Razne novice. * Iz Žole. Na žtirirazresinici v Globokem, okrajni So!ski svet Brreiiee, drngi krajevni razred je razpisano definiktivto učiteljsko mesto. * Iz sodne službe. Sodni svetnik Alfonz Gallinger,prejŠnjiKapiin,vCelju.je imenovan za sodnega nadsvetnika. * Zaročil se je g. nadrevizor Vlado PuŠepjak z gd8. Jožico Radolifi iz Maribora. Nadalje se je zaročil odvetniški kandidat v pisarni dr. Brejca v Celovcu, dr. Anton Prus, z gdri. u6iteljico Marijo Krajnc v Špitali6u. * Katoliško dijaštvo. Slovensko in hrvaSko katoiiško dijaStvo veselo napreduje. Vrste u5e6ih sb mladeničev, ki se ne sramujejo, priznati pred vsem svetora svoje k.atoliško prepričanje, se od dne do dne množe. Zopet zaznamujemo laliko korak naprej. Na praznik, dne 15. t. m. se ustapovi v Gradcu hrvaško katoIiSko akademifino društvo ,,Preporod". Obenem praznuje slovensko katoliško akademišno društvo ,,,Zarja" lOletnico svojega obstanka. * Posojilnica v Zalcu, ki je soveda v liberalnili rokali, ima tirjati od polomljene Glavne posojilnice v Ljubljani 42.908 K 54 vin. Namesto, da so platevali liberaJci pivo in vino v volilnem boju, naj bi raje premisljali, kako dobiti ta depar nazaj, ne da bi se oškodovali kmečki zadružniki. * Liberalne surovosti. Kjerkoli je še kaj liberalcev, tam so se v sedanjem volilnem boju pokazali pretejn in nemiri. Tudi dr. Suster&ifiu so hoteli zadnjo nedeljo liberalci v. Siški onemogočiti shod, toda dr. Susteršič je vstrajal tako dolgo na zborovališču, da je priSlo iz Ljubljane orožpištvo in naredilo mir.. Žalostno |e, da se liberalci ne sramujejo, ker morajo povsod njih nemirno kri krotiti bajoneti orožnikov.. Postavljajo se v isto vrsto, kakor vsakdanji zlofiinci. * Krl na liberalclh. Na Veliki Pirešici so liberalci napadli naše pristaše, ki so se vrafcali iz dr. Koro&čevega shoda, mlatili po njih s koli,ibikovicami in noži. Trije naiši pristaši &o baje težko ranjeni. Ob istem času je zboroval v bližnji hiši liberalni kandidat Roblek, toda pi prišel mirit tolovajev. Kri se drži liberalne stranke, in ta kri vpije, da se mora slovensko ljudstvo z vsemi silami upreti nadaljnim liberalnim surovostim. Liberalna stranka je laliko ponosnat ker ima y, svojih vrstah tudi vse lopove in tolovaje. * Odkrito. Naši štajerčijanci so v tem volilnem boja vrgli proč od sebe slocensko krinko, katero so še taintam pred ljndstvom radi nstaknili na sroj obraz Vsi trije spodnje štajerski štajerčijan^ki kandidatje Oniig, Kreanik in Girstmayer se v nem&kib listih kakor Tage^post, Tagblatt itd. naglašajo ne več kot deutschfreundlich, ampak popolnoma odkrito kot nemški kandidatje. Štajerčijanska stranka se torej tadi ne smatra več kot slovenska, Nemeem prijazna stranka, ampak kot nemška stranks. bedaj bo toiej tudi tnkaj hin&rščine konec. * Kako gospodarijo liberalci z Ijudskim denarjem. Minoli teden se je vršila v Ljnbljaai pred poroto obravnava radi konkorza liberalne Glavne posojiiniee v Ljnbljani. Obtoženih je bilo 8 mož, med temi bivši liberalni obČ. svetnik dr. Hndnik, liberalni dež. poslanec Tark in bivši ravnatelj Celjske Z/adražne zreze Jošt. Liberaloi so pri tem zavodn tako gospodarili, da znaša primankljaj 206.049 K. Sleparilo se je r velikem obsogu in na vse mogoče načine, poleg tega pa še zelo lahkomiselno gospodarilo. Tadi več štajerskih posojiJnic je bilo zapeljanih, da so nsložile v »Glavni" svoj denar, največ radi tega, ker je Celjška Zadrožna zveza bila z BGlavnou v zvezi in jo je priporočal Jošt. Liberalna nZadrnžna zveza" visi pri BGlavni" za 301.626 K. Za veSje syote nadalje posojiinica v Gotovljah, Žalcu itd. Koliko bodo oSkodovsne se ne da reči, trpele bodo pa gotoro. Večdnevna razsprava je odkrila mnogo zanimivosti ii liberalnega zadražnegn dela, ki je navadno obrnjeno samo na lastno korist. Dr. Hadnik je bil obsojen radi kride in goljafije na 3 leta ječe, Jošt radi goljnfije na 2. Ta obravnava je zopet pokazala, kako so liberalci povsod naši največji škodljira. Llberalnlm posojilnicain z mirno besedo sv.etujemo, da se kmalu ločijo od celjske liberalne zveze, ki je pri polomu Glavne posojilnice v Ljubljani udeležena s 300.000 K, katere je njen ravnatelj JoŠt proti odškodnini nalagal pri Glavni. Sedaj je ravnatelj Stiebler, kateri je tudi revidiral polomljeno Glavno, a pi naSel ničesar v neredu. Celo pohvalil je upravni svet in uradništvo radi vestnega truda in lepih uspehov. Ko je šel Stiebler v Ljubljano revidirat, je rekel JoŠt o njem, da je mlad in neizurjen, da se ga ni treba bati, ker itak ničesar ne bode nažel. Tako se je tudi zgodilo! * Romarski vlak na Trsat. Ker od vseh strani povpraSujejo Ijudje za romanje na Trsat, da je KrS6t soc. zveza odlocila, prirediti roraarski vlak na TrsaL Vlak gre iz Maribora dne 17. julija ponoSi in so vrne nazaj v Maribor dne 18.. julija zvečer, N a t a n 6ni vozni redin pa cene, ki soiste, kakor lani, glej vzadi med nai(zpanili, kjersenajdetudivsporedpobožnosti in sploh vse, kar je potrebno. Med potjo obiš<5eino tudi znamenito Postojnsko jamo, katero so lani rornarji splošno občudovali. Svoje somišljenike, posebno 68. duhovščino, prosimo, da na romanje ljudstvo opozorijo in, i5e je mogoČe, vozne listke skupno narofte, ker nam prihranijo s tem mnogo stroškov. Karte se bodo dobivale samo do 11. Julija. Pozneje se oddaja kart ustavi, ker mi moramo najinanj G dni poorej naznaniti natancno Število romarjev južni železnici. Denar se naj pošilja samo na naslov: Romarski odbor v Mariboru, Cirilova tiskarna. Pri odboru se dobivajo tudi \sa potrebna pojasnila.. * LetOŠnje cesarske vaje začetkom septembra bodo velikepa obsega. Ud-lelijo se jih 6., 10. in 11. araadni 7.bor. Pov^ljevaln bosta nasprornima armadama, nadvojvoda Friderik in generai pehote vitez Lang. Anuadi bosta Steli 180 bataljonov pehote, 96 k&valerijskih eskadronov, 288 topov, 150 strojnih pnšk; vsega moštva bonad 90.000. Preizkasijo tudi vojaške zrakoplove. Maribor levi breg, St.Lenart, Zg. Radgona, Ljutomer. Sv. Jurii v Slovenskih goricah. Tukaj je Ivana Brezner v 65. letu svoje starosti po kratfri in mu6ni bolezni, previdena s svetimfi zakramenti za umirajoče, dne 3. junija mirno y Gospodu zaspala. Za njo žalujejo mož, hči in 'd(va sina, — Najj v miru poSiva! m Pri Sv. Barbarl v Slov. gor. niže Maribora je umrla dne 3. t. m. po odnevni bolezni kmečka h&i Micika Bezjakova na pljuSnici. NJeno priljubljenost je svedofiil njen mnogoštevilen pogreb. Kot izvrstna kuharica se je vsaKO leto veokrat odlikovala s posebnimi vabili imenom svojih blagih starišev. Bila je pa tudi mdarjena Sivilja, ki je slovela daleč na okoli radi njonega lepega kroja in silno nizkih cen. Mnogim je pa delala le za božje pia&ilo, posebno siromakom. Sorodniki jo bodo težko pogrešali, posebno pa dragi stariši, naibolje pa ljuba mati, ki se vtaplja v solzah zaupanje v ljubega Boga, da se snidemo nad zvezdami, kjer bo rajsko veselje! Naše sožalje! Ljutomer. Gospodu okrajnemu komisarju dr. Faschingu svetujemo tokrat v uljudni obliki, da naj bo v obcevanju s strankami in občinskimi predstojniki prijazen in obziren, ker je on tukaj za ljudstvo, ne pa ono zanj. Ker morajo drugi gg. uradniki prebiti svoje predpisane ure v uradih, zato bi bilo tudi od gospoda c. ki\ okrajnega komisarja lepo in hvalevredno, 5e bi dajal v tem oziru drugim lep vzgled. Upamo, da nam ne bo potrebno govoriti v tej zadevi jasneje. Sv. Marjeta ob Pesmcl. Lep prizor, ko stopa mlada, kakor yrtnica cvetofia deklica z vencem na glavi, od veselih svatov spremljana kot nevesta pred oltar. — A skoraj bi si upal trditi, da je še veličastnejši prizor, dasi se človeku ob takem pogledu silno milo stori pri srcu, ko spava mlado dekle po prestanih bojih življenja, kot venfiana nevesta Kristova, kakor v sladkem spanju z vencem na glavi med duhtečim cvetjem na mrtvaškem odru! Kajti med tem, ko veseli spremljevalci posvetne neveste le predobro vedo, da jo čaka v novem stanu obilica križev in nadlog, se poda druga nevesta kakor srčna zmagovalka v sladkem upanju k svojemu božjemu ženinu y hišo ve6nega veselja, . . Na binkoštno nedeljo spremljali smo pri nas tako srečno nevesto, blago dekle Antonijo Skamlec na poslednjem potu. Belo oblečena dekleta Manjine družbe z venci ua glavah so bila njene družice, pretresljivi akordi zvonov, tajinstvena godba. . . Nad dve leti je vzdihovala rajna v težki bolezni na bolmški postelji; a ves eas je prenagala s čudovito potrpežljivostjo vse bole&ine v silnem koprnenju, ne da se ji vrne telesno zdravje, ampak da se kmalu že preseii v boljšo domovino k svoji nebeški Materi, katero je kot zvesta ]ičerka tako vneto ljubila, — In ta želja se ji je, kakor smemo pa8 opravičeno upati, izpolnila, ko je dne 2. junija, bil je ravno prvi petek, mirno zaspala k večnemu pokoju. „0 kako lepa v o5eh Gospodovih je smrt pravicnih." — Cvetela je, a naglo je zvenela, zvenela ie, da večno bi cvetela. in Ss Ilj V S>Of. gor. Dae 11. t. m. je bila zopet dvorana i;ašega ponosrjega ,Doma" pclna zavednega narodnega občiEStva. Naša