CELJE, 22. APRILA 1982 - ŠTEVILKA 16 - I.ETO XXXVI - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC NAŠ KROS BO DANES Zaradi hladnega vremena je organizator ADK in ZTKO Celje prestavil kros za osnovne in srednje šole, ki bi moral biti prejšnji petek. Zdaj bo ta kros-pod pokrovi- teljstvom Novega tednika in Radia Celje DANES, v ČE- TRTEK, 22. aprila ob 12. uri na livadi za Osnovno šolo Ivana Kovačiča-Efenke. Ves program bo isti, kot bi moral biti prejšnji teden. Zmago- valna ekipa med osnovnimi šolami prejme velik pokal pokrovitelja Novega tednika - Radia Celje. TV KONČAN JE 9. KONGRES ZKS Ključ za premagovanje težav je v nas samih Fužinar z Raven je na kongresu de- jal, da je mogoče v slogi marsikaj nare- diti. Da, v slogi in znanju je naša moč in za oboje se bo potrebno bojevati. S temi besedami je sklenil svoj kon- gresni govor novoizvoljeni predsednik «CK ZKS Andrej Marine. V njih ni vpletena zgolj misel ravenskega fuži- narja, temveč misel, beseda in volja širokih delavskih množic iz vse Slove- nije. Kongres je namreč strnil izkuš- nje, ki smo jih dosegli v zadnjih letih na vseh področjih družbenega življe- nja in dela, v tovarnah, krajevnih skupnostih in šolah, obenem pa je kri- tično pretresel razmere, težave in pro- tislovja sedanjega gospodarskega in družbenega trenutka. Komunisti so na kongresu poudarili, da smo sicer v ča- su zapletov, katerih korenine segajo v preteklost, so pa tudi odraz sedanjosti, da pa ti zapleti in težave ne zamegljuje- jo zaupanja v vrednote našega sistema in v cilje, ki smo si jih postavili. Na- sprotno! Prav žgoče razmere nas iz dneva v dan bolj učijo, da je ključ za premagovanje težav v nas samih, v vo- lji in odločenosti, da z ustvarjalnim delom prispevamo svoj delež k blago- stanju in napredku celotne družbe. Ja- sno pa je, da težkih gospodarskih ra- zmer ne bomo opravili čez noč. Zato nas čaka delo, še boljše delo in potreb- na nam je enotnost pri uresničevanju zastavljenih ciljev. To enotnost morajo izpričati komunisti predvsem pri uve- ljavljanju kongresnih stališč v vsako- dnevnem življenju in delu, s tem, ko bodo enotno in skladno delovali med ljudmi, v družbenopolitičnih organiza- cijah, društvih, v delegatskih skupšči- nah. S tem torej, ko bodo skupaj z vsemi delovnimi ljudmi ustvarjali po- litične razmere, v katerih bodo teore- tično in praktično še odločneje krepili oblast delavskega razreda. TEDEN DOMAČEGA FILMA 82 ■ ■ fiABBB ■mm AII iif?oEi #nfiD onnoiciiiafnif 1 i m, m* VI m lr% 8 i 1112 m*9 1- m ils S HI 11 lil lliil LL # Ml 1111 i Ulls luillllftl V VVI Mili livv 11 I l¥lllll¥ I Letos bo 10. TDF od 21. do 28. oktobra Po temeljitih dveletnih pripravah je osrednja film- ska manifestacija v Sloveniji - Teden domačega filma v Celju tudi samoupravno oblikovana prireditev in ta- ko ob Borštnikovem sreča- nju druga tovrstna v Slove- niji. 14. aprila se je namreč sestal v Celju zbor podpisni- kov družbenega dogovora o organizaciji in izvedbi ter na- činu financiranja Tedna do- mačega filma. Zbor podpi- snikov je za svojega predsed- nika soglasno izvolil Jožeta Galeta. predsednika Društva slovenskih filmskih delav- cev. režiserja in sicer znane- ga filmskega delavca in pe- dagoga, za podpredsednika pa Štefana Volfa, predsed- nika sveta za kulturo pri OK SZDL Celje. Zbor je izvolil tudi organizacijski odbor, ki šteje po novem 15 članov, predseduje pa mu Branko Stamejčič. Organizacijski odbor je izvoljen za dobo dveh let. Zbor podpisnikov je spre- jel tudi delovni program le- tošnjega jubilejnega 10. TDF. Ta vsebuje naslednje filmske sporede: premierne- ga, spored slovenskih krat- kih filmov, spored v čast 10- letnice TDF, spored filmov iz neuvrščenih dežel, spored filmov iz Bosne in Hercego- vine. spored mladinskih fil- mov, Mali teden domačega filma in večer filmov študen- tov AGRFTV (akademija za gledališče, radio, film in tele- vizijo). Pri spremnih priredi- tvah bodo najpomembnejša posvetovanja in sicer na te- mo Slovenski jezik v doma- čem filmu. Erotika in mladi ter posvet prikazovalcev fil- mov, kjer naj bi kulturne skupnosti posameznih občin v Sloveniji opredelile svojo filmsko politiko. Tudi letos bodo razgovori, srečanja in tri razstave, reprize premier- nega sporeda, zunanje pre- miere. Posebnost jubilejne- ga Tedna domačega filma bo v uvedbi Dneva slovenskih filmskih delavcev. TDF naj bi sklical zbor slovenskih filmskih delavcev, to pa naj bi postala v okviru celjskega TDF tradicionalna oblika de- lovnega srečevanja sloven- skih filmskih delavcev. Teden domačega filma ta- ko stopa v svoje enajsto leto z bogatimi vsebinskimi in organizacijskimi izkušnjami. Glavne vsebinske smernice še trdneje ostajajo v službi podružbljanja filmske kultu- re in utrjevanja kulturnega sporočila nasploh. O posameznih programih letošnje manifestacije bomo sproti podrobneje poročali. D. MEDVED / S koncert orkestra ljubljanske garnizije V čast kongresov. 90- letnice tovariša Tita. dne- va OF slovenskega naro- da in majskih praznikov Pihalni orkester ljubljan- ske garnizije na celjskem območju pripravlja kar dva koncerta. Oba bosta danes (četrtek, 22. 4.). Prvi koncert bo v celj- skem mestnem parku ob 16. uri, drugi pa v telova- dnici osnovnošolskega centra v Žalcu ob 19. uri in 30 minut. Pihalni orkester ljub- ljanske garnizije se uvr- šča med najboljše orke- stre te vrste v Jugoslaviji in v svetu, zato se nam obeta prvovrstna kultur- na prireditev. Še tembolj, ker bosta z orkestrom na- stopila tudi solista Dragi- ca Cerman (sopran) in Franc Javornik (bas). Spored bo povezoval Ti- len Skubic. orkestru pa bosta dirigirala Ladislav Leško in Ludvik Veliko- Vnia ITOV SPOMINSKI PARK V počastitev 9. kongresa ZKS so v petek opoldne na lestu, kjer bo zrasel spominski park maršala Tita v Žalcu, osadili prvo izmed 88 dreves v spomin tovariša Tita. Prvo pevo so posadili mladinec Bogomir Dobrajc ter učenki OŠ eter Sprajc-Jur Mojca Vinder in Jerneja Nahtigal. Nasled- a spominska drevesa sadijo v teh dneh, ves park pa naj bi edili do letošnjega dneva mladosti. Na slovesnosti se je zbralo okrog tisoč občanov, med aterimi je bilo največ mladih, predstavnikov družbenopoli- tnih organizacij in občinske skupščine, žalske krajevne ;upnosti, republiškega komiteja za varstvo in Zveze horti- llturnih organizacij Slovenije. Ob tej priložnosti sta govo- la predsednik skupščine KS Žalec Franc Radišek in pred- dnik hortikulturnega društva Žalec Franc Korent. S slo- Esnosti so poslali tudi pozdravno pismo 9. kongresu zveze umunistov Slovenije, ki ga je prebrala učenka Jolanda Sen. TONE TAVČAR \TAFETA MLADOSTI 11 AIIIIP 1 >RUt f >RCE )Sodeluje na tisoče mladih Jutri bomo tudi v naši re- ubliki pozdravili zvezno \ 'afeto mladosti, najširšo in ajbolj množično manife- 1'acijo bratstva in enotno- 'i jugoslovanskih narodov i narodnosti. | 2e prvi dan pohoda po loveniji bomo zvezno štafe- mladosti pozdravili tudi 1 a celjskem območju. V mla- dinskih organizacijah posa- meznih občin že dlje časa po- 1 ftajo priprave na prihod in večane prireditve. , Pfvi bodo štafetno palico, i d vrstnikov iz sosednje re- | lljblike Hrvaške, sprejeli ' Nadi iz občine Šmarje pri ; e'šah, kjer bo ob 14. uri tudi ! sr£dnja prireditev. Iz Šmar- ) 1 bo štafetna palica krenila i lroti občini Šentjur, kjer se , j^o mladi in ostali občani ! !jrali ob 14.30 uri. V občini . genske Konjice bo osred- ! 13 Prireditev v čast prihoda 1 :ezne štafete mladosti ob , J. uri in 20 minut. Štafeta "ladosti bo nato zapustila . J*e območje in se ponovno [ n'la tretji dan pohoda po , [0veniji, to je 25. aprila, ko lj Todo Prvi pozdravili obča- , ^tovega Velenja. Osred- nja prireditev se bo pričela ob 7.30 uri na Titovem trgu. V občini Celje bodo zvezno štafeto mladosti prvi po- zdravili občani na Dobrni ob 8.35 uri, v Celju pa se bo osrednja prireditev pričela ob 8.45 uri pred halo Golo- vec. Palico bodo mladi pri- nesli na ta prireditveni pro- stor ob 9.15 uri, ob 10. uri in 25 minut pa bo štafeta nada- ljevala pot po celjskih ulicah do Levca, kjer bodo štafetno palico sprejeli mladinci iz občine Žalec. Osrednja pri- reditev v tej ,občini bo v Šempetru, pričela pa se bo ob 10.35 uri. Ob 11. uri in pet minut bo zvezna štafeta mla- dosti zapustila žalsko občino in nadaljevala pot proti obči- ni Mozirje. V Mozirju se bo osrednja prireditev pričela ob 11.35 uri. Zvezna štafeta mladosti bo nato ponovno za dva dni zapustila naše ob- močje. Zadnji jo bodo po- zdravili delovni ljudje in ob čani občine Laško na osred- nji prireditvi dne 27. aprila ob 12. uri v Zidanem mostu in nato v krajevni skupnosti Vrhovo. M. A. p--- ro varna energetske opreme v Šentjurju ^ v soboto, 24. aprila ob 10. uri bodo v Šentjurju f Predali svojemu namenu novozgrajeno tovarno ener- l^ske opreme EMO. Za občino Šentjur, pa tudi za , J^MO pomeni to novo delovno zmago in veliko pridobi- ' V novi tovarni bo zaposleno okrog 300 delavcev. Zbrane na tej slovesnosti bo pozdravil slavnostni g°vornik Franc Šetinc. Nato pa se bo pričel kulturni program, ki ga bo r*čela godba na pihala iz EMO. Nastopili pa bodo še druženi pevski zbori iz šentjurske občine, folklorna *uPina iz Ponikve in člani kulturnoumetniške sku- Plne Zarja iz Trnovelj pri Celju. Mp S-------J 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 16 - 22. april 1982 MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE TRDNA VERIGA ZA DOBRO BOLNIH Dermatološki oddelek v Celju, nov oddelek kirurške intenzivne terapije Oddelek za intenzivno te- rapijo in nego v Centru ope- rativnih oddelkov z anestezi jo in iz Novega Celja v Celje preseljen dermatološki od- delek sta velika uspeha mo- dernizacije bolnišnice v Ce- lju. To je na otvoritvi 14 aprila poudaril tudi predsed- nik izvršilnega odbora Skla- da za modernizacijo bolniš- nice Franc Ban. Je pa to tudi nov dokaz trdne verige del v okviru modernizacije, ki po- tekajo tako pri urejanju in- frastrukture, gradnji novega osrednjega objekta in ureja- nju starega. Za novo intenzivno kirur- ško terapijo je temeljna orga- nizacija prispevala 1,8 milijo na dinarjev, ostala sredstva .do vrednosti 16 milijonov di- narjev pa so iz sklada za mo- dernizacijo bolnišnice. Iz te- ga sklada so tudi v celoti sredstva za ureditev stavbe na Kersnikovi ulici, znane pod imenom Vila Sonja, za potrebe dermatološkega od- delka. Zanjo je bilo potreb- nih 7,2 milijona dinarjev. Pomen obeh pridobitev bolnišnice ni izreden samo za zdravstvene delavce tem- več za vse uporabnike na šir- šem območju. Pomanjkanje enote za intenzivno terapijo je pomenilo hudo zaostaja- nje kirurških oddelkov za potrebami. Kot je poudaril dr. Jože Cetina, vodja ane- steziologije, so gradbeno to premagali, zaradi pomanjka- nja zdravnikov na tem delov- nem področju, pa bo potreb- na vsa pomoč in razumeva- nje zdravstvenega centra, da bo delo lahko normalno po- tekalo. Preselitev dermatološkega oddelka iz. Novega Celja po 17 letih odpira nove možno- sti za še boljše usluge upo- rabnikom, saj so visoko stro- kovno raven kljub težkim pogojem dosegli že V' nepri- mernih in od bolnišnice od- daljenih prostorih. S preseli- tvijo v Celje so odpadle vse težave, ki so bile vezane na oddaljenost, s tem pa bo mo- goča tudi boljša organizacija dela in še širši obseg stori- tev. Pomanjkljivosti stavbe, ki ni bila grajena za potrebe bolniškega oddelka, bodo zdravstveni delavci ob zave- sti, da je tudi to samo preho- dna rešitev, znali premagati, je poudaril predstojnik der- matovenerološkega oddelka dr. Jože Arzenšek. MILENA B. POKLIC Preurejena stavba na Kersnikovi ulici, ki bo za dobro desetletje nudila zavetje bolnikom s kožnimi obolenji. MOČNO SE MOTIJO TISTI, KI MISLIJO, DA BODO MILIČNIKI REŠILI KOSOVSKI POLOŽAJ Pri informiranju s Koso- va se še vedno soočamo z različnimi pristopi in oce- nami, kar kaže, da resnica nima vedno samo ene stra- ni, poudarja tednik Danas v podnaslovu komentarja na temo »Kosovo in informira- nje«. Iz daljšega teksta Goj- ka Marinkoviča objavljamo nekaj poudarkov: - Vzroki, ki so pripeljali do kontrarevolucije, so glo- boki in zapleteni. Predvsem so izraz naših domačih sla- bosti. Problemi Kosova so pravzaprav problemi cele države in vse tisto, kar se je dogajalo v našem razvoju, se je prelamljalo prav pre- ko te sredine in to najbolj vidno in najbolj drastično. Nekateri tega nikakor ne razumejo, nikakor ne spoz- najo, da i red en t a ni padla z neba kot tudi nacionalizmi in šovinizmi drugih naro- dov in narodnosti niso nika- kršen imaginaren, lebdeč pojav, temveč izhajajo iz življenja in iz njega črpajo svojo moč in regulirajo svo- je pristaše. - Nekateri pozabljajo, da se ne da prek noči izkoreni- niti tistega, kar se je leta gradilo, in da smo to leto porabili predvsem za gaše- nje požara. Malo časa je bilo za iskanje in sprejemanje političnih rešitev. Močno se motijo tisti, ki mislijo, da bodo miličniki rešili kosov- ski položaj. Nov oddelek kirurške intenzivne terapije je odprl pred- sednik izvršilnega odbora Sklada za modernizacijo bol- nišnice Franc Ban. ŠENTJUR ZAKLJUČEN KROG VOLITEV V sredo, 14. aprila so se v veliki dvorani skupg^ občine Šentjur pri Celju najprej na skupni, potem ? še na ločenih sejah sestali delegati tretjega manda, nega obdobja na prvi. konstitutivni seji skupščine 0i čine. Udeležba je bila zelo dobra, takšna, kot si bi jo ^ želeti tudi na vseh prihodnjih sejah. Dnevni red seje, obsegal volitve in imenovanja za najodgovornejf funkcije v občini. Rezultati so pokazali, da so kj kandidati za najvišje funkcije izvoljeni z večino glasoj* Tako bo odslej dolžnosti predsednika skupščineo^ čine Šentjur opravljal Peter Knez, predsednik izv^ nega sveta je Ivan Jager. Za predsednika zbora zdru^ nega dela je bil potrjen Rado Marot, za predsednik zbora krajevnih skupnosti Jože Žnidar in za predse^ nika družbeno političnega zbora Ludvik Bevc. Vsi novoizvoljeni so že s svojim dosedanjim aktu nim delom na družbeno-političnem področju dokazal da bodo kos nalogam, jih prinaša s seboj tretje delegat sko obdobje. MATEJA PODJEt OBČINA VELENJE: IZVOLILI NOVO VODSTVO Na prvi konstitutivni seji skupščine občine Velenj v novem mandatnem obdobju so izvolili tudi ljudi, k bodo vodili najodgovornejše funkcije. Za predsednik skupščine občine Velenje je bil izvoljen JANEZ B A SLE, dosedanji direktor DO Vegrad Izvršni sve Skupščine občine Velenje bo vodil BOŽO LEDNIK dosedanji vodja tozd Serijska proizvodnja v RŠC, član pa bodo: Franc Avberšek, Miran Arzenšek, Jože Celik Štefka Kordež, Slavko Korenič, Venčeslav Svoljšakn Drago Sulek. Predsednik družbeno-političnega zbora je ALOJJ KIKEC, predsednik zbora združenega dela ALOJ SAJE in predsednik zbora Krajevnih skupnos FRANC CEVZAR. Ti LAŠKO: PRVO ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE Preteklo sredo so se v Laškem prvič sestali novi izvoljeni delegati vseh treh zborov Skupščine občin Laško. Po konstituiranju zborov so na skupni sej delegati izvolili predsednika in podpredsednika občir ske skupščine ter predsednika in člane izvršnej sveta. V tem mandatnem obdobju bo funkcijo predsednik Skupščine občine Laško opravljal Franc Lipoglavše iz Radeč, podpredsednika Anica Perše iz Rimskih Ti plic, predsednik izvršnega sveta skupščine občine L ško pa je Drago Košak iz Laškega. Zbor združenega dela laške občinske skupščine t vodil Bojan Košak iz Laškega, zbor krajevnih skupni sti Karel Kavšek iz Radeč in družbenopolitični zb< Rudi Grosar iz Laškega. Na prvem zasedanju zborov skupščine občine Lašk je bil osvojen tudi predlog o kraju osrednje prosla\ praznika občine Laško »2. julij«. Letos bo ta priredite v krajevni skupnosti Breze. M. J BO APRIL REKORDEN? To je zdaj vprašanje med velenjskimi rudarji, ki i prav v aprilu v izkopu premoga izredno učinkoviti, sedemnajstih delovnih dneh aprila so nakopali kar 3! tisoč 200 ton premoga ali poprečno na dan 20 tisoči ton. S tem so presegli osnovni načrt za skoraj 13 o stotkov in delovnega za skoraj enajst! Vse kaže. < bodo v aprilu nakopali toliko premoga, kot nob mesec v več kot stoletni zgodovini. Sicer pa so velel ski rudarji od 1. januarja pa do 19. aprila nakopali milijon 638 tisoč 200 ton premoga. T. VRA£ AVGUST TERGLAV je bil sicer rojen leta 1939 v Celju, vendar vseskozi živi v Stari vasi, ki je bila včasih podaljšek današnjega Titove- ga Velenja. Po letih je sicer življenjska pot Avgusta Ter- glava (ali po domače Gustla, kot ga kličejo vsi prijatelji knapi!) kratka, vendar pa na- polnjena s tolikimi deli in do- sežki, da jo je veselje »preho- diti«. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Rudarsko tehnič- no šolo v Ljubljani, kjer jo je leta 1959 uspešno končal. Kam ga je vodila pot? Jasno, da v jamo velenjskega rudni- ka in sicer za kopača na čelo C na 81 etaži! Po letu dni je sledil odhod v vojsko, po vr- nitvi pa odhod v jamo kot po- možni nadzornik in od 'tam vpis na Rudarsko fakulteto, kjer je 1967 tudi diplomiral. »Med študijem nisem poz- nal počitnic. Nisem videl morja, ampak temo v rudni- ku. Delal sem, da sem prislu- žil kakšen dinar in praktično sem se izredno izpopolnjeval. Rudarstvo je večno razisko- vanje■.