Izvestje „Glasbene Matice" V Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7. (DruStveno leto se ravna po Šolskem letu javnih Sol.) O @ Izdal odbor, sestavil društveni predsednik prof. Anton Štritof. © © 0 VSEBINA: I. Splošni podatki o društvu. II. Zapisnik o rednem občnem zboru. III. „Glasbena Matica" kot glasbeno-literarni zavod. IV. „Glasbena Matica" kot glasbena šola. 1. Učiteljstvo. 2. Učni načrt. 3. Imenik gojencev po abecednem redu. 4. Imenik gojencev po predmetih, razredih in učiteljih. 5. Statistika glasbene šole. 6. Naznanila za pričetek prihodnjega šolskega leta. V. „Glasbena Matica" kot koncertni zavod. 1. Sodelovalci pri koncertih. 2. Koncertni vzporedi. 3. Izvenkoncertni in zabavni nastopi pevskega zbora. 4. Statistika pevskih vaj pevskega zbora. VI. ,,Glasbena Matica" kot glasbena knjižnica. VII. Društveno vodstvo. C. V Ljubljani, koncem julija 1907. Založila „Glasbena Matica". — Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. ... Izvestje »Glasbene Matice“ v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7. (Društveno leto se ravna po šolskem letu javnih Sol.) © @ © Izdal odbor, sestavil društveni predsednik prof. Anton Štritof. 0 © VSEBINA: I. Splošni podatki o društvu. II. Zapisnik o rednem objnem zboru. III. »Glasbena Matica" kot glasbeno - literarni zavod. IV. »Glasbena Matica" kot glasbena šola. 1. Učiteljstvo. 2. Učni načrt. 3. Imenik gojencev po abecednem redu. 4. Imenik gojencev po predmetih, razredih in učiteljih. 5. Statistika glasbene šole. 6. Naznanila za pričetek prihodnjega šolskega leta. V. »Glasbena Matica" kot koncertni zavod. 1. Sodelovalci pri koncertih. 2. Koncertni vzporedi. 3. Izvenkoncertni in zabavni nastopi pevskega zbora. 4. Statistika pevskih vaj pevskega zbora. VI. »Glasbena Matica" kot glasbena knjižnica. VII. Društveno vodstvo. V Ljubljani, koncem julija 1907. Založila ,.Glasbena Matica". — Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. I. 5pl°šni podatki o društvu. 0 @i @ »Glasbena Matica" se je ustanovila leta 1872. Dovoljena je od vis. predsedstva c. kr. dež. vlade v Ljubljani z odloki: a) z dne 7. junija 1872., št. 3938., b) z dne 31. oktobra 1887., št. 17.967., c) z dne 9. maja 1894., št. 1250., č) z dne 4. oktobra 1898., št. 4658. Skozi prvih deset let je bila zgolj glasbeno-literaren zavod za izdajanje slovenskih skladb. To delovanje je ohranila skozi vseh 35 let do današnjega dne. Leta 1882. se je razširila v glasbeno šolo, ki se je prvič otvorila dne 15. novembra 1882. in je torej letos končala 25. šolsko leto. Polagoma se je ..Glasbena Matica" razširila dalje tudi v koncertni zavod za prirejanje koncertov. Prvi koncert, kar jih je „Glasbena Matica" sploh priredila, je bil 8. junija 1888. z ad hoc sestavljenim moškim zborom. Redni vsakoletni koncerti pa se vrše še le, od kar je bil ustanovljen lasten pevski zbor. Pevski zbor „Glasbene Matice" se je kot zaseben moški zbor pod vodstvom dr. Grossa osnoval dne 9. oktobra 1890., kot integrujoč del „Glasbene Matice" pa se je ustanovil dne 22. januarija 1891. in v mešan zbor se razširil dne 15. novembra 1891. Prvi koncert s pevskim zborom »Glasbene Matice" je bil 18. aprila 1891. Pevski zbor je torej letos končal 17. leto svojega obstoja. Rednih vsakoletnih koncertov se šteje letos XVI. sezona. V ..Glasbeni Matici" se snuje tudi glasbena knjižnica. Iz društvenih pravil: Namen društvu. § 2. Namen društvu je, vsestransko gojiti glasbo slovenskemu narodu. Ta namen se doseza s tem, da društvo: I. zalaga dobre slovenske skladbe, razpisuje nagrade za najboljša domača glasbena dela in pospešuje nabiro in izdajo slovenskih narodnih pesmi; II. prireja glasbene produkcije; III. ustanavlja slovenske glasbene šole na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem; IV. snuje in vzdržuje glasbeno knjižnico, obsezajočo a) zlasti slovenske in druge slovanske skladbe, b) poučne knjige o glasbi. Društveniki, njih pravice in dolžnosti. § 3. Društvu sme pristopiti vsaka svojepravna oseba. § 4. Društveniki so : a) častni, b) ustanovni, c) redni in d) člani pevskega zbora »Glasbene Matice". 1* @ 4 s § 5. Pravice društvenikov so: a) predlagati in glasovati pri občnem zboru; b) voliti in voljenim biti v odbor; c) odboru svetovati o društveni koristi; d) brezplačno dobivati po društvu izdane in od odbora društvenikom določene muzikalije; • e) vpisovati svoje otroke v glasbeno šolo; f) izposojevati si proti varščini iz društvene knjižnice skladbe in knjige o glasbi. § 6. Ustanovniki plačajo po 80 kron ali na jedenkrat ali pa v štirih letnih rokih zaporedoma po 20 kron ; redni društveniki plačujejo na leto po 4 krone; častni društveniki m člani pevskega zbora ,.Glasbene Matice" so društvenine prosti. Društvenimi se društvu odšteva vsaj do konca meseca maja. II. Zapisnik o rednem občnem zboru ^Glasbene Matice" dne 13. julija 1907. Navzoči: ‘26 društvenikov, zastopnik mestnega magistrata in poročevalci »Slovenskega Naroda", ,.Slovenca" in „Laibacher Zeitung“-e. Točka I dnevnega reda: Nagovor predsednikov. Predsednik prof. Anton Štritof otvarja občni zbor ob 8. uri 15 minut zvečer z nastopnim nagovorom: Velecenjeni društveni ki! Čast mi je, otvoriti današnji redni občni zbor. Najprej prosim, da bi blagovolila biti overovatelja zapisnika gospoda Gruden in Marolt. Konštatiram, da je občni zbor pravilno sklican in sklepčen. Po § 7. dr. pr. se redni občni zbor shaja vsako leto v prvi polovici meseca julija. Dan in ura zborovanja ter predmeti, stoječi na dnevnem redu občnih zborov, se morajo vsaj 14 dni pred zborovanjem razglasiti po slovenskih časopisih. Po § 10. dr. pr. pa sklicuje občne zbore odbor. V smislu teh določil je odbor s svojim sklepom z dne 2(5. julija določil za občni zbor današnji dan in vse potrebno objavil v »Slovenskem Narodu" in ..Slovencu" dne 28. junija. V smislu istega § 7. morajo društveni računi ležati tri dni pred občnim zborom na vpogled. Tudi to se je zgodilo. Glede sklepčnosti ni v pravilih nobenega določila, torej je občni zbor sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. Končno konštatiram, da se je občni zbor oblastvu postavno priglasil. Po teh formalnih opazkah mi je prijetna dolžnost, pred vsem najiskreneje pozdraviti vas vse, ki ste došli na današnji občni zbor. Pozdravljam in predstavljam tudi magistratnega zastopnika g. Jančigaja. Namen občnega zbora je obrazložen v nadaljnjih točkah § 7. O stanju društva in o delovanju odbora v minoli letni dobi bodo podrobno poročali posamezni funkcijonarji; meni je naloga le, da v nekaterih splošnih potezah označim naše delovanje in društveno stanje. Slavni občni zbor! Letošnje društveno leto se je začelo pod težo velike katastrofe in je teklo v znamenju stremljenja na eni strani po finančni sanaciji, na drugi po popolnem preporodu društva. Ne bodem iznova razkrival skelečih ran, ki so se ..Glasbeni Matici" vsekale dne 13. julija lanskega leta, torej ravno na današnji dan, in tudi ne izražal kakih očitkov komurkoli. Konštatiram le suho dejstvo, da se je po radovoljni smrti bivšega društvenega blagajnika Pavla Lozarja po knjigah dognalo, da je društvo oškodovano za 13.652 K 55 h, blagajna pevskega zbora © 6 gs pa za 931 K 13 h, torej obe blagajni v skupni svoti 14.583 K 68 h. Vsled te defravdacije je bilo društvo hkrati popolnoma brez vsakih gmotnih sredstev. Denarja ni bilo niti toliko, da bi se prvega prihodnjega meseca izplačale učiteljem stalne njih plače, da, niti toliko, da bi se iz društvenega iinetja preprečila eksekucija našega koncertnega klavirja zaradi bore svote 233 K 46 h zaostalih davkov. Ali vsega tega še m' bilo dovolj. Zijala nam je nasproti in nas strašila še druga pošast: grozna, tisoče in tisoče kron vsebujoča svota starih, neporavnanih dolgov. »Glasbena Matica" je stala ob prepadu, najlepšemu našemu kulturnemu zavodu je že klenkal mrtvaški zvon. Pa prišlo je vse drugače. Ob veliki tej nesreči, ki se je spontan no smatrala za splošno narodno nesrečo, pokazalo se je v vsej idealni lepoti in krasoti zlato slovensko srce. Našli so se rodoljubi v vseh stanovih in slojevih brez razlike v političnem prepričanju, osobito v naši beli Ljubljani, pa tudi po deželi, rodoljubi, ki jih je ganila naša nesreča. In odkrili so svoje zlato srce in odprli svoje roke. Brez javnosti, brez hrupa, brez pritiska, mirno in na tihem se je širila deviza, da »Glasbena Matica" ne sme propasti, da ne sme trpeti niti vinarja škode in da se njene finance morajo popolnoma sanirati. In strmeti moramo, da se je v teku enega samega leta pri vsej naši revščini nabralo že 840 1 K 82 h, torej nad polovico defravdirane svote. Gospoda! Ne najdem primernih besed, da bi dostojno označil ta veličastni pojav zlatega slovenskega srca, pojav, ki je tem lepši, ker je večina prispevateljev izjavila, da naj njih imena in njih prispevki ne pridejo v javnost. V imenu društva, pa sigurno tudi v imenu vse slovenske prosvete izrekam vsem velikodušnim prispevateljem skupaj in vsakemu posebej ob tej priliki in s tega mesta 11 a j g 1 o b o k e j š o in najsrčnejšo zahvalo, ki naj odmeva širom slovenske domovine v dokaz, da imamo v svoji sredi še popolnih mož, žena in deklet, katerim požrtvovalna ljubezen do naroda ni prazna beseda. Posebna zahvala gre g. sodnemu tajniku Žebretu, ki je sprožil to misel in bil prve dni duša sanacijske akcije, dokler je ni prevzel novi odbor. Konštatiram z velikim zadovoljstvom, da izmed vseh subskribentov do danes še nihče ni odpadel. Prosim jih najuljudneje, naj vztrajajo še za naprej. Saj to ne bo več tako dolgo trpelo,. Prvotno je bila sanacija preračunjena na tri leta. Kakor pa stvari sedaj stoje, izvršila se bo mnogo prej. Ob samih sedanjih mesečnih prispevkih bi se izvršila od slej v 21 mesecih. Ker pa je upati, da bodo i v bodoče dohajali izvanredni prispevki, osobito kazenske poravnave, za katere gre posebna zahvala mnogim gospodom odvetnikom in sodnikom, smemo trditi, da bo v dobrem letu ali k večjemu v poldrugem letu pokrit ves primanjkljaj z obrestmi vred v okrogli svoti 16.000 K. Ponavljam torej nujno prošnjo, naj veledušni subskribentje vstrajajo še to kratko dobo. Kako smo uporabili prispevke, dokazuje najbolj dejstvo, da smo tekom leta že poplačali starih dolgov iz prejšnjih let, večinoma obrtnikom, v skupni svoti 8352 K 49 h, torej približno ravno toliko, kolikor smo dobili prispevkov. Tare pa nas poleg drugega še en hud dolg, ki ga društvo dolguje penzijskemu zakladu. Natančna svota se bo še le preračunila. Stvar namreč ni tako lahka in ker tudi ni bila nujna, zato smo jo za enkrat odložili. Toliko o defravdaciji in nje sanaciji. S sanacijsko akcijo je bil torej obstoj »Glasbene Matice1' zopet osiguran. Začeli smo prosteje dihati in zamogli smo lotiti se druge naše naloge, splošne preuredbe v notranjem poslovanju, z namenom, uvesti v vseh panogah obširnega društvenega delovanja uzoren red. Boj proti vsakršnemu @ 7 @ šlendrijanu in vsaki nepravilnosti s katerekoli strani je bilo pri tem naše geslo. In s ponosom smemo reči, da se nam je to skoro do cela že posrečilo, tako da se „Glasbena Matica" že dviga kvišku kot prerojeni Fenis v sinje višave. Ne mislim pa podrobno opisovati vseh tozadevnih preosnov. Povdarjam naj v bistvu le sledeče: 1. Manipulacija z denarjem se je postavila pod najstrožjo kontrolo. 2. V vso korespondenco se je uvedla točnost in preglednost. Vložnega zapisnika ni z lepa najti vestnejšega in preglednejšega, nego je naš. Da pa korespondenčna stran našega delovanja ni baš malenkostna, svedoči najbolj dejstvo, da šteje vložni zapisnik letos 1061 številk. 3. Izdelal in uvedel se je obsežen in podroben poslovnik za vse šolske agende. 4. Da se obsežno odborovo delo razdeli, osnovali so se novi odseki, ki v njih področje spadajoče važnejše stvari študirajo in predloge za odborove seje pripravljajo. 5. Gledalo se je z vso strogostjo na to, da so se vsi odborovi sklepi tudi točno izvrševali. To so važnejše izboljšave in preosnove notranjega društvenega delovanja. Ne moremo trditi, kakor rečeno, da je vse že do cela zaokroženo. Doba enega leta je za to prekratka. To pa vender lahko trdimo, da obrisi vseobčega reda čedalje bolj na dan stopajo in da ni daleč tisti čas, ko se bo z vso sigurnostjo lahko dejalo, da je „Glasbena Matica", kar se reda tiče, najvzornejše upravljano društvo. Povdarjam pa to ne v samohvalo odbora, ampak osobito zaradi tega, da bi uveril vse člane in vso slovensko javnost, da zasluži »Glasbena Matica'* zopet popolno zaupanje. Ali nismo se omejevali samo na manipulacijsko stran in na notranji red. Izboljševanje je imelo tudi višje cilje. Pred očmi nam je bilo, da je »Glasbeno Matico" tudi v artističnem in pedagogičnem smislu dvigniti, in sicer v vseh njenih delokrogih: v glasbeni šoli, v koncertnem izvajanju, v izdavanju muzikalij in v glasbeni knjižnici. Očrtali smo si tudi že vse te preosnove in za neobhodno potrebno spoznali nastopno: 1. Glasbeno šolo je dvigniti v smeri proti pravemu konservatoriju; za to pa je treba novih učnih močij, treba je dalje čas pouka posameznim gojencem razširiti, treba končno gmotni položaj učiteljstva izboljšati. 2. Glede koncertnega izvajanja je stremiti po uvedbi tudi simfoničnih koncertov. 3. Izdavanje muzikalij je podpreti z večjimi nagradami skladateljem. 4. Knjižnico je spopolniti z nakupom vseh slovenskih in znamenitejših tujih del. To so naši ideali. Da se pa uresničijo, treba je pred vsem denarja, prav mnogo denarja. Zato smo storili vse korake, da pridemo do večjih rednih podpor: vložili smo obširno utemeljene prošnje za zvišanje podpor na visoko vlado in na Kranjsko hranilnico, na deželni zbor pa se vloži, kakor hitro bo zboroval. Za prošnjo na visoko vlado je pričakovati ugodne rešitve, osobito ko se je g. min. svetnik dr. pl. Wiener za časa inšpekcije našega zavoda dne 1. decembra 1906 zelo ugodno izrazil o vsem našem delovanju. Bogata „Kranjska hranilnica" pa nam, žal, niti odgovorila ni na našo prošnjo. Visoki deželni zbor bo sigurno pritrdil naši prošnji, ker je bila le formalna napaka v prejšnjem sklepu, vsled katere deželni odbor ni mogel nakazati že sklenjene in enkrat izplačane zvišane podpore. To so naše dalekosežne preosnove bodočnosti. Nekaj malega tozadevnega pa smo tudi že v okviru naše možnosti storili. Preuredili, odnosno spopolnili smo zastareli učni načrt. Podvizali smo izdajo muzikalij z dvakratnim letošnjim izdanjem in razpisali 600 K častnih nagrad za nove skladbe; pri tem smo dejanski gojili jugoslovansko vzajemnost s tem, da smo sprejeli tudi hrvatske in srbske skladbe in da se v razpisu častnih nagrad obračamo tudi na hrvatske in srbske skladatelje. Končno smo razširili delokrog »Glasbene Matice" s tem, da smo ugodili ponudbi »Pevskega in glasbenega društva v Gorici", da postane podružnica »Glasbene Matice". a 8 63 S tem sem slavnemu občnemu zboru v kratkih potezah očrtal naše delovanje in naše stremljenje v letošnjem letu. Predno pa končam ta del svojega nagovora, smatram za potrebno, da podam še neko izjavo, odnosno prošnjo na slovensko javnost. Povodom konkretnega slučaja se je hotelo »Glasbeno Matico" izrabiti v politične svrhe. Izjavljam tu slovesno, da »Glasbena Matica'1 kot taka absolutno nima nič opraviti s političnim strankarstvom in da ji niti na um 11 e pride, da bi s č i m koli ustrezala katerikoli politični struji. »Glasbena Matica" stoji kot glasbe 110-litcrarni zavod, kot šolski zavod in koncertni zavod absolutno nad vsemi strankami in stremi zgolj po kulturnem n a p r e d k u na slovenskem glasbenem polju. Prosim torej vso slovensko javnost in vse razumne zasebnike, da vselej in povsod upoštevajo to stališče »Glasbene Matice" in da tudi zgolj s tega, politično neutralnega stališča presojajo vsakršni njen vi k r e p ali javni nastop. Sedaj pa preidem še k nekaterim drugim predsedniškim dolžnostim. Smrtna