vrlo naprednjoča Marijina dekliška druzba je iredstavljala gnljivo rimako igro ^Vestalka". Ne bomo nobene pose^no pohvaiili. Vse so svojo nalogo izvrstno pogtdile. Rečemo lahko, da bi se te igralke s temi krasnimi koHtrinii, pri tej naravni scmeriji in s temi kretniami bile lahko po&tavile tndi pred razvajenim mestcim občnstvom. S čndoviio pcžrtvovalno^tjo so se pripravljale Da težko !gro. Nekatere so hodile k vajam po eno in pol nre daleč. Hvala njim in vsem tistisn ki so pomogali, da se je veielica tako lepo izvršila da smo imeli riedeljo popoldne tako lepi už>iek. Igra se na Telovo ponovi. Sp. Sv. Kungota. Nas obmejne rodoljube je silno pretresia prežalostna vest, da je umrl dne 12. maja za srčno kapjo mladenič Franc Grandovišek, katerega je neinila usoda zanesla v Nemčijo. Omenjeni ]e že kot uSenec pridno prebiral ,,Slov. Gospodarja" ter pozneie ,,Na'š Doin". S pridnim čitanjem si je pridobil mnogo naobrazbe. Bil j3 pobožen Slovenec in navdušen narodnjak, ki svojega tilnik.a še pred tako mogočmm nemčurjem ni uklonil. Ce se je Šlo za katoliŠko-narodno stvar, se ni ustrašil ne slabih potov, ne groženj in pe zaničevanja. V zavesti, da dela za verske i;i uarodne pravice, se je mnogokrat in zveseljem žrtvoval. — ,,Borit se za fiast božjo in pravice slov. naroda, je moje edino veselje. In 6e ljubi Bog da sre8o, si bom v par letih toliko prihranil, da bom zamogel postati na mili slovens^i zemlji svoj gospod; tedaj se mi bo pot za narodno delo še-le na stežaj odprla." — Tak.o mi je Še pred kratkim pisal iz Nemčiie. Pisal mi je sploh pisma s &amoslovenskim naslovom. Ljuberau Bogu se je pa menda zdelo njegovega trpljenja dovolj, ter ga je poklioal rajši k sebi, kjer ni trpIjenja ne solz. Dragi France, slava tvojemu spominu! — Šel počivat si od nas, ali mili tvoj obraz, bomo pomnili ves 8as! Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice. Lombah. Vinorejsko in sadjerejsko društvo za mariborsko c. kr. okrajno glavarstvo, je imelo dne 4. t. m. v ljudski Šoli v Leiabahu svoj obfini zbor. Udeležba je bila povoljna; poavalno moramo omeniti vrle km.elo iz Laznice, katjfi so prišli polnoštovilno na zborovanje. G. predsedmk, deželni odborpik Franc Robi6 je podal po običaioem pozdravu navzočih zgo- dovino društva od njegove ustanovitve 1. 1883. do današnjega dne. Nekdaj je bilo delovanje dru&tva jako živanno in plodonosno. Priredilo je prvo razstavo sadja ter vzgojilo in vzredilo na tisoče drevesec in stotisofie trsov. Ker so se pa v zadnjem 6asu gospodarske razmere precej izpremenile in ker je bilo okrožje društva preobširno, vsled <5esar se je uistanovilo na njem ye8 podružnic c. kr.. kmetijske družbe, zato je g. predsednik predlagal, ko so se izrekli vsi udje proti razpuslu društva, da sg izpremene pravila. Nato je občni zbor sprejel enoglasno predloga, da se omeji delokrog društva na Lemoali in okolico in se imenuje društvo zato ,,Vinorejsko in sadiereisko društvo za Lembah in okolico" in da se razširi delovanje tudi na pospeševanje živinoreje. V odbor so se izvolili soglasno gg.: pos. in ekonom Srečko Robi6, predsednikom; župnik Andrej Bra6i6, njegovim namestnikom; šolski vodja Simen Vodenik, tainikom; učitelj Anton Godec, blagajnikom, a odbornikom deželni vinorejski ravnatelj Anton Stiegler, deželni živinorejski padzornik Martin Jelovšek, župan Anton Robič iz Peker, posestnik Janez Rotper iz Laznice, župan Franc Leš^ nik in veleposestnik Jožef Krainer iz Vrhovega dola. G.. deželni odbornik F.. Robifi je obljubil, posredovati pri C. kr. kmetijski družb.i v Gradcu, da bode dajala vsem udom društva ,,Gospodarski Glasnik" po znižarni ceni. Korično smo se še iskreno zativalili odstopivŠemu gosp. nafielniku za njegovo dolgoletno in požrtvovalno delovanje in se zadovoljni razšli, želeS pomlajenemu društvu mnogo uspeha. Sv. L/ovrene nad M:\riborom, Koncem aprila t. 1.. je hilo brati v nemško-rodikalnem časopisju v Feldkirchnu na Predarlskem te-le novice: „1. Trg Sv. Lovrenc nad Mariborom je čišto nemški.. 2, Trg Sv. Lovrenc nad Mariborom irna nemško šolo. 3. Prejšnji žugnik je imel vsak mcsec nemško bbgoslužje, sedaj m ve6 nemškega.. 4,. Sedaj je slovensko bogoslužje zaradi nekaterih mailinih okrajev (Ortschaiten), ki so se priklopile tržki župniji." — Odkod li so prišle take novice v Feldkircheii na Predarlsko? Dopisnik sic r namigava na ,,Sangerbund", rekoc, da se o resničnosti zgoraj navedenih trditev lahko vpraša pemški ,,Sangerbund" v Št. Lovrencu nad Mariborom, a tuk.ajšpiemu prebivalstvu se zdi neraogoSe, da bi se mogel ,,Sangerbund" identificirati z zgoraj nav.edemmi trditvami, ali da bi jih sploh mogel inspirirati; nemogofie zategadelj, ker so v ,,Sangerbundu" možje, ki predobro poznajo tukajšnje razmere, možje, ki 15 do 30 let sodelujejo na koru tuk.ajSnje župnijske cerkve, možje, ki so Slovencem nasprotpega mišlienja, a vendar morajo pripoznati neovrgljivadejstva, namrefi: 1.. Ni res, da je trg Sy. Lovrenc nad Mariborom cisto nemški, res je niarveSa da se v celem trgu ne^iiajde 150 oseb, ki bi ne znale slovenski, res je tudi, da je celo g. Baumgartner pri zadnjem ljudskem štetju naštel 474 zavednih Slovencev, 2, Ni res, da ima trg nemiško šolo, marveč j[e res, da ima trg dvojeziSno, in sicer slovensko-nertiško, ne pemško-slovensko šolo. 3. Ni res, da je imel prejšnji župnik vsak mesec nemško bogoslužje, ampak že od nekdaj so bi]e tukaj pri do- in popoldanski službi božji slovenske pridige; le pred več desetletji, ko je stala še glažuta — so si najeli glažarji največ trikrat v letu, in sicer popoldne nemiško pridigo. 4. Ni res, da so se nek>teri majhni okraji priklopili trški župniji, marvefi je res, da tvorijo okoliiške celotne in delne občine že od pamtiveka skupno s trgom eno župnijo Sv. Lovrenc nad Mariborom, ki šteje 3360 prebivalcev, Torej je dopisnik, oziroma njegov inspirator, lažnik, ki nemški stvari le škoduje in neti med prebivalstvom sovraštvo ter kali javni mir, kar pa državna postava strogo prepoveduje. Slovencem pa, ki so že tolikokrat svoje hinavske nasprotnike zasafiili na laži, je neobhodno potrebno novo društvo, »Društvo proti Siidmarkinim lažnjivcem," V to druStvo bode vstopilo rade volje mnogo tržkili gospodov in gospa, ki se že dolgo zgražajo nad pofietjem nek.aternikov. Hotinjavas pri Maribotu. Pri cas eo se vršili l. junija vojaški nabori. Vese je je bilo pogledati naSe mladeniče s šopki in med korakanjem smo slišali prijetne sloTenske pesmi. Vsa ča&t pa drnžinama Skodičevi in Snšečevi, ki imata vsaka po 5 sinov in so vsi vojaki. Vsa čast starišem, ki imajo take sinove, ki služijo zvesto cesarjn in domovini. m SUvnica pri Hiriborn. Dne 25 junija se vrši v Slknici pri Mariborn velika mladeniška slavnos-t in sicer s slededim gporedom: Ob 9. nri predp. sprejem in pozdrav go tov, ki se pripeljejo z vlaki na postaji Orehova ves — Siivnica, cb pol desetih sprevod v cerkev, blagoslovljenje praporja nM)ad. zveze", nato oerkteni govor, ki ga ima g. dr. Hohnjee, in slovesna sv. maša. Ob 11. nri mladeniSko zbororanje na prottora pri cerkvi. Govori dr. Hchnjec, potem pozdravi zastopnikov raznih drašrev. Nato obed v narodni gosti^ni g. Le^jrka, ob 2h večernice in po večernicah Telika narodna reselica na vrtn g. Lesjaka, s petjem, slavnostnim govorom, igro ^Kovačev štndent", s tambnranjem, sječoloiom, šaljivo pošto, ribarenjem i. t. d. — Torej 25. junija vsi v Slivaico. Drnštya in miad. zveze pošljite zvoje zastopnike, fantje iz zelenega Pthorja in lepega Drav. polj., to je naš dan, kdor le m re naj pnhiti 25. junija k nam, da se na>daMmo za nadalnje boje. Z Bogom za narod|! Ptuj, Ormož. PtuJ. Reklama Plojevih priganjafiev zaradi podpore je naravnost gnusna, pryi5 ker so se za njo poslanci Slov. kmečke zveze ravno tako potlegovali kakor Ploj in se na njih zaJiteve v tem oziru ve6 da, drugife pa, ker to ni nobena zasluga Plojeva, ampak njego\a sveta dolžnost. Te podpore bi bil dobil ravno tako Brenčič, ako bi lil že poslanec. Vidi se pa iz te reklame vendar tudi, da je stal Ploj za hrbtom svo- jih agitatorjev ter vodil agitacijo za svojo kandidaturo, ceprav se ji je javno odpovedal. Ploj igra povsod dvojao vlogo, na Dupaju in doma. Na eni s|rani je liberalec, na drugi konzervativec, na eni vladen, na drugi opozicionajec, prijatelj Slovencev in tudi prijatelj Nemcev. Hvali se kot zaščitnika slovenskih uradnikov, nemške pa pusti mirno zasedati slovenske prostore. Tak je Ploj, tak se je pokazal tudi v sedanjtem vplilnem boju. p Ptajska okolica. Kmetijsko bralno drnStvo v Krčevini pri Ptnjn, z novim sedežem v Ptujn, a krepko Mladeniško in Dekliško zvezo dobro naprednje v katolišk.0 narcdnem ozira. Č. g. dabovni voditelj je iz preostanka zimske veselice naročil v Katoliški bukFarni v Ljubljani nad 20 lepih knjig yse lepo trdno vezane. Darovala sta še knjige g Janez Kolarič, poae^tnik iz OreSja, 8 knjig, gdč. Nežka Bezjsk, knharica v Mariboru, 9 knjig, dve knjigi je dala celo lepo trdno vezati. Srčaa hvala dobrotnikom in darovalcem