melodij — 16.45 Literatura iz štajerske — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Europareport — 22.25 Reportaža s področja Alpe-Adria. SLOVENSKE O D D A I E Sobota, 24. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 25. S.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 26. 5.: 7.00 Poje Akademski pevski zbor »Tone Tomšič". Torek, 27. 5.: 14.15 Informacije — Koroška kronika — Mali ansambli — športni mozaik. Sreda, 28. S.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev, četrtek, 29. 5.: 14.15 Informacije — Ura pesmi. Petek, 30. 5.: 14.15 Informacije — Portreti slovenskih prosvetnih društev na Koroškem. RADIO LJUBJANA Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih); 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestilo — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00. Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 24. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Čez travnike zelene — 9.50 Naš avto-stop — 12.10 V vedrem tonu — 12.40 Srbske narodne — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Zbor »Jakob Gallus" iz Trsta — 18.15 Vsako soboto »Top-pops 11" — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Poje Elda Viler — 20.00 Na večer pred Dnevom mladosti — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 25. 5.: 6.05 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Srečanje v studiu 14 — še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Novi ansambli domačih viž — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Za vsakogar nekaj — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Zabavno-glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov. Ponedeljek, 26. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet — 9 30 Paleta zvokov — 12.10 Chopinove klavirske miniature — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Festival zborovske glasbe v Spittalu — 17.05 Iz opere »Hoffmannove pripovedke" — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Mihe Dovžana — 20.00 S festivala »Praška pomlad 1969" — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Lahka noč s pevci zabavne glasbe. Torek, 27. 5.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Poje tenorist Jan Peerce — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 12.25 Koncert lahke glasbe — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.15 Poje Rafko Irgolič — 20.00 Radijska igra — 20.50 Znani napevi v novih priredbah — 21.15 Deset glasov, deset melodil — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 iz Plutarha — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana, Beograd in Zagreb. Sreda, 28. S.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Zabavna glasba — 9.45 Črnske in ameriške pesmi — 12.10 Baročni koncert — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Naši umetniki izvajajo dela Johanna S. Bacha — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov. četrtek, 29. 5.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Skozi Panamski prekop — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 12.10 Iz opere »Matija Gubec" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Trobentač Toni Grčar — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Poje Boro Gostiša — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Ko-morno-glasbeni večer s skladbami Igorja Stravinskega — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. Petek, 30. S.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Violinisti igrajo skladbe Wieniawskega — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Koncert lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 17.05 človek ih zdravje — 17.15 Koncert po žejah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Ansambel Henčka Burkata — 20.00 Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.30 Ob 60-letnici skladatelja Radovana Gobca — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Prerez skozi opus Antona VVeberna — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe. AVSTRIJA ra VSI JUGOSLAVIJA Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23 00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12 00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo — 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 24. 5.: 5.05 Začetek dneva z godbo na pihala — 5.50 Obvestila za kmetijske delavce — 8.20 Priljubljene melodije — 10.05 Zabavna glasba — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Koncert želja — 17.10 Rog in pozavna — 18.00 Vaš konjiček — 18.40 Koroški profili — 20.10 Spored v orehovi lupini — 22.25 Plesna glasba. Nedelja, 25. 5.: 6.35 Ljudska glasba iz Gradiščanske — 7.35 Veselo In zabavno — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Koncert z Dunaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert želja — 16.30 Binkošti na Dunaju — 17.05 Plesna glasba — 18.15 Pisane note — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razglas — 20.10 Kaj pravite vi, gospod Farkaš — 20.45 Operetne melodije — 21.30 Pisan šopek. Ponedeljek, 26. 5.: 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Zaljubljeni spomladi — 8.15 Operetne melodije — 10.00 Na polju prepeva škrjanček — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Kako lepo je spomladi — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert želja — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.30 O nastanku pripovedk in pravljic — 19.00 Praznični šport — 19.30 Llrlčno-glasbena binkoštna oddaja — 20.10 »Kantata o vzgoji v boljšega človeka" — 21.00 Robert Stolz dirigira — 21.30 To je bilo vendar že povedano, gospod klasik. Torek, 27. 