kosa ni prizanašala tudi našim vrstam. Tekom društvenega leta so preminuli: Ustanovnik Ivan Vilhar, posestnik v Ljubljani (volil »Glasbeni Matici" 400 K); člani: a) ljubljanski: Rudolf Endlicher, c. kr. okrajni tajnik v p., p. Angelik Hribar, zaslužni slovenski skladatelj, Josip Nagode, sprevodnik v p., Ivan Seunig, trgovec in posestnik, in Karel Štrubelj, blagajnik »Kmetske posojilnice" in član pevskega zbora „Glasbene Matice"; b) zunanji: Ana Juvančič, veletrgovka in posestnica v Spodnji Šiški (darovala za sanacijo 100 K), in Matej Sušelj, kaplan v p. v Vipavi; izmed subskribentov (nečlanov) Alojzij Golob, knjigovodja v Ljubljani; izmed gojencev glasbene šole Josip in a Seber. V znak sožalja prosim, da se blagovolite dvigniti s prostorov. (Se zgodi.) Hvala ! Dolžnost me dalje veže, da izrekam iskreno zahvalo vsem, ki nam dajejo rednih letnih podpor: visoki vladi, visokemu deželnemu zboru kranjskemu, slavnemu občinskemu svetu stolnega mesta Ljubljane in nastopnim p. n. denarnim zavodom: »Kranjski hranilnici" (400 K), »Kmetski posojilnici na Vrhniki" (50 K), »Posojilnici v Žužemberku" (50 K), »Št. Jakobski posojilnici v Rožu na Koroškem" (10 K), »Obrtnemu pomožnemu društvu v Ljubljani" (20 K), »Posojilnici v Ribnici" (50 K), »Glavni posojilnici v Ljubljani" (150 K), »Posojilnici v Framu" (10 K), »Posojilnici v Brežicah" (30 K), »Splošnemu kreditnemu društvu v Ljubljani" (25 K), »Kmetski posojilnici ljubljanske okolice" (100 K), »Posojilnici v Logatcu" (50 K), »Notranjski posojilnici v Postojni" (50 K) in »Okrajni hranilnici in posojilnici v Škofji Loki“ (50 K izrecno v pokritje deficita). Zahvala gre dalje slavnim uredništvom naših listov, osobito »Slovenskega Naroda", »Slovenca" in »Laibacher Zeitung“-e, ki so vselej rade volje sprejemala naše objave in z reklamnimi noticami ne malo pripomogla k našim uspehom. Posebno zahvalo izrekam velecenjenim gospodom odbornikom za vso njih trudaljubivo požrtvovalnost: g. tajniku Šebeniku za nad vse skrbno vodstvo vložnega zapisnika in za vse druge tajniške posle, gosp. blagajniku Rozmanu za uzorno opravljanje obsežnih blagajniških poslov, g. Hubadu za strokovnjaško - mojstrske nasvete v artističnem in koncertnem pogledu, za neumorno koncertno delovanje in še posebej za urejevanje letnih muzikalij, g. dr. Rudežu kot pregledniku poverjeništva za evidenco članov, korespondenco s poverjeniki in za razpošiljanje muzikalij, g. Ravnikarju za gospodarsko oskrbo hiš in vodstvo pokojninskega zaklada, g. dr. Ravniharju, ki je kot @ 9 tsi pravni zastopnik društva ves svoj ekspenzar v znesku 319 K 74 h odstopil društvu v pokritje deficita, g. notarju Hudoverniku za brezplačno opravljanje notarskih poslov, g. dr. Žirovniku za težavni referat o pokojninah naših učiteljev z ozirom na novi zakon, vsem drugim odbornikom za razne opravke in dobre nasvete. Hvala vsem odbornikom posebej še za složnost, s katero smo skupno delovali celo leto. In končno še najlepša in najiskrenejša zahvala vsem častitim članom pevskega zbora in odbora za njih veliki trud, njih neumorno požrtvovalnost in njih sijajne moralne in gmotne uspehe. In s tem sem končal. Nagovor predsednikov se je vzel z odobravanjem na znanje. Točka II. dnevnega reda: Poročilo tajnikovo. Tajnik Dragotin Šebenik poroča: Slavni občni zbor! Čast mi je kot tajniku „Glasbene Matice" poročati o delovanju „Glasbene Matice" v društvenem letu 1906/07. Razdeljeno bodi poročilo v štiri dele, katerih 1. del obsezaj pregled delovanja in dogodkov v zgodovinski zaporednosti, 2. del „Glasbena Matica" kot glasbeno-literarni zavod, 3. del ..Glasbena Matica" kot glasbena šola, 4. del »Glasbena Matica" kot koncertni zavod. I. Pregled delovanja in dogodkov. Pri lanskem občnem zboru, vršivšem se dne 28. julija 1906., so bili v odbor voljeni: predsednikom g. prof. Anton Štritof in 13 odbornikov. Preglednikoma računov sta bila voljena na izvanrednem občnem zboru dne 22. oktobra 1906 gg. Janko Colner in Ivan S p 1 i c h a 1. Novi odbor seje konstituiral v svoji prvi seji dne 31. julija takole: podpredsednik g. Fran Kobler, tajnik: Drag. Šebenik, tajnikov namestnik: g. Ivan Završan, blagajnik: g. Fran Rozman, blagajnika namestnik in blagajnik pokojninskega zaklada: g. Vekoslav Ravnikar, blagajnika pokojninskega zaklada namestnik: g. Ivan Završan, šolski nadzornik: g. Alojzij Zebre, šolskega nadzornika namestnik: g. Anton Razinger, knjižničar: g. Karel Zotmann, knjižničarja namestnik: g. Anton Razinger, gospodar in upravitelj društvenih hiš: g. Vekoslav Ravnikar, gospodarja in upravitelja društvenih hiš namestnik: g. Fran Kobler, preglednik poverjeništva: g. dr. Vladimir Rudež, preglednika poverjeništva namestnik: g. dr. Janko Žirovnik, pravni zastopnik »Glasbene Matice": g. dr. Vladimir Ravnihar, odbornika brez izrecnega poslovanja: gg. Aleksander Hudovernik in Fran Milčinski. Virilen glas v odboru ima glasom pogodbe koncertni vodja g. Matej Hubad. Na predsednikovo vabilo udeleževala sta se odborovih sej tudi šolski ravnatelj »Glasbene Matice'* g. Fran G er bič in društveni upravitelj g. Josip Juh. V seji dne 31. julija izvolili so se tudi odseki, in sicer: 1. artistični odsek, 2. sanacijski odsek, 3. odsek za evidenco in nabavo novih članov, 4. odsek za upravo pokojninskega zaklada. V 2. odborovi seji dne 29. avgusta pa sta se na novo ustanovila dva odseka, ki sta imela tekom društvenega leta veliko važnega posla, to je 5. šolski odsek in 6. finančni odsek. V preteklem letu je imel odbor 12 sej, pri katerih so se razpravljale društvene, šolske in koncertne zadeve, med drugimi: oproščenje gojencev glasbene šole plačevanja ukovine, stanje in napredek glasbene šole, sestava @ 10 m prošenj na državo, deželni zbor, hranilnice in posojilnice po Slovenskem, razmotrivanje, kako zboljšati gmotno stanje »Glasbene Matice", stanje deficita, posvetovanje in ukrepanje glede društvenega poslovanja, poverjeništva, izdaje muzikalij, dobava novih kompozicij, posvetovanje glede društvenih koncertov. Predmet posvetovanja pa so bili tudi odzivi povabilom na razne slavnosti in odzivi ponudbam umetnikov in pevskih društev, da prirede koncerte pod pokroviteljstvom »Glasbene Matice", nakup raznih muzikalij itd. itd. Število sej pri različnih odsekih je bilo sledeče: artistični odsek je imel pet sej, sanacijski odsek je imel dve seji, odsek za evidenco in nabavo novih članov štiri seje, odsek za upravo pokojninskega zaklada nobene seje, šolski odsek šest sej, finančni odsek tri seje. Več sej je imel tudi učiteljski zbor. V pretečenem društvenem letu sta se vršila dva izvanredna občna zbora, in sicer dne 22. oktobra 1906 in 2. januvarija 1907. Število vlog podanih na vložni zapisnik „Giasbene Matice" za leto 1906/07. znaša 1061. Tekom društvenega leta so umrli: 1 ustanovnik in 7 članov „Glasbene Matice", 1 subskribent in 1 gojenka. Imena je navedel že g. predsednik.*) Pismena zahvala se je podelila izstopivšim odbornikom: prejšnjemu predsedniku g. rač. nadsvetniku Antonu Svetku in odbornikom gg. Albertu Siču, Antonu Reichu, Antonu Svetku ml. in dr. Ivanu Orlu. Iz Ljubljane se je preselil odbornik g. dr. Janko Žirovnik. Dne 1. decembra 1906 je bil velepomemben dan za „Glasbeno Matico". Prišel jo je nadzorovat ministrski svetnik dr. pl. Wiener, referent za glasbo v naučnem ministrstvu. Inšpekcija je izpadla zelo ugodno in ugled »Glasbene Matice" se je s tem zelo povzdignil. Dne 1. svečana 1907 je odpovedal mestni magistrat prostore za mestno višjo dekliško šolo, ki je nastanjena v hiši »Glasbene Matice" v Gosposkih ulicah in se izseli v jeseni v lastne prostore. V imenovano hišo pa se naseli dne 1. septembra t. 1. žensko vzgojevalno in izobraževalno društvo »Mladika". Tozadevna najemna pogodba je bila sklenjena dne 26. junija t. 1. Dne 25. aprila praznoval je hrvatski skladatelj Iv. pl. Zajc svojo sedemdesetletnico. V imenu Glasbene Matice" so se mu kot častnemu članu našega društva poslale najiskrenejše častitke. Dne 6. junija 1906 je šel na povabilo društva za povzdigo prometa tujcev na Kranjskem pevski zbor »Glasbene Matice" na Bled in tam priredil koncert na čast angleškim žurnalistom. 11. »Glasbena Matica« kot glasbeno-literarni zavod. V prošlem društvenem letu je dostavila »Glasbena Matica" društvenikom dvakrat svoje muzikalije. Prvič začetkom meseca julija minolega leta izišlih „21 moških in mešanih zborov" za društveno leto 1904/05., drugič meseca junija t. 1. izišlih »14 moških in mešanih zborov" za društveno leto 1905/06. Še tekom teh počitnic izdajo se muzikalije za društveno leto 1906/07., s čimur se zamuda poravna. Na lanski razpis častne nagrade došlo je »Glasbeni Matici" 13 skladb, izmed kojih je prisodila hrvatsko-slovenska jury častno nagrado Vilharjevi skladbi: »Na Ozlju-gradu", ki se nahaja v muzikalijah »14 moških in mešanih zborov". V seji dne 26. junija t. 1. pa je razpisala »Glasbena Matica" častne nagrade v skupnem znesku 600 K za izvirne slovenske, hrvatske ali *) Glej strun 8. izvestju. e 11 srbske skladbe. — S lemi razpisi „Glasbena Matica" jasno kaže, koliko ji je za povzdigo domače glasbene literature, izvršuje pa tudi dejanski jugoslovansko vzajemnost. „Glasbena Matica" obrnila se je pa še posebej s pozivom do slovenskih skladateljev, da ji dopošljejo, če imajo kaj novih, še ne objavljenih skladb na Gregorčičeve besede, katere skladbe bi se porabile na velikem Gregorčičevem večeru, ki ga namerava prirediti »Glasbena Matica" novembra meseca. III. »Glasbena Matica« kot glasbena šola. V pretečenem šolskem letu poučevalo je na našem zavodu osem učnih močij. Pri učiteljstvu je med letom nastalo nekaj sprememb. Za učitelja čela je bil sprejet meseca novembra g. Otokar Zuska, ki pa je meseca maja odšel iz Ljubljane. Na njegovo mesto je stopil g. Jaroslav Heyda. Začetkom šolskega leta je radi prevelikega števila oglasivših se učencev za violino za nekaj časa prevzel osem gojencev prvih letnikov gojenec Vil. razreda g. Niko Štritof. Med letom obolelega učitelja gospoda Prochazko in obolelo učiteljico gospodično Praprotnikovo je nadomestovala gospodična Pavla Treotova. Statistika gojencev.:!:) Pouk v glasbeni šoli se je pričel 18. septembra 1906 in končal 5. julija 1907 z razdelitvijo spričeval. Da se društveni odbor in pa slavno občinstvo prepriča o napredku šole in posameznih gojencev ,.Glasbene Matice", so se vršili dne 1., 2., 3. in 4. julija javni izpiti v posameznih predmetih v društvenem domu. Dne 20. decembra 1906, 15. in 18. junija 1907 vršile so se v »Narodnem domu" javne produkcije gojencev glasbene šole. Pri prvi produkciji (koncertu) je nastopilo 6 gojencev (klavir, gosli, petje), 1 gojenka (petje) in kvartet na godala. Pri drugi produkciji so nastopili 4 gojenci (gosli, flavta, petje) in 4 gojenke (klavir in petje). Pri tretji produkciji pa 3 gojenci (gosli, petje in klavir) in 4 gojenke (klavir in petje).**) IV. »Glasbena Matica« kot koncertni zavod. Poleg šole in izdajanja muzikalij je glavna opora društvu pevski zbor »Glasbene Matice". Ta pevski zbor je pomogel »Glasbeni Matici", da je vedno tako častno rešila svoj namen kot koncertni zavod. Pevski zbor »Glasbene Matice" je štel v minulem društvenem letu 110 članov ženskega zbora in 58 članov moškega zbora torej skupaj 168 članov. »Glasbena Matica" je priredila v minulem šolskem letu 4 koncerte, odnosno 6, ker sta se dva ponavljala, in 1 šolski koncert ter 2 šolski produkciji. Pri prvem koncertu, ki se je vršil dne 12. novembra 1906 v »Narodnem domu", je sodeloval slavni češki »Sevčikov kvartet". Mešan zbor je nastopil z dvema točkama. Drugi koncert, ki se je vršil dne 13. januarija 1907. kot veliki ljudski koncert v hotelu »Union", je obsegal kot glavni točki Forsterjeve »Turki na Slevici" in Bendlov: »Švanda dudak". Na vsporedu so bili še samospevi in dva mešana zbora. Ta koncert se je ponavljal dne 27. januvarja. Dne 7. in 8. maja pa sta se priredila dva velika koncerta. Izvajal se je Verdijev „Requiem“. Pri teh dveh koncertih je bil pevski zbor pomnožen po ženskem šolskem zboru in dijaškem zboru in je štel 219 pevk in pevcev. V popolnitev orkestra je prišel oddelek vojaške godbe iz Trsta. Vseh sodelujočih je bilo 298. Zanimanje med občinstvom je bilo veliko, tako da se je dvorana hotela „Union“ dvakrat skoraj popolnoma napolnila. *) Podrobno Statistiko gojencev, ki jo je navedel tudi g. tajnik, glej na str. 40,—42. izvestja. **) Glej vzporede koncertov na str. 47.-50. izvestja! m 12 m Razen tega je imel pevski zbor »Glasbene Matice" kot tak še druge izvenkoncertne in zabavne nastope. Dovoljeno mi bodi, da na tem mestu pripominjam, da je bilo v pretečenem društvenem letu delovanje pevskega zbora izvanredno trudapolno. Pevski zbor je imel namreč v tekoči seziji 12 nastop o v (vštevši izvenkoncertne) in za te vsega skupaj 154 s k u š e n j !*) ..Glasbeni Matici" so se v letu 1906/07 naklonile naslednje podpore: Deželni odbor........................... 2400 K Naknadna državna podpora . . . 465 „ Mestna...................................3000 „ Kranjska hranilnica...................... 400 „ Tudi nekaj slovenskih hranilnic in posojilnic odzvalo seje na posebno prošnjo, ki jo je poslal odbor ..Glasbene Matice".**) Razven tega je volil našemu društvu dne 9. junija t. I. umrli ustanovnik „Glasbene Matice" g. Ivan Vilhar znesek 400 K. Članov šteje „Glasbcna Matica" 11 častnih (živečih 7) 74 ustanovnih in približno 600 rednih članov***). Tem članom je prišteti še 68 članov pevskega zbora ..Glasbene Matice", in sicer 21 svojepravnih članic ženskega zbora in 47 članov moškega zbora. S tem sem končal svoje poročilo o delovanju ..Glasbene Matice" v njenem 85. društvenem letu kot glasbeno-litcrarnem zavodu, v 25. društvenem letu, odkar se je razširila „Glasbena Matica" v glasbeno šolo, in v 16. društvenem letu, odkar deluje ..Glasbena Matica" kot koncertni zavod. Obračam se še na vse častite člane in prijatelje ..Glasbene Matice" z uljudno prošnjo, naj ji ostanejo zvesti ter jo po možnosti podpirajo tudi nadalje; zlasti pa prosim častite člane pevskega zbora, da vztrajajo pri delu v prospeh našega idealnega zavoda. Apelujern na požrtvovalnost vseh Slovencev, da se društvo ohrani in da napreduje v lažjo dosego one višine umetnosti, po kateri stremi. Poročilo tajnikovo se je vzelo z odobravanjem na znan,e. K poročilu se ni nihče oglasil k besedi. Točka III. dnevnega reda: Poročilo blagajnikovo. Blagajnik g. Fran Rozman poroča najprej o računskem sklepu za dobo od 1. julija 1906 do 30. junija 1907. Glej stran 14.—17. izvestja. Poročilo blagajnikovo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Ker se k temu poročilu nihče ne oglasi k besedi, se prekine nadaljnje poročilo blagajnikovo in preide se k točki IV. dnevnega reda: Poročilo pregledovalcev računov. Pregledovalec računov g. Janko. Col n er izjavlja v svojem in v imenu s o p reg I e d o v a 1 c a g. Ivana Splichala, da sta društveno blagajno dvakrat v letu, in sicer dne 10. decembra 1906. in 9. julija 1907. natančno škontrirala in vse v popolnem redu našla (Glasno in dolgotrajno odobravanje.) Gosp. Col n er predlaga, da se izreče blagajniku g. Rozmanu zahvala za njegovo vestno blagajniško poslovanje. Predlog se sprejme z odobravanjem. Nato se nadaljuje blagajnikovo poročilo. *) Glej podrobno Statistiko na str. 51. izvestja. **) Glej stran 8. izvestja. ***) Natančno število se bo dognalo, ko bodo poverjeniki poslali izkaze o dostavljenih muzikalijah. Op. sestavitelja. m 13 m Nadaljevanje točke III. dnevnega reda. Blagajnik g. Rozman poroča o proračunu »Glasbene Matice" za dobo od 1. julija 1907 do 30. junija 1908. Glej str. 18.