knjig. nBog njim tisočero povrni!" Nadalje se še priporoča odbor Kmetijskega bralnfga drnštva v Krčevini pri Ptnjn za pomoč in pri3pevek v knjigah in udnini. Živeli Slovenci! CirkOTCd. Provizoridno pcstajališče so dobili za binkcštno sobcto naši vrli Mihovčani, katerih eden je g. kcplanu kar odštel še&t novih stolakov za postajališče. V soboto je namreč ptujski vlak ob treh popoiine brezbrižno pihal mimo Cirkovškega novrga ptstaJEli'-ča ter voz 1 četrt nre hcda dalje do mihovške ržurajnice. Ta je pa opazil &trojevodja svojo zmoto, zato je bitro porival železnega kosja nazaj v veliko zabaro cirkovških potnikov in delavcev. p Cirkovce. Dne 1. jnnija smo z močnim streljanjem pozdravljali vseh enajst vlakov, ki so se prvič ustavili na našem pofctajališču. Vsak strojevodja je prejel slatinsko steklenioo izvrstnega vina kot pozdrav in darilo naših zavednih Cirkovčanov, ki so bili s strojevodji vred živahni in veseli kljnb najslabšemu \remena. Lilo je kot iz Skafa, kar je neki ngcdno znamenje ne le na dan poroke za erečen zakon, temveč tudi za velik promet nove postaje. Res, Cirkovce napredujejo. Vurberg Naš g. nadnčiteij Žiher so napisali v BSlo gi" silno ganljiv dopis, v katerem skoraj 8 solzami v očeh pozivljajo vse svoje bivše ncence na Varbergn, da naj gre jo volit dr. Ploja. Sklicuje sa poem na svoje, pa tadi na dr. Plojevo krščanstvo. Je \se (epo napisano. Sauio da mi pri Žšherjn in pri Ploju malo krš&nstva vidimo. Ko emo imeli misijon, ni Žiher cikdar zra?en prišel, pač pa zoper misijon zabavljal. V cerkev pride vsake kyatre enkret ali dvakrat. V gostUni pa je videti skrraj vsak dan, kjer govori o nezmožnosti Brenčičevi. Tako je z Ž berjem, s P!ojevim kršSaBstvem pa je menda še slabše. Središče. Tretji roditeljski sestenek, ki se je vrSil na naši šoli dce 28. majnka je bil ?.opet izvsnredno dobro obiskan. Zanimivo predavanje g dr A, Schwaba iz Celja je privabilo k sestanku okrog 150 etaršev in drngih odras lih. Gospod dr. je gevoril tad 1 in poi ure o vprašanju za strjn prve pomoči pri nezgodsh. Popubmo predavaDJe si je razdelil govornik na tri dele: 1. Pošlodbe brez zananjih sledov. 2. Poškodbe z zcnanj'mi sledovi in 3. Rane. Posebnega pomena je bilo izvajeBJe g. dr. iara^itega, ker se je dotakril Ie takih slučajev, v katerih si lahko sam pomaga, ako ima le ko'ičkaj ze.vedncsti, ter Jahko olsjša de!o zriravnikn, katertga je v posameznih slučajih poklicsti. Tadi poglavje o pomenu domačih zilraul ja poslušalce zaDimalo. G. zdravaik je pojasnil vrednctt najnavadnejših pri nas ndomačeaih zdravil, kakor k*milik, tanžentrože, baldrijana, borovtic, čokolade it. d. Vobče pase jeg. dr. Schwab striDjal % sdravniškimi etroko^njaki, ki so mnenja, da se pomen domačih rastlin pretirava. S tem da je ob konca g.. dr. ponovil na kratko vso snov, je povzročil, da poslašaloi niso cesli eeboj samo spomin ra njegovo poučno piedavanje, ampak tudi mnogo koristnih naukov, ki j m bodo ob raznih slačajih dobro elažili. Hvala lepa g. dr. Schwabn za njegov trud in ljube<njivost. Uveijtn naj btde, da je s svojini govcrcm zdatno povzdignil pomea rodiieijskih sestankov v Središčn. Sv. Barbara v Halozan. Treščilo je na binkoStno nedeljo ob 1. uiri popoldne v Temeževo vinifiarijo v Slatini v Halozah. CloveŠke žrtve ni nobene, a viničarija je pogorela. Sv. Bolfenk pri Središfiu, Dne 5. junija se Je liberalcem v ormoškem ok.raju slabo godilo. Shod brez kandidata Ploja pri Sv. Nikolaju se jim je popolnoma ponesrečil. Govornik, neki dr. LaSift, je bil tako zmeden, da ni več vedel, kedaj bo volitev, ter je klical, mi bodemo dne 14. junija volili dr. Ploja. Popoldne je prišel ta slavni govornik k Sv. Bolfenku v dozdevno najtrdnejŠo trdnjavo liberalcev, Na tem shodu je bilo malo bolfenskih liberalcev, ker jili bomo začeli s 8asom z lučjo iskati, G. dr. Laši5 si je pripeljal s seboi starega študenta Vesenjaka, ki pa je bil prilično miren, dva kmeta nekod iz polja, ki sta vpila, da smo se bali, da bi se jima ,,ozka" usta razčesnila.. Pripeljali so se tudi SrediŠčani, ki pa so bili tudi mirni. Upaino, da jih bo s časom pamet srečala, zakaj zapeljani so. Ko izpregledajo, bodo dobri zvezarji. Med bolfenškimi kričači se ie nek mali zelo širokoustil. Poznamo iak.e ptiče. Civ, civ, 8iv, be sem mali, pa sem živ, Ti liberalci so se surovo obnašali. G. Gali6, ,,ponižna duša", gostilničar, je zvezarje spravljal iz svoje gostilpe, drugi so metali kiipice, kleli, zelo nesramno govorili in se tudi nelepo obnaSali.. Pri odhodu so zapeli liberalci Ploju nagrobnico. Ko so peli: ,,Crna zemlja naj pogrezne", smo mi zvezarji klicali odpa«inika uskoka Ploja. Da, da, Plcj, v ormo^kem okraju ti je odklenkalo za ^selej. Zvezarji ti kličemo: Plo] v pokoj! Živio Brenčič in Kmečka zveza! Vboi za kmeta m domaiina V ptujsko-ormoškem okrajii je prišlo do ožje volitve. BrenčiS je dobil 4212 glasov, dr. Ploj 3691, Ornig 1110. Samo 244 glasov je manjkalo BrenčMču, da bi bil izvoljen. Ljudstvo ce je že izreklo za kandidata S. K. Z. za kmeta Brenčiča. Samo brezprimerna agitacija liberalcev ga je potisnila v ožjo volitev, iz katere bo izšel kot zmagovalec, Če stori vsak somiSljenik; svojo dolžnost. — V torek, dne 20. t. m. y,si na vpliišče za kmeta Brenčifia! Ormož. Advokatje so se v, volilni borbi najbolj potegovali za Ploja, in s temJe povedano dovolj. Ploj je bil vedno prijatelj uraduikov in advokatov, za kmeta se ni brigal dnlgače, kakor če je pobila toca, pa še to iz strahu pred poslanci Slov, kme&ke zveze, Cudno je torej. da se še sploli najdejo kmetje, ki volijo Ploja in ne svojega sotrpma Brencifta. Ako bomo mi kinetje sami tako malo spoštoy,ali svoj lastni stan in se tako mlačno potegovali za njegovo ča-st, potem se nam ne bo pikdar dobro godilo. Vzbudimo se kmetje in pojdimo vsi pod zastavo naše katoliške kmečke stranke. Spuhlja. Pri nas !jo vse volilo Breneiča, mogo6e je le, da se najde ena izdajica, pa samo ena. Mi hočemo našega sovašSana in domačina, ne pa tujca Ploja, ki hodi z Dunaja sarao po mandat k nam. Saj ga drugače ni videti med na»ni, kakor kadar se mu gre za ljubi mandat, pač pa se rad smuče okoli ptujskih doktorjev in tudi peinškutarjev. Mi smo preprifianj^ da bo Brenfiič nas kmete mnogo boljše zastopal kot Ploj, ker nas boljše pozna, za uradnike pa je Ploj že itak dobro poskrbel. Mi hočemo domačina, ne pa človeka, ki nam pošilja iz Ljubljane svoj hujskajoči list, iz Dunaja pa si hodi k nam po mandat. Zivio Brenčiri! Sv. Barbara v Haiozah. Kdor še vedno Jdvomi, al\ je Ploj liberaleo ali konzervativeo, naj pride k nam gledat in bo videl, kako si brusijo liberalci zanj pete. Pred, Štirimi leti, ko je bil Ploj kandidat pri katoliŠki Kmečki zvezi, so bili vsi ti ljudje proti niemu. Sedaj pa, ko je zapustil katoliŠko stranko in Šel skupaj z glavarjem kranjskih liberalcev, Hribarjem, je vse, kar je liberalnega, za Ploja. Sicer je nasilnost za Ploja strahovita, toda tudt Brenčič bo dobil lepo stevilo glasov. Kar kmeSko niisli in ne z glavo liberalnih ufiiteljev, bo volilo kmeta BrenčiSa! Središče. Brenčičev shod na Grabah pri Središču, ki se je vršil dne 11. t. m., se je še peprifiakovano dobro obnesel. Soba je b.ila natlačeno polna samih Brenčičevih volilcev.. Seveda ni tudi zmarnkalo Plojevih hujskačev, ki pa so bili bolj v zunapjih prostorih; poslušali so z napetimi ušesi, ko je priporofial Brenčifi razne zadruge, da bi si kmetje-trpini nekoliko olajšali svoj težaven stan. Vsaka beseda ]ih je zbodia globoko v srce, da so kakor besni vpili razne dostojne medklice. VeSina Plojevcev so bili sarni pobajini, ki so.zlezli še komaj iz plenic. Ti Plojaši bi kar najrajiše vse pregnali, pa k.aj ko so bili vedno pripravljenl oni gospodje, ki delajo mir. Vkljub vsem zaprekam pa so gg. govorniki vendar doseglii svoj oilj; vmes pa so se razlegali gromoviti klici: ,,Bog živi Brenčifea, našega kandidata!" Ožia Ąalštev bo v torek 20. t. m. Pri ožji volitvi so veJjavni le oni glasovi, ki se oddajo za enega izmed kandidatov, ki sta prišla v ožjo volitev, torej v tem slučaju BrenSič in Ploj. Pri ožji volitvi sme voliti vsak volilni upravičenec, čeprav ni volil pri prvi volitvi. Vse v boj za Brenčiča da bo na Diinaju enotno slovensko zastopstvo! Iz Gornjili llaloz. Dragi Haložani"! Reveži ste, bodisi, da imate mnogo posestva ali majhno kocico, ali da ste celo pod tujo streho. Posestniki se trudite od ranega jutra do poznega večera z obdelo^njem svoje rodne zemlje, nato pa pride kaka uima in ves vaŠ up je uniSen. Viničarji, ki imate itak. pičel zaslužek, bi naj v takik sluSajih nič ne jedli, kajti zaslužek vsahne skoraj popolnoma, ker vas obupani delodajatci ne rabijo. Ni čuda tedaj, da se radi tega cesto zatecete k svojemu poslancu, prosite ga pomoči. Toda kakšen naj bo ta posredovalec pri vladi? Morda ptujski pek Ornig? Ali se paj odločite za svojega dosedanjega poslanca dr. Ploja? Menim, niti ta, še nianj pa prvi, ni vreden vašega zaupanja. Dr. Ploj je priporofian od liberalcev, verskih mlafinežev, ne kaže