« Bil je tudi brigadir. Poročil se je z Zdenko in imata dva otroka. Po končanem študiju se je vrnil (kot mnogokrat prej!) v jamo med knape. Bil je operativni rudarski inže- nir, ki je z »dušo in telesom« v jami delal z rudarji. Ne sa- mo osem ur, temveč tudi po- poldne. ponoči, če je bilo tre- ba, celih 24 ur. Kasneje je po- stal glavni inženir proizvod- nje in član kolegijskega po- slovodnega organa RLV, kar je že šesto leto! Ob tem je tudi že 15 let ak- tivni jamski reševalec in že drugo leto vodja Rudarsko reševalne čete. Je tudi pred- sednik izpitne komisije za opravljanje strokovnih izpi- tov za strokovno rudarsko osebje, ta komisija pa tudi skrbi za preverjanje rudar- skega strokovnega znanja kot zahtevata rudarski inš- pektorat in sploh rudarski za- koni. Prosti čas. Kaj je to? Že osmo leto je predsednik velenjske godbe na pihala, ki je že dvakrat osvojila zlato medaljo na svetovnem pr- venstvu na Nizozemskem. Tudi s športom se je ukvarjal. Igral rokomet, pri atletiki metal kopje in kroglo. Bil je prvi predsednik Atletskega kluba Velenje pa tudi pred- sednik Rokometnega kluba, ki letos slavi 30-letnico. Konjiček? Teoretično in praktično zanj ob vsem tem, kar smo našteli, ni časa. Priznanja? Tudi so! Med vsemi pa je najdragocenejše prav gotovo lansko in to Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, ki ga je dobil po veli- kem uspehu, ki ga je dosegel skupaj z velenjskimi rudar- skimi tovariši - prvič so v več kot stoletni zgodovini nako- pali 5 milijonov ton premoga. LOJZE OJSTERŠEK VARSTVO BORCEV V ŽALSKI OBČINI SKRB ZA VOJNE INVALID Letos sistematski zdravstveni pregledi Na eni izmed zadnjih sej izvršnega sveta žalske ob- činske skupščine so precej besed namenili tudi var- stvu in položaju borcev NOV ter vojaških vojnih in- validov. Poudarili so, da se je zadnje čase bistveno izboljšala socialna varnost. Na območju občine Žalec ži- vi 2283 borcev. Stalno občinsko priznaval- nino prejema 432 borcev. Le to prejemajc vsi, ki nimajo dovolj sredstev za normalno preživljanje. Gre predvsem za starejše kmete borce in druge borce z nizkimi pokoj- ninami. Stalne priznavalnine so se lani povečale za pov- prečno osemnajst odstotkov ali dva odstotka manj kot so načrtovali. Vzrok je bil v omejitvah splošne porabe. Najvišja stalna priznavalni- na znaša 4080 dinarjev, naj- nižja pa 7.65 dinarjev. Precej pozornosti name- njajo tudi zdravstvenemu varstvu. Dispanzer za borce deluje v zdravstvenem domu v Žalcu in to vsak dan od 7. do 11. ure. Letos bodo v ob- čini pričeli tudi z rednimi pregledi zdravstvenega sta- nja borcev. Občinska zdrav- stvena skupnost je lani na- menila sredstva za zdravlje- nje 80 borcem v naravnih zdraviliščih. V zobni ambu- lanti pa so tudi lani nadalje- vali s sistematskimi pregledi zobovja borcev. Na podlagi občinskega od- loka o priznavalninah imajo borci pravico tudi do enkrat- ne priznavalnine. Doslej so podelili 231 takšnih prizna- valnin. Gre predvsem za bor- ce, ki imajo nizke pokojnine, ostarele kmete in gospodinje brez lastnih dohodkov. Naj- višja enkratna priznavalnina je znašala 5000 dinarjev, naj- nižja pa 1000 dinarjev. Precej pozornosti pa namenjajo tu- di stanovanjskim proble- mom borcev. Aktivno je tudi delo komi- sije za varstvo vojaških voj- nih invalidov. Trenutno pre- jema osebne invalidnine 196 članov, družinske inval ne pa 198 članov. Tako< ne invalidnine, družinst validnine kot tudi dot za tujo pomoč ter ortop< dodatek so se lani pov za enaindvajset odsto' Polni invalidski do< znaša 5100 dinarjev. P"' prejemajo tisti inval upravičenci, ki so brez moženja in tisti, kateri' lež dohodka ne preseg3 mejnega zneska najnižj1 kojninskih preje" zmanjšanega pa tisti, delež dohodka ne 70% mejnega zneska. JANEZ VED' u -)6 - 22. april 1982 --- NOVI TEDNIK - stran 3 MOZIRJE: GOSPODARJENJE Z ZEMLJIŠČI Tudi v mozirski občini namenjajo vSe več pozornosti smotrni porabi jemljišč in urbanizaciji. Do leta 1985 i,aj bi v občini porabili za industrij- sko izgradnjo enajst hektarov, za sta- novanjsko pa šestnajst hektarov po- vršin. Letno bodo tako spremenili na- membnost zemljišč za dobrih pet hektarjev, pozabiti pa ne gre tudi po- vršin, ki so namenjene cestni izgrad- nji. Vsako leto zgradijo namreč kakš- nih dvajset kilometrov gozdnih cest, kar predstavlja okrog deset hektarov površin. Da bi s temi površinami bolj smotr- no ravnali, usklajujejo svoje interese tako urbanisti kot kmetijci, pa tudi drugi udeleženci v prostoru. Problem pa predstavljajo ljudje, ki so zemljo dedovali in bi radi sedaj na najbolj rodovitnih tleh gradili stanovanjske in druge objekte. Prav zaradi tega si bo- do morali v mozirski občini prizadeva- ti za to, da bo prav vsaka krajevna skupnost dobila ustrezen urbanistični dokument. Tako bi lahko gradili sta- novanjsko zgradbe na področjih, ki bodo ustrezala tako kmetijcem kot tu- di kriterijem pri stanovanjski izgrad- nji. Precej problemov pa bo rešeno, ko bodo v občini izdelali agro karto. Res pa je tudi to. da je že sedanja razvrsti- tev zemljišč na trajno varovane kmetij- ske površine in druga kmetijska zem- ljišča dala nekaj pozitivnih rezultatov.. V občini Mozirje so zaščitili 721 kme- tij, pravkar pa razpravljajo o tem, da bodo dodatno zaščitili še 61 kmetij. Njihova zemljišča tako ni mogoče raz- deliti več dedičem. Lani so v občini izdali štirinajst izje- mnih gradbenih dovoljenj. Do izdaje takšnih dovoljenj seveda ne bo več prihajalo, ko bodo izdelali,vse potreb- ne prostorske dokumente. Vzrok za iz- dajo takšnih dovoljenj pa je treba iska- ti predvsem v zastareli urbanistični dokumentaciji, premajhnem številu gradbenih parcel, njihovih visokih ce- nah in komunalni opremljenosti. V glavnem pa so ta dovoljenja izdali za gradnjo kmetijskih objektov in ljudem s slabšim socialnim položajem. V glav- nem so izredna gradbena dovoljenja izdali za področja, kjer je slabša kako- vost kmetijskih zemljišč. JANEZ VEDENIK SKUPŠČINA ZVEZE SINDIKATOV V CELJU DELATI VEČ IN BOLJE Predlog, da bi več članarine ostalo OO ZSS Ob prisotnosti delegacij občinskih svetov Zveze sin- dikatov iz pobratenih občin Cuprija in Doboj ter pod ge- slom: Naše hotenje je večja produktivnost, je bila v po- nedeljek v Celju skupščina občinske organizacije Zve- ze sindikatov. Na njej so spregovorili o preteklem štiriletnem delu celjskih sindikatov ter dogovorili programske usmeritve za naslednje srednjeročno ob- dobje, ki jih bodo konkreti- zirali z letnimi plani občin- ske organizacije ZSS. Ko je predsednik občin- skega sveta Franci Vrbnjak opredeljeval nekatere naloge sindikatov za učinkovitejše gospodarjenje, ki so v celjski občini tesno povezane tudi s težnjo po prestrukturiranju gospodarstva, je med dru- gim poudaril, da si morajo sindikati prizadevati tako /.a razvoj samoupravnih odno- . s1- -članski občinski svet, kate- rega predsednik je ostal Franci Vrbnjak, podpredse- dnik Albin Cocej in sekretar Miro, Medved. Na skupščini pa so podelili tudi letošnje Srebrne znake ZSS, ki so jih dobili: Osnovna organizacija ZSS delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, Boris Baje, Jelka Bevc, Zivka Gorički. Vanda Hafner, Anton Ke- lenc, Ivan Kidrič, Štefan Klenovšek, Jože Kocman, Vlado Kolar, Marjana Kom-' plet, Anton Koprive, Slavica Kozovine, Rudi Krajnc, Štef- ka Kumperger, Ivanka Le- mut, Franc Lešek, Anton Mackovšek, Stane Milavec, Franc Pungeršek, FJza Saga- din, Martin Seriica, Tomo Si mon, Franc Stakne, Slavko Voternik in Ivana Zavšek. DAMJANA STAMKJCIC ŠTAFETA MLADOSTI V CELJSKI OBČINI VOJAKI BODO PRISEGLI Ivezni se bo pridružila tudi lokalna V občini Celje bomo zvez- io štafeto mladosti po- pravili 25. aprila. Ob 8.45 uri jodo štafetno palico iz rok nladih iz občine Titovo Ve- enje prejeli mladinci iz Do- brne, kjer bo krajši kulturni ijrogram, nato pa bo štafeta Nadaljevala pot proti krajev- ni skupnosti Vojnik. Pot na- daljuje skozi krajevne skup- iosti Ljubečna, in Trnovlje ih branžah v Sloveni- Vpj vrh. To pa je seveda ga na razvoj družbene- g '^andarda, izboljšanje po- nj^ dela in življenja delov- ^m ln občanov, z vsem H0 Pa tudi na stabilne idej- e'ni e razmere v ob- Kljub uspešnemu delu pa so na skupščini izpostavili • predvsem slabosti in po- manjkljivosti, ki jih je še tre- ba preseči. Veliko je še mož- nosti in potreb za boljše delo osnovnih organizacij, ki so nekatere še preveč odmak- njene od delavcev in ne ra- zrešujejo problemov, ki jih delavci občutijo in nanje opozarjajo na zborih ali sa- moupravnih organih. Razko- rak med splošnim in čisto konkretnim pa se ne pojavlja le v osnovnih organizacijah, ampak tudi pri delu sveta in njegovih organov, kjer bi s še večjo disciplino vseh lah- ko dosegli še boljše rezul- tate. Na skupščini so razrešili dosedanje vodstvo s pred- sednikom Jožetom Koširjem in izvolili za predsednika ob- činskega sveta Miroslava Peska, za podpredsednika Janka Pirnata in za sekre- tarja Marjana Grossmana. MBP CELJE, ŠMARJE BOLJ ODGOVORNO Zasedale zdravstvene skupnosti Ta teden so se na svojih prvih sejah sestali delegati občinskih zdravstvenih skupnosti Celje in Šmarje in na njih oblikovali samou- pravne organe .skupščine in skupnosti, sprejeli potrebne dokumente za delo ter pro- gram dela skupščine. V Celju so delegati obrav- navali in sprejeli tudi poslov- no poročilo skupnosti za leto 1981. Izguba, ki je v skupno- sti lani nastala, je tako kot leta nazaj posledica neuskla- jene porabe sredstev pri izvajalcih z dohodkovnimi možnostmi skupnosti, pre- velike rasti cen, ki so vpliva- le na veliko povečanje mate- rialnih stroškov v zdravstvu in porasta bolniškega stale- ža. Ravno stalež se je kljub vsem stabilizacijskim pro- gramom v primerjavi z letom 1980 močno povečal. Zaradi njega je bilo izgubljenih 758 249 delovnih dni, kar po- meni. da v občini Celje vsak dan zaradi bolezni ni bilo na delo 2423 delavcev! Lani so bolniški stalež pričeli spremljati tudi z računalni- ško obdelavo, podatke, ki jih taka obdelava daje. pa bo treba nujno uporabiti za ukrepe. Prav neverjeten je na primer podatek, da je bilo konec leta 1981 v bolniškem staležu že več kot 12 mese- cev 33 delavcev, od tega eden celo od decembra 1!)7H leta, namesto da bi bila nji hova , delovna sposobnost ocenjena pred invalidsko ko misijo. Letos takih primerov ne bi smeli Več dopuščati, prav tako kot je treba zao- striti koriščenje pravice do bolniškega staleža in uresni- čevati dogovore o zmanjše- vanju bolnišnične dejavnosti in krepitve cenejše osnovne zdravstvene službe. Celjski delegati so obrav- navali tudi način določanja zdravljenja v naravnih zdra- viliščih. preskrbo z zdravili v mestu Celje in predlog pro- grama 3. samoprispevka v občini.. Za predsednika skupščine so izvolili Bojana Vovka, za predsednico zbora uporabnikov Jožico Kova- čič in za predsednika zbora izvajalcev Danico Homan. V Šmarju pa so za pred- sednika skupščine izvolili Darka Bizjaka, zbora upo- rabnikov Jožeta Kovačiča in zbora izvajalcev Janeza Lomška. MBP IRONIJA SOBODNE ZGODOVINE Velika Britanija, nekoč kraljica mor- ja, največja pomorska vojaška in trgo- vinska velesila, nekoč dežela z imperi- jem, »nad katerim sonce nikoli ne zai- de", mora v teh dneh zastavljati ves svoj prestiž v konfliktu za nekaj skalnatih otokov in otočkov. Na njih je 1S00 bri- tanskih državljanov pretežno škotskega rodu dejansko ujetnikov argentinskih novih gospodarjev Falklandskih oto- kov, kot jim pravijo po argentinsko. Ironija sodobne zgodovine je v tem, da gre za spor, ki visi na robu vojne spričo priseg na obeh straneh, da ne bodo popu- stili niti za ped - da gre torej za spor med dvema državama, ki politično sodi- ta med somišljenike, pristaše zahodnega svet pod vodstvo ZDA. Velika Britanija je najstarejši ameriški za veznik in najtr- dnejša opora W'ashingtona v paktu NA- TO. Argentinska vojaška hunta naj bi - in to je z večjo ali manjšo vnemo tudi delala - bila opora ZDA pri preprečeva- nju »komunistične subverzije« v Latin- ski Ameriki. Argentina ima čisto določ- no vlogo povezovalca tega dela Atlanti- ka z afriškim delom, kjer takšne interese uresničuje rasistična južna Afrika. Zdaj sta si torej Velika Britanija in Argentina - sicer ideološko sorodni kar zadeva zvestobo Zahodu - v laseh. Bri- tansko ladjevje, največja britanska ar- mada po drugi svetovni vojni, še naprej pluje proti Falklandom. Argentina mr- zlično krepi svojo posadko na Faklan- dih. Argentinski predsednik Leopoldo Fortunato Galtieri izjavlja, da bodo ar- gentinski vojaki ostali na otokih, osvo- Piše: JOŽE ŠIRCELJ jenih 2. aprila. - »živi ali mrtvi«. V Ar- gentini podpihujejo nacionalistična ču- stva in strasti. Podobno je v Veliki Bri- taniji. kjer prav tako javno zagotavlja- jo, da se suverenosti nad Falklandi ne bodo odrekli za nobeno ceno. W'ashington si na s ve kriplje prizade- va, da bi preprečil najhujše - vojno med dvema atlantskima zaveznikoma. Ame- riški zunanji minister kar naprej roma v London in Buenos Aires, kar je sila na- porno že kar zadeva popotovanje, da ne govorimo o utrudljivih, tudi po deset in več ur trajajočih pogovorih. Po raznih kanalih prihajajo v javnost poročila o predlogih te in one strani, na podlagi katerih bi bilo morebiti mogoče doseči kompromis, doseči, da bo volk sit in koza cela. To pa je težavno že pri veliko manj zapletenih rečeh kot je fal- klandska kriza. V obeh deželah je na kocki prestiž. Nihče ne mara javno pri- znati, da je poražen, da se je umaknil brez ustreznega nadomestila. V Veliki Britaniji je na kocki prestiž konserva- tivne vlade in ministrske predsednice Thatcherjeve. Laburistična opozicija pazi na vsak morebitni spodrsljaj, ki bi bil podoben kapitulantstvu. V Argentini je dovolj generalov, ki si žele položaja v vojaški hunti ali položaja šefa države. Sovjetska zveza prav tako želi izkori- stiti konflikt v nasprotnem taboru. Veliko želez je torej v ognju. Zastav ki v igri so visoki. In za zdaj nič ne kaže, da bi kaj kmalu prenehalo rožljanje z orož- jem, da bi sprti strani bili voljni sesti za zeleno mizo. Alexander Haig je zatorej za zdaj ostal bolj ali manj praznih rok. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 16 - 22. april 1982 GORENJE ENOTNO Z RAČUNALNIKI Gradili bodo tovarno hladilnikov v Bihaču Delegati delavskega sveta delovne organizacije tovarne gospodinjske opreme Gore- nje v Titovem Velenju so se 13. aprila na 2. redni seji od- ločili o dveh pomembnih ko- rakih za nadaljnji razvoj tega 7500 članskega kolektiva. Delegati iz devetnajstih tozdov in delovne skupnosti so najprej razpravljali o predlogu samoupravnega sporazuma o skupnem raz- voju, proizvodnji, trženju in vzdrževanju računalniških sistemov v Sloveniji. Gore- nje se je vključilo v enoten računalniški sistem in tako so delegati sprejeli stališče, da lahko temeljna organiza- cija Gorenje Elektronika v Titovem Velenju pristopi k podpisu tega sporazuma. Prav tako so se tu sestali tudi delegati delavskega sveta tozda Elektronika in po te- meljiti razpravi sprejeli sklep o pristopu k oblikova- nju in razvoju enotnega ra- čunalniškega sistema. Tozd Elektronika prevzema v se- stavi Iskre Delte proizvod- njo računalnikov Delta 340 in njihovih naslednikov, pro- izvodnjo mikroračunalnikov in terminalov Delta kopa 2000 z nasledniki. Na seji delavskega sveta delovne organizacije pa so dan pred kongresom sloven- skih komunistov sprejeli tu- di pomembno odločitev, s katero dajejo pobudo za ustanovitev nove delovne or- ganizacije za proizvodnjo hladilnikov v Bihaču. Iz ela- borata o družbenoekonom- ski upravičenosti povzema- mo, da so dani vsi pogoji za prenos tehnologije na manj razvito področje v BiH. Med motivi in cilji za prenos to- varne hladilnikov je tudi dej- stvo, da se v velenjskem Go- renju že dalj časa lotevajo korenitega prestrukturiranja proizvodnih programov, s tem pa bi si naj tudi zagoto- vili materialno preskrbo po- glavitnih surovin in repro- dukcijskega materiala iz BiH. V novi tovarni bi naj proiz- vodnja stekla že leta 1984, letno pa bodo izdelali 600.000 hladilnikov. Predra- čunska vrednost investicije znaša 2,3 milijarde din. Usta- novitelji bi naj bili Gorenje- va tozda Hladilna tehnika in Kompresorji Črnomelj ter skupščina občine Bihač. To- varna hladilnikov v Bihaču bi bila enovita delovna orga- nizacija v sestavu sozda Go- renje. Dokončna odločitev bo se- veda znana potem, ko se bo- do delavci omenjenih dveh tozdov odločili z osebnim iz- javljanjem, pred tem pa bo- do o tem vprašanju odločali tudi na delavskih svetih vseh gorenjevih tozdov Go- renje TGO. H. JERICIC LAŠKO: PRIREDITEV OB DNEVU OF V počastitev Dneva O F slovenskega naroda se bo v soboto ob 19.30 pričela v do- mu Dušana Poženela v La- škem osrednja prireditev, ki jo tokrat, skupaj z občinsko konferenco SZDL Laško, or- ganizira Društvo upokojen- cev iz Laškega. Na slavnost- nem koncertu se bo ponov- no predstavil ženski pevski zbor tega društva, ki ga že vrsto let uspešno vodi diri- gent Julij Gorič. M. A. SKUPŠČINA MOZIRSKIH SINDIKATOV V torek popoldne je bila v Nazarju skupščina občinske organizacije Zveze sindika- tov v Mozirju, na kateri so pregledali delo, opravljeno v preteklem obdobju ter spre- jeli programske usmeritve za delovanje v prihodnje. Na skupščini so izvolili tudi čla- ne sveta ter delegate za slo- venski in jugoslovanski kon- gres Zveze sindikatov. Ob- širneje bomo o skupščini po- ročali v prihodnji številki. _JV. ( STEZE ^ NAROČILI NOVI TEDNIK? MADŽARSKA DELEGACIJA V dneh med 9. kongresom ZKS je Celje obiskala delega- cija Madžarske socialistične delavske partije iz Železne Zu- panije. V delegaciji, ki je bila gost 9. kongresa, sta bila tudi Mikloš Horvat, prvi sekretar županijskega komiteja in La- szlo Szalai, direktor Pedagoške akademije v Szombatheyu. Celjani so goste prisrčno sprejeli. Popeljali so jih na ogled proizvodnje v Aero in Libelo (na sliki), razkazali so jim Zdravilišče v Dobrni, gostje pa so se sešli tudi s predstavniki krajevne skupnosti Pod gradom, kjer so se pogovarjali o delovanju delegatskega sistema in o funkcioniranju kra- jevne samouprave. PLAŠNO O LIKU KOMUNISTA Na dan začetka 9. kongresa ZKS je stekla popoldne oddaja v živo, na temo: o liku ko-- munista. S študijem v radijski hiši so bili povezani člani sekretariata aktiva komuni- stov neposrednih delavcev v celjski občini in sicer na svoji seji v prostorih Skladiščno- -transportnega centra, medtem ko se je po- sadka gostov v študiju skrčila na polovico, na dva. \i pomembno, koliko jih je sodelovalo, pomembno je, kaj je bilo povedanega. Pove- danega pa je bilo veliko - in premalo. Izhodišče s podatkom, da je danes v Slove- niji okoli 125.000 članov ZK postavlja vpra- šanje, zakaj le-ti niso bolj učinkoviti. To ima neposredno zvezo z izpolnjevanjem statutar- nih in programskih dolžnosti ter pravic, to- rej prav tako neposredno tudi z moralo, z likom člana ZK. Ob navzočnosti Darinke Joštove, pozna- valke revolucionarjev iz predvojnih let v »Rdečem mlinu in Marjana Rajha iz laške- ga TIM in njegovim polletnim partijskim stažem, smo bili v razdobju velikanskih sko- kov družbenih sprememb, ki so narekovale nove, drugačne naloge, najbrž pa nobenih sprememb v pogledu lika člana ZK?! Prebiramo vsakodnevno sporočilo o tem, kako le z majhnimi koraki uresničujemo sta- bilizacijske naloge, kako na sestankih, kon- ferencah in drugih zborih ponavljamo že sprejete naloge in jih proglašamo, da so še vedno veljavne. Strpni smo do nič kaj obeta- jočega pojava, da nam trezen, pošten in učin- kovit dogovor zamenjujejo administrativni ukrepi, da hočeš, nočeš, skoraj več kot tridesetih letih uvedbe samoupravljaj* ■ beseda« države premore večjo in ne /»lani? težo. ^ 11 Biti aktivist nenehno vpet v boj za socim stično samoupravno pot, biti borben, negL de na težave tega boja, iskren, kritičen h. sebe in do drugih, biti zgleden v delo\n( javnem m zasebnem življenju, manj gov^! ti, več storiti, živeti med seboj to varili partijske odnose, ne familiarne, niti izkti^ Ijene in diplomatske - vse to so bile izt^ niče za razpravo. Vendar le-ta ni stekla 40| bi lahko. Res je bilo veliko kritičnih besed Tiste na primer, o članici ZK, ki je osami^ na v malem kolektivu tudi sicer osamljen o tem, da se nekaj dogovorimo, drugače dt lamo, da odgovornost nima ustrezne oeejj, da smo konsekventnejši do malih prekt. škov, neodgovornosti, kot do velikih Vendar o vsem tem je bilo povedano prevt( le načelnih misli. i\'a številko 22 009, na našo številko v s tu. diju ni bilo klicev. Prav vsi dobro verna kako nismo bili dorečeni, kako so se n^ razvezali jeziki, ko je radijski tehnik prekk celjski oddajnik na slovenski spored - /j brez dvoma je bilo na stotine poslušalcev, j,, so v mislih ali na glas rekli: tole hi bih dobro povedati. Če smo upravičeni na te trdit ve? Preberiit vsaj m-kaj člankov na političnih in gospo, darskih straneh današnjega časopisa - katt rega koli v zbirki našega družbenopolitične- ga tiska! JURE KR.