—'20. izvestja. Proračun se brez debate odobri. Točka V. dnevnega reda: Volitev predsednika, 13 odbornikov in 2 pregledovalcev računov. Ker ni v društvenih pravilih nič določil, kako naj se voli, pozove predsednik občni zbor, naj najprej sklene način volitev. Gosp. Ivan Kocmur predlaga volitev „per acclamationem". Sprejeto. — Gosp. Kocmur predlaga za predsednika zopet prof. Anton Štritofa. Občni zbor pritrdi temu predlogu z glasnim in dolgotrajnim odobravanjem in ploskanjem. Profesor Anton Štritof izjavlja, da izvolitev z veseljem sprejme. — K volitvi 13 odbornikov se oglasi g. Ivan Kocmur k besedi in predlaga nastopno listo odbornikov. Odborniki naj bodo gg: Aleksander Hudovernik, c. kr. notar; Fran Kobler, c. kr. sodni svetnik; Fran Milčinski, c. kr. sodni tajnik; dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik; Mirko Gruden, bančni uradnik; Anton Razinger, mestni učitelj, Fran Rozman, c. kr. blagajniški kontrolor v p.; dr. Vladimir Rudež, zdravnik; Dragotin Šebenik, magistratni uradnik; Ivan Završan, magistratni uradnik; Karel Zotmann, c. kr. sodni tajnik; Alojzij Zebre, c. kr. sodni tajnik; Anton Jeršinovič, c. kr. gimnazijski profesor. Predsednik vpraša občni zbor, če želi kdo besede k temu predlogu. Ker se nihče ne oglasi, da predlog na glasovanje. Predlog se je sprejel z veliko večino potom dviganja rok. Za pregledovalca računov predlaga g. Ivan Kocmur zopet gg. Janka Colnerja in Ivana Splichala. Soglasno sprejeto. Nihče se k besedi ne oglasi. Predsednik se zahvaljuje za udeležbo občnega zbora in ga zaključi ob 9. uri 30 minut. Točka VI. dnevnega reda: Slučajnosti. V Ljubljani, 13. julija 1907. Prof. Anton Štritof, s. r. Dragotin Šebenik, s. r. t. č. predsednik. (. č. tajnik, zapisnikar. Overovatelja zapisnika: Fran Marolt, s. r. Mirko Gruden, s. r. © 14 m, \ Računski sklep ^Glasbene za dobo od 1. julija 1906 Tek. štev. Glavna knj. Dohodki 1 K h A. Redni: 1 1 9 Društvenimi 2736 66 2 2(5 Vpisnina ! 606 1 j 3 38 1 Ukovina • 10480 50 4 4(5 j Skupilo za muzikalije 1216 92 5 48 j Podpore 6265 — 6 64 | Darila in volila 595 7 80 1 Društvene hiše 2550 ! 8 92 Koncerti . . 7561 20 9 75 Obresti 71 10 86 Razno 116 91 j 32199 19 - B. Izredni: 11 287 Posojila 4000 — 12 266 Prispevki v pokritje primanjkljaja 8401 82 C. Prehajalni: 13 67 Pokojninski zaklad 311 — 14 105 Osebna dohodarina 234 52 15 236 Dvignjeni denarji 19556 73 t (>4703 26 1 15 m Matice" v Ljubljani do 30, junija 1907, Tek. štev. Glavna knj. Stroški K h A. Redni: 1 116 Plače: a) Rednim učiteljem 10366 59 ! - 117 „ b) Pomožnim učiteljem 2473 2 118 Nadure 3252 3 119 Menda slugi 853 28 4 120 Upravni stroški 300 — 5 128 Nagrade in podpore 570 — 6 141 Šolske potrebščine 155 93 7 191 Muzikalije 1409 22 8 135 Kurjava in razsvetljava 1306 40 1 9 204 Društvene hiše 1704 65 10 176 Koncerti (5621 17 11 286 Amortizacija dolgd 2150 — 12 166 Razno 619 32 31781 56 B. Izredni: 13 259 Stroški vsled primanjkljaja 969 25 14 271 Stari računi 8352 49 C. Prehajalni: 15 241 Pokojninski zaklad 311 — 16 244 Osebna dohodarina 234 52 17 239 Naloženi denarji 23033 90 V blagajnici dne 30. junija 1907 20 54 64703 26 m 16 © Priloga k računskemu sklepu 1906/7. Dohodki. ad 5 Dežela ............ K 2.400'— mesto .............. 3.000' država (naknadno) ........... 465' Kranjska hranilnica ......... 400'— K 6.265- ad 7 Hiša v Gospodski ulici (Višja dekliška šola) .... K 2.000' -„ „ Vegovi „ (dvorana)............................ 550'— K 2.550' ad 8 1. „Nar. dom“ 12. nov. 1906 ........ K 618 80 šolski koncert 20. dec. 1906 . 52' I. „Union“ 13. jan. 1907 ...................................1.652-60 II. „ 27. „...........................................1-121-— I. „ Requiem 7. maja 1907 ............................. „ 2.285-40 II. „ 8....................................... 1.736-40 šolski produkciji 15. in 18. jun. 1907 ...... 95' - K 7.561-20 Stroški. ad 7 Tisk muzikalij in nagrade komponistom ...... K 349'43 muzikalije za konc. izvajanje in prodajo..................................... 1.059'79 K 1.409-22 ad 8 Kurjava ............ K 680'81 razsvetljava...................„ 625-59 K 1.306-40 ad 9 Vzdrževanje ....................................................... K 246-64 davki ........................................................................... 1.290-79 zavarovalnina ............ 167-22 K 1.704-65 ad 10 1. „Nar. dom" 12. febr. 1906 ........ K 507"51 šol. konc. 20. dec. 1906 .......... 129-34 I. „Union“ 13. jan. 1907 .......... 1.326-30 II. „ 27 1.018-38 I. „ Reuuiem 7. maja 1907 .............1.654-40 II. „ 8.......................... 1.653-20 šol. prod. 15. in 18. jun. 1907 132-04 pevski blagajni »Glasbene Matice"..... „ 200-— K 6.621-17 dohodki koncertov.................................................. . . K 7.561'20 stroški .......................................................................... 6.621-17 prebitek koncertov . K 940-03 ad 11 I. pr. 20.000-—.....................................................................K 1.000 — II. „ 10.000-—................................................................... 500-— III. „ 9.000-— ....................................................... 450-— IV. „ 4.000-—...................................................................... 200'— K 2.150- © 17 e ad les Nakup Lozarjeve zapuščine........................................................K 191-97 pevski blagajni Glasb. Matice ........ 456-16 stroški pravde....................................................................„ 304-40 razno.................................................................................... 16-72 K 969-25 ad 14 Muzikalije......................................................................K 1.582-44 obrtnikom .......................................................................„ 1.000-40 Blasniku..........................................................................„ 2.303-85 zaostala upravnimi................................................................... 1.145-— amortizacija ........................................................................ 2.320-80 K 8.352-49 ad 17 Naloženo .......................................................................K 23.033-90 dvignjeno .......................................................................„ 19.556-73 naloženo 30. junija 1907 ...................................................K 3.477 17 in sicer: v Kmetski posojilnici .......... 3.367-17 v poštni hranilnici..................................... 110-— K 3.477-17 Dolg Mestni hranilnici: I. pr. 20.000 K...................................................................K 18.638-71 II. „ 10.000 ...................................................................... 9.651-16 III. „ 9.000 8.800-36 IV. „ 4.000 „...................................................................3.989-77 Dolg 30. junija 1907 . K 41.080-— 2 18 a Proračun „Cilasbene za dobo od 1. julija 1907 Tek. štev. Dohodki K h 1 Društvenirm 2000 2 Vpisnina 6(X) — 3 Ukovina 10000 — 4 Skupilo za muzikalije GOO — 5 Podpore 7000 — 6 Darila in volila 900 — 7 Društvene liiše 2000 — 8 Koncerti 7500 — 9 1(X) — 10 Razno 350 — 11 Primanjkljaj 3260 — 34310 — © 19 @ Matice" v Ljubljani do 30. junija 1908. Tek. štev. j Stroški K h 1 Plače učiteljem 12600 2 Nadure 3300 — 3 Mezda slugi 960 — 4 Upravni stroški 300 — 5 Nagrade in podpore 200 — 6 Šolske potrebščine 500 — 7 Muzikalije . 2700 — 8 Kurjava in razsvetljava 1300 — 9 Društvene hiše 2300 — 10 Koncerti 7500 — 11 Amortizacija dolga 2150 — 12 500 — 34310 e 2* m 20 © Priloga k proračunu za 1907/8. Dohodki. ad 5 Država........................................................K 1.200- dežela........................................................ 2.400.— mesto..................................3.000'— Kranjska hranilnica .......... 400 — K 7.000-— ad 6 Posojilnice in hranilnice ...................................K 500’— Vilharjevo volilo ........... 400' K 900-— ad 10 Razni dohodki ...............................................K 50'— povračilo magistrata ob izselitvi viš. dekl. šole......... 300.— K 350-— Stroški. ad 1 Stalnim učiteljem............................................K 10.100’— pomožnim učiteljem .......... 2.500'— K 12.600'— ad 7 Tisk in nagrade komponistom..................................K 1.200.— litografije za konc. izvajanje in prodajo ...... 400'— ponatis razprodanih muzikalij ......... 800'— izvestje.................................................. 300’— K 2.700-— ad 8 Kurjava.............................................., K 650'— razsvetljava................................................... 650'— K 1.300'— ad 9 Vzdrževanje..................................................K 250'— davki......................................................... 1.300.— zavarovalnina .... ...... „ 150' slikanje hiše v Gosposkih ulicah.............................„ 6(X) — K 2 300'— ad 11 Knj. I. pr. 20.0M'—...........................................K 1.000-— „ II. „ 10.0()()— 500'- „ III. „ 9.000'-....................................... 450'- „ IV. „ 4.000-.................................. 200' K 2.150'— III. ^Glasbena Matica" kot glasbeno-literarni zavod. Z izdajo muzikalij je bilo društvo v prejšnjih letih zaostalo. Da se zopet pride do reda, je odbor sklenil: izdajo muzikalij je tako podvizati, da se čim prej dohiti tekoče društveno leto. V to svrho so društveniki dobili letos dvakrat muzikalije, in sicer meseca avgusta 1906. za društveno leto 1904/5., meseca junija 1907. za društveno leto 1905/6. Tekom letošnjih počitnic pa se izdajo še tretjič muzikalije, da se dospe z njimi do društvenega leta 1906/7. V bodoče bo vse redno teklo in vzporedno z društvenim letom. P. n. društveniki se prosijo, da blagovole to na znanje vzeti in upoštevati. Muzikalije, ki so jih društveniki v letošnjem letu 1906/7. prejeli, so: 1. »21 moških in mešanih zborov«, uredil Matej Hubad. Izdaja muzika lij za društveno leto 1904/5. — Zvezek partitur XXXIII. — Cena 6 K. Izdala in založila »Glasbena Matica" v Ljubljani 1906. Lastnina »Glasbene Matice". Pomnoževanje je po zakonu prepovedano. Partitura in glasovi se dobivajo pri „Glasbeni Matici" v Ljubljani. Natisnila Jos. Eberle in dr. na Dunaji Vil. — Vsebina: 2. »14 moških in mešanih zborov«, uredil Matej Hubad. Izdaja muzikali j za društveno leto 1905/06. — XXXIV. zvezek zborovskih partitur. — Cena 6 K. Izdala in založila »Glasbena Matica" v Ljubljani 1907. Vsako pomnoževanje je po zakonu prepovedano. Partiture in glasovi se dobivajo pri »Glasbeni Matici" v Ljubljani. Natisnila Jos. Eberle in dr. na Dunaji VII. — Vsebina: St. 1. Stjevan St. Mokranjac: Kozar, mešan Št. 4. Fran Serafin Vilhar: Na Ozlju-gradu, zbor. moški zbor s sopranskim in bariton- ,, 2. Dr. Gustav Ipavec: Naše gore, mešan skim samospevom. zbor z baritonskim samospevom. „ 5. Alojzij Sachs: Idila, moški zbor s ,, 3. Emil Adamič -. Deklica in ptič, mešan čveterospevom. A. Moški zbori: B. Mešani zbori: Št. 1. Emil Adamič: Franica. 2. Josip Prochdzka: Popotnik. ,, 3. Oskar Dev: Na poljani. ,, 4. Josip Prochdzka: Moč ljubezni. ,, 5. Josip Prochdzka: Pomlad. » 6. Ivan Ocvirk: Napitnica. 7. Hrabroslav Otmar Vogrič: Pismo. 8. Anton Sochor: Nočna rosa. •> 9. Jelen: Usliši nas, Gospod! ,, 10. Towačowsky: Tugospev. Št. 11 Josip Prochdzka: Ljubezen. „ 12. Josip Prochdzka: Izpremenjeno srce. „ 13. Oskar Dev: Zarja. „ 14. Jakob Aljaž: Job. „ 15. Jakob Aljaž: Domovini. „ 16. Vinko Krek: Pogovor z domom. „ 17. Dr. Gustav Ipavec: Lahko noč. „ 18. Dr. Gustav Ipavec: Pozdrav. „ 19. J. Padovac: Vse mine. (Moje jutro). „ 20. Dr. Anton Sclmab: Slanica. Št. 21. Dr: Anton Schwab: Vasovalec? zbor. m 22 m Št. 6. Vladimir Stahuljak: Zakaj me nečeš? Št. 10. Dr. Gustav Ipavec: Brodar, moški moški zbor. zbor. „ 7. Dr. Anton Schwab: Vinska, moški „ 11 .Dr. Gustav Ipavec: Planinec, moški zbor. zbor. „ 8. Dr. Anton Schwab: Usehli cvet, moški „ 12. Stanko Premrl: Slovenska zgodo- zbOr. vina, moški zbor. „ 9. Dr. Anton Schwab: Izgubljeni cvet, „ 13. Ivan pl. Zajc: Dijaška, moški zbor. moški zbor. V svrho nabave novih skladb je odbor začetkom julija 1907. v listih objavil nastopna dva razglasa, prvega v slovenskih listih, drugega tudi v hrvatskih in srbskih: Poziv slovenskim skladateljem! ,.Glasbena Malica11 v Ljubljani je sklenila novembra meseca ob obletnici smrti Simona Gregorčiča prirediti velik in lep „Gregorčičev večer". Da se pa ta večer čim lepše proslavi, treba nam novih lepih skladb na besede slavnega našega pesnika in narodovega ljubljenca. V to svrho se obrača ..Glasbena Matica" do vseh slovenskih skladateljev, naj ji vsaj do začetka meseca septembra t. 1. dopošljejo, če imajo kaj novih, še ne objavljenih skladb na Gregorčičeve besede, v prvi vrsti mešanih zborov, pa tudi moških ali pa samospevov in dvospevov, vokalnih ali s spremljevanjem klavirja. „Glasbena Matica" je pripravljena, vredne skladbe primerno nagraditi. Odbor „Glasbene Matice". Razpis častnih nagrad za nove slovenske, hrvaške ali srbske skladbe. „Glasbena Matica" razpisuje v smislu odborovega sklepa z dne 26. junija 1907 častne nagrade v skupnem znesku 600 K za izvirne slovenske, hrvaške ali srbske skladbe, in sicer za moške, mešane ali ženske zbore, dvospeve ali samospeve, za klavirske ali violinske skladbe. Konkurence med skladatelji ne bode; kar bo vredno, da se izvaja, se bo primerno nagradilo in izdalo. Termin do 1. decembra 1907. Skladbe bo ocenjevala posebna jury. Imena skladateljev naj se pošljejo v zaprtih kuvertih. »Glasbena Matica" želi s tem poživiti skladateljsko delovanje, ob enem pa tudi dejansko vršiti jugoslovansko vzajemnost na glasbenem polju. Odbor „Glasbene Matice". IV. ;;Glasbena Matica" kot glasbena šola v 25. šolskem letu 1906/7. I. Učiteljstvo. 1. Gospod Fran Gerbič, šolski ravnatelj in redni glasbeni učitelj (absolvent praškega konservatorija v solopetju, harmoniji, klavirskem spremljanju in drugih obveznih predmetih, konservatorist v kontrapunktu in kompoziciji, bivši profesor za solopetje na konservatoriju v Lvovu), je poučeval solopetje in klavir 24—271/2*) ur na teden in upravljal šolo 6 ur na teden. 2. Gospod Matej Hubad, artistični in koncertni vodja in redni glasbeni učitelj (na dunajskem konservatoriju državno izprašan za petje |zrelostni izpit o tečaju za vzgojo učiteljev v smislu odredbe c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 16. maja 1896., št. 11.029), bivši konservatorist s štiriletnimi konservatorijskimi študijami in letnimi spričevali iz harmonije, kontrapunkta, orgel in solopetja kot glavni predmet in iz klavirja kot stranski predmet), je poučeval harmonijo, šolski zbor, dijaški zbor in solopetje 18—251/2 ur na teden in vodil petje pevskega zbora „Glasbene Matice". 3. Gospod Josip Proch&zka, redni glasbeni učitelj (absolvent praškega konservatorija v kompoziciji [učenec Dvorakov] in orglah, konservatorist petih letnikov klavirja), je poučeval klavir in kompozicijo 31-36 ur na teden. 4. Gospod Josip Vedral, redni glasbeni učitelj (absolvent praškega konservatorija v violini z vsemi obveznimi predmeti, v Pragi državno izprašan za violino, klavir in petje), je poučeval violino, klavir in ensemble 361/2—49 ur na teden. 5. Gospod Alfonz Breznik, pomožni glasbeni učitelj (izvežban v flavti pri filharmoničnem društvu v Mariboru, bivši soloflavtist pri vojaški godbi in raznih orkestrih), je poučeval flavto 2 uri na teden. 6. Gospod Josip Pavčič, pomožni glasbeni učitelj (na Dunaju državno izprašan za petje in klavir), je poučeval splošno teorijo in klavir 91/2—15 ur na teden. 7. Gospica Klotilda Praprotnik, pomožna glasbena učiteljica (dovršila v »Glasbeni Matici" pouk v klavirju, teoriji, harmoniji in glasbeni zgodovini), je poučevala klavir 21—261/2 ur na teden. 