tedaj, da bi se vi vneti kristjani zanj potegovali. Ornig je meščan, žive8 v izobilju posvetnega blaga. Ta ne more umevati vaših teženj, pa tudi niraa časa ip se ne sme brigafi •;.?, vas, ker rau je dolžnost kot ptujskemu mcšfianu, da skrbi za svoje sorncščane. Ne poslušajte tedaj mkogar, ako vam tega moža priporoča. volitl. Isti ni vaš prijatelj, zato tu.li prido kot tak s sladkira obrazora k vam. Ne posluSajte ga! Ni vs6 zlato, kar se sveli. Dajte svoje zaupanje, svoj glas le kandidatu, ki je postavljen in vam ponujan od katoliške stranko, Slov. kmečke zveze. Ta vas bo siguniovse vzvezi z drugimi enako mislečimi poslanci v verskem oziru najbolje zastopal na Dunaju. PtuJ. Med strastnimi Plojevimi agitatorji se nahajajo tudi ptujski narodni trgovci. Posebno eden se odliknje v iem, ki s pomočjo svoje žene in svakinje ne hujska lo v prodajalni in dcli tam ,,Slogo". temveč blati tudi duhovščino na drzen na5in. Vsak dasi imar mo priliko, opazovati v tej prodajalni prav zanimive prizore. Katoliški odjemalci, pozor! Sv. Lovrenc v Slov. gor. To vam je 5<xik in vik, g. urednik, po naŠi iari, za politifinega uskoka Ploja! On je najboljši prijatelj kmetov, on baje vsakega sina oprosti vojaščine (n. pr. Toplaka v Juršincih, ki dela zanj prošnjo že dve leti, pa ga Še ni oproslil), on dovoljuje, da dobijo vojaki 8tedenski dopust, podporo bodo dobili le njegovi volilci itd, S tairimi in enakimi neresniuami je raznaSal po obžini Sv. Lovrenc izkaznice in glasovnice veleufieni g. P. On mora seveda tako plesati, kakor godeta g. obč. predstojnik in njegov visokošolec. Ali je to dovoljeno? Ne vem. Ce je dobil Ploj res (???) podporo za oškodovane po lanski toči, je bila to njegova dolžnost. Pa še to je storil, ko so že vsi drugi prej. N. pr. deželni glavar, ki ga je naprosil g. dr. A. KoroŠec, si je ogledal vse poSkodovane kraje takoj drugi dan po toči. Ce je Ploj reš tak prijatelj kmetov, zakaj se jim ni predsiavil? Zakaj agitirajo zanj le učitelji in visokošolci, vkljub temu, da se je odpovedal. Nekje sem slišal, da bi radi spravili Ploja v ožjo volitev z Brenčičem. Na izvolitev dne 13. junija niti niso upali, Pri ožji volitvi pa (čujte, čujte!) bodo štajercijanci volili ž njimi. Fej izdajalci! Zares lepa rec; že sedaj delajo na to, da se bosta gg. Ploj in Ornig sprijaznila in delala skupaj proti sv. veri in duhovnikom ter slov. narodu. Ptujska goi*a. Gospod Frapc Zunkovift, posestnik in gostilnicar na Ptujski gori, je daroval za revne otroke luk.ajšnje šole 100 K kot izporofeilo njegovih blagili rajnih starigev, Porlpisana krajni šolski svet in šolsko vodstvo se na tem mestu v svojein, kakor tudi v imenu tušolske mladine, prav srfeno zalivaljujeta gospodu darovatelju za ta velikodušni, blagodejni dar. Bog plati! Krajni Solski svet in Šolsko vodstvo na Selih pri Ptuju, dne 13. junija 1911. — Janez Purg, načelnik. Rudolf Kotzmut, Solski voditelj. Pfyisko«ormoškemu okraiu! Slovenska kme6ka zveza je zmagala že v šestih okrajih, Dr. Korošec, Rosk.ar, Pišek, dr, Verstovšek, dr. JankoviČ, dr. Benkovič so že izvoljeni. Kdor hoče, da bo državnozborska delegacija enotna, da bo med slovenskimi Štajerskimi poslanci sloga in mir, ta naj poskrbi, da bo v torek, dne 20. t. m. zmagal Miha Brenčič, kmet, Spuhlja. Pro6 z razdiralcem sloge, dr. Plojem! Celje, Vransko. Dr. Korošec naš posBanec. Savinjska dolina je govorila. Vrli in ponosni Sa\-|injčani so se z glasovnico v roki odrekli gnilemu liberalizmu in poslali v zasluženi pokoj molfieSega liberalnega Robleka. Ne vemo, 8e so vse Številke, ki jih prinašamo iz posamezmii volišč, povsem natanŠnetoda brezdvomno je, da ]e zmagal dr. Korošec z okoli 300 glasovivččine. Liberalci so delali z brezprimerno silo in z vsemi -sredstvi, toda vse jim ni nič pomagalo. Nasilje, sleparstvo in laž, vse to ni premotilo naših zavednih volilcev. Cast zavednosti in zrelosti naših ponosnih Savinjganov. Živel njihov poslanec dr. Korošec! Dobrna: dr. Korošec 205, Roblek 39; Št. Jnrij ob jnž. žel., (trg): dr. KoroSeo 46, Roblek 54; Št. Jurij ob juž. žel, (okolica): dr. KoroSek 438, Roblek 159; Sv. Peter v Sav\ dol: dr. Ko^ošec 141, R>blek 101; Sv. Jnrij ob Taboru: dr. Korošeo 223, Roblek 135; Kalobje: dr. Korošeo 137. Roblek 37; Skofjavas: dr Korošec 167. Roblek 285; CeljskR okolica: dr Kf-roš-c 315, Roblek 239, Tokan 137; Griže: dr. Korošec 13 i, Roblek 88, Tokan 43; Vel. Piresica: dr. Korošec 222, Roblek 171; Gotovlje: dr. Korožec 44, Roblek 108. Tokan 1; Sv Lovrenc Pr: dr. Koroiec 100, Roblek 12, Tckan 18; Sv. Martin R d,: dr. Koročee 33, Roblek 1^7; Novacerkev: dr. Korošeo 149, Roblr.k 141; Sv. Pavel pri Preb.: dr. Korošec 107, Roblek 264; Petrovče: dr. Korošec 137, Roblok 225, Tokan 25, Žalec: dr. Korošec 52, R^blek 200. Tokan 7; Frankolovo: dr. Korfš^e 205, Roblek 15; Svetina: dr. Korošec 79, Roblek 11; Dramlje: dr. Koro3ec 208, Roblek 80; Teharje: dr. KoroSec 126, Rol)kk40, Tokao 139; Višnjavas: dr. Kornšeo 67, Roblek 45; Grajska ?as: dr. Korošec 22, R^hlek 26; Vra«sko: dr. Korošee 84, Roblek 104; Braslovče: dr KoroSrc 29«, Roblek ]96; Sv. Jurij ob Tabora: dr. Koro?eč 2^3 Robiek H5; Gomilsko: dr. KrroS«c 59, Roblek 63; Polzela: dr. Kcrfšec 147, Roblek 150, Tokan 4; Sv. jeronirn: dr. Korošec 138, Robiek. 57; Marija Reka: dr Korošec 25, Roblek 37; Prekopf: dr. KoroSec 33, Rohlek 77. — Dr. Korošec je dobil 4142, Roblek 3286 in Tok»n 395 glasov. Celje. Zmagal je Marckhl, s kako vefiino, nam še ni znano. Reliek je dobii manj glasov kakor 1.1907, ker so se liberalci bolj brigali za boj proti slovenskim katoliškim kandidatom, kakor pa za boj proti Nemcem. Celjc. Na orglavski Soli je v letošnjem tef-aju med 24 gojenci 6 tretjeletnikov,, kateri so oglašeni k glavnemu izpitu. Kakor r/o večkrat, se bode izpraševalo tudi o obeinskem tajniStvu, o 6emur poufiuje g. I. Jug, solicitator, 2 uri v tednu. Novi, za glasbo nadarjeni gojenci se sprejemajo do 15. scptembra t. 1. Onim Cfl.' gg. duhovnikom, koji revne ufientie gmotno podpirajo, izreka podpisani najsrfinejšo zahvalo. Dan izpita se pravofiasno naznani. — Karol Bcrvar. Gomilsko. V RaSi, sicer mirni vasi, je nastal v torek, dne 6, t. m., pravi pravcati direndaj. Vse, kar liberčJnega leze in gre, je bilo ta dan na nogah. De- 10 mizeči vaški postajači so bili obveš&eni, da se ta dan predstavi v gostilni Štefana Kunsta kapdidat napredne (?) stranke celjskih doktorjev, svojim volilcem. Treba je bilo na ta velevažni shod opozoriti sosednje kraje, kajli Število fukajšnjih liberalcev je tako pičlo, da si brez tuje pomo5i niso upali nifeesar govoriti. Brzi seli so pohiteli s pomoftjo dvokoles y bližnje vasi In sela, ter tamkaj z največjim trudom zbobnali skupaj nekaj mož in fantov, ki so se vdali ne iz navdušenja za hmeljskega mešetarja Robleka, ampak iz radovednosti, k.ako se cela stvar iztefie. A samo s temi se naši naprednjaki v strahu pred ,,klerikalnim zmajem" niso zadovoljili; nikjer v bližini pa pi njihova agitacija vlekla. Pa brihtne glatvice liberalnih prvakov so si takoj znale pomagati iz zagate. Dosedanji trg Vransko slovi k.ot ena najmoSnejŠih liberalaib trdnjav, dasi se je v zadnjem času tudi tam pričelo svitati. Mogoče bi se dalo tamkaj kaj opraviti. Brezposelni kolar Boldin mlajši zapreže mrSavo kobilo in požene proti Vranskemu. Res se mu posreči, vjeti med potora par tržkih gigerlov, ki so bili takoj pripravljeni, poskusati pijačo na Roblekov račun. Tajko je bil Roblekov shod na Gomilskem priraerno dobro obiskan, a vprašanje je, koliko je bilo med navzočimi domačinov in koliko izmed zborujočih bi se laKko izka^ zalo z glasovnicami ? A niti to borno Število volilcev se ni ogrevalo za Robleka; rnož je po znanera izdajalskem postopanju pred štirimi leti izgubil simpatije zavednih savinjskih volilcev. Le brezdelje in dolgotrajno popivanje Ijubeči mladiči mu stoje Še zvesto ob strani ter cakajo na vsak raigljaj svojega vodje in mu tvorijo ob njegov^h shodih častno stražo, prepričani, da njihov trud ne bo zastonj. Laliko recemo, da se je Robleku shod na Gomilskem popolnoma ponesrečil. Kaj mu pomagajo nezreli fantje, ki so od fiasa do 6asa spremljali njegov kandidatni govor z mnogo preglasnimi klici, ne da bi vedeli, kaj to pomenja. Navdušenje je bilo res veliko, ne za Robleka, ampak za obljubljeno piJaBo, s katero si po končanem zborovanju ohlade jezico nad ,,klerikalno predrznostjo", ki si hoče lastiti gomilsko faro. Mi Robleku ne zamerimo, da se brati s tako slabo družbo. Kdor se potaplja, zgrabi vsak.o bilko, ki mu ob smrtni borbi priplava nasproti, samo, da se obdrži na površju. Tudi Robek se je oklenil z vso mofijo zadnjega pripomočka pijane lakinaže, ki mu pa ne bo prinesla zmage, ampak le š_e večjo blamažo. Galidja. Neki dobro znani dopisnn se v št. 24. nNar. lista" zalatava v našegs Č. g. kaplana na jako neamen način Piše nanreš, da je Križ^vi teden na prižnici rekel Bda si od liberalcev ne bomo kroha prosili, ker ga liberalcem tadi Bog ne bo dal". Naj pa še kdo reče da liberalci ne lažejo. Naš