\ŠOVE( JUGOSLOVANSKE ŽELEZNICE 13.000 NOVIH VAGONOV Nabavili naj bi jih do leta 1985 Železničarji bodo v bodo- če manj premikali tovorne vagone. Do sredine tega de- setletja bodo nabavili nekaj več kot 13 tisoč vagonov, ve- čina od njih pa bo na progah že proti koncu naslednjega leta. Dogovorjeni so že tipi vagonov, posamezne železni- ško transportne organizacije pa so že podpisale dogovore z domačimi proizvajalci va- gonov o dobavi. Po več letih je končno vi- deti. da ne bo denar ovira za razvoj in modernizacijo že- leznic. Obstojajo realni po- goji, da bo zagotovljeno oko- li 33 milijard in pol dinarjev v tem petletnem obdobju. S tem denarjem pa je poleg 13 tisoč vagonov potrebno ku- piti še okoli 190 električnih in dizel-lokomotiv, 88 elek- tromotornih in dizel-vago- nov (tako imenovanih garni- tuf) in okoli 600 potniških vagonov. Če bo realiziran srednje- ročni plan, možnosti za to pa so realnejše kot kdaj koli, bi to pomenilo veliko olajšanje tako za železničarje kot za gospodarstvo. Železnica bi tako imela več vagonov, kar bi hkrati pomenilo tudi bolj še zadovoljevanje potreb ko- ristnikov, saj bi bili vagoni bolj moderni in raznovrstni. Saj je največje povpraševa- nje po specializiranih vago,- nih - hladilnikih in zaprtih vagonih. Le-teh sedaj nima- mo dovolj in jih letno v ino- zemstvu zakupimo okoli pet tisoč. Sedanje železniške kom- pozicije so kratke, stare in počasne. V njih je samo po- lovica vagonov usposoblje- nih za hitrosti večje od 80 km na uro, prav toliko pa je tudi štiriosnih vagonov ve- like nosilnosti. V zadnjih ne- kaj letih je število štiriosnih vagonov povečano za okoli 5 in pol tisoč, toda potrebe so znatno večje. V obstoječem voznem par- ku vozi 737 vagonov že pet desetletij, po štiri - 2.221, tri - 5.139 in po dve celo 6.638 vagonov. To pomeni, da je od skupno 50 tisoč 14.735 va- gonov že tako zastarelih, da praktično niso več primerni za vožnjo. Takšni vagoni so pogosto tudi v okvari. Tako jih dnev- no okoli 12 odstotkov ne vo- zi, kar povzroča veliko ve pri prevozu. Ta odst je celo večji, saj vo/iji progah tudi tehnično rečni vagoni, ki ogrožajo no važnjo. Vzdrževanjej nikrno, delavnice so i opremljerle, tu je še i dostno znanje delavcev manjkanje rezervnih d slaba organiziranost nenačrtovani dolgoroč odnosi med železnici proizvajalci vagonov, n( štovanje predpisov in i kontrola vzdrževanja. ( niziranost dela je toliko ša, ker je vzdrževanje ri ljeno po ZTO-jih, saj vsaka od njih svojo del co. Tako je kaj lahko d vtis, da ni tako pomen da je bila večina vagono premljena, niti ni pom no da so tehnično brezi ampak predvsem to, ( bili pregledi opravlje lastni delavnici. Zato je aktualna stan ja. da se železnice in \ proizvajalci končno doj re o popravilih vagonov kjer so jih tudi proizvec DRAGOVAN LAZARI PIVOVARNA LAŠKO TOVARNA ŽIVI S KRAJEM Skupno reševanje problemov v krajevni skupnosti Ko v Pivovarni Laško ocenjujejo letošnje rezulta- te, so z delom in poslova- njem zadovoljni, saj so pro- dajo, v primerjavi s prvimi meseci lanskega leta, letos povečali kar za 19 odstot- kov. Tolikšno zanimanje kupcev pripisujejo tudi ra- zmeroma nizki ceni piva na našem trgu, ki se od lanske- ga marca pa do danes ni spremenila. Spodbudni rezultati se ka- žejo tudi na področju izvoz- nih prizadevanj. V primerja- vi z lanskoletno prodajo piva na zunanji trg se je izvoz v letošnjih prvih treh mesecih povečal za 10 odstotkov, kar je, glede na močno evropsko konkurenco, velik uspeh. Pi- vovarni Laško je namreč uspelo prodreti na zahtevni avstrijski, italijanski in ame- riški trg. Nekdaj je Pivovarna La- ško »slovela« kot močan onesnaževalec voda. S pre- delavo kvasa v krmno hrano, ki jo sedaj celo izvaža, organ- skega onesnaževanja skoraj- da ni več, s kemično nevtra- lizacijo lužin, inovacijskim dosežkom domačih tehnolo- gov, pa se je tudi kemično onesnaževanje močno zmanjšalo. Pivovarna Laško je v Sloveniji tudi nosilka ra- ziskovalne naloge pri prou- čevanju možnosti uporabe odpadnega pivskega kvasa. Te raziskave potekajo tf ok- viru republiške raziskovalne skupnosti. V občini Laško je nemalo delovnih organizacij, ki se uspešno vključujejo v reše- vanje problemov in razvoj krajevnih skupnosti. Takšne so predvsem Papirnica Ra- deče, Tim Laško, Predilnica Laško in Pivovarna Laško. Od leta 1976 do 1981 je vsak zaposleni delavec v la- ški Pivovarni znatno prispe- val k skupnem urejanju pro- blemov v krajevni skupnosti Laško: Po sprejetih samou- pravnih sporazumih in dogo- vorih v poprečju 1.112 dinar- jev in za dodatno financira- nje potreb krajevne skupno- sti 9.547 dinarjev oziroma sa- mo v letu 1981 12.632 dinar* jev. Po sprejetih samouprav- nih sporazumih in dogovo- rih so se delavci Pivovarne v letih preteklega srednjeroč- nega obdobja torej odpove- dali ustvarjenemu dohodku v višini 2,694.867 dinarjev: za financiranje dejavnosti kra- jevne skupnosti, potreb splošne ljudske obrambe, za sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma v La- škem, za mladinske delovne akcije in drugo. Poleg dogovorjenih obvez- nosti so delavci Pivovarne, od leta 1976 do 1981, še do- datno združevali sredstva ustvarjenega dohodka za iz- gradnjo komunalne infra- strukture v občini in v kra- jevni skupnosti Laško; z ne- posrednim financiranjem dodatnih programov kot je ureditev starega trga v mest- nem jedru Laškega, sofinan- ciranjem ceste na Trubarje- vem nabrežju, ceste Marija- gradec-Tevče ter cest iz Tevč v Breze in Vrh na La- škim. Pivovarna je sofinan- cirala tudi izgradnjo kolek- torja in čistilne naprave v Laškem. Za vse te potrebe oziroma pridobitve so delav- ci v letih preteklega srednje- ročnega obdobja prispevali 22.826.000 dinarjev. Za delo in razvoj društev in družbe- nih organizacij v krajevni skupnosti Laško so lani iz- dvojili 57,490 dinarjev, v pre- teklem srednjeročne^ dobju pa skupno 3O6.0- narjev sredstev. To pa5 vilke. ki povedo, da )e varna Laško tesno p.ov' z razvojem krajevne škl sti Laško ter da uspeš11' sničuje ekonomske i'1 bene cilje, ki jim P° bolj ali manj uspeši1'1 dimo. MARJELA AC , 16 - 22. april 1982 »--- NOVI TEDNIK - stran 5 y stanovanjskem bloku na Ljubljanski cesti 27 v KS ■rfinju se stanovalci že petnajst let srečujejo s proble- mom ogrevanja. V zadnjih treh letih pa je temperatura v povili stanovanjih tako padla, da si večina stanovalcev %()vanje dodatno ogreva. Vzdrževanje naprav kuril- sistema praktično ni bilo. Sedaj, ko se je napak jfgdi dotrajanih naprav nabralo že toliko, da se veliko- st zgodi, da gretje izklopijo, popravila potekajo po pol- jf so. Nekateri stanovalci so reagirali tudi tako, da več mese- tfS niso plačevali stroškov ogrevanja. Vendar šele potem njihovo posredovanje preko ustreznih samoupravnih nstitucij, ni obrodilo sadov. Nikakor niso edini primer tliega ravnanja in žalostno je, da seje potrebno v družbi s lfto razvitimi samoupravnimi odnosi posluževati izsilje- tfnja- Kot kaže postaja takšno ravnanje splošna družbena ptaksa. Stanovalci si tokrat res niso mogli drugačepoma- r)ti. Vendar, ali niso tudi oni delavci v raznih tozdih, \iiih, sozdih, ki se ravno tako neodgovorno obnašajo? jTANOVALCI NISO MRZOVALI ZARADI ARČEVANJA Začelo se je s telefonskim jicem. Naše uredništvo je oklicala obupana krajanka ulijana Horvat iz krajevne kupnosti Savinja, Ljubljan- ica 27, ki je tako kot vsi sta- ovalci tega bloka vso zimo eč ali manj zmrzovala in bi ebolj, če ne bi imela elek- ričnega grelca. Tisti dan je ilo še posebej hladno, ker o zaradi popravil, spet kot e tolikokrat prej, morali irenehati z ogrevanjem. Sta- ovalci pa o tem tudi tokrat iso bili obveščeni. Pri Horvatovih smo se i glasili naslednji dan. Zah- aljujoč grelcu je bilo v inevni sobi prijetno toplo, ; idiatorji pa so bili tako kot i »navadi mlačni. Skozi bio smo lahko videli podo- : e razkopanega toplovodne- i p cevovoda ob robu parkiri- 1 te. Takoj smo razumeli jezo 1 rajanov, kakor tudi jezo sta- i ovalcev tega bloka. Stresali o jo na tiste, ki dovolijo, da i fre iz teh cevi toliko vroče are v zrak namesto v njiho- f domove. Dali smo jim ; >rav, kajti tudi mi smo si za- i tavili vprašanja, kot so: kje : o delavci, kaj čakajo, zakaj ■ K) delo ustavili. nja, Anica Kolman. Ce kra- . ^om kaj ni prav, se najprej ■ 'brnejo na krajevno skup- , jost. Tako je bilo tudi tokrat. 'te sem njihove pritožbe po sredovala naprej. Obrnila sem se na sektor ogrevanja pri strokovni službi stano- vanjske skupnosti, kot tudi na druge strokovne službe ter skupnosti. Pravega odgo- vora ni bilo. Krajani so zlasti v zadnjih treh letih veliko pretrpeli zaradi slabega gret- ja, občasnih izključitev in pokvarjenih radiatorjev. Ostalih pomanjkljivosti, ki niso tesno vezane na gretje, nima niti smisla naštevati. Reči moram tudi to, da so naši ljudje potrpežljivi in tu- di sedaj ne bi bili tako glasni, če bi jim kdo na primeren in strokoven način razložil, kaj je potrebno storiti, da se sta- nje izboljša in če bi bili pra- vočasno obveščeni. Vzdušje v naši KS je zelo slabo. Lju- dje nikomur več ne verjame- jo, ker imajo občutek, da so nemočni pri uveljavljanju svojih pravic. Nekateri se upirajo tako, da že več mese- cev ne plačujejo ogrevanja, kljub temu, da so stroški za gretje na območju naše KS ned najcenejšimi.« Tudi Darinka Hochkraut, blagajničarka na Ljubljanski 27 ne plačuje centralnega ogrevanja: »Kurjave nisem plačala že 14 mesecev. Vem, da je to krivično do drugih. Kupiti sem morala termo- akumulacijsko peč in posle- dica tega je. da vsak mesec plačujem za elektriko od 2500 do 3000 dinarjev. V fe- bruarju v našem boloku kur- jave ni plačalo 29 gospodinj- stev od 54-tih. Večina je ku- pila termoakumulacijske pe- či ali pa si stanovanje dodat- no ogrevajo kako drugače. Zakaj bi plačali, če nimamo toplo?« IN KAJ PRAVIJO STROKOVNJAKI? V zvezi z gradbiščem, ki je najbolj burilo duhove stano- valcev je Hinko Jordan, vo- dja sektorja ogreva pri stro- kovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti de- jal: »Sumili smo, da gre za defekt na ceveh, vendar smo lahko odkrili, kje je napaka šele ko smo odkopali ta del toplovoda. Ugotovili Smo, da je defekt nastal kot posledi- ca popravila parkirnega pro- stora. Le-tega so krajani zgradili na lastno pobudo. Velika masa odložene zem- lje, ie pritiskala na cevi in jih poškodovala. Tako je začela voda izhlapevati. Seveda pa to ni šlo tako hitro, kajti sa- mo za pridobitev potrebnih soglasij za odkop, smo pora- bili veliko časa. Računamo, da bomo v drugi polovici marca zamenjali in izolirali cevi ter postavili zaporne ventile, tako bo možno vsak blok posebej izključiti iz ogrevalnega sistema.To praktično pomeni, da bomo lahko postopoma zamenjali stare cevi zunanjega razvoda pri vsakem bloku posebej. Blok na Ljubljanski 27 pa je problem zase. Napeljava cevi do bloka ni pravilno na- meščena. Za nepravilno na- mestitev je kot izvajalec del kriv Ingrad. Napake so se pri gretju pokazale že takoj, to- rej pred petnajstimi leti. Nih- če pa ni ničesar ukrenil. Zato so sedaj, ko so cevi stare, po- sledice še večje. Edina tolaž- ba za stanovalce je lahko v tem, da je v letošnji plan in- vesticijskega vzdrževanja sektorja ogreva pri stano- vanjski skupnosti, vnešeno tudi popravilo teh cevi. CEVI SO POPRAVILI, PROBLEMI PA OSTAJAJO Gradbišča na delu toplo- voda v KS Savinja ni več. Cevi so zamenjali, jih izolira- li, postavili zaporne ventile in cevi ponovno zakrili. Sta- novalcem na številki 27 pa ni nič topleje. Ta zapis pa ne bi bil po- poln, če ne bi omenili še mnenje Jožeta Tanjška, vo- dje kurilnice na Otoku (v to kurilno območje spadata KS Savinja in del KS S.Šlan- der), ki se na svoje delo do- bro spozna in po mnenju krajanov, gre zahvala za to, da je gretje na tem območju tako poceni, prav njemu. »Glede na celotno problema- tiko, ki se pojavlja v kuril- nem sistemu na Otoku, je problem na številki 27 le ena desetina vseh težav, s kateri- mi se srečujem že osem let. Nemalokrat sem opozarjal na napake. Strokovne službe na stanovanjski so bile gluhe za moja opozorila. Stalna praksa je, da posredujejo še- le, ko napake z najširšimi po- sledicami izbruhnejo na dan. Pa še takrat je prva reakcija na klic, da ni denarja za po- pravilo. Po moji oceni gre za premajhno strokovno uspo- sobljenost odgovornih ljudi, za enostransko odločanje in za nepravilno planiranje. Vsak strokovnjak ve, kolikš- na je življenjska doba posa- meznih naprav, pa tudi ta je lahko maksimalno izkorišče- na le, če se naprave sproti vzdržujejo. Vzdrževanja praktično ni, prav tako ne načrtnega reševanja proble- mov okoli dotrajanih na- prav. Življenjska doba kuril- nega sistema na Otoku se že izteka, kot posledica nevzdr- ževanja naprav pa so drobne, a za posameznega stanovalca pomembne okvare, ki jih je vedno več. Slabo razpolože- nje med ljudmi pa stopnjuje še slaba organizacija in izpe- ljava popravil. Morda bi delo lažje steklo, če bi popravila prevzela delovna organizaci- ja, ki je glede strokovnosti, in usposobljenosti za tovrst- na dela bolje pripravljena kot žalska Sigma, ki sedaj ta popravila opravlja. Vzemi- mo samo primer te zadnje okvare. Sigma, Remont in Cestno komunalno podjetje so opravili zemeljska dela, glavni vod toplovoda so za- menjali privatniki, zadnjo fa- zo del pa je opravil Ingrad. Za tako delo je šlo najbrž več časa in denarja, kot če bi to izpeljala ena delovna organi- zacija.« Od stanovalcev smo tudi slišali, kako so delavci Sig- me nestrokovno opravljali dela, oziroma, kako so za me- njavo navadnega ventila na radiatorju porabili cele do- poldneve. Tu so naše skrite rezerve, ker nad opravlja- njem dela ni ustreznega nad- zora, vsak bi pa rad za malo dela veliko zaslužil. TUDI NESOGLASJA SO DEL SAMOUPRAVNE PRAKSE Še bi lahko govorili o pro- blemih v KS Savinja, bodisi o gretju ali o čem drugem. Najbrž je ni krajevne skup- nosti v Celju, ne hišnega sve- ta, ne krajana, ki teh proble- mov, iz lastnih izkušenj, ne pozna. Še pred slabim letom so podoben problem imeli tudi v Novi vasi. Tudi takrat so strokovne službe potrdile znano dejstvo, da so presla- bo organizirani, da dela opravljajo nestrokovno in površno, da jih je najtežje priklicati takrat, kadar gre za napako z njihove strani. Na- mesto, da bi nemudoma pri- stopili k odpravi napak, ki niti niso tako poceni, s čimer bi tudi pripomogli k boljše- mu razpoloženju med upo- rabniki, drug drugega obto- žujejo in iščejo krivca ter se- veda plačnika. Z vprašanjem zdi je odgovoren investitor, izvajalec, nadzorna služba, projektant, ne pridejo do konca. Končni rezultat je ve- dno isti - plača uporabnik: krajan, občan, delavec. Naj gre, za napake na sistemu ogrevanja, na gradbenih po- manjkljivostih ali na račun katerekoli druge slabosti v stanovanju, stanovanjskem bloku ah naselju. Na prvi pogled ima vsa pro- blematika izredno negativen videz, vendar vse to ni tako črno, kajti prebuja se samo- upravna zavest posamezni- kov. Razmere v katerih živi- mo so namreč že takšne, da se prebujajo tudi tisti, ki so do sedaj spali zimsko spanje. To pa po drugi strani pome- ni, da bo podobnih nesogla- sij vedno več. Vse do takrat, dokler strokovnjaki ne bodo spoznali in sprejeli za dej- stvo, da njihovo delo še zda- leč ni samo vprašanje ozke strokovnosti, temveč, da ima tudi svoje družbene razsež- nosti. Vsem prizadetim pri- kazati in razložiti svoje delo je težko le tistim, ki imajo zato premalo znanja. Vsaj upamo da je tako in da pro- blemi o katerih smo govorili niso take vrste, da bi morali govoriti o tehnokratskem za- piranju informacij. VIOLETA V. EINSPIELER '-----. 25 LET DRUŠTVA DIABETIKOV Celjsko društvo diabetikov praznuje letos 25 let ob- stoja in plodnega dela. O teh letih in načrtih za naprej bodo spregovorili na proslavi, ki bo 7. maja od 16. uri v dvorani Medobčinske zdravstvene skupnosti. Na proslavi bo nastopil pevski zbor Gimnazije Celje Pod vodstvom dirigenta Edvarda Goršiča, slavnostni govornik bo predsednik društva Viktor Dobrišek, zdravstveno predavanje pa je pripravila dr. Stanislava Stravs. Na proslavi bodo zaslužnim članom podelili tudi priznanja. V.D. skupščina socialnega skrbstva celje: že po »o vem Na prvi seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev lretje mandatne dobe skupščine občinske skupnosti s°cialnega skrbstva, ki je bila v tem tednu, so delegati 12 svojih vrst izvolili vodstvo za naslednje mandatno ?°dobje. Za predsednika skupščine so izvolili JER- NEJA OZISA, JUDITA ŽEVART je bila izvoljena za Predsednico zbora uporabnikov, predsednica zbora dajalcev pa je postala VALERIJA LINDNER. Izvolili So tudi vse člane odborov, potrdili program za nasled- ke leto in ovrednotili finančni načrt. Udeležba delegatov na prvi seji občinske skupščine s°eialnega skrbstva v Celju je bila odlična! v Z.S. ALOJZ AGREŽ - PROTOTIPNI DELAVEC V POKOJU Tako, kot smo zapisali v naslovu, se nam je sam pred- stavil v pismu, s katerim nas je povabil na pogovor in ogled svoje mini-razstave, posvečene napredku in sta- bilizaciji v proizvodnji. Na prvi pogled se vidi nekako čudno, že drugi pogled in po- globljen razgovor z Alojzom, Agrežem pa stvari postavi na pravo mesto: kljub temu, da je naš sogovornik odšel v po- koj pred dvanajstimi leti, je še vedno iščoč in nemiren duh, poln idej o drobnih in večjih izboljšavah, ki jih se- daj v miru in pokoju snuje bolj za domačo uporabo ali sosedsko pomoč. Sicer pa je bil in ostal Alojz Agrež mož z zlatimi rokami, kadar je bilo potrebno v Emovi prototipni delavnici iz pločevine po zarisani predlogi izdelati še tako za- hteven izdelek. Ali je potem čudno, če ga 1970. leta srečamo med Slan- drovimi nagrajenci v Celju, ki jo je dobil za svoje racio- nalizatorsko in novatorsko dejavnost. V delovni organi- zaciji mu znajo pripisati predvsem zasluge pri izdela- vi in oblikovanju prototipov novih izdelkov, zlasti peči na trda in tekoča goriva. Po za- pisu iz tistega časa: »Agrež je bil vedno neizčrpen vir no- vih zamisli, ki jih je znal tudi uresničiti.