8. Gospod Otokar Zuska, pomožni glasbeni učitelj (izvežban v zasebni glasbeni šoli očetovi v Roudnicah na Češkem, bivši soločelist skozi 15 let pri raznih vojaških godbah, član „Društvene godbe" v Ljubljani), je do 1. maja poučeval čelo 2—3 ure na teden. *) Ker se je število gojencev tekom leta menjalo, menjalo se je tudi število tedenskih ur. Tu in povsod pozneje pomenja prva številka „minimum“, druga „maximum“ ur. m 24 m 9. Gospod Jaroslav Heyda, pomožni glasbeni učitelj (bivši konser-vatorist skozi 7 let na konservatoriju v Lvovu za čelo kot glavni predmet, za klavir in kompozicijo kot postranski predmet), je od meseca maja poučeval čelo 2 uri na teden. 10. Niko Štritof, gojenec VII. razreda violine, je skozi prve tri mesece pomagal pri pouku violine 4 ure na teden. 11. Gospica Pavla Treo (dovršila v »Glasbeni Matici" pouk v klavirju, teoriji in harmoniji), je nadomeščala en mesec obolelega g. Prochazko in en teden obolelo gdč. Praprotnikovo v klavirju. 13 13) 13) II. (Jeni načrt. Pregled predmetov. A. Glasbena teorija. 1. Splošna glasbena teorija. Dva razreda, vsak po 2 uri na teden. 2. Harmonija. Dva razreda, vsak po 2 uri na teden. 3. Kontrapunkt. Dva razreda, vsak po 2 uri na teden. 4. Kompozicija. Tečaj najmanje dveh let po 2 uri na teden. B. Petje. 1. Zborovo petje. d) Za deške in dekliške glasove. (Takozvani »šolski zbor"). Dva razreda, v 1. polletju vsak razred po 1 uro na teden, v 2. polletju oba razreda združena po 2 uri na teden. b) Za moške glasove. (Takozvani »dijaški zbor“.) Dva razreda, v 1. polletju vsak razred po 1 uro na teden, v 2. polletju oba razreda združena po 2 uri na teden. Pouk traja do srede maja. c) Skupne vaje v mešanem zboru. Kolikor ur potreba nanese. č) Sodelovanje v koncertnem zboru. Po potrebi in od slučaja do slučaja sodelujejo boljše gojenke »šolskega zbora" in boljši gojenci „dijaškega zbora" tudi pri koncertih. 2. Solopetje. Pet razredov, vsak po 2 uri na teden za 2 učenca. C. Klavir. Osem razredov, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. Č. Violina. Osem razredov, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. D. Violončelo. Štirje razredi, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. E. Flavta. Štirje razredi, sestoječi vsak iz dveh oddelkov, po 2 uri na teden za 4 učence. F. Druga godala in pihala: viola, kontrabas; klarinet, rog, tromba in pozavna. Pouk v teh predmetih se otvori, kadar se oglasi zadostno število učencev. G. Skupne vaje. 1. Čveteroročne na klavir. 5. Za klavir in zbor. 2. Za dva klavirja. (>. Za klavir, gosli in petje. 3. Za klavir in gosli. 7. Za mali orkester. 4. Za klavir in samospev. 8. Vaje v komorni glasbi. © 25 © Učna tvarina in učila. A. Glasbena teorija. 1. Splošna glasbena teorija. (Vsak gojenec glasbene šole mora tekom prvih treh let proučiti splošno glasbeno teorijo). I. razred. Po 2 uri na teden. Pogoj v z p r e j e*m a: Posluh. Učna tvarina: Sistem tonov; imenovanje tonov; razdelitev tonskega sistema; lestvica tonov; pisava not; črtni sistem; ključi; ritmika; veljava not in pavz, takt in njegove vrste, tempo; izpeljani toni in premestna znamenja; diatoniška, kromatiška in enharmoniška lestvica tonov; intervali; vrste in načini tonov; durova vrsta in njeni tonovski načini v kvintnem krogu navzgor in v kvintnem krogu navzdol; tehniški izrazi za posebno važne stopinje tonovske lestvice; dinamiška znamenja in njih izrazi; poudarjanje; naravna harmonija; trizvoki vseh stopinj; okrajšave notnega pisanja. II. razred. Po 2 uri na teden. Pogoj vzprejema: Znanje tvarine I. razreda. Učna tvarina; Nadaljevanje pouka o intervalih; molova vrsta in njeni tonovski načini v kvintnem krogu navzgor in v kvintnem krogu navzdol; sorodnost tonovskih načinov; cerkveni tonovski načini; nekaj zgodovinskega o pisavi not, zlasti o mensuralni ali koralni pisavi; stari ključi; tehniški izrazi o zaznamovanji tempov; okraski melodij; glavne vrste glasbe: vokalna in instrumentalna glasba, razredba instrumentov. 2. Harmonija. I. razred. Po 2 uri na teden. Pogoj vzprejema: Znanje splošne glasbene teorije in igre na klavir vsaj prvih dveh razredov. Učna tvarina: Intervali in njih obračanje; konsonance in disonance intervalov; vzporedni in nevzporedni nastopki tonov; temeljna harmonija; nauk o akordih, njih vezavi in njih postopanju; trizvok; kadence po vseh stopinjah; pravilno razvrščanje temeljnih harmonij (o fundamentalnem basu); fundamentalni postopi z vseh stopinj v duru ; diatoniško postopanje v durovem načinu tonov z vsemi akordi (sekstakord, kvartsekstakord; čveterozvoki: sept-akord, kvintsekstakord, terckvartakord, sekundakord ; peterozvoki: septnonakord in njegovi obrati); fundamentalni postopi za sekundo navzgor in za sekundo navzdol; vaje v generalnem basu. II. razred. Po 2 uri na teden. Pogoj vzprejema: Znanje tvarine I. razreda. Učna tvarina (nadaljevanje harmonije): Pripravljanje in razvezavanje akordov vseh stopinj po vseh možnih fundamentalnih postopih; diatoniško postopanje v molovem načinu tonov z vsemi akordi; fundamentalni postopi z vseh stopinj v molu; modulacije; diatouiški, kromatiški in enharmoniški izpremini; diatoniški stavek kot podlaga kromatiškemu; kromatika; zadržki; prehajalne in menjalne note; anticipacije in retardacije; ležeči toni; orgelni ton; nadaljnje vaje v generalnem basu; igranje generalnega basa prima vista; harmonizovanje danih melodij in korala; izobrazba melodije; prosta figuracija; imitacija in začetki jednoterega kontrapunkta. m 26 m 3. Kontrapunkt. Dva razreda, vsak po 2 uri na teden. Pogoj vzprejema: Znanje harmonije. Učna tvarina za oba razreda: Jednoteri kontrapunkt; imitacija; dvojni kontrapunkt oktave, decime in duodecime; fuga (in sicer: dttx; komes; kontrapunkti; tematične medigre; modulacije; razširjave, skrajšave in obrati tem ; ožine; stopnjevanja in poniževanja ; orgelni ton ; sklep); trojni in četverni kontrapunkt; kanon; fuge z več subjekti (dvojne in trojne fuge); tvorba stavkov; sestava perijod; vaje v skladbi fug; kontrapunktična izdelovanja koralov (cantus firmus). 4. Kompozicija. Tečaj najmanje dveh let po 2 uri na teden. Pogoj vzprejema: Znanje harmonije in kontrapunkta. Razvrstitev učne tvarine: I. Analiza forme in stavbe pesmi: a) narodne, b) umetne klasične (Schubert, Mendelssohn, Schumann, R. Franz) in izberoma novejših in najmodernejših epohalnih pojavov v isti stroki (Dvorak, Hugo Wolf, Vit. Novak, Maks Reger, Rih. Strauss). Poskusi v komponiranju v isti smeri, c) Analiza absolutnih glasbenih umotvorov za klavir v formi pesmi (scherzo, menuet, ples, romanca, balada itd.) Poskusi v komponiranju istih skladb. — II. Analiza forme in stavbe rondoa in sonate: a) Analiza komornih klavirskih skladb klasične invencije (Haydn, Mozart, Beethoven), pozneje moderne (Schumann, Brahms). Poskusi v komponiranju istih skladb. b) Analiza bolj kompliciranih komornih del, in sicer: sonata za klavir in violino, sonata za violončelo in klavir, trio za violino, violo in violončelo, kvarteti za godala, kvarteti s klavirjem, kvinteti, seksteti itd. klasične invencije (Haydn, Mozart, Beethoven, Schubert) in moderne (Brahms, Dvorak, Vit. Novak, Rih. Strauss). Poskusi v komponiranju istih skladb, c) Analiza orkestralnih del v formi sonate, in sicer: uverture, simfonije klasične invencije (Haydn, Mozart, Beethoven) in moderne (Dvorak, Brahms, Smetana, Rihard Strauss). Poskusi v komponiranju istih skladb. III. Analiza širokih prostih form: simfonične pesmi, oratorija, opere itd. klasične in moderne invencije (Mozart, Beethoven; Brahms, Dvorak, Ciluck, Wagner, Smetana, Rih. Strauss). —Vmes: Študij in igra partitur komornih in orkestralnih umotvorov. Poskusi v instrumentaciji raznih manjših skladb klavirskih. B. Petje. 1. Zborovo petje. a) Za deške in dekliške glasove (»šolski zbor"). Smoter: Uvedba v umetniško zborovo petje. I. razred. V 1. polletju po 1 uro na teden, v 2. polletju združeno z II. razredom po 2 uri na teden. Pogoj vzprejema: Glas, posluh. Učna tvarina: Vokalizacija (izgovarjava in petje vokalov); ritmiške vaje v vseh taktovskih načinih ; izgovarjava konzonantov; zadevanje intervalov; skale; gojitev narodne in pozneje preprosto-umetne pesmi v sistematiško-progresivni zaporednosti od lažjih do težjih (jednoglasno in dvoglasno); izobrazba razumnega in naravnega predavanja (in sicer: neprisiljen nastavek m 27 ® tonov; čista in razločna izgovarjava ter pravilna rezava in delitev zlogov, besed in stavkov); izobrazba strogega ritma; muzikališko in deklamatoriško pravilno frazovanje teksta in melodije; dinamika. II. razred. V 1. polletju po 1 uro na teden, v 2 polletju združeno s I. razredom po 2 uri na teden. Pogoj vzprejema: Dovršitev 1. razreda ali povoljen izpit o njega tvarini. Učna tvarina (nadaljevanje I. razreda); Izobrazba v umetnejših oblikah zborovega petja, in sicer: posvetne in cerkvene pesmi, umetni zbori, figurovano petje, kolorature, fuge, gojitev oratorijskega petja. b) Z borovo petje za moške glasove („ dijaški zbor“). Dva razreda, v 1. polletju vsak razred po 1 uro na teden, v 2. polletju oba razreda združena po 2 uri na teden. Smoter: Uvedba v umetniško zborovo petje. Pogoj vzprejema: Dovršena mutacija, znanje splošne glasbene teorije. Učna tvarina obeh razredov: ista kakor pri zborovem petji za deške in dekliške glasove. c) Skupne vaje v mešanem zboru. Te se vrše po potrebi za one mešane skladbe, katerih sta se deško-dekliški in moški zbor prej vsak posebej za svoje glasove učila. 2. Solopetje. Pet razredov, vsak po 2 uri na teden za 2 učenca. Smoter: Izobrazba za koncertno in operno solopetje. Pogoji vzprejema: a) sposoben glas, b) nekaj znanja igre na klavir, c) znanje splošne glasbene teorije, č) dovolj razvito telo, d) dovršena mutacija. I. in II. razred. Učna tvarina obeh razredov: Izobrazba glasu; pravilni nastavek in vzdrževanje tonov; pravilna vokalizacija; vaje v zadevanju intervalov; izgovarjava konzonantov; solmizacija; vokalize in solfežije; vaje v priučevanju primernih umetnih pesmi. — Učila v I. razredu: Poučevanje po principih pevskih šol Louis Lablache, Panseron, Garcia, Stockhausen in Jul. Hey za vse glasove. Concone, 50 solfežij za vse glasove. Zollner, 40 malih vaj za vse glasove. Bordogni, 24 lahkih vokaliz za vse glasove. — Učila v II. razredu: Concone, 25 solfežij za sopran in alt. Lablache, vaje za sopran in tenor, bariton in bas. Bordogni, 3 vaje in 12 vokaliz za sopran ali tenor. Concone, 15 vokaliz za alt. Lablache, 12 vokaliz za tenor in za bariton in bas. Concone, 40 solfežij za bariton in bas. Ltitgen, Kehlfertigkeit, dva zvezka za sopran in alt. Marchesi, vokalize za alt. Pesmi raznih skladateljev: A. Nedved, Album 12 pesmij za višji glas (iste transponirane za nižje glasove); Fr. Gerbič, Milotinke; A. Foerster, Pet samospevov za višji glas; Fr. S. Vilhar, Samospevi iz I., II. in III. zvezka; pesmi dr. Benj. Ipavca; Iv. pl. Zajc, Sbirka pjesama. Razni samospevi iz „Novih akordov11. Nadalje izberoma pesmi klasikov: Mendelssohn, Schubert, Franz, Schumann itd. III. razred. Učna tvarina (nadaljevanje prvih dveh razredov); Kolo-raturno petje; okraski; nadaljevanje študij umetnih pesmi s posebnim ozirom na umetnostno predavanje. — Učila: Vaje za vokalizacijo in solfežiranje skladateljev: Aprile, Bordogni, Mazzoni, Righini, Rossini in Panseron (izberoma) za vse glasove. Nadaljevanje v študijah umetnih pesmi klasikov: Schubert, Schumann, Franz, Beethoven, Rubinstein, Dvorak, Smetana, Čajkovski itd. Od domačih skladateljev: Lajovic, Sest pesmi, Risto Savinove pesmi. m 28 m IV. in V. razred. Učna tvarina: nadaljevanje tehniškega izobrazovanja. Priučevanje arij iz oper in oratorijev s posebnim ozirom na pravilno, estetično lepo predavanje v muzikaličnem in deklamatorskem smislu. Vaje v predna-šanju recitativov; koloraturne in dramatične arije. Študije za klasični in moderni, koncertni in operni repertoar. C. Klavir. Osem razredov, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. Smoter: Muzikalična izobrazba v igri na klavir. Pogoj v z prejem a: posluh, dovršeno 8. leto. I. razred. Učna tvarina: Elementarni pojmi notnega sistema; razvoj udarka in nezavisnost prstov pri pravilnem držanju rok; vaje v obsegu 5 tonov; polagoma v širši razstavi prstov ob mirni leži rok brez podstavljanja palca; začetne vaje v podstavljanju palca; začetek skalnih vaj. — Učila: Foerster, Klavirska šola 1. Kobler, 16 vaj ob tnirni roki (Litolff). Loschhorn, Kinder-etuden I. (Peters). Za predavanje: Kohler, Kinderfreund I. (Peters). Prstne vaje: Schmitt, op. 9. Zirkelubungen. Jos. Jiranek, Neue Schule des Ton-leiterspiels 1. (Bosworth). II. razred. Učna tvarina: Nadaljnja izobrazba udarka in gibčnosti prstov ob premikajočih se figurah, tudi s podstavljanjem palca; melodiške vaje v najlažjih tonovskih načinih z raznovrstnim preprostim ritmizovanjem in oziraje se na frazovanje; durove in molove skale v obsegu ene oktave; male igre za prednašanje v razvedrilo. — Učila: Loschhorn, Kinderetuden II. Le Couppey, L’ alphabet (Breitkopf & Hartel). Doring, Pripravne študije za op. 8. (3 zvezki, Peters). Za predavanje: Kohler, Kinderfreund II. Ciurlitt, Der erste Vortrag op. 210 (Litolff). Čajkovski op. 39.: 24 Stiicke fur die Jugend (Hug, Leipzig). Stiriročno: Unsere Klassiker fur die Jugend, Schubert, Weber, Mendelssohn (Peters). A. Kraus, Kinderszenen II. (M. Urbanek, Praha). Prstne vaje: Nadaljevanje iz Schmitta in Jiranka. III. razred. Učna tvarina: Študije za izobrazbo muzikališkega čuta v ritmizovanju in pregnantnem frazovanju; vzporedno s tem prve vaje v spretni igri pasaž; skale v obsegu dveh oktav; trizvok in septakord ; začetne študije sonatin. — Učila: Bertini, Etudes op. 100. Lemoine, Etudes infantins (Peters). Kohler, Kleine Schule der Gelaufigkeit. Za predavanje: Vorstufe zu Clementi I. (Steingraber). Diabelli, Sonaten op. 151, 168 (Peters). Dussek, Douze le?ons progressives op. 16 (Peters). Prstne vaje: Ponavljanje skal in trizvokov. IV. razred. Učna tvarina: Daljnja izobrazba v spretnosti skalnih in arpežnih pasaž; skale se nadaljujejo in ponavljajo; kromatična skala; trizvok in septakord v obsegu dveh oktav; lažje sonatine. — Učila: Duvernoy, Ecole de mecanisme op. 120 (Breitkopf). Czerny, 30 etudes de mecanisme (Steingraber). Doring, Etudes op 8. I. in 11. zvezek (Peters). Za predavanje: Lahke sonatine od Clementi-ja, Dussek-a, Kuhlau-a op. 88 in Schmitt-a. Štiri-ročno: Diabelli op. 163 (Peters). Sonatinen zu 4 Handen von Jakob Schmitt, zvezek I. (Peters). Prstne vaje: Jiranek II. zvezek. V. razred. Učna tvarina: Težje pasaže, sosebno dvojne; skale, trizvok in septakord v različnih kombinacijah (skale v tercah, sekstah, decimah in v nasprotnem postopanju); težje sonatine; za uvedbo v klasike lažje klasiške variacije. — Učila: Kohler, Etuden in leichten Passagen op. 85 (Cranz, Hamburg). Kohler, Etuden in immerwahrenden Doppelpassagen op. 60 (Cranz). Czerny, Vorschule zur Fingerfertigkeit. J. S. Bach, Kleine Praeludien 12. Za predavanje: Težke sonatine od Clementi-ja (111. zvezek) in Kuhlau-a. Beethoven, @ 29 © Variationen II. Handel, 12 leichte Kompositionen. Ph. Scharwenka, Kinder-spiele op. (54. I. Schumann, Jugendalbum. A. Durani, Klavierkompositionen (O. Junnc, Leipzig). VI. razred. Učna tvarina: Začetki polifonije; spretnost v igri Czernyjeve in Bercnsove „Schule der Gelaufigkeit"; lažje klasične variacije, klasične sonate; vmes lažje moderne skladbe. — Učila: Doring op. 33. Bertini, Etudes op. 29 in 32. Czerny, Schule der Gelaufigkeit. Za predavanje: Haydn, Sonaten. Mozart, Sonaten (izberoma). Mendelssohn, Lieder ohne Worte (iz-beroma). Schubert, Klavierkompositionen. Gade op. 19. II., III. Couperin-Rameau, Les rnaitres de clavecin. Helleralbum II. Hummel, Rondo op. 11. Husen, op. 17. Mozskowski op. 41 in 42. Prstne vaje; Jiranek III. VII. razred. Učna tvarina: Težke pasaže; začetki igranja Bachovih skladb; nektera dela iz predklasične klavirske glasbe za šolo v ornamentiki ; težja mala moderna dela; vmes nadaljevanje klasične sonate. — Učila: Czerny, Schule der Fingerfertigkeit. J. S. Bach, 2 stimmige Inventionen. Doring, Pflege der linken Hand (2 