č. g. kaplan Zajec je rekel na Križe? teden na prižDici: ,K moiitfi naa priganjajo že fiasovne potrebe. Cesar potrebnjemo za telo, to nam da Tečinoma naša zemlja. To pa vsakdo ve, da nihče drngi na more dati zemlji rodovitnosti kakor edino le Bog v nebesih; saj nas nči sv. apostol Pavel: NiČ ni, kateri sadi, in nič, kateri priliva, ampak Bog je, kateri daje rast. Naravozoanstvo se sedaj sicer ponašs z velikim napredkom, toda vsi nčf Djaki, 6e se tndi tradijo, kakor fedaj pred \olitvami naši biberalci, z svojo znanstjo ne apravijo skupaj ene travnate bilke ali enega žitnega klasa". Menda ga ni pod solncem, ki bi (e besede tako zlobno id bntasto tolmačil, kakor dopisun BNar. lista, ki piše, da je g. kaplsn rekel, da rod liberalcetr si ne bomo krur a izprosili, fcer ga njim — lheraiceni — tndi Bog ne bo d«la. Sereda, dopisun še v eerkvi ni bil, ker je zunaj cerlve tedaj agitirat za Robleka med tistimi, ki se cerkve bojijo.' Poleg tega cnn je šc pa pijača iz Hau3e bihlerje e kleti od pre^šnjega dne snkala mo?gane. Piše, da se zajec prišteva med plahe žirali, tistega pa ni povedal, kako se tista žival imennje, ki zajca zas!ednje. Bemjo pa pnsti pri mirn, saj vento, da ti jo težko daš, ker se z agitaeijo mo ti§, jo pa za doma bolj n8chwah". No bomo pa drugi ved da!i, da t8 rešimo tvoje skrbi jd — radovednosti — zaradi bernjo vemo pa tako iz skuSnje da le tisti opODaši bernio — katera je pri ras všteta v plačo — ki je navadno malo sli pa ni<5 ne da Največja predrzncst dopipunčeva je pa, da podpiše: Farani. Vsi vemo kdo so ti farani. Ti grdi dopisan ne boš blatil nas faranov po umazanih liberalnih listib. Podpiši se s celim imenoEa, če si odkrit, ne tlači pa 'ias poštenih fatanov pod svoj, od drugih zakrpani lažnji^i dopis Povemo ps tebi, da je ves trnd zastoDJ. Mi stojitno v pretežni večini v taboru SIot. kmečke zveze. Drngokret ti pa svetnjerno d% greš raje v cerke?, k&kor pa da od?.uraj cerkve agitira?; sa ne boS blamiral in ti ne bo treba tvoje blamaž« po hišab raznažati Nova Cerkev. V sredo, dne 31. maja smo izi-oči- 11 truplo najstaj-ejšega moža materi zemlji, Andreja smekarja, v starosti 86 ]et. Mož je prebral silno veliko knjig. Mohorjevi družbi je bil zvest od njenega po&etka in jo je zapustil eno leto pred svojo smrtjo, ker je raislil, da knjig ne bo doCakal. Da je pa tudi Še zadnje Mohorjeve knjige prebral, si jih je dal od drugih izposoditi. Vživaj sladki mir! Velika Pirešlca. Sna največjih' obfiin v celjskovranskem volilnem okraju se je izrekla zadnjo ;iedeljo, (ine 11. junija za kandidata dr. Korošca. Zborovanje je bilo v prostornem kozolcu g. župana lleharja, ki je odličen pristaš Slov. kmečke zveze. Predsednikom shoda se je izvolil za stranko velezaslužni g. Krarijc, kj je najprej podelil besedo dr. KoroScu. Po njegovem, z navdušenjem sprojetem govoru je govoril še deželni poslanec Terglav, ki je neusmiljono Sibal liberalno stranko in njene liste ter toplo priporo- jBal dr\ KoroŠca. Ker se iiih8e ni več oglasil k bese¦di, je g. Kranjc govoril skleppi govor, s katerim je izzval mnogo navdušenja in smeha. Samoumevno je, da so prišli tudi liberalci razgrajat, ter smo jih prepustili nadzorstvu orožnikov, a mi smo mirno zborovali. Ko so se po shodu naši zborovalci vra8ali domov ter prišli y bližini Roblekovega zborovališ6a pri Ježovniku, prihruli so nad nje liberalni tolovaji ter mlatili po njih, da je tekla kri. Trije naši pristaši so bili težko ranjeni. Tako je Roblek.ova kandidatura umazana tudi s krvjo. Ljudstvo se zgraža povsod nad siirovostjo Roblekovih ljudi ter obsoja njih besnenje in divjanje. Prekope. ,,Nar. List" od 11. juni]a 1911 je prinesel članek iz Prekope, v katerem .prav nesramno napada može, kateri nočejo v ta preslavni narodni rog trobiti. NaŠli so tudi osebo, kateri so deset- in desetkrat pomnožili grehe. Pridejali so mu ime Turk. iAli Turk, vam odgovarja, da je sicer najslabši narod Turk, toda vaš pristaš noče biti. Se Turk se boji, da bi si svojo poštenost omadeževal pri vas.. ,T,urk pa se ne boji, priti s svojim naslovom na solnce, ako se mu prav raztopi, ali vam pa lizat ne pusiii, ker je presiadko. Potolažen naj bo nadalje dopisun&ek in ni se mu treba bati, da bi vzeli T.urka med svetnike. iTurk ti zagotavlja, da kadar ga zopet solnce obsije in se zaSne maslo topiti, ga dobiŠ toliko za srkat, da si vse kraste namažeš ž njim. Ti dppisunček, skrbi za sebe in svoje pristaše, da se iz bfata izkopljete, ki ste čez glavo v njem. Dramlje. PoSteno smo obračunali Dramelj&api dne 25. maja s kandidatom lalirane liberalne stranke, Roblekom. Gotovo se mu ni niti sanjalo, kakšno blamažo bo doživel v občini, v kateri je bil pred štirimi leti tako navdušeno sprejet kot neodvisen kmecki kandidat. Z živo vero, da bo osvežil kmecki in delavski stan, je šlo za njega ljudstvo y, boj, in Roblek ]e zmagal.. Tekio je leto za letom. Roblek pa je v državnem zboru mirno spal spanje pravičnega! Pretekla so Štiri leta. Kar se za-sliši nekega pomladanskega dne glas: Državpi zbor razpaSCen. Kakor strela je udaril ta glas na spečega Robleka! Odločil si je bil namreč dletni počitek. Toda gospodje v državnem zboru ne poznajo nobene milosti. Roblek je moral zapustiti zbornico, oziroma spalnico. Zdaj pa liajd na lotf"! Toda kaj naj Francl kmetu pove? Da je smrčal v drž. zboru, tega pac pri svoji veri ne sme praviti nikomur, E, saj ne bo take sile, si misli France, saj kmet ne liodi na Dunaj gledat, kaj kdo v zbornici dela, Takšne tolažilne misli so mu mepda rojile po glavi, ko se je dne 25. maja peljal v Dramlje. Kako kratkovidne so bile njegove misii, je prek.malu spoznal. Zdaj je priSel 6as pokore! Množica mu je izpraševala politično vest; Roblek ]e obžaloval, da se je pripeljal v DramIje; storil je trden sklep, da ne bo imel nikdar več javnega nastopa v Dramljah,, Marenberg, Sloveajgradec, Soštanj, Gornjigrad. Dr. VsrstOTšek izvoljen! Sv Primož nad Muto: dr. Verstoršek 76, Werdnig 1; Trg Mozirje: dr. Verstovšek 17, Werdnig 49; Moairje, okoica: dr. Ventovšek 186, Werdnig 37; Št. II j pri Vele^jn: dr Ve stovš k 107, Werdnig 6; Remšnik: dr. Verstovšek 98, Werdnig 27; Šmartno na Paki: dr. Vers^ovšek 1.77, ^Verd^ik 29; Gornjigrad: dr Verstovp.es 54, W8rduik 43; Lege n: dr. Verstovšek 93, Werdnik57; Ljabno: dr. Verrtovšdk. 226 Werdnig 29; Velenje: dr. VerstovSek 103, W rdaig 61; Gradišče. dr. Veratovi5ek 58, Werdn;g 121; Sv. Primož raPohorjn: df. Verstovšek 15, Werdnig 27; Bočna: df. Verstovšek 141, Wecdn!g 68; Solčava: dr. Verstovšek 170, Werdnik 1; Lače: dr. Varstov?ek 249, Werdnig 1; St. Vid nad Valdekom: dr. Verstov^k: 55, Werdnik: 17. — Dr. Verstovšek je dobil 3116, Weriaig 2166 in Sitar 250. Iz Starega Irga. Umrl je dne 27. majnika zelo spoštovani in dobro znani g. Filip SekauČnik. Rajni je bil dolga leta tajnik Bralnega društva, tamburaš, pevcc in dober diletant. Na narodnera polju je storil, kolikor je bilo v njegovih močeh. Bolehal je že delj Sasa na jetiki, katera mu je pretrgala nit življenja v 40. letu. Kako priljubljen je b.il rajni, je prical njagov pogreb, katerega se je udeležilo nad 500 ljudi. Vsi so bili do solz ginjeni, ko je stopalo za k.rsto 6 nedoraslih otrok in za njimi žena. Vsi so plakali v enomer za svojim tako hitro izgubljenim o5etom. Pri odprtem grobu mu jc tudi domaci pevski zbor zapel krasno žalostinko. Dragi, počivaj v miru, da se zopet vidimo nad zvezdami! Zakraiuent sv. bh*uie je prejelo na binkoStno nedeljo, dne 4. julija t. ]., v stolni cerkvi v Mairiboru 1086 otrok.. — Po sv. opravilu, ki je trajalo v popoldansice nre, so prevzvišeni nadpastir brez odmora odpotovali v Vuzeniški dekanat. Pri prihodu y, V u z e n i c o , ki je bila praznifino ozaljšana s slaVoloki lii venci, so Jih posdravili: dekan Jos. Jurčič, ufcenki ^larija Koželj in Terezija Kalel, župan Anton Mravlak, nadufiitelj Simon Viher, in na večer jo priredil.1 požarna bramba bakljado pred nadžupnišCem. Na bin' oštni ponedeljok, dne 5,. junija, so nadpastir po sv. maši z ozirom na izrek: ,,In so bili vsi napolnjcni s Sv. Duhom", razložili vernikom sedmore darove Sv. Duha in so po običajnih molitvah za rajne birmali 450 otrok. Tu se jim je tudi poklonil zastopnik vlade, okr. glavar slovepjegraški, dr. E. Poiger. — Popoldne po se pudali črez Vuhred v R i b' n i c o , ki 'Jih jo sprejela izredno slovesno, prisrfino in veličastno. Vpričo nebrojne množice vernega ljudstva Jih jo pozdravil domači dušni pastir, in so se Jim poklonili p. n. gg.: zdravnika dr. Pet. Meglič in dr. Frid. Skof, župan Jan. Zapečmk z dvema tovarišema, naduSitelj Leop. Korže in zastopnik c. kr. orožniške postaje; ludi je govorila pozdravpe besede ufcenka Roza Krivec. Dohod v Ribnico se je vršil skozi dolgo vrsto med seboj z venci zvezanih slavolokov (23); na veSer je ondotni pevski zbor v zvezi z gasilnim drvjištvom priredil sijajno uspelo serenado; med tem so žarela vsa okna v ftarobni razsvetljavi in v umetnem ognju, zlasti so se odlikovala javna poslopja, kakor šola in obcinska