« Vse to smo zapisali v začet- ku, kajti v pogovoru je bil naš sogovornik dovolj skro- men, da praktično njegovih zaslužnih zlatih rok in mno- gih inovatorskih idej. ne bi mogli dovolj poudariti. NT: Kako ste se nave- zali na pločevino, kje izučili kleparskih in kot- Iarskih veščin? A. AGREŽ: Rodil sem se v Polju ob Sotli v kmečki dru- žini, kjer nas je bilo osem otrok. S stričevo pomočjo sem šel v uk za kleparja v Radeče k mojstru Jožetu Kajtni. Oblikovanje pločevi- ne sem nato spoznaval še pri različnih mojstrih od Bresta- nice, Krškega, Celja do Mari- bora, pa pri Koštomaju v Ce- lju opravil tudi mojstrski iz- pit 1936. leta. NT: In kdaj ste zašli v EMO oziroma tedanjo Tovarno emajlirane po- sode? A. AGREŽ: Takoj po vojni 1945. leta sem začel delati v Emajlirki in to najprej na strehi, ki smo jo popravljali. Imel sem na široko odprte oči in kmalu pri ventilatorjih opazil pomanjkljivosti, jih sam odpravil, to pa so opazili tedaj nekateri vodilni in me tako nekako »odkrili«. Ve- ste, to je bilo v meni, da sem bil sam svojega dela vesel, če sem lahko odpravil kakšno malenkostno napako, ali kaj izboljšal. Ni mi šlo za javna priznanja ali priznanja de- lovne okolice. Navajen sem delati točno in ne površno, pa se zaradi te moje lastnosti včasih še z ženo Slavko pri vrtnem delu sporečeva. Jaz hočem vse »na špago« ... NT: Torej, ko so vas odkrili, da ste spretni in iznajdljivi, kako ste po- tem delali in kaj? A. AGREŽ: Tovariš Albin Lesjak, ki je bil tedaj vodja surovinskega oddelka me je opazoval in me kaj kmalu »spravil« do orodja in dela z vzorci. Ce pa mi je ostalo kaj časa, sem si delo znal poiska- ti tudi sam - vsepovsod tam. kjer se je dalo kaj izboljšati za hitrejšo in boljšo proiz- vodnjo. Veliko sem v pro- stem času - popoldne delal tudi za Ljudsko tehniko... Ljudska tehnika je bila tudi »kriva«, da sem kasneje pre- jel Red dela s srebrnim ven- cem. NT: Ne bomo se pogo- varjali o vaših prizna- njih, ki jih imate kar pre- cej, omenimo le zadnjo, ki ste jo prejeli maja 1980. leta od Društva izu- miteljev in avtorjev te- hničnih izboljšav EMO Celje. Prejeli ste ga za dolgoletno in uspešno delo na področju inven- tivne dejavnosti. Pred- vsem nas zanima vaše kritično mnenje o odno- su do dela? A. AGREŽ: Povedal sem že, da sem od mladih nog na- vajen delati točno. Ce pa me že sprašujete o mojih kritič- nih pripombah, naj rečem, da si mnogi preveč domišlja- jo in da manjka predvsem delovne morale. Zraven je včasih še preveč samopašno- sti in premalo pozornosti je deležna delovna praksa. Skozi dobro delovno prakso bi morali tudi vsi višji izo- braženi kadri, inženirji in drugi. Prav nič jim ne bi ško- dilo, če bi kdaj poslušali in si pobliže ogledali tudi delo mojstra, kvalificiranega de- lavca, tistega, ki v rokah vrti orodje... NT: Takorekoč ste pro- totipno delavnico v EMO v začetku ustvarili sami, s svojimi rokami, s svojimi idejami in s svo- jim delom. Ali še kdaj zaidete vanjo? A. AGREŽ: Veste, moje zadnje srečanje z mojim nek- danjim okoljem je bilo pa precej boleče. Mogoče sem tudi sedaj preveč sam občut- ljiv, ampak zgodilo se je ta- ko, da sem po naročilu iz Ljudske tehnike prišel nekaj narediti. Novi ljudje me niso spoznali in so me skoraj po- stavili pred vrata. Res zelo me je zabolelo, čeprav sem potem tisto delo opravil kar doma in ob pomoči nekega drugega mojstra, ki je imel primerno orodje. NT: Hočemo verjeti, da je bil to res neroden spodrsljaj, saj mislimo, da vas v ENO še niso po- zabili. Ali niste tega mnenja? A. AGREŽ: Ne vem. kaj naj rečem, ampak do sedaj res še niso pokazali, da niso pozabili name. Vabil sem jih naj me obiščejo, pa kot kaže niso uspeli priti. Prej ste prišli vi. Veste, ni kar tako. pustiti v nekem podjetju 25 svojih delovnih let. čeprav sem se ves čas v tovarni do- bro razumel s svojo delovno okolico, tovariši pri delu in tudi z mnogimi vodilnimi in odgovornimi ljudmi... Poslovili smo se od Alojza Agreža. prototipnega delav- ca v pokoju in njegove živ- ljenjske tovarišice Slavke, ki nas je pred odhodom nagra- dila še s staro melodijo na citre. Je ta melodija pregnala nekaj bolečine pozabljeno- sti? MITJA UMNIK 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 16 - 22. april 1982 NA PAŠKI KOZJAK V počastitev bližnjega praznika Dneva OF bo Planinsko društvo Vita- nje pripravilo v nedeljo, 25. aprila I. planinsko sre- čanje na Paškem Kozja- ku. Na srečanje so vablje- ni vsi planinci, mladina in ostali prijatelji narave. Zbirališče bo v čudoviti planinski dolini Ostrica pod najvišjim vrhom Pa- škega Kozjaka Basali- ščem, dostopi pa so mož- ni po markiranih poteh iz smeri Vitanja, Dobrne in Pake. Planinsko društvo Vitanje se je tudi odloči- lo, da naj udeleženci I. planinskega srečanja hra- no, pijačo in dobro voljo prinesejo s seboj. V pri- meru slabega vremena bo srečanje prestavljeno na kasnejši datum. TV V NEDELJO KARTING V CELJU V nedeljo, 25. aprila ob 14. uri in 45 minut se bo na avtopoligonu v Lju- bečni pričela prva od še- stih dirk v kartingu za na- slove republiških prva- kov za leto 1982. Približ- no 70 tekmovalcev iz vseh avto-moto društev Slovenije bo nastopilo v petih tekmovalnih razre- dih. Ljubiteljem karting dirk se obeta obilo šport- nega užitka, saj bodo na- stopili vsi najboljši tek- movalci. Mirko Živec in Jože Mesarec bosta poi- skušala obraniti lanske naslove republiških prva- kov. Aleš Pepel pa bo le- tos nastopil prvič v vrstah seniorjev. Seveda pa je tu še vrsta odličnih tekmo- valcev, ki bodo poiskuša- li doseči najboljšo uvrsti- tev. Prireditelj AMD Šlander se bo potrudil, da bo dirka kar se da najbolj uspela, zato vabi vse lju- bitelje avto-moto športa, da si dirko ogledajo v čimvečjem številu. V do- poldanskih urah bo ob prisotnosti vseh nastopa- jočih prav tako na avto- poligonu sprejem štafete mladosti. G. F. OBMOČJE 91 PIONIRSKIH HRANILN Tudi v teh bankah dolgoročna vezava hranilnih vlog Svet mentorjev pionirskih hranilnic pri Ljubljanski banki Splošni banki Celje bo tudi v novi mandatni dobi vodil Emilijan Ribič iz osnovne šole Braslovče, medtem, ko bo njegova na- mestnica Zinka Kregar iz osnovne šole Donačka gora. Na zadnji seji tega organa niso ocenjevali samo akcij- ski program LB Splošne banke Celje pri spodbujanju mladinskega varčevanja, marveč tudi dosedanje delo pionirskih hranilnic, prve uspehe brezgotovinskega poslovanja in druga vpraša- nja. Pomemben je bil sklep, ki ga bodo priporočili vsem pionirskim in mladinskim hranilnicam, da naj bi te banke v male vezale svoja prosta sredstva na daljše ob- dobje. Tako bi.se tudi mladi varčevalci priključili vse- splošni akciji banke za čim večjo uveljavitev vezanih hranilnih vlog, torej za uve- ljavljanje dolgoročnosti var- čevanja, razen tega pa bi na račun višjih obresti povečali tudi svoja lastna sredstva. Na območju Ljubljanske banke Splošne banke Celje dela zdaj že 91 pionirskih hranilnic. ki vključujejo 22.100 učencev. V primerjavi z enakim obdobjem lanske- ga leta (februar 81) se je šte- vilo hranilnic povečalo za dve. število varčevalcev pa za 487. Skupna vsota privar- čevanih sredstev se je v tem času povečala za 2.586.650 dinarjev, oziroma na 9,646.411 dinarjev. Medtem, ko deluje v žalski občini 20 pionirskih hranil- nic. jih je v celjski 19, v laški in konjiški po 12, 18 v šmar- ski in 8 v šentjurski. Poleg tega sta v celjski občini še dve mladinski hranilnici in to na Pedagoškem šolskem centru in Tehniški šoli. Mi- mo tega pa se prve oblike varčevanja z. denarjem in materialom že uspešno uve- ljavljajo v mnogih otroških vrtcih. M. BOZIC ČISTILI SMO OKOLJE SMO GA TUDI OČISTILI? Izražen dvom v naslovu nikakor ne sodi v priza- devanja za zmanjševanje pomena ali celo dolgo- ročnega cilja očiščevalne akcije, ki je brez dvoma zelo na mestu. A ravno zaradi njene dolgoročne naravnanosti bi se morali nad njenimi letošnjimi rezultati nekoliko zamisliti. Celjska občina je že v lanskem letu s to akcijo izredno uspela. Zanos in navdušenje v krajevnih skupnostih je bil na splošno gledano večji kot v letošnjem letu, ki je značilno po tem, da so bile očiščevalne akcije v nekaterih krajevnih skupno- stih odlično izvedene, v nekaterih pa slabo. Mno- go je bilo odvisno od hišnih svetov kako so akcijo pripravljali. Nekaj je bilo narobe tudi zaradi tega, ker je bila delovna sobota. Splošni vtis »delovno- sti« letos ni enak lanskemu, ker so nekateri svoje delo opravili že v petek, šolska mladina v samem središču mesta pa tudi ponekod že v četrtek. Motilo je to, ker ni bilo dovolj kontejnerjev, napolnjeni z velikimi kosi odpadkov pa so stali na svojih mestih še v ponedeljek in celo torek. Naš Amadeus je zadnjič v Novem tedniku pri- poročil, naj bi v letu določili dva dni, ko bi one- snaževali okolje, vse ostale dni pa naj bi ga varo- vali. Res dolgoročno, ne le z metlo v roki, tudi v glavi. Z drugačnim obnašanjem, tudi s kulturnej- šim vedenjem na ulici, dvorišču, na stopnišču. Ni namreč pravega učinka, če se en dan v letu vsi z metlami v rokah postavimo na dvorišče, čez leto pa se obnašamo, kot da ni nič našega v tem oko- lju. D. M. V krajevni skupnosti Sa vinja je akci- ja lepo uspela. Sicer pa si v tej kra- jevni skupnosti krajani še posebej prizadevajo, da bi bil izgled njihove- ga okolja čim lepši. V tem gotovo prednjači blokovna soseska na Tru- barjevi ulici. S cvetlicami in okra- snim grmičevjem se lahko ponašajo predvsem stanovanjski bloki št. 52, 54 in 56. Zgledi starejših vlečejo kot dokazuje tale posnetek. V krajevni skupnosti Lava so se krajani že zgodaj zjutraj zbrali na »delovišču«. Do enajste ure je bilo okrog blokov vse čisto, potem pa je ostalo še nekaj časa za urejanje okrasnih grmičkov. V sobotno očiščevalno akcijo so se vključili tudi celjski taborniki. Dela je bilo na Gričku dovolj. Marsikatero pi- kro na račun trimčkarjev so mladi taborniki izrekli, ko so metali vse mogoče odpadke na ogenj. Očiščevalna akcija v krajevni skupnosti Dečkovo naselje jezelo uspela. Morda prav zato, ker so se je krajani lotili že prejšnji teden in sicer v organizaciji hišnih svetov. Poči- stili so okolje okoli blokov in zasebniki niso zaostajali za drugimi. V krajevni skupnosti Hudinja je prijelo za orodje staro in mlado. Zelenice so bile potrebne temeljitega čiščenja, marljive roke krajanov so kmalu opravile koristno delo. Kjer so hišni sveti opravili dobre priprave, tam je tudi akcija uspešna, predvsem pa množična. KS PETROVČE PRAZNUJE Krajani KS Petrovče praznujejo svoj praznik vsako]. 23. aprila v spomin na leto 1942, ko je večje število nov odšlo v partizane. Na letošnje praznovanje so sej pravljali že dalj časa. Med važnejše pridobitve v kraj^ skupnosti sodi celodnevna šola, ki so jo pred dnevi oA za prvi in drugi razred, jeseni pa jo bodo še za tretj, četrti. V programu so imeli, ua bodo pričeli z deli rekonstrukciji ceste skozi vas Petrovče in izgradnjo lektorja. Pri tem se je zataknilo in bodo z deli prid^ začetku maja. Ze od ponedeljka se vrstijo razne športne in kultu- prireditve. Tako so že pripravili trim kolesarjenje, tely vanje v namiznem tenisu, malem nogometu, včeraj je kulturni večer, za danes napovedujejo pohod krajanov spominskih obeležjih iz NOV, jutri bo še rokometni| nir, zvečer ob 19. uri pa osrednja proslava in slavnos seja skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Zas nim krajanom bodo podelili krajevna priznanja OF. P; novanje KS Petrovče sovpada tudi s praznovanjem n novitve OF in 1. maja, zato bodo tudi tem dvem pra kom dali primerno obeležje na zaključni slovesnosti. Iz posnetka je razvidno, da je cesta skozi Petrovče a potrebna rekonstrukcije. t. TAV( ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I CELJE: PRAZNIČNE PRIREDITVE Kot vsako leto doslej se bodo v času pred 27. aprilom in 1 majem zvrstile v Celju številne prireditve, ki bodo letos še posebej obeležene s kongresi ZK, ZSS, ZSMS, z 90-letnico rojstva tovariša Tita, 40-letnico 1. zasedanja AVNOJ, ustano vitvijo ZSMJ in Zveze pionirjev Jugoslavije. V tednu med 23. in 30. aprilom bodo številna športna tekmovanja, ki jih bodo organizirale sindikalne organizacije, pa tudi športne prireditve, ki jih pripravlja telesnokulturna skupnost ob sodelovanju telovadnih društev celjske občine. 26. aprila, na predvečer dneva ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, bo ob 19.30 uri v Narodnem domu v Celju osrednja proslava v počastitev 27. aprila in 1 maja, praznika dela. Slavnostni govornik na proslavi bo Dušan Burnik, predsednik Občinske konference ZKS Celje, med bogatim kulturnim programom pa bodo podelili tudi letošnja Srebrna priznanja OF enajstim zaslužnim posamez- nikom. 30. aprila, na predvečer praznika dela, bo ob 17. uri m Tomšičevem trgu v Celju že tradicionalen koncert pihalnih orkestrov, tamburašev in harmonikarjev. Ob 19.30 uri pa bodo mladinci zakurili kresove na Gričku in ostalih hribih v okolici Celja. 1. maj, praznik vseh delovnih ljudi, bo v celjski občini obeležen kot že nekaj let doslej. Za praznično vzdušje bode poskrbele pihalne godbe EMO, France Prešeren in Železar ne Štore, ki bodo po mestu že ob 6. uri zjutraj igrale budnice Tudi letos pa bo na sam praznični dan tovariško srečanj« delovnih ljudi in občanov na Gričku, ki se bo pričelo ob 9. ur zjutraj. Organizatorji pripravljajo pester zabavno-rekreati ven program, omenimo naj le nastope godb na pihala, p« pevskih zborov, recitatorjev in folklornih skupin. Udeležen ci prvomajskega shoda na Gričku pa se bodo lahko pomeril v strelskem tekmovanju z zračno puško, v tekmovanju » badmintonu, odbojki, malem nogometu in drugih rekreativ nih športih. Za vse udeležence shoda bo pripravljen tud partizanski golaž. DS OBČINA VELENJE: TUDI NOV OBJEKT V velenjski občini so pripravili za bližnja praznika - Da' OF in 1. maj - izredno pester program različnih prireditev. ^ njimi bodo začeli v nedeljo, 25. aprila, ko bodo zjutraj ob S uri sprejeli in pozdravili zvezno štafeto mladosti na Titovef trgu. V ponedeljek, 26. aprila, bodo ob 15. uri delavsk« športne igre in sicer v kegljanju na kegljišču Partizana' Šoštanju. Isti dan ob 16. uri bo tudi tekmovanje ženskih ek>i v odbojki za- pokal 1. maja in sicer v telovadnici OŠ Brato* Letonja v Smartnem ob Paki. V torek, 27. aprila, bo zanimiva prireditev na športne^ igrišču v KS Konovo in sicer »Srečno - spretno«. V četrtek, 29. aprila, bo zaključek likovnega ustvarjan: mladine osnovnih šol velenjske občine na temo Dneva OF i 1. maja. Isti dan bo tudi otvoritev novih proizvodnih prost1 rov v REK, DO SIPAK. Ob 17. uri bo skupna seja Občinske konference SZDL1 Občinskega sindikalnega sveta v knjižnici Titovo Velenje podelitvijo srebrnih znakov OF in srebrnih znakov sin'' kata. V petek, 30. aprila, bo ob 11. uri proslava ob 30-letn" REK, DO ESO z odkritjem spominskega obeležja narod^ mu heroju Mihi Pinterju-Toledu in spominskim parkom dreves za tovariša Tita. Ob 19.30 bo po mestnih ulicah poV°: ka z baklami in kanonada, ob 20. uri pa tovariško srečanj Rdeči dvorani (nastopajo Rudarska godba na pihala, zdrU*' ni odrasli pevski zbori in narodni ansambel Dobri znand V soboto, 1. maja, bo zjutraj budnica, nato pa množi^ odhod delovnih ljudi in občanov na Graško goro, kjer tovariško srečanje. V nedeljo, 9. maja, bo še tradiciona" trim pohod na Paški kozjak in sicer iz Skal. TONE VRAP §t> 16 - 22. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 7 pO 9. KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE ODGOVORNOST MORA PREVEVATI NAŠE DELO fongres je nedvoumno pokazal, da trdno stopamo po poti socialistične graditve, ki jo je zveza komunistov zasnovala skupaj s Titom in Kardeljem, ki v samoupravljanju izraža našo samobitnost ter pripravljenost spreminjati družbeno prakso skladno z zastavljenimi cilji. (Iz sklepne kongresne besede findreja Marinca.) 