zvezka). Kaan, Etudes op. 38. I., II. (Wetzler, Praha). Za predavanje: Težke sonate od Haydna, Mozarta, Clementija. Bolj lahke od Beethovna. Grieg, Lyrische Stiicke. Grieg, e-mol sonata. Černy Fr. op. 3 (M. Urbanek, Praha). St. Heller op. 82 lil. (Schlesinger, Berlin). Heller, Klavierkompositionen III. zvezek (Breitkopf). Chopin, Mazurke. Chopin, Valčki. Jos. Prochazka op. 21 (Wetzler, Praha). Schiitt op. 16 (št. 2., št. 1). Seeling op. 9. Prstne vaje: Ponavljanje skal in razloženih akordov iz Jiranka. VIII. razred. Učna tvarina (višja stopnja klavirske igre): Klasična dela etudne literature; klasične sonate do Beethovna, všteta njegova dela prve dobe; vmes manjša moderna dela; nadaljnja izobrazba v igri polifonskih skladb. — Učila: Cramer (Biilow), Etuden. Bach, 3 stimmige Inventionen. Clementi, Gradus ad Parnassum. Za predavanje: Sonate od Beethovna op. 2, op. 10, op. 14 in od Uummla. Dvorak, Humoreske I. 11. Grieg op. 43 111., op. 6. Chopin, Nokturnos op. 9. Čajkovski-Albiim. Field, Nokturnos. Schubert, Sonaten. Chopin, Rondo op. 1. Sinding op. 32 št. 3 (Peters). Jos. Prochazka, op. 5 in op. G „Skizzy“ (M. Urbanek, Praha). Weber, Klavierkompositionen. Weber, Sonaten. Chopin, Fantasie impromptu. Prstne vaje: Jiranek IV. Višja šola (visoka stopnja klavirske igre). Za še višjo izobrazbo se po individualni nadarjenosti učenčevi igrajo po dovršenem VIII. razredu: Haber-bier, Etuden op. 53. Bach, VVohltemperiertes Klavier (preludiji in fuge Es, C, D, d, B, F, c). Etude: Novvakovvski op. 25; Kleinmichel op. 50; Kohler op. 135; Kohler op. 130. Kullak, Oktavenstudien. Czerny, Schule des Virtuosen. Isidor Seiss, Bravurstudien op. 10. Seeling, Koncert-Etuden op. 10. (Peters). Moscheles op. 95 Charakteristische Studien (Kistner, Leipzig). Etude: Chopin; Rubinstein; Liszt-Paganini, 6 etudes, 12 etudes transcedentales; St. Saens; Schumann op. 3, op. 10. Za predavanje: Bach, Italienisches Konzert. Beethoven, Sonaten op. 7, 13, 26, 27, 28, 31. Beethoven, Andante favori, Konzerte C, B. Chopin, Valčki (težki). Chopin, Nokturnos op. 9 (I.) op. 15, Tarantelle As. Dvorak, op. 85. Mendelssohn op. 16, 5, 22, 25. Rubinstein op. 6. Schumann op. 2, 12. Smetana op. 2 Polke (op. posthum). Dvorak, Poetische Stimmungs-bilder (Simrock). Chopin, Nokturnos op. 9 št. 3, op. 15 št. 2, op. 62 št. 1 ; Polonaise op. 26; Variationen op. 12; Impromptu Ges; Bolero; Berceuse Des; Scherzos b, h, cis. Grieg op. 24. Jos. Prochazka, Suita op. 17 (Fr. Urbanek, Praha). Liszt-Mendelssohn, Auf Fliigeln des Gesanges. Liszt-Schubert, Soirees des Vienne I. II. Liszt, Rigoletto-Paraphrase. Mendelssohn, 6 Prael. u. Fugen. V. Novak, op. 9, op. 16, op. 20. Schumann, Variationen Abegg. Schumann, Fantasiestiicke; Humoreske. Smetana, Češki plesi. Suk, Suite op. 21, op. 7, m 30 @ op. 12. Bach, Chromatische Fantasie und Fuge. Bacli-Taussig, Toccata in fuga. Koncerti: Beethoven, Čajkovski, Brahms, Dvorak itd. itd. Prstne vaje: Jiranek V. in suplement. Brahms, 15 Obungen. Č. Violina. Osem razredov, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. Smoter: Muzikalična izobrazba v igri na violino. Pogoj vzprejema: Posluh, dovršeno 8. leto. I. razred. Učna tvarina: Elementarni pojmi notnega sistema; tvorba tonov in izobrazovanje prstov; vežbanje desne roke; vvaje v prvi leži v tonovih načinih do 4 križev in 4 b-jev. — Učila: Beriot, Šola za gosli zv. 1. in 11. (Pleyel, Duos op. 8.) II. razred. Učna tvarina: 24 lestvic tonov v prvi leži; vaje v drugi in tretji leži; izobrazovanje prstov v različnih kombinacijah; — Učila: Beriot, Šola za gosli zv. III. in IV. Za predavanje: Mazas, Duos op. 70. Kron, Im Familiensalon št. 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 12. Vedral, Pro mali svet. Hoffman, 16 skladb. III. razred. Učna tvarina: Vaje v daljnjih ležah ; vaje v dvoprimkih; skale v obsegu šestih lež; male skupne vaje (ensemble). — Učila: Etude: H. Kayser op. 20 zv. I. in II. Ch. Dancla op. 68. Za predavanje: Kalivoda, Dueti op. 116. Mazas, Duos op. 60, 82, 86. Dancla, 6 italijanskih oper. Beriot, 10 malih skladb (izberoma). Stefan Wahl, 6 Albumblatter (izberoma). Dancla, Melodie. Kohler, Lahke skladbe (uspavanka, gavota, mazurka). Jekinsohn, Elfentanz. IV. razred. Učna tvarina. Uvedba v frazovanje; igranje prima vista; nadaljnje tehnične vaje; prvi poskusi v izvajanju komorne glasbe. Učila: Tehnične vaje: Dancla op. 74 Ecole du mecanisme. Etude: Mazas zv. I. in II. op. 36. Za predavanje: Janša, Concertino (Cranz). Seitz, Schulerkonzerte št. 1, 4, 3. Singellee, Faust-Fantasie. Singellee, Mignon-Fantasie. Raff, Cavatina. Dancla, Andante et petit rondeau. Moszkowski, Španski plesi. Nešvera, Uspavanka. Simon, Berceuse. Steinbruch, Moto perpetuo. V. razred. Učna tvarina: Izobrazba v višji violinski tehniki: lestvice tonov v obsegu treh oktav; igranje prima vista; vaje v skupnem igranju (ensemble). — Učila: Tehnične vaje: Dancla op. 74 nadaljevanje. Ferd. David, Skale in trizvoki v 3 oktavah. Etude: Kreutzer, 40 etud. Fiorillo, 36 etud. Meerts, Etudes elementaires (izberoma). Za predavanje: H. Sitt, Concertino d-mol. Acolay, Koncerti 1. in 3. a-mol in e-mol. Viotti, Koncerti št. 23, 28, 29. Rode, Koncerti 4, 6, 7, 8. Kreutzer, Koncerti 13, 14, 18, 19. Beriot, Scene de balet op. 200. Helmesberger, Gewitterszene; Ballszene. VI. razred. Učna tvarina: Vaje v ensemblu in orkestru; izobrazba v frazovanju in estetiki. Dodatek: spoznavanje konstrukcije in zgodovine gosli. — Učila: Tehnične vaje: David, Skale v tercah, sekstah, oktavah in nekatere v decimah. Etude: Rode, 24 caprices. T. Rovelli, 12 caprices. (Alard. Etude op. 41.) Za predavanje: Svendsen op. 26 Romanca. Bach, Air. Mozart, Menuet. Beriot, Koncerti (po potrebi). Drdla, Serenada A-dur. Mozart, Koncert A-dur. Spies, Kronungsmarsch („Prophet“). Alard, Faust-Fantasie. Wieniawski, Legenda. VII. razred. Učna tvarina: Višja šola za solo-igranje. Lažje skladbe starih in modernih skladateljev. Vpeljanje v tehniko Vieuxtempsovo in Spohrovo. — Učila: Etude: Mazas III. zv. Dancla op. 73 „20 etud.“ Za prednašanje: Vieuxtemps, Reverie; Air varie op. 11 ; Tarantele. Nedbal, m 31 m Romanca in serenada. Vieuxtemps, Ballade et polonaise. Spohr, Koncert št. 2. Bach, 6 sonat za gosli solo (št. 2. in 5). Beethoven, Romance. Hauser, Voglein im Baume; Ogrska rapsodija (Peters). Sarasate, Faust-Fantasie. VIII. razred. Učna tvarina: Nadaljevanje v studiranju starih in modernih skladb. Najtežji problemi violinske tehnike. — Učila: Dont op. 35 Etude in kaprice. Gavinies, 24 etud. Za predavanje: Bach, (j sonat za gosli solo (št. 3 in 1). Ries, Moto perpetuo. David, Koncert d-mol. Bruch, Koncert g-mol. Wieniawski, Polonaise D-dur. Vieuxtemps, Fantasie appassionate, Fantasie - Caprice, Koncert fis-mol. Mendelssohn, Koncert e-mol. Ernst, Fantasie d’ Othelo. Bazzini, Grand allegro de concert in druga težka dela velikih mojstrov. D. Violončelo. Štirje razredi, vsak po 2 uri na teden za 4 učence. Smoter: Muzikalična izobrazba v igri na violončelo. Pogoj vzprejema: Posluh. Spretnost v čitanju not v basovskem, violinskem in tudi tenorskem ključu. Znanje elementarne glasbene teorije. I. razred. Učna tvarina in učila: Vse durove in molove skale skozi 2 oktavi; prstne in potezne vaje iz šole Kummer-jeve. Etude: Dotzauer op. 123 I. in II. zv.; Stransky op. 32 I. in II. zv.; Ganz op. 31 I. in II. zv. Za prednašanje: Vaje iz Kummerjeve šole. II. razred. Učna tvarina in učila: Vse durove in molove skale skozi 3 oktave. Nadaljevanje vaj iz Kummerjeve šole; Griitzmacher, Tagliche Ubungen. Etude: Dotzauer op. 123 IV. zv. 1—18 (Postavljanje palca); Stransky op. 32 III. zv., op. 19 (Postavljanje palca); Battanchou op. 4 I. in II. zv., op. 15; Kummer op. 106 I. in II. zv. Tri velike Griitzmacherjeve etude. Za prednašanje: Skladbe Goltermanna, Rombcrga in drugih mojstrov. III. razred. Učna tvarina in učila: Griitzmacher, Tagliche Ubungen (oktave, terce). Etude: Merk op. 11 ; Frauchomme op. 25, op. 7 I. in II. zv.; Lee op. 109. Za prednašanje: Dueti Rombergovi, skladbe za prednašanje Goltermanna, Servaisa. Kummerja i. dr. IV. razred. Učna tvarina in učila: Kummer op. 44; Merk op. 20. Za prednašanje: Ponavljanje vseh skladb za prednašanje in koncerti raznih mojstrov, kakor Popper, Molique, Servais, Schumann, de Swert. E. Flavta. Štirje razredi, sestoječi vsak iz dveh oddelkov, po 2 uri na teden za 4 učence. Smoter: Muzikalična izobrazba v igri na flavto. Pogoj v s p reje m a: Poznanje not v violinskem in basovskem ključu ter znanje elementarne glasbene teorije. I. razred. Učila za 1. oddelek: Hans Kohler, Praktična šola za flavto I. zv. Za 2. oddelek: H. Kohler II. zv. II. razred. Učila za 1. oddelek: II. Kohler III. zv. Za 2. oddelek: Kuhlau, vaje in dueti v vseh tonovnih načinih op. 10, 39, 80 in 81. III. razred. Učila za 1. oddelek: Soussmann op. 53 I. in II. zv. Za 2. oddelek: Soussmann III. zv. IV. razred. Učila za 1. oddelek: Fiirstenau op. 114. Kuhlau op. 87. Za 2. oddelek: Orkestralne študije in koncerti za flavto od znamenitih mojstrov, kakor Briccialdi, Doppler, Fiirstenau, Mayerbeer, Popp, Chopin, Mozart, Mendelssohn i. dr. 0 13 0 m 32 @ III. Imenik gojencev po abecednem redu. A. Redni gojenci. NB. Predmeti so označeni s kraticami, razredi z rimskimi številkami 1—VIII. t = splošna glasbena teorija, h harmonija, kpt = kontrapunkt, komp = kompozicija, zbp = zborovo petje (za deške in dekliške glasove), dijzb = dijaški zbor (zborovo petje za moške glasove), *Aljančič Josip vi L, t 1. (1/4) Andrejčič Olga ki IV. *Aplenc Konrad ki I., t I. (31/i) Arko Ljudmila t 1. Arko Stanko vi III. *Avčin Franc sp I. (1/s) Babič Vera ki. III. Bahovec Ivan vi I. 11. Bajde Rudolf ki. VIII., vi III., ens. pl. Ballogh Irma ki IV. pl. Ballogh Valerija ki III. Baran Julija vi I., t II. Bartl Marija sp II. Benedik Mirko vi I., t I. Bevc Justina ki VII. Bevc Terezija ki III., t II., zbp. II. Binder Franc vi L, t I. Bischof Adolfina ki VI., zbp II. *Bizjak Ivanka ki I., t I. (31/10) Bizjak Marija ki VI. Bloudek Eda ki III. Bloudek Zdenka ki IV. Bole Pavla ki VII., sp I., h I., konezb. Božič Frančiška t II., *zbp 1 (13/2) Božič Jakob ki III., t II., dijzb II. *Bradaška Marija h II. (31/i) * Bratuž Vid ki I., t II. (1/5) Breskvar Mara ki IV. Burja Kristina zbp II. Burja Marija ki IV., zbp II. * Cerar Josip vi I., 11. (1/3) Christof Pavla ki IV., zbp. II. Čermak Ljudmila ki II., t II. konezb — koncertni zbor, sp — solopetje, ki — klavir, vi — violina, če = čelo, // = flavta, ens — ensemble, komgl. = komorna glasba. * Čretnik Marta ki I., t I. (1/3) Čuček Vera h I. Čuden Franc ki II., vi II. Del Cott Hedviga sp III. Del Cott Hermina ki V., sp I. Dermelj Ana ki III., t II., zbp II. Dernovšek Janko vi III., če II., h I., ens, dijzb II. Detela Franc Id VI. Detela Lucija ki VI. Dežela Mirko vi VII., komgl. Dobida Joško ki V. Dolenec Franc zbp I. Dolenec Vladimir vi I., t 1., zbp I. Faganel Stanka ki II., t II., zbp II. Fajdiga Edvard vi I., t I., zbp I. Fajdiga Palmira t 1., zbp 1. *Favai Ivan vi III. (1/n) Ferlinc Bogdan ki IV., h I. pl. Foedransperg Jeanetta sp III. *Fortič Zdravko ki I. (31/10) Franke Anica ki IV. Franke Nelca sp I., konezb. *Frece Martin vi I., t I. (31/i) Furlan Katinka ki II., t I. Furlan Marica ki I. *Galante Andrej vi I., t I., (1^) *Galante Pavel vi I., t I. (15/s) Galante Kozina ki I., t 1. Gartner Zorana ki 1., t I. Geiger Erika 11. Geiger Mercedes t I. Gilly Alfonz ki III., vi I. * Zvezdica pri imenu pomenja, da je gojenec tekom leta izstopil, zvezdica pri predmetu, da je izstopil iz dotičnega predmeta, v oklepili stoji datum izstopa. © 33 © Gliha Maks vi L, t I. Glovvacki Kazimir vi IV., h I., ens. Gore Marija ki II., t I. Gorišek Josip vi II. Govekar Mirko ki VII., *h II. (13/2) Grašek Janko vi I., t I. *Grebenc Terezija vi II. (1/5) Hieng Herman vi I. Hirschmann Marija vi I. Homan Darinka vi I., t II. Horvat Rudolf ki I., 1 I. Hrast Ivanka sp II. Hudnik Božena ki III., t II., zbp II. Hudnik Dragica ki I., t I. Hudnik Zdenka ki III., t II., zbp II. Hudovernik Zora t I., zbp I. Ilešič Ljudmila t I., zbp 1. Jebačin Miljutin vi I., t II. Jebačin Vladimir vi 111., ens. *Jelenič Jernej ki I., t I. (1/3) Jenko Avgust vi IV., ens. Jerman Ivan sp I., dijzb II. Jerše Josip vi II., dijzb II. Jerše Štefanija ki VI., konezb. Ježič Milica sp l. Josin Ana ki l. Josin Magda ki I. Jugovič Marija ki I., t I., zbp l. Juvanec Draga ki IV., t I. Kambič Otilija ki lil., zb)) II. Kastelic Teodora ki l. Kavčič Frančiška ki I., tl. Keil Dora ki II., t II. *Kenda Robert sp I. (1/5) Kilar Anica ki VIII. Klimet Vladimir ki I. Klovar Štefanija t ll., zbp II. Knez Mira ki III., zbp II. Kobler Danica ki VII., konezb. Koch Vida ki III., konezb. Kogoj Franc ki II., t II. Kollaritsch Franc vi II., zbp II. Kollaritsch Oton fl II., zbp II. Koman Antonija t I., zbp I. Komar Ivan vi II., t II. Komar Marija ki IV., t II. *Košak Anton ki I., t l. (31/10) Košiček Josip vi I., t I. Košir Albina ki IV., konezb. *Kozelj Irma t I., zbp I. (1/io) * Koželj Marta ki I., tl., zbp l. (26/i) dr. Kozina Pavel sp IV. *Kramar Franc vi I. (3%o)> t I- (2%) dijzb I. Kranjc Bogomira ki I., t I. Krivic Karlota vi I., 11. Križaj Josip sp I., dijzb ll. Križman Marija ki IV., konezb. Kržan Franc vi IV., h II., ens. Kulavicz Giza sp II. Kump Stana ki IV., vi I. Kunc Karel vi I. Kunc Marta ki II., t l. Kunej Angela sp I., konezb. Kus Alojzij vi I., t I. Kušar Ivan vi I., t I. Kušar Nadina ki I., 11., *zbp I. (13/2) Lampe Ida ki III., t ll., zbp II. Lampe Ivana ki III., t II. Lasbacher Karel ki L, 11. Lasbacher Marija ki I., t I. Lavrenčak Viktor *vi I. (1/5) t I. Lavrenčič Marija ki V., t II. Lavrenčič Milena ki VII. * Ledenik Pavla ki L, 11., zbp I. (1/3) *Leitgeb Albin vi L, 11. (1/3) Ličar Ciril ki V., h I. Lindtner Maksima zbp I. Ločnik Margareta ki II., t II. Ločnik Viljem ki II., vi IV., ens. Lukan Adrijena ki V. Lukane pl. Savenburg Maks ki II. Lušin Ana ki I., t I. Maček Josipina ki IV. *Majaron Josip vi L, t I. (1/3) Malič Angela sp V. Mally Danica t I., zbp I. Mally Vera 11., zbp I. Mally Vida ki III. Marolt Berta ki lil., t ll. Matjan Franc sp II. Mikuš Ana *sp I. (1/2)> v> H-> konezb. Mladič Eleonora vi I., zbp II. Modic Sofija ki III., t II., zbp II. Mravlak Franc *vi I. (Vn)i t I. Munda Ivanka ki VII., konezb. Noč Marija vi II. Novak Leon vi II. Novak Stanko ki IV. *Ogrinc Angela t L, zbp I. (18/3) *Orovicz Štefanija ki II., t I„ zbp I. (30/n) Ovčjak Anica vi I., 11. *Pahor Lavoslav ki IV. (1/3) 3 © 34 s Pavlič Rajko ki I Pavšič Zorko t I. *Peršl Ivana ki VIII. (1/3) *Peršl Roza sp I. (31/i) Pessiak Izabela zbp I. Pessiak Viktorija zbp I. Pestotnik Anton ki I., t I., dijzb I. * Petelin Bogdan vi I., t II. Petelin Marija ki IV. * Petrič Minka zbp I. (13/2) Petsche Hermina ki VII. Pikel Alojzij vi II., h I. Pikel Bogomir vi II. Pirc Milena t II., zbp II. Planinšek Egon vi I. Pleiweiss Mirko ki I., t l. Počivalnik Emilija ki IV. Podgornik Dušan vi I., t I. Poljanšek Ignacij vi II. Popovič Desanka ki lil., l II. *Povše Erna sp V. (1/5) * Povšnar Janko vi I. (31/10) Požlep Franc vi j. Prosenc Josip vi I., t II. Punčuh Mirko ki III. Ravnihar Roman ki V. Ravnik Janko ki VI., vi I., h II. Ravnikar Ana ki IV. Ravnikar Josipina ki IV. Ravnikar Vincencija vi I., t I., zbp H. Reich Marta ki I., t I. Repič Jelica ki VI. Repič Ljudmila ki IV. *Rezunov Pavlina ki VII. (1/4) Ribnikar Olga t ll. *dr. Robida Ivan sp I. (1/3) Rogina Mira ki I., tl. Rosina Ernest vi I., t II. *Rovšek Ludovik vi II. (1/3) Rozman Edvin če I. Rožmanec Franja ki IV., zbp II. Rupar Marija ki IV., t II. Schlniedmayer Rafaela vi II., zbp II. Schrey Amon vi III., ens. Schrey Marija zbp II. Senekovič Dragotin vi III., ens. Seppe Ljudmila ki II., t II. Sever Melanija zbp II. Simonič Marija ki II. Sinkovič Milko vi I., t II. *Sirc Vinko vi I., t 