hiša. Na bink.oštni torek, dne 6.. junija, so prevzvišeni knez na podlagi svetopisemske zgodbe o Davjdu in Golijatu, opisali sovražnike, orožja in zaveznike v duhovnem boju kristjana, ter so podeidi 421 birmancem sv, potrdbo, — Istega dne proti vefteru so dospeli nadpastir v V u h r e d , kjer so Jili s prisrčnimi besedaini pozdravili: domafii župnik, učenka Ludmila Osrajni!c, župan Anton Osrajjnik, cerkveni ključar Andrej Kozjak, načelnik gasilcev Fr. Sgerra in postaj«naeelnik 0. Tennenhauser. Slavoloki, napisi na njih, večerni kresovi, so tudi tukaj oznanjevali veselje prebivalstva nad prihodom naslednika apostolov. Dne 7. junija so premilostivi knez v cerkvenem govoru na podlagi svetopisemskih besed: ,,j"az in moja hi§a liočemo služiti Gospodu", našteli znamenja krščanske liiše in krščanske družine, potrdili 157 otrok s sv. birmo ter končali obiskovanje Vsuzeniškega dekanata, ker r-o birraanci ostalili treh župnij (Trbonje, Sv. Anton, Sv. Primož) došli na imenovane birmanske postaje. — Nidvomiti, da bodoti dnevi, ki so bili dnevi veselja za verno ljudstvo in za dušne pastirje, obrodili za vuzeniSko dekanijo sad duhovne preobnovitve in utrditve v sv. veri! Lraiko, Sevnica, Erežice. Dr- B@nk@Ąic ie izvolien. Dr. Benkovič je izvoljen. Dobil je 4010 glasov. Dr. Kukoveo je zbral na-.se 181& glasov, Cobal 2068. Ves napor socialnih demokratov in liboralcev ni nič pomagal. Cez oba nasprotnika je zmagal kandidat S. K. Z., dr. Benkovič. Živela samozavest naših volilcev, siava njiliovi ncupogijivosti in vstrajjnosti!, Pleterje dr, Beakoyi6 103, dr. Kakovec 27, prazna 2; PiSece: dr. Benkovič 106, dr. Knko^ec 77, Čobal 51. Zabukovje. LiberaM sliod dr. Kukovca, ki se je vršil na binkoštno nedeljo, je pac napravil slab vpliv na tukajšnje volilos. Liberalni kandidat dr. Kukovec se je posabno pritoževal, da je v nasih krajih mnogo premalo živine.. Zaniolcal je pa, kaj pamerava on ukreniti v tej zadevi, da se bode živina pomnožila. Gotovo misli- sosednjim državam odpreti meje za prosti uvos tuje živine. Sa.i tudi ni mogoče, da bi zastopa! liberalni poslanec koristi bogatili meš8anov, obeii3in pa tudi ubogili kmetov in kmečkili delavcev. Pritoževal se je dalje, da &o samo naši poslanci S. K. Z. krivi, da se je izdalo toliko za vojne ladije in kanone. Smesno je to, da dr. Kukovec ne ve, da se mora država oboroževati, ako se hoce braniti napadov, ki ji prete v kra,-3pem Primorju od strani Laliov. Krivdo, katero rnjsi on na svojem hrbtu, da so bili sejmi zaprU, je Jiotel zvrniti na dr. KoroŠca in dr. Benkoviča, pa se rau ni posrečilo. Obregnil se je tudi ob čč. gg. duliovniko gor do kneza in škofa ljubljanskega. Pravil je, da ga drugi ljudje imenujejo liberalca, sam se pa noce liberalca imenovati. Razlagal je tudi, da so naš presvitli eesar veren katolican, da torej naša katoliška vera ni v nevarnosti. Tega pa ni pravil, da bi bil on veren katolican; seveda tega bi mu ne mogli verjeti, ker taki, ki na tako visok praznik, kakor je binkoš,tna nedelja, izostajajo ocl službe božje ter v gostilni poieg cerkve med službo božjo zabavIjajo, taki se pac ne morejo prištevati vernim katcličanom. Obsojal je deželne poslance, samega sebe pa hvalil tako Ijubeznivo, da je bil g. liberalni pristaš in predsednik zborovanja, Miha Alič, kar zamaknjen od veselja ter pozabil driati svojo obljubo, da bode dobil vsakdo besedo. Ali lej ga šmenta; nobeden pi dobil tega dovoljenja! Xo je neki naš pristaš S. K. Z. prosil celo trikrat za besedo, se mu ni dovolilo, ampak grozilo se mu je s tepežem. G. Miha Alic, že veste, zakaj niste dovolili govorit,! Zapomnite si pa dobro, da tako postopanje ne more koristiti. b Dobova. V nedeljo, dne 11. t. m. se jo zbralo po prvem ccrkvc-nem opravila veliko število posln^alcer—volilcev, ki so izvolili kct predsodnika shcda župana AntoloviČa, podpredsednikom pa žaparja Grjaviča. Kot govornik je nastopil g. Žebot iz Maribora, ki je gOForil o programu K. Z. Velepcsestnik g. Urek se pa spravil nad nasprotnike in jih je tako spretno in nen^miljeno razkrinka!, da so navzoči soclslni demokrati poparjeni tlho odišli. b Globoko. Ubogi Moscon in Kukovec! — Ko bi se še en čas vršili volilni shodi, pa bi slednji'6 ne vedela h katerem spoln pripadatn. L beraloi ne pors fojte v Nar. listu da ste dan pred 8hod:)ru v Globokem v Kapclah za božjo voljo rotili ia prosiii najhn šs kppelske in bizeljake razgrajsče, da naj pridpjo vas branit v Globoko. Povemo pa, da vsa tieta pijana tolpa, ki je priJla v Gioboko z Bamenoni pretepati 86 in je med shodora rfdi preobilice zavžitega j.iv8, klicala Urha ra prmoč, bi Jiberalee do bila rešila in varovala, za tovas b; robiia varoval* disoiplina in značajnost vaše stranke. Smilili bo sa nam le ubogi Kapelčani in Bizeljanci, ki 80 vedco trdili, da ee ne mislijo in ce morejo trepetati, kcr so čisto Bj--ra»niB. Oh uboge pare! Zaksj si niste pnbrsnili liste jajce, ki pto jih pobijali na dr. Benkovičem shoda v Kapelab, in pa naprosili dr. Knkovca, da bi se vas bil spomnil z kakftno peČenko. da bi vam ne bilo treba tako Bpra>niha boditi za ^polnim" Knkoveem po Globokem. H korjca se je odlikoval še neki sHobshaDdlei" iz Znpelevc z besedami: vKa pa mi nucamo farjej, deca si lebkn sami vtičimn, za driigo pa je ne Diicanio.* No gosp. Bradač; to sle jo pogriintali. Globoko. Lažnjivi porocevalec ,,Nar. Lista" o dr. Kukov6evem &hodu v Giobokem zna pač prav lepo farbati. On piše, da je otvoril dotiSni shod dr. Kukovec ,.javno" pod milim nebom, kljub temu, da sa pristaži naše strapke izjavili, da brez njik dovoljenja ne bo shoda. Resnica pa je, da se dr. Kukovec kjjub ,,lojtrskim" vojskinim trumam Cobalovcev, Mosconovcev in liberalškov, ki so bili najeti od vseh vetrovT katerih pa vseh skispaj, vstevši tudi 5 globoških, ni bilo nad 50, ni upal pokazati na svetlo med naŁo nad 200 inož broječo množico. Poslal je trikrat k, nam svojega meSetarja nadučitelja Tominca — kaiteremu hoČemo v bodo6Q posvetiti nekoliko ve8 javnosti — s proSnjo, naj za Boga veodar dovolimo shod zunaj irt obljubimo, da ne borno ni6 žalega storili dr. Kukovcu, ker sicer bi se moral on zapreti y, sobo in pridigati praznim stolom itd. Ker pa smo mirni Globočani, ne pa liberalni k.apelski razbijalci, smo tudi 8astno obljubili popolen mir. Sele tedaj se je upal junaški Kukovec pokazati iz sobe, vNar. List" pa nič ne pove, zakaj se ni hotelo dati na dnevni red izvolitve predsednika. Morda zato, ker smo bili v manjšini, kakor je dopisun videl?? Ker smo Sastno obljubili, da bomo držali mir, srao se obljube tudi dostojno držali, dokler ni dr. Kukovec za6el razvijati svojega programa, kot po navadi je bila tudi tukaj ena beseda neresnična, druga pa dr. Benkovi8, nad katerim je hotel razliti vse svoje obreklji.ViO klepetanje. Radi tega so senaši Ijudje tako ogorfiili, da smo jih le z največjo silo zadržali, da niso z ,,resnicoljubnim" kandidatom na mestu obracunali, S tem je bil seveda mir pri kraju, ipi vsled krepkih medklieev je moral Kukovec svo| ,,programni govor" koncati z žalostnim izrekom: ,,No, danes sem imel svoj zadn|i shod, in še tukaj se mi ]& najslabše godilo," Dopisun, zakaj pa tega ne poroSatev ,,Nar. Listu" ? Zakaj ne poroeate, da je raivno dr. Kukovec s predsednikom \red s popolnoma neresniSnimi medklici neprestano motil nalega govornika Ureka? Zakaj ne poroeate, da jevaŠ liubljeni Moscon poudarjal najneumnejše, kme8ki stan unicujoče predloge, katere jo dr. Kukovec odobraval, namre6, da se morajo odpreti meje tuji živini, da je pri nas premalo živine in je predraga ter da ni dosti krav za dojenje. Tudi nagodbo z Ogrsko se je tako naslikalo, ko pa vendar ve pri nas vsak pastir, da pride dnevna na stotine vagonov koruze iz Ogrskega k nam., Itazbor pri Zidanera mostu. Dr. Kukovcev shoct se je pri nas popolnoma ponesrečil. Na kvaterno nedeljo po rani sv. maši srao ga našli v gostilni, kjer je tuhtal, kccl je pot nazaj, od kocler je prišel; strah ga je bilo pred y,eliko množico samih pristašev Km., zveze; mi smo pa vsi klicali: ,,Zivio naš kandidat dr. Benkovič; Kukov.ec pa le 8isto tiho bodi, tukaj je gostilna, napravi prostor, če ti ne piješ, borao pa mi."" Dr. Kukovec je moral peroti stisniti vkup in nam zaeel podajati roko, samo, da bo brez sk.rbi našel pot nazaj. Narofiil je pol litra vina in tr6kal z našimi kozarci, ko smo klicali ,,Živio BenkoviS!" V.dmgem kotu sobe je nekaj liberalne žlahte zastonj pilo in trepetalo. Dr, Kukovca nismo pustili govoriti, zato je žalosten pobral svoie kosti in io odkuril. To jo bil njegov prvi in zadnji shod na Razborju. Razbor ostana v krščanskem t.aboru^ Loka, Zadnjo nedeljo smo se vslod pastirskega lista in potem na velikem shodu navduševali za sveto krŠ6ansko stvar in za našega Benkovi6a. Zastonj so krifiali rudečkarji, zastonj so tiščali liberaluhi vkiipsvoje neumne butice, Dr. Kukovec — kmeeki zastopnik" v deželnenr zboru. Na svojem shodu v Hrastnikui pri Rošu v nedeljo, dne 21. maja, je izjavil general narodno-,,napi^edne" stranke, dr. Kukovec, da ga kmetje navzlic temu, kcr je k.ot deželni poslanec zastopnik trgov, lahko broz skrbi volijo. Rekel je, da so v teh trgib.r od njoga zastopanih, tako vecji del kmetje. Tako! Mi pa vemo, da v teh trgih ni najbrž niti enega kmeta, ki bi imel taiste težnio, kakor mali kmet sploh. Tam so le gostilni8arji, trgovci, uradniki, mesarji, obrtniki, mešetarji itd. Ako bi javno imenovali kakega trškega purgarja-kmeta, gre še za to besedo tožit. Tako torej dr. Kukovec pozna kineta. Iz tega razvidirao, da bi pas on ne mogel zastopati v, državnem zboru, tudi vsled tega ne, ker so interesi malega kmeta 6isto druKafeni, kakor pa interesi tržkih prebivalcev. Takegai Sloveka, ki ne razloSi kmeta od tržana, nai bi mi kmetje volili? Nikdar! Mi volimo vedno pravega neustrašenega dosedanjega kmeckega zastopnika v državiiGin zboru, g. dr. Ivana BenkoviSa, deželnega poslanca v Celju. b Starigrad pri Vidmn. V mdeljo 11. t. m. se ,je vršil pri nas velik shod, katerega so se ndeleižili moije volilci v izredno ča^toem številn. Predsednikom shoda je bil izFolion župan g. Ban. Govori! je g Ž".bot, po 'ovodja iz Maribora, ki je v lepem govorn razvij1-! g-K^odarski program K. Z. Kcndidatara g dr. Benkovč; s? ie dali na glasoranje ia je bila tudi soglasno sprejer«. Nas«.