9. kongres ZKS je prejel številne pozdravne brzojavke, Id so jih pošiljale osnovne organizacije ZK, občinske konference in medobčinski sveti. V njih je bilo izraženo ugotovilo, da bo zveza komunistov in vsak član posebej v okolju, kjer dela in živi, dosledno uresničeval sklepe kongresa in s tem opravičil zaupanje delovnih ljudi in občanov v vodilno vlogo zveze komunistov. Tako so klavci Feralita iz Žalca v pozdravni brzojavki kongresu zapisali: Tako livar pri peči, strugar za stružnico, kot ekonomist - vsi so aktivno sodelovali v obravnavi gradiv # 9. kongres ZKS. Zato želimo, da bi se tudi delegati fim tvorneje vključili v delo kongresa in s tem pripomo- gli, da bodo sprejete sklepne besede res takšne, kot jih v tem času od kongresa pričakuje ves delavski razred. ČLANI CK ZKS Delegati 9. kongresa ZKS so izvolili člane Cen- tralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Med triindevetdesetimi člani jih je šest tudi iz občin celjskega območja: Milica Dabanovič iz Sloven- skih Konjic, Marjana Kahrimanovič iz Rogaške Slatine, Alojz Kikec iz Titovega Velenja, Srečko Kvas iz Prebolda, Vida Sivka iz Celja in Janez Zahrastnik, sekretar MS ZKS Celje. STATUTARNA KOMISIJA ZKS Za člana statutarne komisije ZKS je bil na kon- gresu izvoljen tudi Janez Miklavčič iz Titovega Velenja. ČLANI TOVARIŠKEGA RAZSODIŠČA ZKS V tovariško razsodišče ZKS je bilo izvoljenih tudi pet članov iz našega območja: Darko Bizjak iz Šmarja pri Jelšah, Cveto Knez iz Laškega, Vera Orešnik-Juhart iz Žalca, Jože Rakun iz Mozirja in Drago Stokavnik iz Celja. NADZORNA KOMISIJA ZKS V nadzorno komisijo ZKS je bil izvoljen tudi Maks Brečko iz Slovenskih Konjic. KANDIDATKA ZA ČLANICO CK ZKJ Delegati 9. kongresa ZKS so potrdili tudi predlog kandidatne liste za člane CK ZKJ. Med kandidati je tudi Anica Kristan iz Titovega Velenja. DELEGATA 12. KONGRESA ZKJ Med šestdesetimi delegati, ki so jih za 12. kongres ZKJ volili delegati 9. kongresa ZKS, sta tudi Anica Kristan iz Titovega Velenja in Jure Pokom iz Slo- venskih Konjic. RAZPRAVLJALO! NA KONGRESU V kongresnih komisijah je razpravljalo 22 delegatov iz občin celjskega območja. Tako so iz občine Celje raz- pravljali naslednji delegati: Alenka Bonajo o prestruk- turiranju celjksega gospodarstva in nalogah ZK, Jože Bučer o liku komunista - strokovnjaka, Erika Kosi o zvezi komunistov in mladini, Valentin Peško o kadrov- ski, idejni in akcijski krepitvi ZK ter Jožica Kovačič o odgovornosti ZK za preseganje parcialnih odnosov. Na kongresu sta razpravljala dva delegata iz občine Laško: Nada Kralj o aktivnosti komunistov v krajevnih skup- nostih ter Vera Marot o delovanju delegacij v tozdih v zboru združenega dela. Iz občine Mozirje sta razprav- ljala dva delegata: Alojz Plaznik o problemih s področja družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in Vida Šti- flic o ustvarjanju enakopravnih pogojev za osnovno vzgojo in izobraževanje na manj razvitih območjih. Iz občine Slovenske Konjice sta na kongresu razpravljala dva delegata: Maks Brečko o problematiki kmetijstva in proizvodnji hrane ter Milica Dabanovič o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov na dohodkovnih osno- vah v organizacijah združenega dela- Iz občine Šentjur je delegat Jože Belej razpravljal o aktualnih problemih zagotavljanja tekoče proizvodnje in dohodkovnega po- vezovanja. Ludvik Maštnak pa o delovanju krajevnih skupnosti, njihovem materialnem položaju in povezova- nju s temeljnimi organizacijami. Iz občine Šmarje pri Jelšah sta razpravljala dva delegata: Marjana Kahrima- novič o oceni uresničevanja politike skladnejšega regio- nalnega razvoja ter Milan Pugelj o pospešenem razvoju kmetijstva in povečani proizvodnji hrane, ki terjata skla- dno in načrtno delovanje vseh dejavnikov, čvrst plan ter spoštovanje prioritet v širših regijah. Iz občine Žalec so na kongresu razpravljali trije delegati: Franc Jelen o statutu ZKS, Jože Cvikl o nalogah na področju proiz- vodnje hrane in Srečko Kvas o delovanju komunistov v Političnem sistemu. Iz občine Velenje pa so razpravljali štirje delegati: Franc Gluk o idejnih vprašanjih uveljav- lja dohodkovnih odnosov pri proizvodnji električne Sergije v REK Velenje, Miro Lešnik o nalogah komuni- stov v utrjevanju in nadaljnjem razvoju SOZD Gorenje s Posebnim ozirom na vlogo in položaj organizacij skup- nega pomena. Dragica Zohar o vprašanjih nadalnjega razvoja celodnevne osnovne šole ter o drugih vprašanjih ^snovnega šolstva v občini Velenje ter Janko Poles o doseženi stopnji samoupravne in družbenoekonomske Preobrazbe zdravstva v Velenju. LUDVIK MASTNA K, delegat iz Šentjurju: ■■Kongres nas zavezuje, du duguvurc. sklepe in vrednote, ki smo jih izpo- stuvili. v /Minemo za last- ne ter s tem prevzamemo politično, samoupravno in seveda osebno odgo- vornost /.a to. da bomo dogovorjeno v praksi tudi uresničili. Odločno se moramo postaviti po ro- bu neodgovornostim, kaj- ti to od nas komunistov pričakujejo vsi delovni ljudje in občani.« RADO KORES, delegat i/. Žalca: -Kongres je /no- va potrdil odločenost ko- munistov. da bodo sku- paj z delovnimi ljudmi in občani krepili samou- pravne odnose na vseh ravneh in podčrtal, du je soeiulistično samouprav- Ijunje edina pol za uspeš- no premagovanje zagat in uresničevanje interesov ljudi. Zato moramo ko- munisti delovati tako, da bomo to usmeritev kon- gresa v praksi tudi ure- sničevali. « MILICA DABANOVIČ, delegutku iz Slovenskih Konjic: -Nikakor ne sme- mo dovoliti, da bi ostala stališča, predlogi in kon- kretne usmeritve kongre- sa, samo mrtve črke na papirju. Ustvarjaltw raz- položenje kongresu mora- mo delegati prenesti v vsa okolja ter spodbuditi večjo in bolj zavzeto ak- tivnost komunistov in vseh delovnih ljudi in ob- čanov za premagovanje žgočih vprašanj ELZA SAG A DIN, dele- gutku iz. Celju: »Nušu naj- pomembnejša nalogu je. da vzpodbudimo zavest in odgovornost zu uresni- čevanje sprejetih usmeri- tev. Verjamem v ljudi in zato sem prepričana, du zmoremo premagati ovi- re. ki niso majhne. Ti- stim, ki pa nam ne bodo stali ob struni in ki ne bo- do pripravljeni delu t i tem moramo jusno pove- dati, du v naših vrstah ni mestu zanje." JOŽE SKORNŠEK, de- legat iz Titovega Velenja: -Kongres je izpričal enot- nost komunistov v pogle- dih bodočega gospodar- skega in družbenega raz- voja, hkrati pa izpostavil \ tudi potrebo po večji od- govornosti v zvezi komu- nistov sami, pa tudi po okrepljeni odgovornosti in aktivnosti komunistov v družbenem življenju. To odločnost kongresa moramo delegati sedaj prenesti tudi v prakso.« ANICA KRISTAN, de- legatka iz Titovega Vele- nja: > Od kongresa sem pričakovala veliko. Veli- ko v akcijskem smislu. Kongres nam mora biti namreč spodbuda za to, da se bomo z večjo odgo- vornostjo in pripravlje- nostjo lotili reševanja te- žav in problemov. Me- nim, da tudi vsi delovni ljudje in občani pričaku- jejo po kongresu ustvar- jalno in akcijsko zagna- nost v vrstah zveze komu- nistov.« VIDA SIVKA, delegat- ka iz Celja: »Z enako od- ločenostjo in kritičnostjo, kot smo se pripravljali na kongres slovenskih ko- munistov, se moramo se- daj, po kongresu, lotiti preseganja slabosti. Stali- šča in usmeritve kongre- sa moramo prenesti v konkretna okolja in se z vso resnostjo in odgovor- nostjo lotiti dela. Nalog ni malo, zato ni ne časa in tudi ne prostora za omah- ljivce.« JOŽICA KOVAČIČ, de- legatka iz Celja: »V raz- pravah smo delegati na kongresu kot rdečo nit iz- postavljali in zahtevali odgovornost vseh za iz- polnjevanje sprejetih na- log. To pomeni, da je prav odgovornost tista stalni- ca, ki mora biti prisotna veliko bolj kot doslej pri delu komunistov. A ugo- tavljati bomo morali kon- kretno, osebno odgovor- nost vsakega posamezne- ga komunista.« NADA KRALJ, dele- gatka iz Luškegu: »Me- nim, da smo bili vsi slo- venski komunisti dobro pripravljeni na kongres. In prav tuko dobro odhu- iumo oboroženi s kongre- sa: oboroženi z enotnost- jo, pripravljenostjo in z iuvestjo, da moramo in moremo preseči težave, ki jih ni mulo. To zavest in enotnost pa moramo komunisti vnesti med vse delavce in občane." IVAN ŽUMER, delegat iz Celja: ■>V izmenjavi mnenj smo si delegati na kongresu nabrali novih spoznanj in izkušenj. Na- ša naloga je. da to sedaj prenesemo v bazo, med komuniste osnovnih or- ganizacij in preko njih v ostale organe in organiza- cije. Predvsem pa se mo- ramo zavzemati za to. da se stališča in usmeritve kongresu z vso odgovor- nostjo uresničujejo v vsakdanji praksi.•« MARJANA KAHRI- MANOVIČ, delegatka iz Šmarja pri Jelšah: »Kon- gres je pozval vse komu- niste, od tistih, ki delajo v tozdih, do onih. ki oprav- ljajo pomembne funkcije v republiki in zvezi, nuj se z vso resnostjo in odgo- vornostjo lotijo izpolnje- vanju nalog. Razmere so težke in ne dopuščajo izmikanj. Zato bo moral res vsak izpolniti svoj del nalog." MATJAŽ LIBNIK, de- legat iz Šmarja pri Jelšah: •Z vso resnostjo se bomo morali lotiti uresničeva- nja dogovorov in sklepov kongresa. Naš sistem je tak. da gradi na odgovor- nosti posameznika, ven- dar ne ha medli, temveč konkretni odgovornosti vsakogar. Zato bomo mo- rali predvsem v vrstah zveze komunistov spre- govoriti o vseh tistih po- sameznikih. ki sprejetih nalog in zadolžitev ne bo- do izpolnjevali.« 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 16 - 22. april v 4 ROGAŠKA SLATINA MNOŽIČNO ZBOROVSKO PETJE Uspela revija pevskih zborov občine Šmarje - Med gosti Josip Vidmar Pretekli petek so se v zdraviliški dvorani v Roga- ški Slatini predstavili ob- činstvu, ki je popolnoma napolnilo dvorano, pevski zbori s področja občine Šmarje, na občinski reviji pevskih zborov. Revija, ki jo je organizirala občinska zveza kulturnih organizacij občine Šmarje v sodelova- nju z delavskim prosvetnim društvom »Svoboda < iz Ro- gaške Slatine, je bila vklju- čena v program letošnjega šestega kozjanskega kultur- nega tedna. Kako zelo je razvita ama- terska zborovska dejavnost v občini Šmarje, je prav go- tovo prikazala letošnja revi- ja, v kateri je sodelovalo osem zborov. Predstavili so se naslednji: moški zbor iz Šentvida pri Grobelnem pod vodstvom Rafka Gorenška, moški zbor iz Kostrivnice pod vodstvom Alojza Kam- puža, moški zbor iz Kozjega pod vodstvom Franca Cer- nelča, ženski pevski zbor iz Rogaške Slatine pod vod- stvom Franca Plohla, meša- ni pevski zbor iz Stojnega se- la pod vodstvom Darje Belič, 'moški pevski zbor iz Podče- trtka pod vodstvom Andreja Kelemine. moški pevski zbor iz Šmarja pod vod- stvom Bibijane Frjavec in moški pevski zbor Zdravili- šča Rogaška Slatina pod vodstvom Franca Plohla. Vsak zbor je zapel tri pesmi in vsak po svoje navdušil ob- činstvo, ki je vse zbore izre- dno toplo sprejelo. Revije se je udeležil tudi akademik Jo- sip Vidmar in profesor Jože Gregorc iz Maribora. Zbori so na reviji prikazali izredno razvito zborovsko kulturo petja, čeprav bi ne- katere stvari zbori tudi lahko izboljšali. Posebno razvese- ljiva je množičnost zborov- skega petja v šmarski občini in pa veliko mladih pevcev, ki so porok, da se bo tradici- ja zborovskega petja nadalje- vala. Prvič se je letos pred- stavil ženski pevski zbor iz Rogaške Slatine in s svojim nastopom pokazal, da je na dobri poti. Posebno razvese- ljiv pa je bil tudi nastop me- šanega pevskega zbora iz Stojnega sela, ki je dokazal, da je tudi v malem kraju ozi- roma vasi, mogoče z veliko dobre volje in dela, narediti tisto, kar nekaterim ne uspe v večjih središčih. Oba ome- njena zbora pa sta prav goto- vo popestrila večer, in med nastop šestih moških zborov vnesla prijetno svežino. Ne- kateri zbori bi bili morali malo bolj paziti na repertoar- ni izbor in v svoj program vnesti tudi kakšne nove, so- dobnejše skladbe. Nastop osmih pevskih zborov za območje, ki ga ob- sega občina Šmarje je*goto- vo lep dokaz, kako široko je zborovsko petje v občini ra- zvito. Če pa dodamo k temu še to, da sta v dveh krajih v občini, to je v Bistrici ob Sot- li in Rogatcu, še dva zbora v ustanavljanju, si lahko samo želimo, da bo prihodnja revi- ja predstavila deset zborov. Prav ta razvejanost amater- ske zborovske dejavnosti pa je organizatorje letošnjega Kozjanskega kulturnega te- dna spodbudila, da so za glavno temo razgovora o amaterski kulturi v občini, ki je v okviru Kozjanskega kulturnega tedna že nekaj let ustaljena navada, izbrali prav zborovsko, oziroma glasbeno dejavnost. V sobo- to zvečer so se v prostorih hotela Sonce v Rogaški Sla- tini zbrali vsi tisti, ki se z glasbeno dejavnostjo v obči- ni ukvarjajo in se pogovorili o problemih in nadaljnjem delu in razvoju na tem po- dročju. V razgovor so vklju- čili tudi problem godbe na pihala, tamburašev in drugih oblik glasbene dejavnosti. JOŽE ČAKŠ RAZSTA VA DEL M. PRESIČKA V petek, 23. 4. 1982 bodo ob 19.30 uri v razstavnem sa- lonu v Rogaški Slatini odprli razstavo slikarskih del Mar- jana Presička. Marjan Presi- ček je bil rojen v Kozjem, je oblikovalec stekla in zapo- slen v Steklarski šoli v Roga- ški Slatini. Kot mladenič se je odločil za likovni poklic slikarja, pozlatarja. Leta 1940 je že poklicno delal v tej stro- ki. Vojna vihra je prekinila njegovo delo. Povojna leta je bil vključen v izgradnjo, v si- cer soroden poklic, gradbe- ništvo projektiranje. Kasne- je je zaposlen v Steklarni in od leta 1957 v Steklarski šoli, kjer mlade steklarje tudi li- kovno vzgaja. Vse skozi se ukvarja na likovnem področ- ju, predvsem s slikanjem (olje, gvaš, tempera, akvarel in druge tehnike). Prvič se je predstavil leta 1946 na skupinski razstavi v Rogaški Slatini. Razstavljal je na razstavah likovnih sku- pin Slovenije in se udeležil njene slikarske kolonije. V razstavnem salonu je že dva- krat razstavljal. Vse skozi se je strokovno izpolnjeval na likovnem področju, študij- sko obiskoval razstave in li- kovni študij nadaljeval na Pedagoški akademiji v Mari- boru. Po krajšem premoru se bo ponovno predstavil z oiji in akvareli v rogaškem razstavnem salonu. V pro- gramu ob petkovi otvoritvi bo nastopila folklorna skupi- na iz Rogaške Slatine, otvo- ritveni govor pa bo imel To- ne Slivnik. JOŽE CAKŠ ZAČETNI TEČAJ (28) Pasinfoje vi skribis al unu esperantisto en Parizo. Ču vi jam ricevis respondon? - Jes, mi jam ricevis respondon. - Ču vi povas tralegi la leteron? - Ali lako preberete pismo? - Jes. auskultu! Kara amikino! - Draga prijateljica! Kun granda gojo mi tralegis vian leteron. - Z velikim veseljem sem preral vaše pismo. Mi estas tre kontenta korespondi ku vi. - Zelo sem zadovoljen dopisovati z vami. Mia profesio estas instruisto. - Po poklicu sem učitelj. Mi tre šatas instrui malagrandajn infa- nojn skribi, legi kaj kalkuli. - "Zelo rad učim majhne otroke pisati, brati in računati. Al miaj lernantoj mi instruas ankau esperanton. - Svoje učence učim tudi esperanto. Ili tre šatas tion. Ofte mi donas al ili uzitajn poštmarkojn, kiujn mi ricevas de esperantistoj el aliaj landoj... - To imajo zelo radi. Cesto jim dam znamke, ki jih dobim od esperantistov iz drugih dežel. Mia urbo Parizo estas tre, tre granda. - Moje mesto, Pariz je zelo, zelo veliko. Mi logas proksime de latina kvartalo. - Stanu- jem blizu latinske četrti. Tie trovigas la farna universitato Sorbono. - Tam je znamenita univerza Sorbona. (uzi - rabiti; kvartalo - mestna četrt; farna - znamenit, glasovit) - Mi jam tre gojas, ke vi venos en Parizon. - Ze se veselim, da boste prišli v Pariz. Mi montros al vi la urbon. - Razkazal vam bom mesto. Mi finas kun la deziro: Gis la baldaua revido. - Končam z željo: na skorajšnje svidenje! - Antau ol vi vojagos en Parizon, vi devos ankorau foje skribi al via korespondanto. Tudi beseda »foje« pomeni krat. Beseda »foj«, »fojo« je samostojna beseda, ki izraža zaporedno dejanje. Primer: La horlogo batis trifoje - Ura je udarila trikrat (zaporedoma). Mi legis la libron dufoje. - Knjigo sem bral dvakrat. Lastfoje - zadnjikrat, zadnjič. Nun ni havas ankorau iom da tempo kaj ni povas tralegi la fablon: »La ruza vulpo«. - Sedaj imava še nekaj časa in lahko prebereva basen: »Zvita lisica«, (fablo - basen; fabelo - bajka, pravljica; ruza - lokav, zvit). Malsata vulpo sercas magajon. - Lačna lisica išče hrano. - Gi eniras en kokidkorton, sed la kokidoj estas en ka kago. - Gre na dvorišče, kjer so piščanci, toda piščanci so v kletki. (V besedi kokido imamo pripono »id-«, ki označuje mladiče, po- tomce. Koko - petelin; kokido - piščanec; čevalo konj; čeva- lido - žrebe; kago - kletka). Gi penas trarampi, sed la malfer- majoj estas tro malgrandaj. - Trudi se splaziti skozi odprtine, toda te so premajhne, (peni - truditi se, rampi - plaziti se; fermi - zapreti; malfermi - odpreti; malfermajo - odprtina). Subite la vulpo ekflaras fromagon. - Nenadoma zavoha lisica sir. (flari - vohati; fromago - sir). Gi sekvas la odoron per sia nazo kaj jen, ekvidas, ke granda nigra korvo enflugas el la korton kaj ekkap- tas per sia beko grandan pecon da fromago el la ratkaptilo, kiu staras apud la kago. - S svojim nosom sledi vonju in zagleda, da prileti velika črna vrana na dvorišče ter vzame s svojim kljunom velik kos sira iz podganolovke, ki stoji poleg kletke, (korvo - vrana, krokar; rato - podgana; ratkaptilo - podgano- lovka). La korvo tiam rapide forflugas kaj sidigas sur la bran- čon de la apuda arbo. - Vrana hitro odleti in se vsede na vejo bližnjega drevesa. La vulpo alproksimigas al la arbo kaj diras: »Ho, kiaj belaj plumoj vin ornamas kaj viaj okuloj kiel steloj brilas!« - lisica se približa drevesu in reče: »Oh, kako lepo perje te krasi in kakor zvezde se svetijo tvoje oči!« La korvo estas tre kontenta kaj fiere montras siajn plumojn, sed firme tenas la fromagon. - Vrana je zelo zadovoljna in ponosno pokaže svoje perje, toda čvrsto drži sir. (fiera - ponosen; firma - čvrst) La lupo daurigas: »Vi estas la plej bela birdo, kiun mi iam vidiš.« - Lisica nadaljuje: »Ti si najlepša ptica, kar sem jih kdaj videla.« »Mi audis, ke vi ankau kantas tre bele. - Slišala sem, da tudi poješ zelo lepo. Ekkantu do por mi kantenton!« - »Zapoj mi torej pesmico.« La vanta korvo malfermis la bekon por ekkanti kaj lo framago elfalis el la beko kaj falis en la bušon de la vulpo. - Nečimrna vrana je odprla kljun, da bi zapela, tedaj ji je sir padel iz kljuna v lisičja usta. (vanta - nečimrna). SLA VICA Scenarij: Vjekoslav Afric. Kamera: ?,orž Skrigin. HKž|j» VJEKOSLAV AFRIČ igrajo: Irena Kolesar, Marjan Lovrič idr. Slavica je naš prvi celovečerni igrani film in bržkone je dejstvo dovolj, da z radostjo pričakujemo novo srečanje s t^ filmom, ki ga bomo doživljali ves prihodni teden v dvo^ Kinogledališča. 