1. (^/n) Sirnik Ljudmila ki VI. Skala Anton h I., dijzb II. Skrbinšek Štefanija sp I. Soss Elza ki VII. Soss Marija ki Vlil. Span Marija ki I., t 1. Stajer Minka ki V. Stare Dora ki III. *Stare Ludovik ki II., t II. (1/4) Starovasnik Danica vi I., t I. Steli Ivan ki I. Stoječ Rajko vi III., fl III., *h II. (31/1), ens., dijzb I. Suher Frančiška vi IV. *Svetek Anton sp III., komp. (16/5) Svetek Bogdana ki I., *t I., *zbp I. (13/->) * Svetek Elza sp I. (31/1) Šarabon Leopoldina ki I., t I., zbp I. Šarabon Roza zbp 1., t I. Savnik Bogdan ki VI., vi III. Savnik Meta vi II., zbp II. Savnik Olga vi II.. *zbp I. *Šeber Josipina ki I. (t 4/n) Šeme Helena ki II., t II., zbp II. Sesek Vida ki VI., h I. Šinkovec Ana ki IV. Šinkovec Karla ki VI. Šinkovec Marija ki VI. Šinkovec Miroslav ki II. Šivic Melita ki IV., zbp ll. Špalek Ivan ki II., *t I. (13/2) *Štamcar Vladimir sp I. (15/i) Štritof Niko ki VIII.. vi Vil., komp, komgl. Štritof Stanko ki VI. Štritof Vida ki III., zbp I. Šubic Stanko vi I., t II. Šušteršič Anica t II., zbp II. Šušteršič Josipina sp III. Šušteršič Roza t II., zb)) ll. Tekavčič Gusta ki IV., t I. Tekavčič Lizabeta ki I., t I. Tekavčič Marija ki V. ♦Tekavčič Marta 11. (1%) ♦Thaler Rezika sp I. (1/4) *Tischler Mihael vi I., t I. (1/3) Tome Viljem vi III. Tomič Emilija ki VII. Tominšek Emilija ki I., t I. Tominšek Pavla h I., konezb. Tominšek Vida zbp I. Tomšič Aleksander ki IV. m 35 m Torelli Marija ki I., t I. Trefalt Pavla t II., zbp II, pl. Trnkoczy Maruška ki I., *t I. pl. Trnkoczy Uhald ki I., *t Trost Anton ki VIII., če III., komp, komgl. Trost Ivan vi V, komgl. Trošt Josip t II., zbp II. Trošt Milan ki VII., vi IV., *li II. (13/2), ens., dijzb II. Trošt Rudolf sp I., li 1., dijzb II. Trstenjak Milena ki II. Trstenjak Nadina ki. II. Trstenjak Terezija ki II. *Turk Adela ki III., sp 1. (1/2) Turk Josip ki I., t I. Vadnal Angela ki II., t l. Vedlin Stanko vi I. Velepič Marija ki I., t I. Velkavrh Stanko vi l. Vidic Amalija ki IV. Vidmar Mira ki V. Vidmar Stana ki I., t I., zbp I. Vidmar Vera t I., zbp I. :|:Vdovec Angela ki I., t I. (30/n) Vončina Josip ki. II. Vrančič Vladimir ki II., t II. *Vremšak Milan vi III., t II. (1/i) Vukušič Štefanija t I., zbp I. Waschte Avgust ki V., *h II. (1/3), dijzb II. Zajc Ana ki I., t I., zbp I. Zajc Emilija ki I., t I., zbp I. Zemljič Slavko če l., dijzb ll. *Zupan Anton vi I., t L, zbp II. O/4) Zupanc Mira sp II., konczb. Zupanec Alma ki I., t l. Zupanec Anica ki V. Žargi Ivan ki IV., vi II., t I. Železnikar Ana ki VII. *dr. Žirovnik Janko ki VIII. (1/3) Žitnik Anton vi I., t I. Žnidaršič Terezija zbp 1. B. Izvanredni gojenci. a) Gojenci, ki so samo v dijaškem zboru. Babšek Ferdinand II Belak Josip I. Bole Andrej I. Božič Alojzij I. Bric Dominik II. Brovet Rupert II. Brus Lavoslav II. Cepuder Slavko II. Cerar Danilo 1. Dimnik Slavoj 11. Erzin Gabrijel II. Gostič Florijan II. Grilc Gabrijel II. Hinterlechner Franc Ilaš Henrik I. Jamnik Boleslav II. Jerše Milko II. Jocif Peter I. Juvan Maksimiljan I Kavčič Fran I. Kavčič Srečko II. Klopčič Janko I. Knapič Rudolf II. Kos Franc II. Košutnik Ludovil-Kozinc Franc I. Kramar Rudolf I. Kržan Pavel I. Kunaver Pavel II Lajovic Albin 11. Levec Mihael II. Mazi Viljem II. Mihelčič Ivan 1. Modic Peter 1. Muha Ivan II. Petkovšek Ivan II Premelč Stanko I Privšek Franc 1. Puhar Karel I. Rogi Alfred I. Rupnik Franc I. Sajovic Vinko 1. Schweiger Viktor 1 Skubic Štefan I. Smole Izidor II. Spiller Rudolf II. Srebre Bogomir II. Sterk Martin I. Suhadolnik Andrej Škof Franc II. Tavčar Ivan II. Trafenik Cvetko II. Tratnik Franc II. Trošt Franc II. Urbančič Anton II. Urbančič Josip II. Ustar Franc II. Volk Viktor II. Vošnjak Vinko I. Vrhovec Stanko II. Zagažen Ivan 1. b) Gojenke šolskih zavodov, ki so samo v koncertnem zboru. Sopran. Fajdiga Melanija Kump Leopoldina Lapajne Berta Meden Alojzija 3* i§3) 36 o Pišlar Josipina Praprotnik Antonija Sever Ljuba Steyer Beti Tavželj Ela Toplikar Julči Trošt Marija Vodušek Marija Zavrl Barbka Alt. Andolšek Irma Jovan Roza Kalin Ivanka Keršič Erna Medič Karla Nehan Minka Pleško Mici Pristovšek Fanči Rohrman Danica c) Gojenec, ki je samo v ensemblu: Pfeifer Josip. IV. Imenik gojencev po predmetih, razredih in učiteljih. I. a razred: * Aljančič Josip, :i:Aplenc Konrad, * Bizjak Ivanka, * Cerar Josip, Dolenec Vladimir, Fajdiga Palmira, :|:Galante Andrej, 'i:Galante Pavel, Galante Rozina, Gliha Maks, Horvat Rudolf, * Jelenič Jernej, Jugovič Marija, Juvanec Draga, Kavčič Frančiška, * Košak Anton, Košiček Josip, * Kramar Franc, Kranjc Bogomira, Krivic Karlota, Kunc Marta, Kus Alojzij, Kušar Ivan, Lasbacher Karol, Lasbacher Marija, *Leitgeb Albin, Lušin Ana, Mravlak Franc, Pavšič Zorko, Pestotnik Anton, *Sirc Vinko, Span Marija, Starovasnik Danica, *Špalek Ivan, Tekavčič Avgusta, Tekavčič Eliza, * Tekavčič Marta, :i:Tiscliler Mihael, Torelli Marija, Turk Josip, Vadnal Angela, :i:Volovec Angela, Vukušič Štefanija, Zajc Ana, Zajc Emilija. * Zupan Anton, Zargi Ivan. — I. b razred: Arko Ljudmila, Bahovec Ivan, Benedik Bogomir, Binder Franc, * Čretnik Marta, Fajdiga Edvard, * Frece Martin, Furlan Katinka, Gartner Zorana, Geiger Erika, Geiger Mercedes, Gore Marija, Grašek Janko, Hudnik Dragica, Hudovernik Zora, Ilešič Ljudmila, Koman Antonija, * Koželj Irma, ■"Koželj Marta, Kušar Nadina, Lavrenčak Viktor, * Ledenik Pavla, :!: Majaron Josip, Mally Danica, Mally Vera, :i: Ogrinc Angela, * Orovicz Štefanija, Ovčjak Anica, Pleiweiss Mirko, Podgornik Dušan, Ravnikar Vincencija, Reich Marta, Rogina Mira, * Svetek Bogdana, Šarabon Leopoldina, Šarabon Rozalija, Tominšek Emilija, *pl. Trnkoczy Maruška, *pl. Trnkoczy Ubald, Velepič Marija, Vidmar Stana, Vidmar Vera, Zupanec Alma, Žitnik Anton. — II. razred: Baran Julija, * Bratuž Vid, Božič Franja, Božič Jakob, Bevc Terezija, Čermak Ljudmila, Dermelj Ana, Faganel Stanka, Hudnik Božena, Hudnik Zdenka, Homan Darinka, Jebačin Miljutin, Keil Dora, Komar Ivan, Komar Marija, Klovar Štefanija, Kogoj Franc, Lavrenčič Marija, Lampe Ida, Lampe Ivanka, Ločnik Margareta, Marolt Berta, Modic Sofija, Pirc Milena, Popovič Desanka, * Petelin Bogdan, Prosenc Josip, Ribnikar Olga, Rosina Ernest, Rupar Marija, Seppe Ljudmila, Sinkovič Milko, * Stare Ludvik, Šeme Helena, Šubic Stanko, Šušteršič Ana, Šušteršič Rozalija, Trefalt Pavla, Trošt Josip, Vrančič Vladko, *Vremšak Milan. A. Glasbena teor:ja. I. Splošna glasbena teorija. Učitelj: J. Pavii«. m 37 m 2. Harmonija. Učitelj: M. Hubad. I. razred: Bole Pavla, Čuček Vera, Dernovšek Janko, Ferlinc Bogdan, Glovacki Kazimir, Ličar Ciril, Pikel Alojzij, Skala Anton, * Stoječ Rajko, Sesek Vida, Tominšek Pavla, Trošt Rudolf. II. razred: *Bradaška Marija, * Govekar Mirko, Kržan Franc, Ravnik Janko, * Trošt Milan, *Waschte Avgust. 3. Kompozicija. Učitelj: J. Prochžzka. * Svetek Anton ml., Štritof Niko, Trost Anton. B. Petje. 1. Zborovo petje. a) Šolski zbor za deške in dekliške glasove. Učitelj: M. Hubad. I. razred: * Božič Frančiška, Dolenec Franc, Dolenec Vladimir, Fajdiga Edvard, Fajdiga Palmira, Hudovernik Zora, Ilešič Ljudmila, Jugovič Marija, Koman Antonija, * Koželj Irma, * Koželj Marta, * Kušar Nadina, * Ledenik Pavla, Lindtner Maksima, Mally Danica, Mally Vera, * Ogrinc Angela, *Orovicz Štefanija, Pessiak Izabela, Pessiak Viktorija, * Petrič Minka, * Svetek Bogdana, Šarabon Leopoldina, Šarabon Roza, * Savnik Olga, Štritof Vida, Tominšek Vida, Vidmar Stana, Vidmar Vera, Vukušič Štefanija, Zajc Ana, Zajc Emilija, Žnidaršič Terezija. — II. razred: Bevc Terezija, Bischof Adolfina, Burja Kristina, Burja Marija, Christof Pavla, Dermelj Ana, Faganel Stanka, Hudnik Božena, Hudnik Zdenka, Kambič Otilija, Klovar Štefanija, Knez Mira, Kollaritsch Franc, Kollaritsch Oton, Lampe Ida, Mladič Eleonora, Modic Sofija, Pirc Milena, Ravnikar Vincencija, Rožmanec Franja, Schmiedmayer Rafaela, Schrey Marija, Sever Melanija, Šavnik Meta, Šeme Helena, Šivic Melita, Šušteršič Anica, Šušteršič Roza, Trefalt Pavla, Trošt Josip, * Zupan Anton. b) Šolski zbor za moške glasove (»Dijaški zbor«). Učitelj: M. Hubad. I. razred: Belak Josip, Bole Andrej, Božič Alojzij, Cerar Danilo, Ilaš Henrik, Jocif Peter, Juvan Maksimilijan, Kavčič Franc, Klopčič Janko, Košutnik Ljudevit, Kozinc Franc, Kramar Franc, Kramar Rudolf, Kržan Pavel, Mihelčič Ivan, Modic Peter, Pestotnik Anton, Privšek Franc, Puhar Karol, Rogi Alfred, Rupnik Franc, Sajovic Vinko, Schvveiger Viktor, Skubic Štefan, Sterk Martin, Štojec Rajko, Suhadolnik Andrej, Vošnjak Vinko, Zagažen Ivan. — II. razred: Babšek Ferdinand, Božič Jakob, Bric Dominik, Brovet Rupert, Brus Lavoslav, Cepuder Slavko, Dernovšek Janko, Dimnik Slavoj, Erzin Gabriel, Gostič Florijan, Grilc Gabriel, Hinterlechner Franc, Jamnik Boleslav, Jerman Ivan, Jerše Josip, Jerše Milko, Kavčič Srečko, Knapič Rudolf, Kos Franc, Križaj Josip, Kunaver Pavel, Lajovic Albin, Levec Mihael, Mazi Viljem, Muha Ivan, Petkovšek Ivan, Premelč Stanko, Skala Anton, Smole Izidor, Spiller Rudolf, Srebre Bogomir, Škof Franc, Tavčar Ivan, Trafenik CVetko, Tratnik Franc, Trošt Franc, Trošt Milan, Trošt Rudolf, Urbančič Anton, Urbančič Josip, Ustar Franc, Volk Viktor, Vrhovec Stanko, V/aschte Avgust, Zemljič Slavko. @ 38 m c) V koncertnem zboru gojenke šolskih zavodov. Učitelj: M, Hubad. Sopran: Bole Pavla, Fajdiga Melanija, Franke Nelca, Kobler Danica, Kobler Vida, Križman Marija, Kump Leopoldina, Kunej Angela, Lapajne Berta, Meden Alojzija, Mikuš Ana, Munda Ivanka, Pišlar Josipina, Praprotnik Antonija, Sever Ljuba, Steyer Betka, Tavželj Ela, Tominšek Pavla, Toplikar Julči, Trošt Marija, Vodušek Marija, Zavrl Barbka, Zupanc Mira. — Alt: Andolšek Irma, Jerše Štefanija, .lovan Roza, Kalin Ivanka, Keršič Erna, Košir Albina, Medič Karla, Nehan Minka, Pleško Mici, Pristovšek Fanči, Rohrman Danica. 2. Solopetje. a) Učitelj: Fr. Gerbič: 1. razred: Del Cott Hermina, *Svetek Elza, Trošt Rudolf. — II. razred: Matjan Franc. — III. razred: Del Cott Hedviga, *Svetek Anton ml. — IV. razred: Dr. Kozina Pavel. — V. razred: Malič Angela. b) Učitelj: M. Hubad: I. razred: * Avčin Franc, Bole Pavla, Franke Nelca, Jerman Ivan, Ježič Milica, * Kenda Robert, Križaj Josip, Kunej Angela, * Mikuš Ana, *Peršl Roza, *dr. Robida Ivan, Skrbišek Štefanija, *Štamcar Vladimir, *Thaler Terezija, *Turk Adela. — II. razred: Bartl Marija, Hrast Ivanka, Kulavicz Giza, Zupanc Mira. — III. razred: pl. Foedransperg Jeanetta, Šušteršič Josipina. — V. razred: *Povše Erna. C. Klavir. a) Učitelj: Fr. Gerbič: I. razred: *Aplenc Konrad, * Bratuž Vid, * Fortič Zdravko, Furlan Marica, Horvat Rudolf, Josin Ana, Josin Magda, Kastelic Teodora, Klimet Vladimir, * Košak Anton, Pleiweiss Mirko, Steli Ivan, Šarabon Leopoldina, Zajc Ana, Zajc Emilija. — II. razred: Furlan Katinka, Keil Dora, Ločnik Margareta, Seppe Ljudmila, * Stare Ludvik, Šeme Helena, Trstenjak Milena, Trstenjak Nadina, Trstenjak Terezija, Vadnal Angela. — III. razred: Babič Vera, Bevc Terezija, Božič Jakob, Dermelj Ana, Kambič Otilija, Lampe Ivana, Punčuh Mirko. — IV. razred: Počivalnik Emilija, Šinkovec Ana, Tomšič Aleksander. — V. razred: Waschte Avgust. VI. razred: Jerše Štefanija, Šinkovec Karla, Šinkovec Marija. —VII. razred: Železnikar Ana. — VIII. razred: Bajde Rudolf. b) Učitelj; J. Prochdzka: I. razred: Kavčič Frančiška, * Koželj Marta, * Ledenik Pavla, Span Marija, Svetek Bogdana, Tekavčič Lizabeta, Vidmar Stana, *Volovec Angela, Zupanec Alma. — II. razred: Faganel Stanka, Gore Marija, Kunc Marta, *Orovicz Štefanija, Špalek Ivan. — III. razred: Bloudek Edvarda, Gilly Alfonz, Popovič Desanka, Stare Dora. —IV. razred: pl. Ballogh Irma, Bloudek Zdenka, Breskvar Mara, Ferlinc Bogdan, Franke Anica, Juvanec Draga, Košir Albina, Križman Marija, Kump Stana, * Pahor Lavoslav, Ravnikar Josipina, Rupar Marija, Tekavčič Gusta, Vidic Amalija. V. razred: Del Cott Hermina, Lavrenčič Marija, Ličar Ciril, Lukan Adriena, Stajer Minka, Tekavčič Marija, Vidmar Mira, Zupanec Anica, — VI. razred: Ravnik Janko, Sirnik Ljudmila, Šavnik Bogdan, Šešek Vida. — VII. razred: Bevc Justina, Govekar Mirko, Kobler Danica, Lavrenčič Milena, Munda Ivanka, Petsche Hermina, *Resunov Pavlina, Soss Elza, Tomič Emilija. — VIII. razred: Kilar Anica, *Peršl Ivanka, Soss Marija, Štritof Niko, Trost Anton, *dr. Žirovnik Janko. @i 39 m c) Učitelj: J. Vedral. II. razred: Čuden Franc. č) Učitelj: J. Pavčič: I. razred: Gartner Zorana, Jugovič Marija, Pavlič Rajko, Pestotnik Anton, Turk Josip. — II. razred: Čermak Ljudmila, Ločnik Viljem, Simonič Marija. — III. razred: Lampe Ida, Marolt Berta. — IV. razred: Andrejčič Olga, Rožmanec Frančiška, Zargi Ivan. — VI. razred: Bischof Adolfina, Detela Franc, Detela Lucija. d) Učiteljica: KI. Praprotnik: I. razred: * Čretnik Marta, Galante Rozina, Hudnik Dragica, Kušar Nadina, Kranjc Bogomira, Lasbacher Karel, Lasbacher Marija, Lušin Ana, Reicli Marta, Rogina Mira, Tominšek Emilija, Torelli Marija, pl. Trnkoczy Maruška, pl. Trnkoczy Ubald, Velepič Marija. — II. razred: Lukane pl. Savenburg Maks, Kogoj Franc, Šinkovec Miroslav, Vončina Josip, Vrančič Vladimir. — III. razred: pl. Ballogh Valerija, Hudnik Božena, Hudnik Zdenka, Knez Mira, Koch Vida, Mally Vida, Modic Sofija, Štritof Vida, *Turk Adela. — IV. razred: Burja Marija, Christof Pavla, Komar Marija, Maček Josipina, Novak Stanko, Petelin Marija, Repič Ljudmila, Šivic Melita. — V. razred: Dobida Joško, Ravnikar Roman. — VI. razred: Bizjak Marija, Repič Jelica, Štritof Stanko. — VII. razred: Bole Pavla, Trošt Milan. Č. Violina. Učitelj: J. Vedral. 1. razred: * Aljančič Josip, Baran Julija, Bahovec Ivan, Benedik Mirko, Binder Franc, * Cerar Josip, Dolenec Vladimir, Fajdiga Edvard, * Frece Martin, * Galante Andrej, * Galante Pavel, Gilly Alfonz, Gliha Maks, Grašek Janko, Hieng Herman, Hirschman Marija, Homan Darinka, Jebačin Miljutin, Košiček Josip, Krivic Karlota, Klinc Karel, Kump Stana, Kus Alojzij, Kušar Ivan, *Lavrenčak Viktor, *Leitgeb Albin, * Majaron Josip, Mladič Eleonora, *Mravlak Franc, Ovčjak Anica, * Petelin Bogdan, Planinšek Egon, Podgornik Dušan, Požlep Franc, Ravnik Janko, Ravnikar Vincencija, Rosina Ernest, Sinkovič Milko, *Sirc Vinko, Starovasnik Daniela, Šubic Stanko, *Tischler Mihael, Vedlin Stanko, Velkavrh Stanko, * Zupan Anton, Žitnik Anton. — II. razred: Čuden Franc, Gorišek Josip, *Grebenc Terezija, Jerše Josip, Kollaritsch Franc, Komar Ivan, Mikuš Ana, Noč Marija, Novak Leon, Pikel Alojzij, Pikel Bogomir, Poljanšek Ignacij, *Rovšek Ludovik, Schmiedmayer Rafaela, Šavnik Meta, Šavnik Olga, Zargi Ivan. — III. razred: Arko Stanko, Bajde Rudolf, Dernovšek Janko, *Favai Ivan, Jebačin Vladimir, Schrey Amon, Senekovič Dragotin, Stoječ Rajko, Tome Viljem, Vremšak Milan. — IV. razred: Giowacki Kazimir, Jenko Avgust, Kržan Franc, Ločnik Viljem, Suher Frančiška, Trošt Milan. — V. razred: Trost Ivan. VII. razred: Dežela Mirko, Štritof Niko. D. Čelo. Učitelj: 0. Zuska (J. Heyda). I. razred: Rozman Edvin, Zemljič Slavko.— II. razred: Dernovšek Janko. — III. razred: Trost Anton. E. Flavta. Učitelj: f\. Breznik. II. razred: Kollaritsch Oton. — III. razred: Stoječ Rajko. m 40 m F. Ensemble na gosli. I. violina: Glowacki Kazimir, Dernovšek Janko, Pfeifer Josip. II. violina: Trošt Milan, Stoječ Rajko, Bajde Rudolf. — III. violina: Kržan Franc, Senekovič Dragotin, Schrey Amon. — IV. violina: Jenko Avgust, Ločnik Viljem, Jebačin Vladimir. G. Komorna glasba. Kvartet na gosli. Učitelj: J. Vedral. Štritof Niko, I. vi., Trost Ivan, II. vi., Anton, čelo. 000 Dežela Mirko, viola, Trost V. Statistika glasbene šole I. 1906/7. 30,s 1. Število gojencev. Vpisanih je bilo: 1. rednih gojencev.................... 2. izrednih, in sicer ki so bili samo a) v dijaškem zboru . . . 61 b) v koncertnem zboru ... 22 c) v ensemblu...................... 1 84 Skupaj vseh vpisanih gojencev . . Tekom leta jih je popolnoma izstopilo: 1. rednih ............................ 