>pii yy še tndi 6. g Topolnik iz Vidma. Končoo še sodho r.< k»wnrt naših paraetmh liberalcev ki pojoizrekli po bhorh : nRajši ne grem nikdar volit, kot bi volil z to podi-;an<> lianloSe še višlimo. Iz Vidma. V jiedeljo, dne 28. mn.ia nos ja doletela izredna 8a,st. Obiskal nas je namrec ^oueral brez armade, dr. Kukovec, in je princsel s sel oj ,,cekar", da bi odnescl y, njem naše zaupanje. Z drugimi besedanri: stranka ceijskih doktorjev je imclasvoj voliln; sliod. Pa ta shod se je na Vidniu prav slabo obnosel. Navzočih je bilo 53, reci triinpetdeset moškili in štiri žensko, Izmod teh je bilo pristašov Km, sfv.eze 26, soc. demokratov je bilo pet liberalnili naprednjakov je bilo 22, in sicer iz Rajhenburga 15, iz KrŠkega 3 in iz Vidma 4, katere bi lahko po imepih Jiaštel. Shod se je začel ob 11. uri dopoldne. Govoriti je začel g. Župevc iz Vidma, ki je rekel, da je navada na shodih, da si izvolljo predsednika. VpraŠal je navzo8e, katerega si bx>6ejo. In vzdignil se je liberalec iz Rajhenburga in rekel, da je za to dober gosp. 2upevc. In tako je postal najveBji liberalec iz Vidma predsednik liberalnega shoda. Sedaj je pa za6el zopet govoriti in je pravil, da je bil zjutraj na shodu v Rajb.enburgu, kjer so bili volilei tako navdušeni po Sir. Kukovčevem govoru, da bi bili skoraj od navduŠenja popokali. Nato je predstavil kandidata, ki je pa ravno jedel pe8enko. Ko ]e zaslišal, da mora nastopiti, je Še enkrat prav moSno potegnil iz vrBka, se razkoračil pred volilci in zacel z jako lepimi besedami: Spoštovani volilci! Prišel je Bas, usodepolni fias, ,v katerem se mora odloBiti, kdo bode gospodaril v Avstriji itd. Govoril je veliko, a povedal je malo, skoraj mč. Rekel je, da bi bilo rlobro, ko bi ne bilo kaponov, ne vojakov, ne vojnih ladij, ker vse to veliko* stane; povedal nam Je, da so presvitli cesar že stari 82 let in da bomo Imeli kmalu drugega cesarja. Potem je še povedal, da je odpravil div Benkovi6 brezobrestno posojilo in je zaprl sejme, on, dr. Kukovec, jih je paodprl. In tako je prišel na državni zbor.. Sedaj je pa začel udriliati po dr.. BenkoviCu, po Kmeeki zvezi, po duhovnikih in po vsem, kar je krŠ6anskega, liberalci pa so kimali. Dr. Benkovič, koliko ti trpiš, pa prišel bo že obračun za liberaloe. Shod se je vršil popolnoma m]rno, dasiravno je pilo nad polovico jpristašev Kme8ke zveze. Se pac pozna, kje je olika. Ko je imela shod Kmeeka zveza, so hoteli liberalci kri8ati in ;žvižgati, dasiravno jili ni bilo ve8 kakor 8 iz Rajhenburga in Krškega. Na liberalnem shodu je bilo pa toliko pristašev Kme6ke zveze, da bi lahko vse liberalce z dr. Kukavcem vred zmetali vun, pa shod se je mirno vršil. Ko je kandkiat skončal svoj dolgoBasni govor in ko je povedal najveBjo respico, namre8, da najbrže ne bo izvoljen, smo mu vsi pritrdili. Živijo ni kiical nih8e.. Slišalo se je le: Zivio Benkovic in Kmečka zveza! Sv. Miklavž nad L.aŠkim. V torek, dne 23. maja se je vršila tukaj komisija za zgradbo nove sobe za 2.. razred ljudske Šole, Pri tej komisiji se je pa prošnjo krajnega Šolskega sveta in starišev sklenilo, da ostane pouk tudi naprej Se vedno poldneven, kar je za naše razmere edino pravo. Posebno naklonjenost nasproti ljudstvu sta pokazala predsednik okr, šolskega sveta, okr, glavar, c. fcr. nam. svetnik baron Miiller in okrajni Šolski nadzornik Vodušek.. Bodi jima na tein mestu izreeena hvala! V Brezini pri Brežicnh je dne 8. t. m. umrla uajstarejSa žena v okolici, Barbara Lapuh, v 89. letu, Bila je stara mati 8, g. kapucina p. Uožefa. Svojo bolezen je blaga žena z veliko potrpežljivostjo prenaŠala.. N. v m. p.! Smarje, Rogatec, Kozje. Dr. Jsckovič izvoljeal St. Peter pod Sv. Gnrami: Jankoviž 116, Čobal 4; TrgPodsreda: dr. Jarkovič 43; Križe: dr. Jaakovi(i! 98; Koprivnica: dr. Jankovič 4; Gorjane: dr. Jaakovič 45; Zibka: dr. Jankovič 100. Sv. Vid pri Grobelnem, Volilcev je bilo 75, ki so vsi oddali svoje glasove dr. 3ankovi8u, liberalcev so ni prikazal nobeden na volišče. V ,,Nar.. Listu" 91. t. m. me surov liberalec z zmerjanjem ho8e jeziti, Surovo 81ove6e naj ve, da ni toliko vredno, da bi se jalz jezil, ker na.pada enako steklenemu psu na tihem. Naj se podpiše z linenom, ne pa rovati kakor krt, sk.rit v zemlji.. — Gajšek, župnik. b Kostri*uitib, Dne 10. junljo ob 2 popo'dan je treSdilo v Gabtrcika v viničerijo FiaQC3 Bata in nbilo eno vinočarko, dmgo pa hndo ranilo. Najnovejše. Roškar izTtljen! Dragažo"»: Ro&kar 25, G!r8trnpyfr 10, Petelinšek 4; Z%. sv. KuDignndfi: Roškar 85, Girstroayer 28; Ciglenci: liočkar 37. Sv. Lenartski okraj : Rflšksr 1543, Girstmajar: 3^0. Skupni rezultat: Roškar 6279, Gistmsver 2062, soeialderr.okrat 119. Pi ek izttljen! SlivnJcn pri Maribora : Pišek 55, Kresnik 26, Pidicin 3; Orehova vas: P:žek 89, Kresn.k 3, Pičinin 3; Zg. Lo?-ic- PiStk 66, Kresnik -; Manbor. W;;stiaii je izvoljen. Wastian je dobil 2513, Resel 1909, Stern 341, Waneck 78 glasov. V*e graje je Tredno, da se Slovenci iz vsth treh 7,zdrniamh1' taborov slabo nrfflf • 'i volitve. LiuT.Ijma. V Ljubljani mesto ie ožja volitev med katoliško-naroJaim dr. Grcgori6em in lil)eralnim dr. Ravnihar.om. Na deželi jo zmagalo vseb. 10 katoliškonarodnih I.aididatov. iia »ioTiberg. Albin Lipar, rojen leta 1880 v Pižecah, raj Brežice, pomo8nik pri Bevljairiu Hinko Haslsteiuerju v Kaplenbergu na Gornjem Stajerskem, se je ustrelil dne 7. t. rn. v goSi pri Kapfenbergu s samokresora dvakrat v dosno scnce, vendar ni bil u- smr8en, temve8 je ležal 3 ure brez zavesti v goši, potem se je vlekel v svjoje stanovanje, kjer so ga našli drugo jutro v krvi. Zdravnik je izrekel, da je Lipar nevarno obstreljen in ga je takoj poslal v bolnišnico v Bruok ob Muri.. Vzrok groznega 6ina ni znan. V Kapfenbergu se bo ustanovila podružnica Jugoslovanske strokovne zveze. Sv. Jui*li ob Š8avnici. Kmetijska podružnioa Sv. Jurij ob Š8avnici priredi v dneh 26., 27. in 28. junija t. 1, 3dnevni te8aj za kmet. knjigovodstvo pri Sv. Juriju. Zglasiti se \e treba tistim kmetovalcem, bodisi starim ali mladim, ki se želijo te8aja udeležiti, vsaj do 22. junija pri podružpici. Ubožnim in oddaljenim se dado na prošnjo prosti obedi. Želeti je, da se kmetovalci v obilnem gtevilu udeleže te6aja, ker je to za kmetijstvo velevažno. Sprejmemo tudi gospodinje, le zanimanja je treba. — Kmet, podružnica Sv,. Jurij ob S8avnici. Sp. Polskava. Dne 11. jiinija ob 5, uri popoldne Je pred železniško postajo na Pragerskem vzbudilo ob6no pozornost blizu 30 8vrstih mož in mladeni8ev na brzih konjih, 8rez prsi široke belo-zelene trakove: bila je 8astpa straža pod naBelstvom Jan. Hrastnika, ki je prišla iz Sp. Polskave nasproti premil. nadpastirju, da Jih spremi do župnijske cerkve, kjer je bila za drugi dan napovedana sv, birm a. V tem spremstvu so došli PrevzviŠeni k nam, veselo pricakovani od vsega prebivalstva in prisrčno pozdravljeni od njegovih zastopnikov: doma6ega dušnegapastirja, župana Engelb. Sicherla z ob8. odborom, lastnika patronske grajš8ine Freistein, I. Reiimagl, nadučitelja Josipa VodoŠek, ličenke Ane Godec, uBenoa Fridt Lipautz in Marij.. družbeuice Mar. Kancler. Po veli8astnem vhodu v cerkev, ki se je vršil skozi štiri slavoloke, je bila k.atehetiška izkušnja, ki se je vrlo obnesla.. — Dne 12. junija so nam prevzv. nadpastir govorili po sv. maši v srce segajoSe besede, ko so z ozirom na Gospodove besede ,,Mir vam bodi, prejmite Sv. Duha!" našteli vire milosti in miru, kakor so SeŠČenje presv. Rešnjega Telesa, poslušanje božje besede, izpoved, dobri otroci, bolniki v hiši, zlasti edino reišilna ladja — sv.. katoliška Cerkev. Ganjeni smo opravili ž Njimi molitve za naSe rajne, na kar je 259 otrok prejelo sv. birmo.. Molitve hvaležnih birmancev in vdanih župljanov so spremljale premil. nadpastirja, ko so se popoldne, zopet obkroženi od naših mož in mladeniSev na konjih, vrafiali 6rez Pragersko v Maribor. 