5.: 5.05 Veselo zaigrano — 8.15 Davčno pravo — 9.00 Pihalna godba — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.05 Vesela igra — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Mladinska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Venček melodij — 16.45 Koroški barok — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja za delavce — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestrski koncert. Sreda, 28. 5.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Literatura absurdnega — 9.30 Znani operetni valčki — 10.15 Trgovec In zakon — 10.45 Energija v gospodarstvu — 1100 Dva snežnobela golobčka — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Nove knjige koroških založb — 15.30 Koroška včeraj in danes — 16.00 Venček melodij — 16.45 Na obisku v studio Koroška — 17.10 Iz operetnega sveta — 18 00 ljudska prosveta na Koroškem — 19.15 Obisk pri ko- Sobota, 24. 5.: 15.15 Listamo po slikanici — 15.35 Za otroke — 16.00 Bumerang — 16.30 Za družino — 17.00 Seniorski klub — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 Eden bo zmagal — 22.00 šport — 22.30 Čas v sliki — 22.40 Sled sokola. Nedelja, 25. 5.: 16.00 Za otroke — 16.10 Ulenspiegel — 17.15 Kontakt — 17.30 Veselje z glasbo — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 Pariš Match — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 »Nepomembni", veseloigra Johanna Nestroyja — 22.20 čas v sliki — 22.30 Srečanje v Madridu, kriminalna komedija. Ponedeljek, 26. 5.: 16.00 Za otroke — 17.05 Flipper — 17.30 Pristanek vesoljske ladje »Apollo 10" — 18.50 Filopat in Patafil — 18.55 Med Arlbergom in Bodenskim jezerom — 19.30 Čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 »Kakor vam drago", komedija Williama Shakespeara — 22.15 čas v sliki. Torek. 27. 5.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Jurij Preda potuje okoli sveta — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop, prosimo — 21.00 Ko so drevesa bila velika — 22.40 čas v sliki. Sreda, 28. S.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Arhiv mesta Dunaj — 11.00 Visokih desettisoč — 16.30 Pavliha in ropar — 17.10 Riba v kozarcu — 17.20 Mednarodni mladinski obzornik — 17.30 Kaj lahko postanem — 18.00 En Francaise — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 šport v filmu — 20.25 Mednarodni nogomet. četrtek, 29. 5.: 10.00 Cerkev danes in jutri — 10.30 Gore domovine — 11.00 Mesto dela zgodovino — 11.30 Pomembni objekti iz muzeja — 12.00 Na obisku pri Ingeborg Bachmann — 18.00 Italijanske počitnice — 18.25 šport — 18.50 Policijsko poročilo — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Mačka na vroči pločevinasti strehi — 22.00 čas v sliki — 22.10 Nočni studio. Potek, 30. 5.: 10.00 Denar In življenje — 10.30 Ameriška literatura — 11.05 Vesela vdova — 18.00 Znanost aktualno — 18.25 Podoba Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Sivec — 21.30 časovno dogajanje — 22.30 čas v sliki. Sadna drevesca vseh vrst — čclpljina in sllvna po možno znižanih cenah — jagodižje In vinske trte odda|a drevesnica MARKO POLZER p. d. Lazar pri št. Vidu v Podjuni Sobota, 24. 5.: 9.35 šolska oddaja — 17.45 Narodno glasba — 18.05 Plešoči osliček, mladinska igra — 19.15 Jugoslovanska revolucija, filmska serija — 20.00 Dnevnik — 20.35 Bila je ena stara slika, reportaža — 21.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.00 Rezervirano za smeh — 22.20 Maščevalci, serijski film — 23.10 Kažipot — 23.30 Poročila — 23.35 Beograjska pomlad«, finale. Nedelja, 25. 5.: 9.00 Polet vesoljske ladje ..Apollo-10" — 9.30 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Propagandna oddajo — 10.50 Proslava ob 25-letnici Italijanske unije —* 12.00 Otroška matineja — 12.45 Kažipot — 13.25 Državni nogometni finale — 14.25 Evropsko telovadno prvenstvo za moške — 15.15 Prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — 16.15 Otroci pojo — 17.30 Sončni krik, slovenski film — 19.30 Dnevnik — 20.00 Proslava dneva mladosti — 21.05 Humoristična oddaja — 21.55 Videofon — 22.10 športni pregled — 22.40 Dnevnik — 23.00 Evropsko telovadno prvenstvo za moške. Ponedeljek, 26. 5.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina — 17.15 Madžarski progled — 17.30 Motorne dirke v Škofji Loki — 17.45 Fant v televizorju — 18.00 Po Sloveniji — 18.30 Kajenje in pljučni rak — 18.50 Godala v ritmu — 19.20 Kalejdoskop — 20.00 Dnevnik — 20.35 Shakespeare: Troilus in Kreslda, drama — 22.30 Poročila — 22.35 En francais. Torek, 27. 5.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Angleščina — 16.10 Francoščina — 17.45 Risanka — 18.00 Lutkovna oddaja — 18.20 Po sleddb napredka — 18.40 Plošče za Evropo — 19.05 Na sedmi stezi — 20.00 Dnevnik — 20.35 Browningova verzijo* angleški film. Sroda, 28. S.: 9.35 šolska oddaja — 17.15 Madžarski pregled — 17.40 Rastimo, oddaja za otroke — 18.3(7 En francais — 18.45 Velika pustolovščina, serijski film — 19.15 Glasbene bienale — 20.00 Dnevnik — 20.35 Niti našega življenja — 21.35 Nogometni finale — 23.00 Poročila. četrtek, 29. 5.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Nemščino — 11.00 Angleščina — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Nemščina — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 17.45 Pionirski dnevnik — 18.15 Po Sloveniji — 18.45 Turobna jesen — 20.00 Dnevnik — 20.35 Mali oglasi — 21.20 Kulturne diagonale — 22.05 Wojeck, serijski film — 22.55 Poročila. Petek, 30. 5.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 FrancošČi* na — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošni izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.55 Ne* navadne dogodivščine Marka Plegusa, otroški fil*1* — 18.15 Mladinski koncert — 19.00 Jugoslavija In EG5 — 19.45 Pet minut za boljši jezik — 20.00 Dnevnik 20.35 Divje oko, ameriški film.