2. izrednih........................... 392 4!) Skupaj . 49 Število gojencev koncem leta 1906/7: 1. rednih.......................................259 2. izrednih......................................84 rednih gojencev: a) Slovencev b) Nemcev c) Čehov č) Hrvatov d) Srbov e) Rusov /) Lahov Skupaj gojencev koncem leta . 343 bilo 3. Po rojstnem kraju je bilo rednih gojencev: 285 «) iz Ljubljane .... 144 7 b) od drugod iz Kranjskega 110 7 c) iz Štajerskega .... 29 2 č) „ Primorskega . . . 8 3 d) „ Dalmacije .... 3 1 e) „ Hrvatske in Reke . 3 3 f) „ Češkega 3 308 S) „ Moravskega .... 2 h) „ Nižjeavstrijskega . . 3 i) „ Solnogradskega 2 J) „ Rusije I Skupaj © 41 © >2 O O 3 O) S 5= *= O O ss s o a £ •osgSg dl U g - 4) 4) S-C-gs ES=2ag= — cvj O.— O (rt =3.0 0._ a, c H c U 3 05 00 ~ CM co CM co '+-' ro _ ir» cs CM O O. •C >3 3 3 *** co co co GO CD 00 05 CM CO CM lO co iO c CY >o u. !) Male številke značijo število onih, ki so tekom leta izstopili. m 42 © 5. Po številu obiskovanih predmetov. Po 1 glasbeni predmet je obiskovalo 121 rednih, 84 izrednih, skupaj 205 „ 2 glasbena predmeta „ „ 147 „ — „ „ 147 „ 3 glasbene predmete „ „ 34 „ — „ „ 34 ,i 4 „ „ ,, i, 3 „ „ ,, * ^ „ ,r) glasbenih predmetov „ „ 3 „ „ „ 3 Skupaj . 308 rednih, 84 izrednih, skupaj 392 6. Šolnine oproščenih (popolnoma ali deloma) je bilo v 1. tečaju (5 mesecev in pol) 47 gojencev v skupni svoti 1078 K, v 2. tečaju (4 mesece in pol) 57 gojencev v skupni svoti 990 K, v obeh tečajili skupaj za 20(58 K. an VI. Naznanila za pričetek prihodnjega šolskega leta. Pričetek šole. Šolsko leto 1907/8 se v društveni glasbeni šoli prične dne 18. septembra. Vpisovanje se bode vršilo v soboto 14., v p o n d el j e k 16. dopoludne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. ure, v nedeljo 15. in v torek 17. dopoludne od 9. do 12. ure v II. nadstropju društvene hiše v Vegovih ulicah št. 5. Vpisovanje v dijaški moški zbor bo v po n d el j ek 23. septembra od 6. do 7. ure. — V torek 17. septembra popoludne ob 1/2 5. uri naj pridejo vsi redni učenci v pevsko dvorano (II. nadstropje), da se jim ondi naznani razdelitev ur. Redni pouk v vseh predmetih razven dijaškega zbora se prične v sredo 18. septembra. V interesu učencev je, da se z vpisom ne odlaša, ker si more le tisti izbrati ugodne ure pouka, ki se je pravočasno vpisal. Po 17. septembru se vpisujejo učenci le izjemoma še, a zadovoljiti se morajo s tistimi urami, It i so še na razpolago. Učni predmeti. »Glasbena Matica" kot slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu, kompoziciji in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, vaditi in izobraževati se v orkestralnih ensemble - vajah, ki se vrše redno vsak teden, in v komorni glasbi. Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih. Učiteljstvo in vodstvo. Na zavodu poučuje osem učiteljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom gospoda koncertnega vodje Mateja Hubada in pod administrativnim vodstvom gospoda šolskega ravnatelja Frana Gerbiča. Učni načrt glej str. 24.—31. izvestja. Pogoji sprejema: 1. društvenina staršev 4 K na leto; 2. vpisnina za vsakega učenca 2 K; © 43 o 3. ukovina: a) za klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas in flavto po 4 K na mesec ; b) za solopetje po 8 K na mesec; c) „ glasbeno teorijo po 2 K vsako polletje; č) „ harmonijo po 2 K na mesec kot edini glavni predmet ali kot postranski predmet poleg klavirja, violine ali solopetja, po 1 K na mesec kot obvezni predmet za vse učence od 5. razreda klavirja in violine, odnosno 4. razreda solopetja naprej; d) za kontrapunkt po 4 K na mesec; e) „ kompozicijo po 4 K na mesec; /) „ glasbeno zgodovino po dogovoru; g) „ zborovo petje v šolskem zboru po 2 K vsako polletje. Učenci, ki žele, da se jim čas pouka v šoli pomnoži, plačajo primerno višjo ukovino. Navodilo za vplačevanje. 1. Društvenino in vpisnino, ki se v nobenem slučaju ne povrneta, je vsakemu vplačati takoj pri vpisu. Društvenine prosti so le oni po § 6. dr. pr. — 2. Ukovine je vplačati začetkom šolskega leta za poldrugi mesec (do konca oktobra), in sicer ali takoj pri vpisu ali 1. oktobra, za nadaljnje mesece vselej prvega, le 1. junija zopet za poldrugi mesec (do 15. julija), če traja pouk do 15. julija. Ukovino tekom leta pobira društveni sluga na domu učencev. Kdor vstopi tekom leta v prvi polovici kakega meseca, plača za cel dotični mesec, kdor pa vstopi v drugi polovici kakega meseca, plača za tisto polovico in za cel prihodnji mesec pri vpisu. - 3. Za teorijo in šolsko petje se plačuje za prvo polletje 1. novembra, za drugo 1. aprila. Kdor pozneje vstopi, plača ob vstopu za celo tekoče polletje. — 4. Nameravani popolni izstop ali iz kakega posameznega predmeta se mora vsaj do 20. dotičnega meseca naznaniti šolskemu ravnatelju; sicer je dolžan dotičnik plačati ukovino še za prihodnji mesec. Kdor izstopi iz teorije ali šolskega petja pred 1. novembrom ali 1. aprilom, je zavezan plačati ukovino za celo dotično polletje. 5. Kdor izstopi, ker ni bil oproščen, je dolžan plačati ukovino za čas do priglašenega izstopa. — 6. Kdor navzlic opominu za dva meseca ostane z ukovino na dolgu, se smatra izključenim in dolg se iztirja. Dokler ni dolg poravnan, se dotičnik ne vpiše več v glasbeno šolo. Oproščenje šolnine. V resnici revne, marljive in nadarjene učence oprosti odbor plačevanja šolnine popolnoma ali deloma. Pismene prošnje za oproščenje, naslovljene na odbor „Cilasbene Matice", se morajo pri šolskem ravnateljstvu vlagati za vsako polletje iznova, in sicer v prvem tečaju takoj pri vpisu, v drugem ob začetku drugega tečaja. Priložiti je prošnjam ne čez leto stari ubožni list in zadnje spričevalo „Glasbene Matice". Prosilci morajo imeti v glavnih predmetih vsaj „hvalno“ (2), v postranskih vsaj „dobro“ (3). Prošnje, ki ne odgovarjajo vsem tem predpisom, se ne upoštevajo. Na novo vstopivši učenci se v prvem polletju šolnine ne oproste. Takisto se nihče ne oprosti šolnine za teorijo in zborovo petje v šolskem zboru, ker je preneznatna (po 2 K od predmeta na semester). Uradne ure šolskega ravnatelja so pozimi od 1/4 5. do 1/4 (>., poleti od 1/4 6. do 1/4 7. popoludne. Vsako popraševanje glede katerekoli šolske stvari naj se vrši samo ob tem času, ker bi se ob vsakem drugem času le pouk motil. V. ^Glasbena Matica" kot koncertni zavod v ?(Vl. sezoni rednih društvenih koncertov 1906/7. Koncertni vodja gospod Matej Hubad. IžS © ES Koncerte prireja društvo: 1.) s pevskim zborom »Glasbene Matice", 2.) /. učitelji in gojenci glasbene šole, 3.) z vojaškim orkestrom, pomnoženim navadno z nekaterimi društvenimi člani in gojenci, 4.) z domačimi in tujimi, osobito slovanskimi umetniki. Društvo pa tudi pospešuje koncerte slovanskih društev in umetnikov s tem, da j)revzema aranžema. V sezoni 1906/7 je društvo priredilo 4, odnosno 6 velikih koncertov, ker sta se dva ponavljala, dalje 1 koncert in 2 produkciji gojencev glasbene šole, skupaj 9 javnih koncertnih nastopov. i. Sodelovalci pri koncertih. a) Pevski zbor »Glasbene Matice«. S pevskim zborom so se priredili koncerti dne 12. novembra, 13. in 27. januarija, 7. in 8. maja in 6. junija. Gospica Bartl Marija 1. 2. „ Blinc Zora 3. 4. „ Bole Pavla „ Clemenz Poldi „ Cvetko Mici „ Dežela Davorinka „ Dolenc Jerica „ Fajdiga Melanija 1 Gospa Ferjančič Julija Gospica Franke Nelca 1. 3 „ Gabršek Vida „ Globočnik Helena „ Gomilšek Dragica Sopran. 3.*) Gospica Hernko Mira 1. 2. 3. „ Jeretina Ema „ Kermavner Anica 3. „ Kobler Danica 1. 3. 4. „ Kobler Vida 1. 3. 4. 1. Gospa Kocmur Ljubica 1. 2. Gospica Krejči Mici . 2. 3. „ Križman Mici „ Kump Poldi . 4. „ Kunej Angela 1. 2. 3. „ La|)ajne Berta 1. 2. 1. Gospa Lindtner Marija 1. 2. 3. 2. 3. Gospica Lindtner Marta 1. 2. 3. *) Številke pri imenih pomenjajo, pri katerem izmed štirih koncertov je kdo sodeloval. Kot prvi koncert se šteje oni 12. novembra, kot drugi oni 13. in 27. januarija, kot tretji oni 7. in 8. maja, kot četrti oni 6. junija. Kjer ni nič številk pri imenu, pomeni, da so dotičniki sodelovali pri vseh štirih koncertih. sa 45 m Oospica Lindtner Martina 1. 2. 4. Maier Jožica 1. 2. Meden Lojzika 1. 3. 4. Medič Fanči Mik uš Anica Mil iUS Slavica Munda Ivanka 3. 4. Odlasek Minka Peterlin Pavla 1. 2. Pišlar Josipa 1. 2. 3. Poljanec Jela Praprotnik Milica Praprotnik Tončka Presker Poldka 1. 2. 3. Presker Tončka 3. Gospa Ravnihar Antonija Gospica Ravnihar Pepica 3. 4. Regali Mira 1. 2. Rekar Nesta Sark Albina Senekovič Filomela Senekovič Pavla Gospica Adamič Antonija 3. Andolšek Irma 3. Andolšek Marta 3. Ažman Marija 3. Borštnik Vida Božič Roza Ferjančič Anica Jerše Stefica 1. 2. Jovan Roza Kaligar Emilija Keržič Erna Kokalj Rika 3. Košir Albina Kunej Olga 1. 2. Ladiha Anica 1. 2. Maier Anica 1. 2. Malič Angela 1. 2. 3. Gospa Mandeljc Julija Gospica Medič Karla „ Milavec Franica 3. Nosan Minka 1. 2. 3. Gospica Sever Ljuba L 2. 3. Simonič Mira Singer Hedvika 1. 3. Sirnik Mila 3. 4. Skrbinšek Fini 1. 2. 3. Steyer Beti Strauss Malči 1. 2. 3. Suhar Franci 4. Šinkovec Karla Šinkovec Mimica Škerl Anica Štamcar Tončka Tavželj Ela 2. 3. 4. Tominšek Pavla Tominšek Ksavera Toplikar Julči Trošt Marija Vidmar Bogumila 1. 2. Vodušek Marija Zavrl Barbka L 2. 3. Zupanc Mira. Alt. Gospica Odlasek Milica Gospa Pavčič Danijela Gospica Pleško Cirila 3. Pleško Mici 3. Poljanec Ana Prijatelj Ivanka 1. 2. Pristovšek Fanči Rekar Angela 1. 2. Rohrinann Danica Rozman Erna 1. 2. Sever Cenka 1. 2. 3. Sodnik Marija 3. 4. Somrak Ana Strauss Mira 1. 2. Šerko Marija 1. 2. 3. Tomec Štefanija 3. Ulrich Rezi 3. 4. Uršič Marija 1. 2. 3. yilman Cilka 1. Železnikar Ana 1. 2. 3. I. tenor, gospodje: Avčin Fran 2, 3. Juh Avgust Juh Josip Kosem Josip dr. Kozina Pavel 1. 2. 3. Koželj Alojzij 1. 3. 4. Matjan Fran 1. 3. 4. Prek Jakob L m 46 m Razinger Anton 1. 3. 4. Volta Anton Rus Franjo Zotmann Karel dr. Stojan Ivan 3. 4. Žebre Alojzij 1. 2. 3. II. tenor, gospodje: Colner Janko Rus Josip Drmelj Ludovik Splichal Ivan Marolt Fran Stegnar Vinko Ozimič Leon 1. 2. Stamcar Avgust Pelan Oton 1. 2. 4. Štritof Anton Rozman Edvin 1. 2. 3. Železnik Albin I. bas, gospodje: Adamič Anton 1. Bekš Josip 1. Božič Mirko 1. 2. Čadež Matko 1. 2. Dolinar Fran 2. 3. 4. Grm Fran 1. 2. 3. Gruden Mirko Jerman Anton 2. 3. Jeršinovič Anton 2. 3. 4. Kocmur Ivan dr. Kušar Valentin 2. 3. Martinc Anton 3. 4. dr. Orel Ivan 2. 3. 4. Pavlin Friderik Pečnik Fran 3. 4. dr. Ravnihar Vladimir Ravnikar Vekoslav 1. 2. 4. Rozman Konrad Sedlar Avgust 3. 4. Završan Ivan. II. bas, gospodje: dr. Bezjak Janko Knific Fran Lassbacher Karel Lovše Anton 2. 3. 4. Pintar Anton Snoj Josip 2. 3. 4. Šebenik Dragotin Škarja Ivan Šulgaj Alojzij 1. 2. 4. Tominc Fran 3. 4. VVolf Anton 2. 4. dr. Žirovnik Janko 1. 2. Sopran Alt . Zenski zbor Tenor I. Tenor II Bas I. . Bas II. Moški zbor . . . 41 110 . . . 14 . . . 12 . . . 20 . . . 12 58 Sku paj 168 b) Orkester. Godba c. in kr. pešpolka št. 27. je sodelovala 18. in 27. januarija, 7. in 8. maja. — Oddelek godbe c. in kr. pešpolka št. 97. je sodeloval 7. in 8. maja. — Orkester je bil vsakokrat pomnožen z nekaterimi člani in gojenci »Glasbene Matice". m 47 m c) Solisti. Gospoda Ernesto vitez Ca m m aro ta, operni pevec iz Zagreba (tenor), in Julij Betetto, operni pevec v Ljubljani (bas), sta sodelovala 13. in 27. januarija, 7. in 8. maja. — Gospa Jeanetta pl. dr. Foedran-spergova, gojenka „Glasbene Matice" (sopran) in gospa Ivica dr. Wagnerjeva, privatna učenka šole M. Hubadove (alt), sta sodelovali 7. in 8. maja. — Gospici Josipi n a Šušteršič (sopran) in Angela Malič (alt), gojenki „Glasbene Matice" sta sodelovali 13. in 27. januarija. c) Tuji umetniki. Dne 12. novembra »Sevčikov kvartet": gg. Bohuslav Lhotsky (1. violina), Karel Pro c baz k a (2. violina), Karel Moravec (viola), Bedrich Vaška (violončelo). d) Gojenci glasbene šole. Dne 7. in 8. maja je sodelovalo 12 gojenk „šolskega zbora" in 45 gojencev »dijaškega zbora" pri „Requiemu“. Dne 20. decembra (šolski koncert) so sodelovali: gdč. Ana Kilar in Angela Malič, gg. Miroslav Dežela, dr. Pavel Kozina, Anton Svetek ml., Niko Štritof, Anton in Ivan Trost. Dne 15. junija (javna produkcija) so sodelovali: gdč. Marija Bartl, Justina Bevc, Danica Kobler in Ana Železnikar, gg. Kazimir Giowacki, Viljem Ločnik, Rajko Stoječ in Rudolf Trošt. Dne 18. junija (javna produkcija) so sodelovali: gdč. Pavla Bole, Ivanka Hrast in Mici Soss, gg. Rudolf Bajde, Josip Križaj in Ivan Trost. 2. Koncertni vzporedi 1906/7. Koncert dne 12. novembra v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma". Sodelovali so: slavni češki „Ševčikov kvartet": gg. Bohuslav Lhotsky (I. violina), Karel Prochazka (2. violina), Karel Moravec (viola), Bedrich Vaška (violončelo), dalje gospod Josip Prochazka, skladatelj in učitelj »Glasbene Matice11 (klavir), in pevski zbor »Glasbene Matice" pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada. — Vzpored: 1. W. A. Mozart: Komorni kvartet, B-dur. I. Allegro vivace assai, II. Menuetto — Moderato- III. Adagio. IV. Allegro assai. 2. A. Bazzirti: Ples palčkov, za gosli s spremljevanjem klavirja. b) D. P^fcrflpanlkfSes, | za vi,,lončel° s spremljevanjem klavirja. 4. a) St. St. Mokranjac: Kozar, Srbsko-makedonski mešan zbor. 6) Josip Prochazka: Ljubezen. Mešan zbor. Poje pevski zbor ..Glasbene Matice". 5. A. Dvordk: Komorni kvartet, F-dur, op. 96. I. Allegro ma non troppo. II. Lento. III. Molto vivace. IV. Vivace ma non troppo. Šolski koncert gojencev »Glasbene Matice“ dne 20. decembra v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma". — Vzpored: 1. Fr. Chopin: Balada v g-molu za klavir. Svira g. Niko Štritof. (Šola g. J. Prochazke). 2. Ch. Biriot: Koncert za gosli št. 8, I. stavek. Svira g. Miroslav Dežela. (Šola g. J. Ved ra 1 a). 3. a) br. Schubert: Smrt in deklica. b) Fr.Gerbič: Arija Barbe iz opere ,,Kres“. Poje gdč. Angela Malič. (Šola g. Fr. Gerbiča). © 48j' © 4. A.Bvordk: Variacije za klavir. (Thema con variazioni). Svira g. Anton Trost. (Šola g. J. Prochaz-ke). 5. a) Fr. Schubert: Radovednež. b) R.Wagner: Romanca Wolframa iz opere „Tannhauser“. Poje gospod Anton Svetek. (Šola g. Fr. Gerbiča'1. 6. E. Grieg: Sonata za gosli in klavir v e-niolu. I. stavek. Svira na gosli g. Niko Štritof (šola g. J. Vedrala), na klavir gdč. Ana Kilar (šola g. .1. Prochazke). 7. a) Fr.Gerbit: „Želel bi, da bil bi ptica“. b) R. Schumann: ,.Ljubi moj, ti zreš“. c) G. Mayerbeer: Romanca Raoula iz opere ,,Hugenoti“. Poje gospod dr. Pavel Kozina. (Šola g. J. Gerbiča). Na violi spremlja g. Miroslav Dežela. 8. J.Haydn: Komorni kvartet št. 34. Svirajo: I. vi. Niko Štritof, II. vi. Ivan Trost, violo Mirko Dežela (šola g. J. Vedrala), čelo Anton Trost (šola g. O. Zuske). Veliki ljudski koncert dne 13. januarija v veliki dvorani hotela „Union“ pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada. Sodelovali so: gdč. Josipina Šušteršič (sopran), gdč. Angela Malič (alt), g. Ernesto vitez Cammarota, operni pevec iz Zagreba (tenor), g. Julij Betetto, operni pevec (bas), pevski zbor „Glasbene Matice" in orkester c. in kr. pešpolka št. ‘27., pomnožen z nekterimi člani „Glasbene Matice11. — Vzpored: 1. Anton Foerster: Turki na Slevici. Besede spisal Josip Stritar. Za samospeve, mešan zbor in orkester. Op. 75. (Nova slovenska izvirna skladba, prvikrat izvajana.) Tenor-solo.......................g. Ernesto vitez Cammarota. Bas-solo............................ Julij Betetto. Sopran-solo......................gdč. Josipina Šušteršič. Alt-solo............................ „ Angela Malič. 2. a) Orefice: Arija, b) „ Smrt Chopina iz opere ..Chopin". c) Anton Nedved: Pogled v nedolžno oko. Poje g. Ernesto vitez Cammarota. Na klavir spremlja Niko Štritof. 