0 zlati dan, le prehitro si nam minil! m Laporje. Krasua slovesnost se je vršila v Laporjn ca Troji<5S.o nedeljo dne 11. juaija 1911. Skrbnost gospoda žnpnika in požrtvovalcost dobrih faranov je znatno povečala in vsestranski prcnovila tnkajšnjo žnpnijsko cerkev. Sedaj imarao prostoren in prijazno slikan hram božji, v njera stiri nove (glavnega in tri stranske) kamenite altarje, nov križev pct, in nove ali prenoljene podobe in okraske na altarjih. Vsa dela, izvršena zvečinoma cd zidarskega mojstra domačioa Karola Stnpsn, kamenoseka Iv. Caharija iz Nabre/ine in slikarje Fr. Fras iz Slivniee, vštevi?i pomoč žnpljaaov samih, se oenijo na Ead 50 000 K. — Da izpopolnijo in venčajo ta dela s cerkvenim posvečenjem in biagoslovlj*DJem in da nam obeneai birmsjo otroke, eo došli k nam 10. jnnija popoldne naš prev^višeni kuez in Skof. Trije skvoloki s pozdravnimi napisi in vrste *elenih in opletenih dre.vese so krasile cesto od Slovenjbistriške postaje do cerkve v Lnporju. Vsled nengodnega vremena se ]8 sprejem vršil pri cerkvenern vhodu kjer so nadpastirja s prisrčnimi be~edami pozdravili: dorcači žnpnik, obč. svetosralee Pet. Pivec in nčenka Krist. Urlep Po dobro nspeli izkušnji Solske niladine so bile niolitve pred o^tanki s?etih mnčfneev Bonoza, Inoceocija in Maksima, odločeoimi za novi glarm altsr Na večer je domači pevski zbor med bakljsdo in umetnim ognjein priredil pred žnpniščem podoknico. — Vned. U.iau. se je sv. opravilo pričeio ob sedmih zjntraj. Poavečevanje cerkve in glavnega altarja je trajato do pol enajstib, na k&r so prevsvišeni posvetitelj služili prvo sveto ma^o na novoposvečenem altarjn Po maši so blsgoslovili podobe križevega pota, in ko so bile te med molitvijo običainih štirinaisterih premiš!jevaDJ obešene na svojih prostorih, so blagosiovili kipe, tabernakelj, knž in drnge okraske na al<arjsh Srca Jezasovega io Srea Marijinega, fearja traja 0 do pil eae. Na to so v enourni pretfesljivi pridigi na podlagi besvd sv. Pavla ^Mene pa Bog varnj, da bi se z dragim hval 1 kakor s križem Go3poda cašfga Jezusa Kristns*" razložili staroi^astitost, pomen ia korist prekriževanja v kat liški Cerkvi, ki se neštet krat r^bi pri svetih obredih in ki budi v Das vero, npanje in ljubezen do pres^. Trojice. K sklepu so opravili molitve za rajne ter birmali 264 otrok. Proti tretji nri popoldoe je bilo svtto opravilo končano. — Z vlakom ob 5. nri so Prevzvišeni nadaljevali gvojo apr> stolsko pot proti S. odnji Polkavi. Laporčani pros^mo Boga, da bi Jim poplafol izredni trnd in napor, ki eo ga imeli pri nas, in da bi Jih privedel km«Irj zopet v našo oerkev, kjer Bedaj ge kamenite plo^če treh ftranskih altarjev 6»kajo cerkvenega posvečenja 0, da nas nslši! Sv. Kunigunda. DfHiSka zveza pri Sv. Enngoti n. 6. ponovi predstavo krasne igre rFabiola in Sr. Než»" prihodujo nedeljo dne 18. juuija 1911 po vfternicah. Igra kaže v ganljivih prizorih zmago Kristusove vere nad pag»nstvom K»kor prvikrat tako bo nedvomao tudi sedaj lfpa predstava privabila mnogo gledalcer, ter jim nndila obilo duhovmga vžitka. Sv. Križ prl L|utomrru. II. izkar darov poslanih knšk žnpaijskcmn oradu. Z» pogorelce v Starirjoii vesi so poslali: 1) Kn. fik. župuijeki urad S*. Petr« pri Mariborn 32 K 86 v.; 2) gnspod btefan Uojniif, cradtiik pri c. kr. Damestni.ji t Gr»dcu 10 K 3) gospod Matija Mir, gostilničar in hUni p sestnik v Gradca 10 K in 4) go.spod Janez Lanftifc, klpiiarski mojster v GorDJi RaJgoni 6 K. Bog plati vsem blagim darovalcem I Braslovre. V prid tnkajšnjega bralnega in peT^kega drnštva se nprizori y nedeljo dne 18. jumja ob 6 uri zvt-ter na Lfgantu nDomena, narodna igra s petjem v petih dejanjih. Sedeži 1. vrste 1 K, sedeži 2. Trste 60 yin., stojišča 30 vin. Igra se ponovi ? nedeljo dne 25. jnnija ob 3. popoldne. Sv. Benedikt v Slo. gor. Bralao društvo pri Sr. Benedikta v Slov. gor. riredi vnedeljo dne 18. t. va. po vetnniicah v šolskib prostorih veselico. Vspored: Igrokaz v treh dejaDJih. Indijski siroti in šaloigra t 1 dej Zamorec, vmes petje. — Ker ječisti dobiček nameDjen društvu, zato v»bi vse svoje di-užtvene prijatelje od blizu in od daleč k obilni ndeležbi odbor. Velik potres v Mehiki. V Mehiki je napravil grozen potres pepopisno škodo, zadnja poroSila govore o 200 mrtviK in mnogo težko ranjenih. Pri potresnili sunkih se je zemlja razpo8ila, žice elektri6ne razsvetljave so se potrgale in je nastala v mestu popolna tema, plinove cevi so po8ile, plin je silil na površje ter se je dogodilo mnogo strašnili eksplozij. Na stotipe hiš je razrugenih, med njimi narodna p;ila8a in slavna cerkev sv. Dominika.. Ko se je prvikrat potreslo, je prebivalstvo spalo. Nastala jo strašna panika. Podrla se je tudi topniSarska vojašnica. Doslej so v razvalinah topniBai'ske vojašnice našli 70 mrlifiev,. Ljudstvo je bežalo v cerkve in klicalo, da je to kazen, ker je moral predseclnik Diaz bežati. Nekaj ur pozneje je pa velik del ob8instva že pozabil na strah. Ob 12. uri je imel vodja vstaSev, Madero, vhod v mesto.. Pol milijona ljudi je stalo na cestah in klicalo ,,Eviva Madero!" Iz celega sveta. Nemška šola v D.ubrovniku v Dalmaciji. Iz Dubrovnika poro8ajo, da nameravajo tamkaj ustanoviti nemško Šolo za otroke 6astnikov dubrovnišk.ega kornega poveljstva. Ta vest je povzroBila v dalmatmskem Basopisju veliko vznemirjenje In ogorčenje. Slovanska nevarnost v Ameriki. Ameriki preti baje tudi slovanska nevarnost. Washingtonska vlada je sestavila posebno komisijo, ki naj preštudira vprašanie izseljevanja iz Evrope. Koinisija je prišla do zaklju8ka, da je vedno manj nemškega življa med priseljenci v Z.adružne države in več slovanskega in laškega. Še pred 30, leti so tvorili Angleži in Nemci 80% priseljencev, doČim tvorijo sedaj samo 18%; stevilo latino-slovanskih priseljencevje pa narastlo na 70%. Dosedaj so delali vso zgodovipo Združenih držav nemški življi, potomci prvih naselnikov iz Anglije, Nemčije, Nizozemske, Škandinavije. Irci so dobi]i premoS v raznih demokraticnih organizacijab, takozvanih ringih, vsled Besar so prišli do premooi v mnogili večjih mestih. Navzlic temu so pa smatrali vlaidni krogi Irce nekako za nižjo raso. Zdaj so se pa ameriški državniki kar naenkrat ustrašili, da bi prišli Slovani in Italijani, ce bi se združili z Irci, do politi6ne raoči in veljave. Vsled tega komisija svetuje, naj se dobro izbira med priseljenci. Da bi se Slov,anom in Itali}nnom splob1 prepovedalo, naseljevati se v. Ameriki, tega komisija še ne zahteva, kajti kdo bi polem težko dela! za majhno mezdo ter pomagal Ameri8anom bogateti. Zaslužek v Aiuerikl. Poljedelski oddelek vlade severoameriških držav je razglasil Štatistiko o mezdali, ki jih dobivajo poljedelski uslužbenci v Združenih državah. Glasom tega poro6ila so bile mezde poljedelskim uslužbencem v letu 1910 višje, kot kedaj v minulih letih, razlikujejo se pa po raznih državah. Ako se vzame povprečno vse države, dobi poljedeleo na meseo 27'SO dol., doeim je iznašala pred 20 leti pla8a na mesec 18'33 dol. Najvišja mezda se plačuje na daljnera zapadu. Tamošnji povpre8ni zaslužek iznaša 46'48 dolarjev brez hrane in 32'60 dol. s hrano vred; v prvi vrsti stoji Nevada z 54 dol. Potem prideta državi Montana in Washington, kjer znaša povpreSna plača 50 dol. N.ajnižjo mezdo plaBuje South Carolina, namree 16?50 dol. V državah takozvane nove Angleške ip v severno atlantških državah je znaSala povpreSna mezda 33'19 dol. Massachusetts je na prvem mestu z 37'50 dolarjev. S hrano so prinašale povprečne mezde 21'65 dol. V južnoatlantških državali j'e bila povpreBna mezda brez Tirane 19'75 dol. in 13'77 dol. s hrano, West Virginia dela izjemo z 29 dol. V severnih osrednjih državah, vzhodno od Misisipija, je znaSala povpre6na mezda 31'81 dol. Od vseli teh držav se je pla6alo v državi Wisconsin 37'25 dol., kot najvišja mezda. S hrano je bilo povpreBno 22'94 dol. V južnih osrednjili državah je znašala pla6a 21'90 dol. brez hrane in 1S'23 s hrano. Glatlal Lidljancl. Iz Ottawe Ont., Canada, v Ameriki se poroča: Iz Kaswanin okraja so došla poro6ila, da so Green Indijanci vsled velikega gladui napadli naprave Hudson Bay Co., da bi dobili živi]a. Napadi so bili odbiti. Vlada je poslala zdaj v okraj vojake z živili. Glad je povzroSila dolga in huda zima. Koliko dolga ima mesto Londop ? Dolg Londona znaša 111,043.038 šterlingov, to je: približno dve milijardi in 775 tiso^ frankov. Toda pretežni del tega dolga, to je 58 mili.|onov šterl. je investiran v podjetjih, ki donašajo zadostnih dohodkov, da se plačujejo obresti tega dolga. Tako je investiranih v londonskih vodovodih 40 milijonov šterlingov, v mestpem tramvaju 9 milijonov, v elektri6ni razsvetljavi 5 milijonov in v delavskih hišali 3'/= milijona šterl. lir. — Dcjanski se zniža mestni dolg, katerega obresti se pokrivajo z doldadami, na 53,001.039 Šterl, lir.