1946. leta so v samo mesecu dni in pol pos^ ves film, zanj pa porabili okoli 7000 metrov traku, ki so g. glavnem pobrali iz vojnega plena. Dandanes za film, kakrše^ Slavica porabijo tudi do desetkrat več traku. Film sam poznamo, nosimo ga v sebi kot pretresljiv spo^ nik naši narodno-osvobodilni borbi. Dobrih 35 let po svojt nastanku seVeda ne deluje tako močno in prepričljivo, kot i, smo ga gledali prvič Igra se nam zdi preveč teatrska, pat tična Pa vendar so slabosti tega filma mnogo manjše q njegovih neprecenljivih vrednot, ki jih še zdaleč ne dajejo zgodba o posadki partizanske barkače, ali patina časa ali dejstvo, da gre za prvo avtorsko celovečerno filmsko delo Jugoslaviji. Izjemna v tem filmu je kamera mojstra Zoij Skrigina, baletnika, neprecenljivega mojstra partizanske f0t grafije in filmarja. Zgledna je montaža, tudi trik, ki so ga celoti izvajali brez ustreznih tehničnih sredstev, prepotrebrn izkušenj in znanja, pa vendarle prepriča. V kakšnih razmerah je Slavica nastajala, povedo podatki tem, da so imeli avtoriji silne težave s sovjetskimi »nadzo niki«, ki so v ta film želeli pač stlačiti mnogo več propaganj stičnega in tudi vplesti stalinistične metode. Tudi tehniču težav ni bilo malo. Ni bilo, naprimer, reflektorjev in so notranjščini snemali tako, da so proti igralcem pač usmerjali pomočjo zrcal) sončno svetlobo. Toda vse težave je premaga izjemna umetniška volja, prava delovna strast in ambiciozno Vse te vrline krasijo naš prvi igrani film in prvi film, ki s« občuteno znal zazreti na pravkar minuli "vojni čas, se že začetku otresti spektakularnosti in se vrniti k ljudem, njih vim intimnim bojem in herojstvu. Slavica bo za vselej ostala pomnik domačega filma in p mnik veličini revolucije. Za ogled še priporočamo: Piknik v Topoli (kino Union), BRANKO STAMEJC LJUBEČNA KULTURA NA NOVI POTI Predsednik kulturnega društva je Franc Žveplan V krajevni skupnosti Lju- bečna so 17. aprila 1982 usta- novili kulturno društvo Lju- bečna in to v čast 9. kongre- su ZKS. Na ustanovnem zboru se je ob 19. uri v gasil- skem domu zbralo toliko lju- di, da niso mogli vsi v sicer tesno dvorano in so stali zu- naj na hodniku. Stanko Le- skošek, ki so mu zaupali vodstvo predsedstva zaseda- nja, je vehementno vodil po- stopek in vnesel med prisot- ne dobro razpoloženje. Pred- sednik iniciativnega odbora, sicer pa predsednik sveta KS Ljubečna Milan Brecl je orisal pot nastanka društva in dejal, da so na Ljubečni že pred vojno bili znani kultur- ni delavci od Milene in Sta- neta Žagarja. Po vojni so osnovali kulturno društvo Kajuh, zgradili so tudi kul- turni dom, ki pa je leta 1960 prešel v usodni krog mnogih drugih kulturnih domov v naši domovini, ki so postali skladišča. Tako jim je za ustanovni zbor dobrosrčno odstopilo dvorano domače gasilsko društvo, brez kate- rega si sicer predstavljamo karkoli na Ljubečni. Predstavili so program sekcij, ki že delujejo in sicer moški pevsk' zbor, tambura- ši, likovna sekcija, harmoni- karji, recitatorji, tik pred za- četkom dela pa je tudi fol- klorna skupina. Vse sekcije so se tudi predstavile s kraj- šim programom. Za pred- sednika društva so izvolili Franca Žveplana, za tajnika Stanka Stepišnika, za blagaj- ničarko Anico Lipičnik, predsednik pevskega zbora je Franc Ofentaušek, tambu- raše vodi Kari Videnšek, li- kovnike Milorad Nebrigič, recitatorje Marija Prekoršek, narodnozabavni ansambel Alojz Šobec in harmonikarje Ivan Komplet. Nadzorni od- bor vodi Stanko Leskošek, člana pa sta še Alojz Hren in Milan Brecl. Kulturno društvo Ljubeč- na je postalo 43 tovrstno društvo v celjski občini, kjer deluje preko 5000 aktivnih delavcev v ZKO. Program dela društva je zasnovan do- kaj realno, sekcije že delajo, največji in najtrši problem pa bodo prostori in že sedaj razmišljajo da bi strnili sile v krajevni skupnosti, pa zgra- dili nekaj učinkovitega za vse dejavnosti, ki se v kra- jevni skupnosti odvijajo. Ustanovni zbor je po- zdravil v imenu družbenopo- litičnih organizacij in SOB Celje predsednik OK SZDL Tone Rožman, v imenu ZKO Drago Medved in v imenu sindikatov Zivko Beškov- nik. Zbor so pozdravili tudi predstavniki kulturnih dru- štev iz Vojnika, trnoveljske Zarje. Njen predsednik Sreč- ko Centrik je svoj pozdrav in poziv k sodelovanju zaklju- čil z besedami prosvetljenca Linharta: »Eden drug'mu ogenj dajmo!« Z zbora so po- slali pozdravno pismo 9. kongresu ZKS. D. M. ZC Celje TOZD ZD Slov. Konjice razpisuje zaradi preselitve v nove prostore zdravstvenega doma licitacijo rabljenih osnovnih sredstev. Licitacija bo dne 29. aprila 1982 v prostorih starega zdravstvenega doma od 9 do 12 ure. Interesenti si osnovna sredstva lahko ogledajo en dan pred licita- cijo. NASTOPIH 21ZB0R0S V soboto in nedelj bila v Gotovljah leto! revija pevskih zbore moških, ženskih in m nih. Krajani Gotovel se na revijo dobro pri vili. Ne le, da je bilo organizirano tako, d teklo kot po maslu, st so še več. Kraj so oči in olepšali, izobesili s< stave, več transparei pa je pozdravljalo na pajoče in vabilo in ' zarjalo ljubitelje zbo skega petja. Da teh ni lo, je najbolje dokazo dvorana, ki je bila dneva nabito polna. Nastopilo je skups zborov od tega žensl Gotovelj, in Griž, m iz Gotovelj, PetrovČ, ske gore, Braslovč, V invalidsko upokojen* Žalca, moški pevski: Golding - Prebold, T ra in Žalca, mešani ski zbori iz. Vransk Polzele, Gomilsk Braslovč, Letuša in' cije. Nastopili so še d ški pevski zbor iz Gc skega, oktet Šentja fantje, študentski Pe zbor iz Žalca in m* mladinski pevski z^ Šempetra. T. TA V' §t> 16 - 22. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 Rojstvo ^ i kademskega tfvskega bora boris (IDRIČ po večletnih prizadevanjih celjskim študentom le ipelo ustanoviti svoj pevski hor, ki bo deloval v okviru «itra za klubsko dejavnost ^ OK SZDL, pod imenom ^ademski pevski zbor se- kana Boris Kidrič. Diri- sntka tega zbora je Dragica var, ki je posebno z Mladin- ci pevskim zborom I. celj- ječete dosegla izredno lepe fpehe. V Akademskem pevskem l,oru Boris Kidrič pa ne bo- |0 prepevali samo študentje, po vrata odprta vsem mla- [im ljubiteljem zborovskega letja. Tako je že sedaj med 55 ievci precej dijakov, delav- cv in pa seveda študentov. Akademski pevski zbor loris Kidrič se bo prvič pred- javil širši javnosti danes zve- ifv dvorani Narodnega do- pa l dokaj zahtevnim pro- iramom umetnih in naro- Inih pesmi. Med avtorji icladb so namreč Gallus, Si- joniti, Srebotnjak, Kra 16 - 22. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 11 rVAŠA STRAN. POZABLJENA /AS 18 februarja smo v Novem edniku objavili pismo kraja- iov zaselka Nimno, ki je za- tavilo vrsto vprašanj krajev- ii skupnosti Rogaška Slati- ia, v katero sodi. Pismo je 1110 podpisano le z začetni- ami, torej praktično - ano- limno. Četudi je naše trdno tališče, da takšnih pisem ne ibjavljamo, smo to pot nare- 1111 izjemo, ker je šlo po pre- ioji uredništva resnično za topico žgočih problemov. KS Rogaška Slatina je pri- ravila na vprašanja dobrih >et tipkanih strani odgovora n v vseh podrobnostih v ijem odgovarja na vprašanja Krajanov Nimnega in tudi ipozarja na nekatere druge igoče probleme. Odgovor je preobsežen, da bi ga objavili f celoti, povzemamo pa iz njega vse najbolj bistvene ugotovitve: »V naši KS so se sestali predstavniki družbenopoli- tičnih in samoupravnih or- janov, člani območnih dele- cij, ki pokrivajo območje ■ imnega in krajani Nimne- ga. Kritično smo želeli ugo- toviti resničnost navedb v ()ismu. Ugotovili smo, da so hekatere navedbe resnične, pečina pa ne odgovarja de- janskemu stanju. V uvodu smo prikazali delovanje sa- moupravnega sistema v KS Rogaška Slatina, ki ga pokri- va 8 območnih delegacij, preko dela katerih ugotavlja- mo interese, potrebe in želje krajanov. Tako nastaja plan dela, ki gre v obravnavo pre- ko lista »Krajan« do sleher- nega krajana, v vse delovne organizacije, delegacije. De- legati nato poročajo o mne- njih o programu, ga usklaju- jejo in ga slednjič sprejmejo na skupščini KS. Svet KS pa usklajuje ves potek dela, programe, plane in izvajanje. Ko delegatska skupščina plan del potrdi, pomeni, da ga morajo vsi organi tudi izvajati. Ugotavljamo pa, da so kra- jani še premalo zainteresira- ni za razprave o programu. Zato kasneje prihaja do kriti- ziranja izvajanja obveznosti. Premalo se torej krajani vključujejo v organiziran na- čin urejanja skupnih intere- sov v KS. Ljubše jim je, da parcialno iščejo metode mi- mo vseh ustaljenih norm do- govarjanja, za doseganje naj- večkrat osebnih interesov. V primeru tega pisma se je kra- jan skril za otroke, da bi na ta način izsilil tisto, kar niso mogli na širšem sestanku, namenjenem oblikovanju plana del v KS, Nikjer se ne more prikaza- ti, da delovanje vseh struk- tur v naši KS ne seže v naj- bolj oddaljene kotičke naše KS. Delo je odprto in vanj se lahko vključujejo vsi. Za tak- šen sistem dela smo dobili že vrsto pohval in priznanj, po- trjujejo jih rezultati, izvedbe programov, število in po- membnost objektov, rezulta- ti referendumov, volitve in podobno. Kritiziramo, da je bilo objavljeno anonimno pi- smo. Ce se vam je v uredniš- tvu vsebina ?dela zanimiva, bi morali tudi na drugi strani povprašati o utemeljenosti navedb pisma. Želimo odpr- te dialoge, diskusije, pa četu- di preko javnih občil, saj s tem podružbljamo sistem so- cialističnega samoupravlja- nja in krepimo delegatski si- stem. Smo pa proti senzacio- nalističnem prikazovanju stvari. In zdaj nekaj konkret- nih odgovorov na zastavlje- na vprašanja: Pisec navaja težave glede oddaljenosti vasi od sredi- šča, kar otežuje krajanom obiske trgovine, ambulante, šole ipd. To je povsem res, saj je več vasi (Nimno, Ga- berce, Kamence, Plat itd.) oddaljenih od središča KS tudi do pet kilometrov. Zara- di tako velike KS je nemogo- če-v kratkem času zadovolji- vo rešiti vso prometno infra- strukturo. Zadovoljivo vzdr- ževanje ali posodobitev z as- faltiranjem bi terjalo za 36 km lokalnih cest in okoli 60 km nekatogorixiranih cest toliko sredstev, da sedanji priliv denarja tega ne omo- goča. Ob cestah imamo pre- dvidena vlaganja tudi v dru- ge objekte (šola, kulturni dom, avtobusna postaja, pločniki, obvoznica .^.) In kakšna je cestna pove- zava z vasjo Nimno? Vas po- vezujeta dve cesti z Rogaško Slatino. Spodnja, ob Vonar- skem jezeru je dolga okoli 5 km, od tega je 3 km asfalti- rane, 400 m zelo slabe in 1600 m nove makadamske. Zaradi gradnje druge pregra- de jezu Vonarje je 400 m dolg odcep resnično v zelo slabem stanju. KS je že de- cembra urgirala pri izvajalcu del Nivoju Celje, zaradi" onemogočanja normalnega prehoda oziroma zaradi uni- čenja dela cestišča. Ker gre- do dela h koncu pričakuje- mo, da bo ta del ceste kmalu urejen. Druga cestna povezava po- teka skozi Brestovec, Ka- mence, Vinec. Približno po- lovica celotne trase je asfalti- rana, ostali del je makadam- ski, po izjavi delegatov zado- voljivo vzdrževan. 1980. leta smo pripravljali akcijo za rekonstrukcijo 840 m spodnje ceste. 23, od 26 gospodinjstev se je izja- snilo za uporabnike te ceste. Ko so člani gradbenega od- bora zbirali obvezen delež po gospodinjstvih, se je 14 go- spodinjstev premislilo, kljub temu pa so krajani prispevali 25.000 din. Vzdrževanje cest v K S je urejeno po enotnih kriteri- jih. Stroške vzdrževanja za lokalne ceste financira KS, za nekategorizirane ceste pa krajani - uporabniki sofi- nancirajo 70 din za kubični meter gramoza. V letih 1978, 79 in 80 smo zagotovili vse zahtevane količine, lani pa 80% zahtevanih količin. V celoti je res, da je gramoz za posipanje nekakovosten. Neuspešno smo si večkrat prizadevali pri dobavitelju Ingradu, kamnolom Rog. Slatina, zagotoviti boljšo ka- kovost gramoza. Tudi služba pluženja snega ni zadovo- ljiva. In*/.daj še o šolarjih. Teža- ve so se pričele, ko je bila ukinjena šola pri Sv. Emi, ki je bila krajanom Nimnega najbližje. Po ukinitvi te šole so se starši odločali sami, v katero šolo bodo pošiljali otroke (Rogaška. Pristava, Podčetrtek). Takrat primer- ne ceste do Rogaške Slatine še ni bilo. Občinska izobra- ževalna skupnost je organizi- rala šolski avtobus za šolarje Nimnega v šolo Podčetrtek. Avtobus vozi redno, zamuja le v primeru okvare ali večje snežne plasti. Pa še to. Meja KS ne pomeni delitve otrok v eno ali drugo šolo, saj šol- ski okoliš ni obvezen. Oddel- ki v Podčetrtku imajo po 15, v Rogaški Slatini pa tudi po 35 otrok. Z novozgrajeno šo- lo v Rogaški Slatini pričaku- jemo eno največjih pridobi- tev zadnjih 10 let, saj bo reši- la prostorsko stisko ter izboljšala učne in delovne pogoje otrok in učiteljev. Glede nezadovoljstva z javnim prevozom delavcev pa lahko povemo le to. da je organiziran prevoz z avtobu- som, ki pripelje s hrvaške strani in skrajšuje delavcem Nimnega polovico poti. Pisec omenja še nekatere druge težave. Soglašamo, da je v KS še kopica nerešenih problemov, js katerimi se bo- mo soočali v bližnji priho- dnosti. Za njihovo reševanje bo potrebna množična in zavzeta angažiranost vseh v KS. S skupnimi in enotnimi napori bomo hitreje in učin- koviteje reševali probleme Celotne KS.«- Predsednik Sveta KS RUDIKREBS UREDNIŠTVO: Kot zapisano, smo odgo- vor nekoliko skrajšali, celo- ten odgovor pa je na vpo- gled v uredništvu in v KS Rogaška Slatina. Odgovor nedvomno zado- voljivo pojasnjuje stanje v KS in v zaselku Nimno. Za- to nam v uredništvu ni ja- sno, kje je bil > senzacionali- zem « v pisanju, ki ga kra- jevna skupnost očita. Obja- vili smo pismo krajana, ki opozarja na vrsto nerešenih vprašanj. V mnogočem ste dali krajanom prav in tudi pojasnili vzroke za težave, zato tu senzacionalizma ni bilo, da o tem, kako prav je na javna vprašanja javno odgovarjati, ne izgubljamo besed. V celoti pa se strinja- mo s stališčem KS, da je skupne probleme treba re- ševati demokratično, po utečenih delegatskih poteh in predvsem strpno. Kra- jevno skupnost naprošamo, da nas obvešča o napredo- vanju del pri posodabljanju ceste v ta in druge zaselke. Prošnji pridružujemo tudi vprašanje bralca Franca Cestnika iz Negonja pri Ro- gaški Slatini. Bralec nego- duje zaradi ceste iz Zagaja preko Negonja, ki že tri leta čaka na asfaltiranje. Pravi, da manjka le še 300 metrov asfalta in ga zanima, kdaj bo položen. Pravi, da so na cesti takšne jame, da je zelo slabo prevozna, mimovoze- či avtomobili pa od nog do glave oškropijo mimoidoče. Za odgovore, ki jih boste še posredovali, že vnaprej hvala. CIGANI LETIJO V NEBO V kinu Union je bil ponov- no na sporedu film Cigani le- tijo v nebo, brez dvoma zelo uspel film moldavske proiz- vodnje, ki je bil uvrščen tudi na beograjski FEST pred leti. Na žalost pa so ga le redki videli, saj ga v soboto in ne- deljo niso več predvajali, če- prav je formalno v rekla- mnih okencih še bil na spo- redu. Pustimo to, da se de- lavcem Kinopodjetja ni zde- lo vredno popraviti sporeda in so s tem zavajali ljudi. Za ljubitelje dobrih filmov je bolj nerazumljivo, kako hi- tro dobri filmi (včasih manj komercialni) izginejo s spo- reda. Izgovor, da ni bilo na prvi predstavi zadovoljivega obi- ska. se mi ne zdi dovolj mo- čan za takšen ukrep, ker vsi filmi pač ne morejo imeti za- dovoljivega obiska. Popol- noma jasno je tudi, da takšen film zahteva drugačne (za- htevnejše) reklamne prije- me, kakor kakšen seksi ali kung-fu film. Tudi izgovor, da Kinopodjetje v tem času predvaja javno domače filme (mimogrede, ta način po- zdravljam), se mi ne zdi za- dovoljiv, saj bi-lahko poiska- li drugo rešitev, če bi hoteli. Upam. da delavci Kinopo- djetja Celje ne živijo v utvari, da so s Tednom domačega filma vse opravili! Poleg tčga predlagam, da v reklamnih omaricah vedno napišejo termine predvajanja filmov, kar bo nesporazume odpra- vilo. Zanima me tudi, kaj o takšnem jadnosu do gledal- " cev meni tov. Stamejčič, ki je napisal dobro priporočilo za film? R. Z., Celje PRIPIS: Bralec opozarja na pro- blem, ki je za vse ljubitelje filmov res aktualen. Prime- rov bi najbrže lahko našli še več. Podobna, ali še večja krivica se je pripetila pred dnevi dobremu italijanske- mu filmu Trije bratje bržkone bi še lahko našte- vali. Pa je vendar v Celju bil sprejet dogovor, da mo- ra Kinopodjetje filme, ki so kakovostni, pa imajo manj- ši obisk, obdržati na spore- du dalj časa, četudi le v eni predstavi dnevno. Po svoje Kinopodjetje, ki je gospo- darska organizacija, odvi- sna tudi finančno od obiska filmov, razumemo, a do po- dobnih stvari ne bi smelo prihajati. Sodim pa, da ste v oceni, da se Kinopodjetje izkaže le s Tednom domače- ga filma v zmoti. Naj le omenim številne akcije, kot so Minifest, Pulj po Pulju, revije posameznih distribu- cij, filmsko gledališče za odrasle in celoleten spored dvorane Kinogledališča (ki- notečni filmi). Kljub temu prosim za odgovor še Kino- podjetje. BRANKO STAMEJClC ŠE, KAKO DO OTROKA? Kdor hitro da. dvakrat da. pravijo. V tem primeru pa je tisti, ki je hitro dal. dal nič. V Centru za socialno delo v Ce- lju namreč sploh niso odgo- vorili na javno zastavljeno vprašanje. Naj poudarim, da ne gre zgolj za odgovor pod- pisanemu, za osebni odgo- vor, marveč za odgovor na javno vprašanje. Torej: Kako to, da morajo »jugoslovanski starši na celj- skem na otroka za posvojitev čakati tudi do sedem let, francoski zakonski par pa je na celjskem Centru za social- no delo (zakaj ne v kakšnem drugem kraju?) pred leti do- bil otroka v enem dnevu? Bralcem NT ste sicer zapi- sali, da ste na vprašanje od- govorili v Večeru. Ne glede na to, da bralci NT niso isto kot bralci Večera, pa lahko zatrdim, ckt v Večeru nisem našel tega odgovora. Mi, pro- sim, sporočite, kdaj je bil ob- javljen? In še o moiem pogovoru /. vodilnimi delavci Centra. Pogovarjali smo se o proble- mu samomorov na celjskem. O tem smo se pogovarjali službeno, ne zasebno, za ob- javo v Nedeljskem dnevni- ku. Verjemite mi, da bi vpra- šanje o posvojitvah zastavil zasebno, če bi me to zanima- lo le zasebno. Ker sodim, da gre za pomembno zadevo, ki zagotovo zanima širši krog ljudi, pa sem zastavil vpraša- nje javno. In danes, spet jav- no, vprašanje ponavljam z željo, da nanj Center za so- cialno delo javno tudi odgo- vori. PETER KAVALAR, Na zelenici 9, Celje OBLJUBE, OBLJUBE, DO KDAJ... V rubriki Pisma je bil dne 4. 2. objavljen zapis Obljube, obljube, do kdaj, ki smo ga posredovali prebivalci nase- lja Pešnica, Šentjur pri Ce- lju. Tudi doslej naš problem, ki zadeva ureditev hudourni- škega potoka, še ni rešen, ni- ti nismo'dobili odgovora pri- stojnih inšpekcijskih služb. To kaže na dokajšno pasiv- nost pri urejanju tega vpra- šanja. Zato prosimo, da inš- pekcijski organi občine Šentjur pri Celju na vpraša- nja odgovorijo čimprej. UREDNIŠTVO: Res že več kot dva meseca čakamo na odgovor. Vpra- šanja smo prvotno naslovili na celjske inšpekcijske or- gane, ki pa so nas opozorili, da sodi Pešnica v pristoj- nost skupščine občine Šent- jur in njenih inšpekcij. Po- zivamo torej te organe, da na zastavljeno zelo konkret- no in utemeljeno javno vprašanje nemudoma odgo- vorijo. VLJUDNOST NA 988 Brskal sem po telefon- skem imeniku SR Slovenije Potreboval sem telefonsko številko iz Ljubljane. Ker pa je imenik za leto 1982 zelo pomanjkljiv, sem iskal infor- macijo po telefonu, na števil- ki 988. Klical sem 9. 4. in na letel na zelo prijaznega mo- škega. ki je bil ta dan dežurni pri informacijah. Ne le prija- zen. bil je tudi hiter. Poprosil sem za dve telefonski števil ki. pa še svinčnika nisem utegnil pripraviti, ko mi je obe številki že povedal. Ze lim. da ta tovariš in ostali v službi informacij 988 še na- prej vestno opravljajo svoje delo. EVGEN KOROŠEC. Celje LETUJTE POCENI In BREZ SKRB! Da bi vam prihranili težave z odločitvijo za kraj in izbiro hotela po primerni ceni ter skrbi s potovanjem, smo vam pripravili 7-dnevni paket počitnic na morju v enem izmed Arenaturistovih hotelov na puljskem področju. Namestitev bo v objektih B kategorije, in sicer bodo to objekti Verudela, Park, Zlatne stjene, Splendid z depandansami v Pulju in Mutili, v Medulinu in Belvedere v Medu- linu. V katerem izmed objektov boste letovali, vas bomo pismeno obvestili 6 dni pred odhodom. S kuponom Novega tednika ali Našega časa, dajemo za termine 13. 6., 20. 6. in 27. 6. 200 din popusta po osebi ter za termina 4. 7. in 11. 