3. a) Ludovik Hudovernik: V celici. Basovski samospev s spremljevanjem klavirja in mali moški zbor. Bas-solo poje g. Julij Betetto, spremlja Niko Štritof. b) Stanko Premrl: Lilije. Mešan zbor. c) Anton Nedved: Nazaj v planinski raj! Mešan zbor. 4. Karel Bendi-: Švanda dudak. Narodna pravljica. Besede spesnil Jaroslav Vrchlicky. Za soli* mešan zbor in orkester. Švanda dudak (tenor-solo) ... g. Ernesto vitez Cammarota. Tujec (bas) ............................ Julij Betetto. Marinka (sopran).................... gdč. Josipina Šušteršič. NB. „Pogled v nedolžno oko“, „V celici" in „Nazaj v planinski raj“ se pojo v spomin Simon Gregorčiča. Drugič veliki ljudski koncert dnč 27. januarija istotam, z istimi sode-lovalci in z istim vzporedom, le v 2. točki a) in b) je pel g. Cammarota mesto Orefičevih skladb: a) Josip Hatze: Kad mlidijah umrijeti. b) Josip Hatze: Ti . . . ! Dva velika koncerta dnč 7. in 8. maja v veliki dvorani hotela „Union“ pod vodstvom g. konc. vodje M. Hubada. Sodelovali so: gospa Jean et ta pl. dr. Foedransperg-ova (sopran-solo), gospa Ivica d r. Wag n e r - j e v a (alt-solo), gospod Ernesto vitez Cammarota, operni pevec iz Zagreba (tenor-solo), gospod Julij Betetto, operni pevec slovenskega gledališča (bas-solo), pevski zbor »Glasbene Matice41 z oddelkom šolskega zbora (210 pevk i n pevcev), veliki orkester: popolna godba c. in kr. pešpolka št. 27 iz Ljubljane, oddelek vojaške godbe c. in kr. p e š p o 1 k a št. 97. iz T r s t a in nekateri člani „Glasbene Malice". (Orkester broječ 74 godcev. Vseh sodelujočih 289.) Izvajal se je @ 49 © „Requiem“ (črna maša). Zložil Giuseppe Verdi. I. Requiem in Kyrie, zbor in štirje solisti. II. Dies irac, soli in zbor: 1. Dies irae, (Dan jeze), zbor. 2. Tuba mirum, zbor. 3. Mors stupebit, bas-solo. 4. Liber scriptus, alt-solo in zbor »Dies irae«. 5. Quid sum miser, trospev solistov (sopran, alt, tenor). 6. Rex tremendae maiestatis, zbor in soli. 7. Recordare, Jesu pie, dvospev solistov (sopran in alt.) 8. Ingemisco, tenor-solo. 9. Confutatis maledictis, bas-solo, nato zopet zbor »Dies irae«. III. IV. V. VI. VII. 10. Lacrimosa, alt in bas-solo, sopranski soli in zbor (vmes mali zbor »Pie Jesu« a capella). Ofertorij: Damine Jesu, kvartet solistov. Sanctus, dvotemska fuga za dva zbora (osmeroglasno). Agnus Dei, sopranski in altovski soli in zbor. Lux aeterna, trospev solistov. Libera mej sopran-solo in zbor. 1. Recitativ, sopran-solo in zbor. 2. Arioso, sopran-solo. 3. Dies irae, zbor. 4. Requiem aeternam, peteroglasen mali zbor solistov a capella. 5. Fuga, zbor in sopran-solo. Koncert dnč 6. junija v salonu Lujizine kopeli na Bledu v čast angleškim žurnalistom pod vodstvom g. konc. vodj'e M. Hubada. Program je bil angleški. Pelo se je: 1. Prochazka, Ljubezen; 2. Mokranjac, Kozar; 3. Hubadove narodne pcsini: a) Je pa davi, b) Bratci, c) Luna sije, d) Ljub’ca, povej, povej! e) Skrjanček, /) O. Dev.: Meglica; 4. Nedved: Nazaj v planinski raj. Angleški program se je glasil: Program and short extract from the Slovenian songs that are to be executed at Veldes on the 6th of June 1907 by the „Glasbena Matica11 from Laibach. 1. Prochazka: Passionate love. Longing of a girl after her lover. (Dialogue.) 2. Mokranjac: The goat-herd. (South-slovenian national air. Satirical poem about an awkward goat-herd who lost his goats and is crying after them.) 3. Slovenian national songs, musically arranged by M. Hubad. a) The dew of the morning. Love-song.) b) Merry companions, let us drink! c) Serenade. (Words by the greatest Slovenian poet Francis Prešeren.) d) Tell me, sweet-heart! (Refused love.) e) The lark rises and sinks. (Love-song.) /) Fog above the lake. (Arranged for mušic by O. Dev.) 4. Nedved: Back to the happiness in the highlands! (Longing of the Slovenian poet Simon Gregorčič for his old home.) Kritika angleških listov o koncertu na Bledu. „Slovenski Narod" in „Slovenec“ sta dne 3. avgusta iz angleških listov prinesla dve enako se glaseči notici, kateri tu priobčimo, v kolikor se nanašata na koncert ,.Glasbene Matice" in na slovensko pesem. Angleški Časniki prinašajo poročila angleških časnikarjev, ki so bili meseca junija tudi na Kranjskem. V teh poročilih se jako laskavo izražajo o vsem, kar so videli in slišali na Kranjskem. The-West Middlesex Advertiser and Chelsea Mail piše: (Notica opisuje najprej naše slovenske kraje, naše ljudstvo in sprejem, konča pa s koncertom na Bledu tako): V hotelu „Louisenbad“ smo prebili radostno noč ter sklenili mnogo prijateljstva. Tu smo imeli priliko slišati enega najfinejših zborov Evrope, „Glasbeno Matico" iz Ljubljane, ki šteje do 150 vrlo izvežbanih glasov. Pod vodstvom koncertnega mojstra M. H u b a d a so nam zapeli sladke slovenske napeve in narodne pesm s tako dovršenostjo in milobo, ki je vredna največje pohvale. 4 m 50 m Slovenska pesem in Angleži. Pod naslovom »Skrivnosti Avstrije'1 prinaša angleški časnik „P. T. O." daljšo vrsto člankov, ki so potopisni spomini angleških časnikarjev z njih potovanja po Avstriji. Iz te serije hočemo navesti le odlomek, ki zadeva vtise, ki so jih dobili časnikarji na Kranjskem. Seveda je članek popolnoma umljiv le v celoti z vsemi članki. Odlomek se glasi: »Naj človek v Avstriji krene kamorkoli hoče, povsod naleti na kako skrivnost. Hipoma se mu dozdeva, da jo ume, da bo razvozljal zagonetko; a to le hipoma. Tako se mi je zgodilo na Bledu, ko sem poslušal slovensko glasbo. Že sem mislil, da se mi je razodela. Dozdevalo se mi je, da slišim ono strast obupnosti, sedaj divje se rogajočo, le nekako namigavanje, sedaj zopet zasmehujočo — izgubljajočo se v neumljivem smehu, kar nahajamo pri vseh slavnih ruskih pisateljih, osobito pri humoristih. Dozdevalo se mi je, da hoče slovenski jezik prekrasno, toda zajedno otožno, pokazati in mi razkriti neizrekljivo skrivnost, skrivnost trpljenja stoletij, katera skrivnost je bila prenešena iz ruskih step v doline in gore Kranjske. A čudovita glasba je v istem trenotku obdala to skrivnost zopet z novim zagrinjalom, — razkrila je pa ni.“ Javna produkcija gojencev »Glasbene Matice'* 15. junija v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma". — Vzpored: 1. F. B. Mendelssohn: Pesem brez besed v g-niolu, op. 53, št. 3 za klavir. Svira gospo- dična Justina Bevc. (Sola g. J. Prochdike, VII. razred.) 2. Janša: Concertino v d-duru za gosli s spremljevanjem klavirja. Svira gosp. Viljem Ločni k. (Šola g. J. Vedrala, IV. razred.) 3. a) F. B. Mendelssohn: Pesem brez besed, op. 19, št. 3. b) J. Raff: Tour W cheval, op. 75, št. 8. Na klavir svira gdč. Ana Železnikar. (Šola g. Fr. Gerbiča, VII. razred.) 4. F. Gerbič. tfj zdravica11' j Pesl,li> P°ie S- Rud. Trošt. (Šola g. F. Gerbiča, I. razred.) 5. V. Popp: Ogrska pastoralna fantazija za flavto s spremljevanjem klavirja. Svira g. Rajko Stoječ. (Šola g. A. Breznika, III. razred.) 6. a) Hildach: Pomlad je prišla. b) Mozart: Arija paža iz opere «Figarova svatba». cj Schumann: Nikar me ne vabite! Poje gdč. Ana Bartl. (Šola gosp. M. Hubada, II. razred.) 7. F. Schubert: Impromptu v es-duru, op. 90, št. 2 za klavir. Svira gospodična Danica Kobler. (Šola g. J. Prochazke, VII. razred.) 8. Accolay: Koncert za gosli v a-molu s spremljevanjem klavirja. Svira gosp. Kazimir Gtowacki. (Šola g. J. Vedrala, IV. razred.) Javna produkcija gojencev »Glasbene Matice" 18. junija v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma“. — Vzpored: 1. Godard: Mazurka za klavir, op. 54 v b-duru. Svira gdč. Pavla Bole. (Šola gdč. K. Praprotnikove, Vil. razred). 2. Marschner: Arija iz open; ,,Jan Heiling“, poje gdč. Ivanka Hrast. (Šola g. M. Hubada, II. razred.) 3. J. Suk: Ljubavna pesem za klavir, op. 7. št. 1. Svira gdč. Mici Soos. (Šola g. J. Prochazke, Vlil. razred.) 4. Iv. pl. Zajc: Ljubica, pesem, poje gdč. Pavla Bole. (Šola g. M. Hubada, I. razred.) 5. Sitt: Koncert za gosli v d-molu, s spremljevanjem klavirja. Svira g. Ivan Trost. (Šola g. J. Vedrala, V. razred.) 6. F. S. Vilhar: Karn1?1"' ) Pesn,i’ P°*e -,OS- Križaj. (Šola g. M. Hubada, I. razred.) 7. aI Fr. Chopin: Fantasie impromptu, op. 66. b) Fr. Liszt: Transkripcija na Schubertovo pesem „Erlkonig“. Na klavir svira g. Rudolf Bajde. (Šola g. F. Gerbiča, Vlil. razred.) m 5\ m 3. Izvenkoncertni in zabavni nastopi pevskega zbora: Nagrobne žalostinke je pel moški zbor pod vodstvom gosp. konc. vodje Hubada dne 1. novembra 1906, g. Karlu Štruklju, blagajniku »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" in članu pevskega zbora, dne 16. decembra 1906 gospej Ani Juvančičevi, veletrgovki in posestnici v Spod. Šiški, dne 7. aprila p. Angeliku Hribarju, zaslužnemu slov. skladatelju. Podoknico je zapel moški zbor pod vodstvom g. konc. vodje Hubada mnogoletni zaslužni članici in odbornici pevskega zbora gospici Marti Reichovi na predvečer njene poroke. Pelo se je: Nedved: Domovini in Lahko noč, dr. G. Ipavec: Oblačku. Zabavne prireditve sta bili dve. Dne 24. novembra 1906 zabavni večer v zgornji veliki dvorani „Narodnega doma“ s sodelovanjem »Ljubljanske društvene godbe". Vspored je obsezal: godbo, moške zbore, mešane zbore, solo-petje, komičen tercet in senčnate podobe. Ples. — Dne 19. januarja 1907 je bil plesni venček pevskega zbora v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma". 4. Statistika pevskih vaj pevskega zbora. Da se spozna trudapolno delovanje pevskega zbora, naj se navedejo tudi pevske vaje za posamezne nastope po vestnih zabeležkih tajnika g. Šebenika in tajnice gdč. Mici Krejči. Vsaka skušnja je trajala povprečno nad 1 uro. Skušenj je bilo: Moš. zbor Žen, zbor Meš. zbor Z orkestrom Skupaj Za I. koncert 12. novembra 8 7 3 — 18 „ zabavni večer 24. novembra .... 2 2 3 — 7 „ velika ljudska koncerta 13. in 27. jan.: 13 13 9 3 38 „ Verdijev „Requiem“ 7. in 8. maja . . 24 38 16 2 80 „ koncert na Bledu 6. junija .... — — 6 — 6 „ podoknico gdč. Marti Reichovi . . . 2 — — — 2 „ nagrobnice 1. nov., 16. dec., 7. aprila 3 — — — 3 Vseh skušenj skupaj . . 52 60 37 5 154 Pregled z različnih stranij: Za koncertne nastope je bilo 142 skušenj „ izvenkoncertne jih je bilo 12 Skupaj 154 skušenj. Moški zbor je sam z mešanim zborom in z orkestrom prisostoval 94 skušnjam. Ženski 102 d tr » t? rt tt v jt ii »» 1 D Vodil je g. Hubad 142 koncertnih in 5 izvenkoncertnih, skupaj 147 skušenj. G. dr. Kozina pa — „ 7 „ „7 „ Skiijjaj 154 skušenj. VI.,,Glasbena Matica" kot glasbena knjižnica. a @ @ Že davno se je čutila potreba čim najpopolnejše glasbene knjižnice. Društvo ima tudi že lepo zbirko, a do prave in pregledne ureditve še ni prišlo. Letos se je odbor lotil tudi te ureditve, dasi je do cela še ni mogel izvršiti, ker je delo preogromno. Knjižnica bo obsegala nastopne skupine: I. Pevski arhiv. Ta je popolno urejen in obsega bogat materijal skladb za zborovo petje s partiturami in posameznimi pevskimi in orkestralnimi glasovi ter služi pevskemu zboru „Glasbene Matice11 za koncertno izvajanje. II. Instrumentalni arhiv. Obsegal bo zgolj instrumentalne skladbe, in sicer a) za klavir, b) za violino, c) za druge soloinstrumente, č) dalje tercete, kvartete, kvintete itd., d) orkestralne skladbe s partiturami in orkestralnimi glasovi (simfonije, simfonične skladbe itd.) Ta arhiv bo takisto služil za koncertno izvajanje »Glasbene Matice11. III. Slovenski zgodovinskoglasbeni arhiv. Obsegal bo po tri izvode vsake izišle slovenske skladbe od prvega početka dalje in se vedno spopolnjeval z novimi. Ta arhiv bo podlaga za slovensko glasbeno zgodovino. IV. Glasbena knjižnica za izposojanje. Omogočala bo posameznikom študiranje znamenitih muzikalnih del slovanske in druge svetovne literature, posvetne in cerkvene vsebine, in obsegala: a) znamenitejše knjige in spise o glasbi in glasbeni zgodovini; b) klavirske izvode znamenitejših skladb; c) pevske in orkestralne partiture znamenitejših skladb (deloma izposojene iz arhivov I., 11. in III.); č) skladbe za solopetje; d) vsa glasbena učila, ki se potrebujejo pri pouku v glasbeni šoli. Po teh skupinah se ureja materijal, kar ga že imamo. Kar ga pa še ni, se bo sčasoma nabavil, kolikor bodo pripuščala gmotna sredstva. Knjižnica bo ustrezala vsaki potrebi na glasbenem polju. Ko bo ureditev dovršena, objavil se bo katalog in sestavil se knjižnični red za izposojanje. Popolnoma ločena od teh štirih arhivov je V. Zaloga društvenih muzikalij za razprodajo. Izdeluje se zaznamek in cenik vseh od „Glasbene Matice11 izdanih muzikalij, da se svoj čas tudi objavi. Vil. Društveno vodstvo. 0 0 0) Voditelj društvu je odbor (§ 9. dr. pr.). Ta je bi) 1. 1906/7 tako sestavljen : Odbor „Glasbene Matice". Predsednik: Anton Štritof, c. kr. profesor. Namestnik: Fran Kobler, c. kr. sodni svetnik. Tajnik: Dragotin Šebenik, magistratni uradnik. Namestnik: Ivan Završan, magistratni uradnik. Blagajnik: Fran Rozman, c. kr. kontrolor dež. plač. urada v p. Namestnik in blagajnik pokojninskega zaklada: Vekoslav Ravnikar, c. kr. poštar in hišni posestnik. Šolski nadzornik: Alojzij Žebre, c. kr. sodni tajnik. Namestnik: Anton Razinger, mestni učitelj. Knjižničar: Karel Zotmann, c. kr. sodni tajnik. Namestnik: Anton Razinger mestni učitelj. Gospodar in upravitelj društvenih hiš: Vekoslav Ravnikar, c. kr. poštar in hišni posestnik. Namestnik: Fran Kobler, c. kr. sodni svetnik. Preglednik poverjeništva: dr. Vladimir Rudež, zdravnik. Namestnik: dr. Janko Žirovnik, odvetniški koncipijent. (Se je tekom leta preselil iz Ljubljane). Pravni zastopnik: dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik. Odbornika: Aleksander Hudovernik, c. kr. notar. Fran Milčinski, c. kr. sodni tajnik. Zastopnika pevskega zbora: Anton Štritof, kot načelnik. Dragotin Šebenik, kot tajnik. Pregledovalca računov: Janko Čolner, uradnik „Mestne hranilnice ljubljanske". Ivan Splihal, c. kr. davčni oficijal. Šolski ravnatelj: Fran Gerbič. (Se je na predsednikovo vabilo udeleževal vseh sej.) Artistični in koncertni vodja: Matej Hubad. (Ima virilen glas v odboru glasom pogodbe.) Odseki. NB. Predsednik se je udeleževal vseh sej odsekov. I. Artistični odsek: Matej Hubad (načelnik), Fran Gerbič, Anton Razinger, Alojzij Žebre. si 54 © II. Sanacijski odsek: Alojzij Zebre (načelnik), Matej Hubad, Aleksander Hudovernik, Fran Milčinski, Vekoslav Ravnikar, Karel Zotmann. III. Odsek za evidenco in nabavo novih članov: dr. Vladimir Rudež (načelnik), Matej Hubad, Ivan Završan, dr. Janko Žirovnik. IV. Odsek za upravo pokojninskega zaklada: Vekoslav Ravnikar (načelnik), Fran Gerbič (zastopnik učiteljstva), Aleksander Hudovernik. V. Šolski odsek: Anton Štritof (načelnik), Fran Gerbič, Matej Hubad, Alojzij Žebre. VI. Finančni odsek: Fran Rozman (načelnik), Matej Hubad, Aleksander Hudovernik, Fran Milčinski, dr. Vladimir Ravnihar, Vekoslav Ravnikar. Odbor pevskega zbora „GIasbene Matice“. Odbor ženskega zbora. Načelnica: gospa Julija Ferjančič. Namestnica: „ Danijela Pavčič. Tajnica: gospica Mici Krejči. Namestnica: „ Vida Gabršek. Blagajnica: gospa Marija Lindtner. Namestnica:gospica Jerica Dolenc. Odbornice: „ H e 1 e n a G1 o b o č n i k. gospa Ljubica Kocmur, gospica Ernestina Rekar, „ A1 b i n a S a r k. Odbor moškega zbora. Načelnik in zastopnik celega zbora: prof. Anton Štritof. Namestnik: Anton Razinger. Pevovodja: konc. vodja Matej Hubad. Namestnik: dr. Pavel Kozina. Tajnik: Dragotin Šebenik. Namestnik: Vekoslav Ravnikar. Blagajnik: Fran Knific. Namestnik: Avgust Štamcar. Arhivar: Vinko Stegnar. Namestnik: Ivan Završan. Odbornik: dr. Janko Bezjak. Pregledovalca računov: La vosi a v Pahor, Ivan Splichal. Veselični odsek. Dragotin Šebenik (načelnik); gospice: Vida Gabršek, Helena Globočnik, Mici Krejči, Jožica Maier in Milica Praprotnik; gospodje: Josip Bekš, Fran Knific, dr. Pavel Kozina, Vinko Stegnar, Alojzij oulgaj, Ivan Završan in Alojzij Žebre. Društveni upravitelj: Josip Juh, c. kr. fin. rač. oficijal. Društveni hiši: v Vegovih ulicah št. 5 in v Gosposkih ulicah št. 8. Društveni sluga in hišnik: Mihael Torelli. —