Miroslav Zor: Čuvajmo prirodo! (Ob pričetku časa majniških izletov.) Ni še dolgo tega, kar sem srečal v Ljubljani ž izleta vračajočega se turista — starejšega gospoda, ki je nesel v roki šopek Blagajevega volčina. Kaj za to, mi boste rekli. Seveda, tudi sami ne veste. Ta gospod je uganjal s tem precejšen vandalizem, kajti Blagajev volčin je ena naših najredkejših cvetic in je že od nekdaj zaščiten. — Pogledal scm za tem gospodom, kako bo prišel mimo stražnika. Za hip sem si domišljal, da ga bo vstavil. Pa saj tudi stražnik ne pozna zaščitenih rastlin in jih tudi poznati ne more. In veridar obstoja zakon o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin in o varstvu špilj v področju dravske banovine. In vendar je v tem zakonu § 7., ki pravi: »Zupani in orožništvo, kakor tudi vsi javni nadzorstveni organi, sosebno pa gozdno, lovsko in poljsko varstveno osebje in tržna policija so zavezani, da nadzirajo izvrševanje tcga zakona in da ovajajo prestopke političnemu okrajnemu oblastvu.« — Ta zakono varstvu prirode je tipični »zakon na papirju«, ki ga nihče fie izvaja. Poglejte samo klobuke. rccimo »sportne klobuke« naših turistov. Ali ni skoro na vsakem par posušenih planik (očnic)? In to kljub temu, da je planika tudi ena izmed žaščitenih rastlin. Zakon o varstvu prirode je vse premalo poznan. To bi moralo biti. Ostalo bi potem že sledilo samo od sebe. Treba bi bilo lc par eksemplaričnih kazni, 'ki bi se morale razglasiti, potem pa bi se kmalu vzbudilo zanimanje za ta zakon. Naš — učiteljski — stan pri tej stvari lahko mnogo stori. Vsaj enkrat na leto jc treba otroke opozoriti na zaščitene rastline in živali. Na šolskih izletih je to najprimernejše in zato prinašam v sledečem seznam zaščitenih živali in rastlin, ki so navedene v zakonu: Omenjeni členi so sledeei: § 1- Ne smejo se loviti, pokončavati, prodajati, ponujati v nakup in izvažati te-le živali: 1. sesalci: kozorogi obeh vrst (C. cretensis iri C. ibex L.); 2. ptiči: vir ali velika uharica (Bubo bubo L.), sokol selec (Falco peregrinus Tunst), rjasti škarnjak (Milvus milvus L.), kostanjasti škarnjak (Milvus Korschun Gmel), ribji orel (Pandion haliaetus L.), belorepec (Haliaetus albicilla L.), sršenar (Pernis apivorus L.), kraljevski orel (Aquila malanaetus L.), planinski orel (Aquila chrysaetus L.). klinkač ali ruski orel (Aquila pomarina Brehm), mišar (Buteo buteo L.), kocasta kanja (Archibuteo lagopus Br.), rjavi lunj (Circus aeruginosus L.), pepelasti splinec (Circus cyaneus L.), lunj dolgorepec (Circus macrounus Gm.), lunj beloritec (Circus pygargus L.), orehar (Nucifraga caryocacactes L.), krokar (Corvus corax L.), rjava čaplja (Ardea purpurea L.), čapljica (Ardetta minuta L.), bobnarica (Botaurus stellaris L.) in kvakač (Nycticorar nycticorax L.); 3. želva sklednica (Emys arbicularis L.); 4. brezvretenčarji: vsi jamski hrošči, pajkovci in mehkužci, planinski kozliček (Rosalia alpina L.), orjaški krešič (Procerus gigas Creutz) in metulj apolon (Parnassius apollo L.). §2, Jajca ptičev, naštetih v § 1. pod točko 2., se ne smejo uničevati ali pobirati, mladi ptiči ne jemati iz gnezd in gnezda ne razdirati. Ne smejo se trgati, rvati, prodajati, ponujati v nakup in izvažati tele rastline: 1. košutnik ali rumeni svišč (Gentiana lutea L. et var. symphandra Mrb.); 2. Frohlichov svedrc ali Frohlichov svisč (Gentiana Frohlichii Hladn.); 3. panonski svišč (Gentiana Clusii); 5. Sternbergov klinček (Dianthus Sternbergii); 6. strupena zlatica (Ranunoulus Thora); 7. murka ali zaraorček (Nigritella nigra L. in Nigritella rubia Richt.); 8. lepi čeveljc ali lepi ceptec (Cypripedium calceolus L.); 9. Blagajev volčin (Daphne Blagayana Freyer); 10. dišeči volčin (Daphne cneorum L.); 11. progasti volčin (Daphne striata Tratt.); 12. lovorolistni volčin ali volčji koren (Daphne laureola L.); 13. planinska možina (Eryngium alpinum L.); 14. kranjski jeglič (Primula carniolica Jacq.); ' ' 15. lepi jeglič ali avrikel (Primula auricola); 16. Cojzova vijolica (Viola Zoisii); 17. Cojzova zvončica (Campanula Zoisii); 18. rogata vijolica (Viola carnuta L.); 19. cesarski silj ali cesarski koren ali jaščerica ali aškerca (Peucedanum ostrothium L.); 20. božje drevce ali božji les (Ilex aquifolium L.); 21. planika ali očnica ali počnica (Leontopodium alpinum Can.). Trgovsko ukoriščanje alpske flore sploh je prepovedano. §6. Naravne jame (špilje) so pod nadzorstvom pokrajinske uprave za Slovenijo, gospodar&kega oddelka, ter se smejo oskr^bbvati in ukoriščati le na način, ki ga odobri nadzorstveno oblastvo po zaslišanju Muzejskega društva za Slovenijo. Mnenja sem, da navedeni členi dovolj jasno govore in zato jih prepuščam brez nadaljnjega komentarja vzgojiteljem našega naraščaja.