7 200 din popusta po rezervirani sobi. OOS, ki za svoje delavce zakupijo termine 13. 6., 20. 6. in 27. 6. odobravamo 10% popusta na prodajno ceno in 200 din popusta po sobi za termina 4. 7. in 11. 7. 1982 ter možnost plačila v treh obrokih. CENA PAKETA: odrasli 4.800 din po osebi otroci do 7 let 3.125 din brez lastnega ležišča in sedeža na vlaku Prvotno našteti popusti ne veljajo za otroke. ODHODI OB NEDELJAH: 13 6., 20. 6., 27. 6., 4. 7. in 11. 7. 1982. Potovali boste s posebnim vlakom iz Titovega Velenja ob 6.20 in iz Celja ob 7. uri zjutraj. Na železniški postaji v Pulju vas bodo pričakali avtobusi, ki vas bodo peljali do vašega hotela. Po sedmih dneh počitka boste iz hotela odpotovali ob 12.30 z avtobusi na železniško postajo in vstopili boste v posebni vlak, ki vas bo odpeljal domov. V ceno je vključeno: prevoz s posebnim vlakom ^ obe smeri, 7 polnih penzionov, transferji in organizacija Ob prijavi je potrebno vplačati akontacijo 1000 din po osebi, celotno vplačilo pa mora biti izvršeno 14 dni pred odhodom. STROŠKI ODPOVEDI: 30 dni pred odhodom 100 din; od 22 do 29 dni pred odhodom 15% od cene aranžmaja: od 15 do 21 dni pred odhodom 25% od cene aranžmaja; od 8 do 14 dni 50% od 0 do 7 dni 80% in po odhodu 100% vrednosti aranžmaja. Tudi v času od 3. 5. do 15. 5. 1982 nudimo tako skupinam kot posameznikom po dogovoru ugodno bivanje v hotelih Pulja in Medulina Podobne aranžmaje bomo pripravili tudi po 20. 8. 1982 CAMPISTI POZOR' V naši poslovalnici vam je na voljo cenik za campinge: Kažela. Medulin, Stoja, Stupice, Runke, Indie, Ribarska koliba, Pomer in Tašalera Vse informacije in rezervacije v naši poslovalnici na železniški postaji. OBISK V KRAJEVNI SKUPNOSTI BEZINA Za trdo in dobro delo Priznanje OF sv Prav gotovo ni naključje, da bo prav letos ob počasti- tvi dneva Osvobodilne fron- te in praznika dela prejel priznanje Osvobodilne fron- te svet krajevne skupnosti Bezina. Ozemlje, prepredeno z vinogradi in gozdovi, nje- gove griče in doline, kaže očesu, ki se po teh krajih že dolgo ni sprehodilo, spreme- njeno, lepo in urejeno podo- bo. Razpadajoče viničarije in redke kmečke domove so za- menjali lepo urejeni domovi delavcev in hišice za oddih, med katerimi preostalih dva- najst kmetij skoraj ne opaziš. Ker jih je malo in ker so tudi te urejene. Med njimi vodijo nove poti in ceste in skrite vodovodne cevi, ki so pripe- ljale vodo do sleherne hiše. Vodnjake, studence in potok Bezinščica, kjer so krajani Bezine, Strtenika in Gabrov- nika napajali živino in dobi- vali vodo za kuho in vse dru- go, bodo kmalu pozabili. Ker so znali prijeti za delo, ker je roka pomagala roki, sosed sosedu, ker jih je svet krajev- ne skupnosti znal združiti v skupni akciji. Česar so se lo- tili, so naredili. Verjamemo lahko, da bodo tudi začeta dela, kot je na primer nov večnamenski dom, ali načr- te. med katerimi je kanaliza- cija, še ceste in telefon, do- končali. V tem delu konjiške občine žive odločni ljudje, ki vedo, kaj hočejo in kaj potre- bujejo, in so se za to priprav- ljeni tudi boriti, če. ne gre drugače. To jim ljudje iz kra- jev, kjer ne gredo s tako od- ločnostjo po začrtani poti, znajo tudi očitati. »Pridni smo, pa se naredi,« pravijo sami in to drži. DOLGA BORBA ZA VODO Številni in bogati vodni izviri, preobilica vode, ki me- stoma po dolini ustvarja pra- va močvirja in istočasno po- manjkanje vode sta desetlet- ja hodili z roko v roki v teh krajih. Tako kot so rasle no- ve stavbe, ki so se v zadnjih dvajsetih letih kar podvojile, tako studenci in potoki niso več zadoščali potrebam, še zlasti, ker so velike vode v sušnih mesecih izginile v globine. Cvetoča naselja so potrebovala stalni vodni vir, potrebovala so vodovod. 2e pred desetimi leti so na Gračiču našli večji vodni vir in speljali so ga po ceveh skozi gozdove. Voda je pritekla, a premalo jo je bilo v sušnih mesecih, Približno polovica krajanov je v sušnih mesecih ostajala brez nje. Najhuje je bilo v Strteniku in Gabrovniku, pa tudi v delu Bezine. S pralni- mi stroji takrat skoraj ni bilo mogoče prati, ljudje so vsta- jali ob dveh ponoči, da so si natočili vode vsaj za najnuj- nejše potrebe. Tako ni moglo naprej. Spet so iskali izvire in našli so jih na Zlakovem v bistriški občini in jo od tam privedli najprej na Gračič, ki je v krajevni skupnosti Zre- če. Kar malo po piratsko so to naredili, a so potem odno- se s sosedi in kar sodi zra- ven, zadovoljivo uredili. To je bilo ogromno delo, saj sa- mo s kopanjem trdemu ka- mnitemu terenu niso mogli do živega. Potrebno je bilo razstreljevanje, potrebnih je bilo ogromno delovnih ur in rok. Trem kilometrom vodo- voda so priključili še podalj- šek v nižje ležeče dele Bezi- ne, kjer vode sploh še niso imeli. Danes imajo vode vsi dovolj. Tudi črpalke zanjo niso več potrebne. BREZ MUJE - NI NIČESAR Nobena pridobitev Bezin- čanom ni padla z neba. Za vse se je bilo treba boriti. Ta- ko je bilo z napeljavo elek- tričnega omrežja, ki je v letih 1950-1954 privedlo elektriko k njim, tako je bilo s cestami. Pri napeljavi električnega omrežja se še zdaj spominja- jo, kako težko je bilo dobiti žico in koliko dela je bilo tre- ba. Pravo mero iznajdljivosti so pokazali že davno tudi pri urejanju cest. Prvo, ki je po- vezala Bezino s Slovenskimi Konjicami, so pričeli urejati med vojno. Takrat, ko so ko- pali strelske jarke, so odva- žali material, ki so ga porabi- li za cesto, pa še plačali so jim, da so to storili. Danes imajo asfalt kilometra ceste od V do Barbare in po 1 ki od Bezine na Strten Gabrovnika na Brdc pravo ceste, kjer jez le še groba asfaltna p> so pričeli leta 1980,1, pa so naredili asfalt, ki ob tej cesti prebi zanjo prispevali po 1 narjev in veliko, veli Upajo, da bodo še cesto prekrili s fini tom, saj bi bila sict na cesti prevelika. S ste, sredstev, ki so ji od krajanov in s ki samoprispevkom, š d i sredstev, s kateri pomagala občina S Konjice. Krajani sj poudarijo razumel pomoč občine, saj rendumska sredstv račili že za 300 odsto jih pa dobro uporat Ob dokončanju nja ene ceste pa že srednjeročnem obd faltirati tudi obe m ski cesti v krajevni sti. Čeprav že seda; be, pa bodo potet povezave res dobre gramu pa imajo tud sno postajo v spodn Čeprav je Bezina e jo krajani za razliko čijo na zgornjo - ni in spodnjo - v dolir NOV DOM ZA N< ŽIVLJENJE Večnamenska sto potrebe krajevne si BARBARA, BOGASTVO IZROČILA IN FRANC STOPAR Cerkev svete Barbare ali, kot pravijo, Barbaro, pozna- jo stari in mladi iz bližnje in daljne okolice, saj vodi do nje priljubljena izletniška pot, po kateri se odpravljajo vsaj enkrat letno tudi šolski izletniki. Le še redko pa služi cerkev svojemu prvotnemu namenu. Poleg izletnikov obiskujejo grič, s katerega je prijeten razgled po bližnjih in daljnih gričih, dlje od Ko- njic in Oplotnice, tudi števil- ni Konjičani, ki so si tod zgradili v starih viničerijah vikende. Z Barbaro je povezano tu- di bogato ljudsko izročilo, ki ga z živo besedo predstavi domačin Franc Stopar, ki mu ne manjka dosti do osmih križev. Takole je po- vedal: »Pred kakimi 600 leti je blizu Oplotnice živel gra- ščak, ki mu je zbolela hčer- ka. Da bi ji izprosil zdravja, se je zaobljubil, da zgradi cerkev, če bo ozdravela. Hči je ozdravela, graščak pa ni pozabil na obljubo. V cerkvi, ki jo je zgradil, so kasneje našli varno zavetje tudi kmetje, ki so bežali pred Turki. Ko je bilo najhujše, je Barbaro zavila črna megla in niso je našli sovražniki.« Tudi na vprašanje, zakaj se cerkev imenuje ravno po Barbari, ve Franc Stopar od- govor. Zato, ker je zaščitnica rudarjev, tu okoli pa je bilo včasih dosti rudnikov. »Ja, saj se še danes lahko odpra- viš kar s košem v gozd po premog. Ne še tako dolgo na- zaj pa je bila v okolici vrsta rudnikov črnega premoga. Največji je bil v Brinjevi go- ri. Ze med vojno so ga zaprli. Nekatere pa po njej. So rekli, da se ne splača industrijsko izkopavanje. Tako je vse skupaj zalila voda.« Prenovljena domačija, kjer danes Franc živi, tudi ni kar tako. »Tu je bila 300 let stara gostilna. Leta 1945 jo je razrušila eksplozija. Njen lastnik Štefan Videčnik je bil predsednik vseh gostilni- čarjev daleč naokoli in je za- pisoval vse, kar se je v teh krajih godilo. Kakšna škoda, da niso njegovi zapiski ohra- njeni!« Zdaj, ko kraj ne pre- more nobene gostilne, se sta- rejši še bolj kot bi se sicer, spominjajo časov, ko je na lipi vihrajoča zastava ozna- njala da je v hiši ob njej letna gostilna. Takih točilnic je bi- lo veliko, saj so kmetje pri- delali v vinogradih veliko grozdja, sadja za sadjevec pa tudi ni manjkalo. Pa Franc Stopar, ki je bil vrsto let ob- činski odbornik za to krajev- no skupnost, ki se lahko po- naša z bogatim delom v Kmetijski zadrugi in v različ- nih odborih, še ni opustil že- lje po ureditvi gostilne. No, v hiši so prostor uredili - naj- prej so mislili na trgovino, pa se niso mogli odločiti. Kaže, da pa se za gostilno le bodo. Bogati spomini ga vežejo tudi na čase Narodno osvo- bodilne borbe. »Tu je bila glavna pot z Brinjave gore na Tepanjski vrh in Spitalič. ,V hišah so si partizani in Nem- ci kar kljuke podajali, še zla- sti leta 1944. Nemci so na- mreč praktično vsak dan pri- hajali iz Konjic na kontrolo. Je pa dosti domačinov odšlo v partizane, pa tudi brez in- ternacij ni šlo.« Pri tem spo- min ne more mimo družine Slemenškovih, samih aktivi- stov. Vse so internirali v Nemčijo, eden je tam ostal. Hišo so jim zažgali. Daleč v nebo je segal plamen, ki je v prestrašenih očeh otroških gledalcev prižgal živ ogenj, ki potem nikoli več ni uga- snil. Pogled z Barbare na zgornji del Bezine, v ozadj1 JBKff *S3(g s« ŠKBBmSi MUfm^m MKB SSS^Kk j&Šm ^KH ^Ka 6HH ii SS! B /T J^tt JPV I-1 J| MfEFF skupnosti it družbenopolitičnih orga- lizacij v kraju je v tem času »jvečji cilj kraja. V velikosti 1 x 9 metrov so jo že zgradi- i do tretje faze. Z zbiranjem redstev in potrebnega grad- *nega materiala so pričeli eleta 1978, lani pa so zgradi- i v celoti s prostovoljnim de- ^m. Ocenjujejo, da je v njej toženih že 3000 delovnih ur, si krajani pa so prispevali «Po 2000 dinarjev. Stari dom, pravzaprav vi- ničerijo, ki jo imajo v najemu in jo morajo še letos izprazni- ti, bo tako nadomestil dom, v katerem bo dvorana s 100 se- deži, prostori za potrebe Ljudske obrambe in družbe- ne samozaščite, pisarna kra- jevne skupnosti, dvorana za mladino in pomožni prosto- ri. Pričakujejo, da se bodo novi prostori odražali na de- lu vseh v krajevni skupnosti, zlasti pa mladine in krajevne organizacije SZDL, ki v pol- nosti ni moglo zaživeti, saj so krajani že naprej vedeli, da za vse v stari stavbi ne bo prostora in na sestanke po- gosto niso niti prišli. ŠE BO TREBA PLJUNITI V ROKE Delo v krajevni skupnosti je pač nikoli izpeta pesem. Na dobrih petih kvadratnih kilometrih, kjer živi pkoli 520 ljudi in med njimi 360 volilcev, na tej zemlji, ki jo obdajajo krajevne skupnosti Vešenik-Brdo, Zreče in Slo- venske Konjice ter Malahor- na in Pobrež iz bistriške ob- čine, tu dela ne bo zmanjka- lo. Bolj se kraj razvija, večje so potrebe. V spodnjem delu Bezine je že toliko hiš, da je kanalizacija nujna, če se žele izogniti nevarnim obole- njem. Telefona v kraju tudi še ni, čeprav si ga marsikdo želi. Zlasti mladi pa imajo bolj skromno željo - žele si malo nogometno igrišče, ki bi jim omogočilo, da bi se pomerili z vrstniki iz drugih krajevnih skupnosti. Vedno večja je tudi želja in potreba po trgovini, če ne tudi po go- stinskem lokalu. Gasilci bi se tudi radi razvili iz ene de- setine v okviru Civilne zašči- te v pravo društvo, pa... Se dobro, da so le 3 kilometre od Slovenskih Konjic, kjer se vključujejo v kulturno in športno življenje. Drugače bi verjetno kljub vsej zagnano- sti težko storili vse, kar bi spoznali za svojo potrebo. MILENA B. POKLIC Franc Rcčnik je predsed- nik svetu krajevne skupno- ii. sicer pa je kot večina kra- tim■ zaposlen v Slovenskih [onjicah - v Komunalnem pdjvtju: "Svet krajevne ihupnosti je pri nas gonilna lik vendar pa je njegovo de- lt povedano z delom vseh nigih v kraju. «< Konrad Rebrnak je tajnik sveta krajevne skupnosti Be- zina, zaposlen je v delovni organizaciji Konus: »Vsega tega, kar smo v zadnjih letih dosegli, ne bi mogli brez čvr- stega sodelovanja vseh kra- janov. ki poznajo potrebe kraja in so zanje pripravljeni tudi kaj žrtvovati.« Vse potrebe krajevne skupnosti zaenkrat še rešujejo v najetih prostorih v nekdanji viničariji, kmalu pa jih bodo v novem, večnamenskem domu krajanov. KDO JE KAJ APRILA 1982 - predsednik sveta krajevne skupnosti je Franc Rečnik - predsednik krajevne organizacije SZDL je Janez Kolar - predsednica osnovne mladinske organizacije, ki združuje 60 mladincev, je Darinka Sevšek - predsednik odbora za splošno ljudsko obrambo je Jože Petrič - gasilce v okviru civilne zaščite vodi Stanko Košir - predsednica krajevne organizacije Rdečega križa, ki se lahko pohvali z dobrim delom, je Vikica Stopar. - najstarejša krajanka je Marija Goričar s Strtenika, ki bo 1. septembra dopolnila 93 let, le leto mlajša pa je njena soimenjakinja Terezija Goričan - - borci NOB so organizacijsko povezani z organizacijo borcev v Slovenskih Konjicah - osnovne organizacije Zveze komunistov v Bezini ni V zadnje štiri hiše v Bezini, kjer ni bilo dovolj vode, je ta po novih ceveh pritekla prejšnji teden. V dobrih treh dneh, ko so domači krepko zgrabili za delo in ko jim je preko krajevne skupnosti pomagalo še Komunalno po- djetje, je bil kilometer novega voda gotov. Ernest Šloser in njegov sosed ter sorodnik Srečko Šloser sta poudarila, da se da vse narediti, če so ljudje složni. Krajevna skup- nost je spoznala, da ne morejo brez vode in jim priskočila na pomoč. Tako tudi pranje na izmene ne bo več potrebno, vode bo dovolj za kuho in vse drugo. Spomini na čase, ko si skoraj niso mogli pomagati, saj še studenca ni blizu nobenega, bodo hitro zbledeli. Terezija Mlakar živi v spodnjem delu Bezine. Številko osem nosi njen dom, ki stoji obdan s celo vrsto novih stanovanjskih hiš. Vedno več je tu ljudi in Terezija ugo- tavlja, da bo treba hitro urediti kanalizacijo. »Pri nas so tla zamočvirjena, voda zastaja. Nedaleč je tudi ena izmed treh kurjih farm v Bezini. Ni čudno, da je bila pred dvema letoma pri nas prava epidemija zlatenice. Bojimo se, da bi spet izbruhnila. Ko bo še to urejeno, bomo res lahko zado- voljni. Vodo, ki je dolgo nismo imeli, imamo tudi po za- slugi predsednika krajevne skupnosti, cesta je asfaltirana. Ce se samo spomnim na oblake prahu, ki so nas prej ovijali! Veliko je že narejenega. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 16 - 22. april 1982 POGORIŠČE V VASI HRASTJE IZ ČRNEGA DNEVA RASTE NOV DAN Sreča v nesreči je, če nisi sam Letošnji 26. marec se je za družino Lipovšek iz vasi Hrastje, ki se dviga nad Loko pri Zusmu, pričel z vsakda- njim jutrom, polnim opravil na kme- tiji, končal pa tako tragično, da bo v družini in v kraju ostal zapisan naj- bolj črno. Kot vsak delovni dan se je oče in gospodar Jože poslovil od svoje pet- članske družine, še enkrat pogledal v hlev k živini, na katero je silno pono- sen in z ljubeznijo navezan in po blat- nem kolovozu odšel do avtobusnega postajališča, od tam pa na delovno mesto v Merxovo Pekarno v Štorah. Še malo ni slutil, da se bo moral že čez nekaj ur vrniti domov in se z gro- zo zazreti v dogorevajoče gospodar- sko poslopje. Nič, čisto nič ni ostalo od njega, ra- zen zoglehih soh in špirovcev, na kate- rih se je kot po naključju ohranila le letnica 1967. Tedaj je bilo namreč go- spodarsko poslopje povsem prenovlje- no. Za hip je ostal kot okamenel, med- tem ko so prisebni krajani in gasilci z vodo iz bližnjega potoka in vodnjaka brizgali stanovanjsko hišo, ki so jo pre- teče lizali ognjeni zublji. Potem je pri- skočil na pomoč, čeprav ni bilo več kaj reševati. Podrobnosti tega črnega dne je bil sposoben razumeti šele tedaj, ko je do- jel, da nihče v nesreči ni bil poškodo- van, da je vsa družina ob njem in da je vsaj živini, ki ima na srečo poseben hlev, bilo prizanešeno z najhujšim. To- da šele na pol prespana noč in nasled- nji dan, ki se je pričel drugače kot ostali, so mu razkrivali kruto spozna- nje, da bo odslej življenje na tem pri- sojnem griču, kjer stoji njegov dom, teklo drugače. Teža skrbi, kako naprej, mu je jela kljuvati srce. Njemu, njego- vi ženi Mariji in tudi starejšim otro- kom. Najstarejši Jožici je 15 let, Milan jih šteje 13, Roman 11. Sreči, okrogloli- čen rjavook dečko je star štiri leta. Najbrž je bila njegova otroška zveda- vost povod za tragedije, ki je prizadela družino Lipovšek. Kriviti ga, bi bilo krivično. Obsojati ga, bi bilo za njego- vo nadaljnje življenje lahko usodno. Izkušnja sama se bo v njem izobliko- vala kot svarilo. Nihče od domačih te- ga ni mogel predvideti in zato tudi njih ne gre obsojati. Kljub vsemu se je težko sprijazniti s pogoriščem. Pol kmečka, pol proletar- ska družina, ki nikoli ni živela v izobi- lju, a kljub vsemu delovna in poštena, je čez noč obubožala skoraj do roba. Ostalo jim je le najnujnejše za življe- nje. Z gospodarskim poslopjem vred pa je pogorelo vse, kar so potrebovali za obdelovanje zemlje, pa tudi ozimni- ca, semena za pomladansko setev, vsa oprema za kopalnico, ki so si jo želeli urediti. Mlin za sadje, mlin za žito, mla- tilnica, gumi voz, kmečki voz, plug... Vse to je do konca zmaličil ogenj. Toda treba je živeti dalje. Otroci mo- rajo hoditi v šolo. Družina mora jesti, polja kličejo po posevkih, v majhnem hlevu mukajo tri lepe krave in teliček. Vsak čas se mu bo pridružil še eden. Treba je misliti in živeti za jutri, neozi- raje se na tisti nesrečni marec in na vzroke ognjenega zublja. Težak bo boj, a mnogo lažji, ker družina Lipovško- vih v tem boju ni osamljena. Od prve- ga klica na pomoč, ki je prispel do krajevne skupnosti v Loki, so sosedje in krajani stopili družno v boj. To je danes Lipovškovim v veliko oporo, saj bi bili sami dobesedno brezmočni. V tem primeru, kot se je že v mnogih v naši socialistični družbi, se je solidar- nost znova zapisala z veliko začetnico. Za vse to danes gospodar Joža in nje- govi skoraj nimajo besede. S hvalež- nostjo naštevajo imena gasilcev iz Lo- ke, Slivnice in Šentjurja, ki so se od- zvali klicu na pomoč, čeprav je dostop do njihovega doma z vso gasilsko opremo nemogoč. Vodo je bilo potreb- no vleči iz Voglajne. Če bi stala doma- čija niže v dolini, če bi bila do nje urejena dovozna cesta, bi se vse druga- če zasukalo. Toda medtem ko sta bliž- nja soseda, Stanko Recko in za njim še Janez Stančič, prispela po bližnjici do prvega telefona v krajevni skupnosti, je ogenj glodal in glodal. Gasilci in krajani so bili potem v najkrajšem možnem času v Hrastju 34 in pričel se je neizprosen boj, ki pa je v tistem času lahko pomenil le še obrambo pred na- daljnjo tragedijo. Preko 400 ljudi si je podajalo roko, vedra z vodo in cevi. Akcija je bila v hipu popolnoma orga- nizirana. Oranizirana akcija za pomoč družini Lipovšek pa teče vse od tistega prvega trenutka dalje. Brez očitkov in ob- sodb, brez nepotrebnega pomilovanja, kleno, kakor to znajo storiti in dojema- ti kmetje, ki jim ni vseeno, kaj bo z zemljo, živino, družino. Kmet i/. Babne gore Rudi Povalej je pripeljal seno za živino in nekaj druge hrane, sodelavec Vinko Jazbinšek je organiziral hrano za prašiče in tudi drugi, ki jih Jože, še vedno prizadet zaradi nesreče, ni mo- gel poimenovati, so se v pravem tre- nutku znašli na pravem mestu. Tu je še delavski svet TOZD Pekarn, ki mu je nudil denarno pomoč in krmilo za živino, zavarovalnica Triglav, Kmetij- ski kombinat Šentjur, kjer so mu ob- ljubili posojilo, da se bo lahko izmotal iz težav. Prav gotovo ne bo za prošnjo gluho Gozdno gospodarstvo Podčetr- tek, TOZD Boč in morda še druge de- lovne organizacije, kamor je s pomoč- jo krajevne skupnosti naslovil prošnje za kredit ali za čimprejšnjo pomoč. Bolj kot kdajkoli poprej pri Lipov- škovih verjamejo, da človek v naši družbi ni osamljen, čeprav navidezno živi osamljen, pač zaradi lege svoje do- mačije, daleč stran od mestnega hrupa in vsakdanjega utripa svoje krajevne skupnosti. Se posebej na Kozjanskem so zlasti slabe ceste, ceste in poti po- vod za povsem drugačen način življe- nja. Vas Hrastje ni nobena izjema. Pot do Lipovškove kmetije zmore traktor le v suhem vremenu. In če je upati, da bo ob skromnem domu zraslo novo gospodarsko poslopje, bo najprej po- trebno zgraditi dovozno pot. Prav o tem zdaj razmišljajo v krajevni skup- nosti Loka pri Zusmu. Iz svojih pičlih sredstev so za ureditev te poti nameni- li 20.000 din. Ce bi, razmišljajo še dlje, pri Kmetijskem kombinatu lahko omogočili nekaj prevozov, gramozno nahajališče pa je blizu, bi drugi del akcije lahko hitro stekel. Skoraj ni dvoma, da ne bi za krampe in lopate poprijeli bližnji kmetje in krajani, ki so se že do sedaj izkazali za nesebične in Lipovškovim se ne bi bilo treba več bati zime. Tudi sami imajo delovne roke. Pri OK ZSMS Šentjur deluje stalna brigada Miloš Zidanšek, katere brigadirji so se že na mnogih področ- jih izkazali za uspešne in delovne. Ce bo potrebno, bodo prav gotovo z vese- ljem prišli in Lipovškovi starejši otroci se jim bodo kasneje pridružili še na drugih deloviščih. Iz tistega črnega, marčevskega dne- va bo zrasel nov dan. Toliko lepši zato, ker bo stkan družno in složno. Tedaj - ob prvi ponovni skupni akci- ji kličemo nasvidenje! Tekst in foto: MATEJA PODJED Takole je ogenj upepeljl gospodarsko poslopje Lipovškovih. Na sliki sta gospodar Jože in štiriletni sinko Sreči. Za las je manjkalo, da niso ognjeni zublji uničili skromnega doma, za kar gre zahvala gasilcem in sosedom. KATERO KORUZO BOMO IZBRALI? V prejšni številki smo na tem mestu objavili del članka dipl. ing. Janeza Luževiča iz pospeševalne službe Živinorejsko veterinarskega zavoda Celje. Da- nes objavljamo še drugi del istega sestavka, ki se na- naša na izbiro sort in semen koruze. Poleg primerne sorte vplivajo na višino pridelka š*1 številni drugi dejavniki od priprave zemlje, gnojenja, zaščite pa do sklopa rastlin. Tu pa se še vedno dela največ napak, posevki so še večinoma preredki. Pomen sklopa si najlažje predstavimo, če upošte- vamo, da nam lahko da vsak storž vsaj 0,1 kilograma zrnja oziroma rastlina vsaj 0,5 kilograma silaže. To pa pomeni pri sklopu rastlin 80.000 na hektar (razred 200!) vsaj 8000 kilogramov zrnja ali pa 40 ton silaže. V strokovnem letaku Pridelajmo več koruze je pod sortnim izborom naveden tudi primeren sklop za posa- mezne razrede in namene pridelovanja. Naveden je sklop rastlin ne posejanih zrn na hektar, kar predstav- lja razliko za približno deset odstotkov. Kot primer vzemimo sorto BC 28-11 iz razreda 200! Spodnja meja sklopa za zrnje je 70.000 rastlin na hektar, gornja meja pa 80.000 rastlin na hektar. Po- dobno je pri silažni koruzi, na primer: razred 200 - zahtevani spodnji sklop je 80.000 rastlin na hektar, lahko pa je do 90.000 rastlin na hektar. Pri upoštevanju vseh priporočenih ukrepov nam je visok pridelek zrnja ali silaže tudi bolj dosegljiv, ne nazadnje pa nam tudi sortni izbor omogoča izbiro pri- merne sorte. JANEZ LUŽEVIC, dipl. ing. ŽVZ Celje VABILO BRALCEM! Pred kratkim se je na tej strani iztekel podlistek Antona Ikovica z naslovom Z ranjenci od Pohorja do Podvolovljeka. Avtor podlistka vabi k sodelovanju bralce Novega tednika, da mu posredujejo nove po- datke in mu pišejo o vsem, kar vedo v zvezi z dogodki, ki so bili v podlistku opisani. _ Komisija za delovna razmerja pri TOZD ZA PTT PROMET CELJE vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog dostavljač Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana osemletka ali najmanj 6 razredov osnovne šole - vozniški izpit za vožnjo z mopedom Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI TOZD ZA PTT PROMET CELJE, Titov trg 9, Celje DO »Zarja« Petrovče Komisija za delovna razmerja TOZD Lesna industrija Petrovče objavlja prosta dela in naloge - Tehnični administrator v TOZD Lesni ind. Petrovče Pogoj: ESŠ z 2-letno prakso - več KV delavcev lesne smeri s prakso Komisija za delovna razmerja TOZD Kovinooprema Petrovče objavlja prosta dela in naloge - KV ključavničarji - več izvajalcev Pogoj: poklicna šola kovinske smeri z večletno prakso Komisija za delovna razmerja DSSS - referent prodaje - nabave za TOZD Modno konfekcijo Pogoj: ESŠ z 2-letno prakso Nagrajevanje in OD po pravilniku o razporejanju či- stega dohodka in delitvi sredstev za OD nadomestilih OD in drugih osebnih prejemkih delavcev TOZD. Rok za prijavo je 15 dni na naslov: DO »Zarja« Petrovče 63301 Petrovče. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po konča- nem sprejemanju prijav. §t> 16 - 22. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 15 PRAVO LETNICO NA SPOMENIK HEROJU Komandir Šaleške par- tizanske skupine Miha pintar-Toledo je padel 3. junija 1942. leta, ko mu je bilo devetindvajset let. Toledo se je že od 1937. leta boril proti fašizmu, v partizane pa je odšel v mesecu avgustu leta 1941. Dne 2. julija 1953. leta je bil odlikovan z redom na- rodnega heroja. Po tem junaškem partizanu nosi ime tudi osnovna šola Mi- ha Pintar-Toledo v Tito- vem Velenju, kjer so mu pred leti, postavili tudi doprsni kip. Žal pa na njem ni pravil- na letnica njegove heroj- ske smrti, kjer piše, da je padel 1. 13. 1942. leta. Skrajni čas je, da na obeležju vpiše pravi da- tum. L. OJSTERSEK ŠENTJUR NASTOPILI SO IPAVCI Znova pod vodstvom Edlja Goršiča Vsakoletni koncert mo- škega pevskega zbora »Skla- dateljev Ipavcev« postaja v pravem pomenu besede pri- čakovani kulturni dogodek kraja. Zborovodja Edi Goršič, ki je lansko jesen po presledku dveh let ponovno prevzel vodstvo zbora, je koncertni program sestavil tako, da je bil všeč pevcem in publiki. Pretežni del programa je za- jel novo zborovsko literaturo iz objektivnih razlogov pa je moral poseči tudi po arhiv- skih skladbah, kar poslušal- stva ni prav nič motilo; saj je lepa pesem, ki je lepo zapeta, vedno dobro sprejeta. Harmonično zelo prijetna Gobčeva pesem »Smo fant- je«, ki je bila prva na progra- mu, je ustvarila med pevci in poslušalci pravo koncertno temperaturo. Sledili sta dve zahtevnejši Mirkovi skladbi, od katerih je »Na trgu« into- nančno zelo zahtevna, kar pa je zbor brezhibno izdelal. Ze- lo lepo sta izzveneli Adami- čevi skladbi »Kregata se ba- ba in devojka« in »Lucipeter ban«, za kateri je zborovodja ubral pravi ritem. G. Ipavče- vi pesmi »Na ples« in »Dve otvi« sta bili zelo dobro spre- jeti. Drugi del sporeda je poleg umetnih pesmi obsegel še nekaj ljudsko poantiranih skladb, ki jih je zbor 37 pev- cev zvečine mladih grl podal na primerni umetniški viši- ni. Rutina zborovodje, daljši pevski staž dobršnega dela pevcev z redno strokovno vadbo, sta privedli zbor do sigurne intonacije in popol- nejše dikcije. Igralec SNG Celje Borut Alujevič je med posamezni- mi skladbami z domiselnim ljudskim blagom popestril spored. ERNEST REČNIK LAŠKI ZDRA VILIŠKI PARK ZASAJENIH 88 DREVES V akciji sodeluje celo mesto Prestavitev ceste Celje- -Laško bolj k železnici je precej povečala površino la- škega zdraviliškega parka, ki se razteza od zdraviliških stavb do kulturnega doma »Dušana Poženela«. Zasaditev je bila tako in ta- ko potrebna, zato je ideja o Titovem spominskem par- ku, prav tu padla na plodna tla. Vemo, da se v Jugoslaviji množijo primeri zasaditve 88 dreves v spomin na Tita bo- disi v parkovni izvedbi, bo- disi kot sprehajalni gozdič ali kot drevored. Gre za akci- jo, ki naj oživi zelene površi- ne blizu strnjenih bivališč. Dopolnitev zdraviliškega parka v Laškem z 88 drevesi v dolgi raztegnjeni vrsti ob glavni prometnici, naj sim- bolizira 88 Titovih let plo- dnega življenja. Drevesa so že posajena, zdaj urejajo travniške površine in novo sprehajalno pot, ki bo pote- kala v senci teh dreves (veči- noma so posebna vrsta ja- vorja). V akciji s prostovolj- nim delom sodeluje poleg članov zdraviliškega kolekti- va še šolska mladina, na tak ali drugačen način pa vse de- lovne organizacije v La- škem, posebno delovno ak- cijo pa za to nalogo dobi mla- dinska organizacija. Otvoritev, pravzaprav zak- ljuček del bo nekje okoli Dneva mladosti, najbrž s kulturno prireditvijo na pro- stem, dokončno pa bo Titu posvečen del parka urejen takrat, ko bo dokončano tudi spominsko obeležje na nje- govem začetku, zlasti pa, ko bodo drevesa zrasla, polep- šala okolje in nudila zavetje s senco v poletni pripeki. EC ZA LEPŠO RESEVNO Spominski park na Re- sevni, kjer sta pokopana borca Cvetka Jerinova in Dušan Lah, dobiva novo Podobo. Akcije so se sku- Paj lotili predstavniki rnladine, borci, planin- skega društva in še neka- terih delovnih organiza- cij. Do. 1. maja bodo v spominskem parku zasa- dili več drevesc. Ureditev ceste na Re- sevno pa bodo prevzeli brigadirji. Komunalno ^stna skupnost in obe krajevni skupnosti, Šent- jur center in okolica, in sicer v mesecu juliju. - MPy RUDARJI ŠOLARJEM Ob koncu lanskega leta je zasebna gostilničarka KARO- LINA GRAČNER iz Radeč povabila na prijateljski obisk skupino rudarjev, ki so dosegli velik uspeh - prvič v več kot stoletni zgodovini so uspeli nakopati preko pet milijonov ton premoga. To sodelovanje pa se nadaljuje in predstavniki osnovne organizacije sindikata DSSS v DO RLV so znova obiskali Karolino Gračner, pot pa podaljšali še do osnovne šole v Svibnem, kjer so tamkajšnjim šolarjem podarili lepo knjižno zbirko, med katero so bile tudi knjige o nastanku in razvoju rudarstva na Slovenskem. Ob tej priložnosti je tudi stekel pogovor med učenci in rudarji. Prijetna oblika sode- lovanja! TV DRUŠTVO ANTON TANC GOSTUJE Po uspeli in odzivni prireditvi v Zdravilišču Laško, se člani kulturnega društva Anton Tanc iz Marijagradca pri- pravljajo na naslednja gostovanja. V soboto zvečer bodo s šopkom narodnih pesmi, plesov in viž nastopili v kulturnem domu Svobode v Zidanem mostu, v ponedeljek pa v prevz- gojnem domu za mladoletnike v Radečah. Na teh priredi- tvah se bodo predstavili z deli tudi likovniki-amaterji, člani društva Anton Tanc. M. A. OBMOČJE - TURIZEM SKROMNA PROPAGANDA Jutri redni občni zbor Celjske turistične zveze Jutri, v petek, 23. t. m., bo v Celju deveti redni občni zbor Celjske turistične zve- ze, ki je že v osemindvajse- tem letu uspešnega delova- nja, zlasti pa povezovanja tu- rističnih društev in nosilca številnih akcij za turistično vzgojo prebivalcev, urejanje naselij in varstva okolja, da- janje predlogov in pobud za razvoj turizma, za organizira- nje prireditev pa tudi za delo v turistični propagandi in in- formatiki. Seveda, pa zlasti društva, kjer ni delovnih or- ganizacij s področja gostin- stva in turizma, opravljajo še celo vrsto drugih nalog, tudi gospodarskega značaja in so tako v bistvu edini nosilci tu- rističnega razvoja v svojih krajih in njihovih območjih. Celjska turistična zveza povezuje triintrideset turi- stičnih društev v osmih obči- nah celjskega območja. Tu delata tudi dve občinski turi- stični zvezi in to v Mozirju za Gornjo Savinjsko dolino ter v Slovenskih Konjicah. Delo območne turistične zveze je bilo v minuli poslov- ni dobi uspešno, čeprav se je skoraj ves čas srečevala s fi- nančnimi težavami. Težišče dela je bilo v pomoči in po- vezovanju, oziroma usklaje- vanju dela v društvih. Prav zato je zveza imela na sede- žih vseh občin z najodgovor- nejšimi predstavniki skup- ščin, družbenopolitičnih or- ganizacij in drugimi razgo- vore o turističnih vprašanjih. Zveza se je močno zavzela za varstvo okolja, za turistično vzgojo prebivalcev in ne na- zadnje za informativno služ- bo. Ob vsem tem pa je nene- hno ugotavljala in opozarja- la, da je območna turistična propaganda preveč skromna in da bi lahko ob bolj pove- zani in močnejši propagandi dosegli boljši obisk domačih in tujih gostov v naših kra- jih. Zveza se je močno zavzela za izvedbo strokovnih izle- tov, prav tako za uveljavitev turističnih poti. Celjska turistična zveza je tista, ki nenehno opozarja, da razdrobljenost v gostinski dejavnosti ne vodi nikamor. Budno je spremljala razvoj novih naložb, opozarjala na dobre in slabe strani te de- javnosti in ugotavljala, da nadaljnji razvoj turizma na celjskem območju ni odvi- sen samo od urejenih cest, objektov in drugega, marveč še bolj od kakovosti storitev, sposobnih in zavzetih ka- drov, močnejše propagande in še česa. Turizem na kmetih je bil vsaj doslej, razen v mozirski in konjiški občini, deležen premajhne pozornosti, če- prav gre za dejavnost, ki je v bistvu glede na naložbe naj- cenejša in ki jo ljudje, gostje, tudi najbolj iščejo. Veliko pobud za razmišlja- nje in ukrepe dajejo tudi po- datki o številu nočitev na Celjskem, predvsem pa ugo- tovitev, da število nočitev tu- jih gostov upada že nekaj let zapovrstjo. Z vsemi temi in seveda še številnimi drugimi ugotovi- tvami, vprašanji in problemi prihaja Celjska turistična zveza na svoj redni obračun dela. M. BOŽIČ ©SLOVENIJALES STILLES Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA VABI K SODELOVANJU 1. Diplomirane ekonomiste 2. Diplomirane inženirje lesarstva 3. Inženirje lesarstva 4. Mizarje ki želijo sodelovati: - pri organiziranju in usmerjanju proizvodnje serij- skega stilnega masivnega pohištva in notranje opre- me po naročilu, - vodenje poslovnih in komercialnih procesov. Vse zainteresirane vabimo, da nas pokličete na števil- ko (068) 81-100, 81-101, 81-105, 81-134 ali pa nas obiščete v Sevnici, Savska c. 13. KDOR VARČUJE, SI SREČO KUJE Številke imajo svojo govorico. Takš- no in drugačno. V njih se skriva delo, mnogi napori, uspehi in še kaj. Števil- ke govorijo o življenju, ki ga živimo, o delu, ki ga opravljamo, o rezultatih, ki jih dosegamo. Tako tudi številke, ki posegajo na izredno pomembno po^ dročje delovanja Ljubljanske banke Splošne banke Celje, na področje sta- nja sredstev, ki jih delovni ljudje in občani zaupajo v hranilnih vlogah ali najrazličnejših računih in drugih po- stavkah tej celjski temeljni banki Ljub- ljanske banke. V teh številkah je tudi zaupanje delovnih ljudi in občanov do svoje banke. Številke ob koncu prvega tromeseč- ja letos govorijo, da so skupna sred- stva občanov v Ljubljanski banki Splošni banki Celje v primerjavi s kon- cem lanskega leta večja za 9,7 odstot- ka ali za 445.427,000 dinarjev. Ta sku- pen podatek velja tako za dinarska kot devizna sredstva. V tem, ko so skupna sredstva zadnji dan lanskega leta zna- šala 4,588.619,000 dinarjev so bila 31. marca letos že 5,034.046,000 dinarjev. V tem porastu je na dinarska sredstva odpadlo 356,843.000 ter na devizna sredstva 88,584.000 dinarjev. To je to- rej porast, ki velja za prve tri mesece letošnjega leta. Čeprav porasta deviznih sredstev ne kaže podcenjevati, je vendarle očiten prirastek dinarskih sredstev. Tako so se sredstva na tekočih računih pove- čala v prvem tremesečju letos in v pri- merjavi s koncem lanskega leta za 35,204.000 dinarjev. To so tista sred- stva, ki govorijo, da občani in delovni ljudje vse bolj osvajajo brezgotovinsko poslovanje, da postaja poslovanje s čeki vsakodnevno opravilo in še kaj, da so tekoči računi v resnici zrcalo zdajšnjega, modernega časa. Največji porast sredstev občanov pa je bil dosežen pri hranilnih vlogah. Sa- mo kratkoročne vloge, tiste na vpo- gled, so se v prvih treh mesecih letos povečale za 228,727.000 dinarjev. Izre- den je nadalje podatek, da so se veza- ne hranilne vloge povečale za 10%, oziroma za 14,038.000 dinarjev. Višje obrestne mere, ki so začele veljati v tem času, so naletele pri varčevalcih na velik odmev. Tako veljajo od prvega marca letos dalje za vloge, vezane na 13 mesecev 11% obresti, za vloge na 24 mesecev 13% in za vloge, vezane na 37 mesecev 15% obresti. Dolgoroč- na sredstva, vezane hranilne vloge, dobivajo zlasti zaradi višjih obrestnih mer vse večjo veljavo. Tako nam te številke med drugim še govorijo, da so akcije kolektiva Ljub- ljanske banke Splošne banke Celje ro- dile lepe rezultate, da propaganda de- narnega varčevanja dosega svoje cilje in da so na koncu koncev vse te števil- ke tudi rezultat stalnih in nekajletnih akcij Ljubljanske banke Splošne ban- ke Celje na področju varčevanja. Te številke so tudi rezultat nakazovanja osebnih dohodkov in pokojnin na hra- nilne knjižice, so rezultat dela med mladimi varčevalci v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, so rezultat nakazo- vanja štipendij na hranilne knjižice in še in še. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 16 - 22. april 1982 JAVNA RADIJSKA ODDAJA V ZRECAH IZ KORENIN RASTE MLADA PESEM Z Emonino trgovsko hišo Maximarket in Kovaško industrijo UNIOR Da živa beseda, da glasba, da domača pesem v Zrečah doživlja nove vzpone, je po- kazala javna radijska oddaja, ki jo je pripravilo uredništvo Novega tednika in Radia Ce- lje v petek v kulturnem do- mu v Zrečah. Mladi in malo manj mladi Zrečani so s svo- jimi nastopi dokazali, da na močnih kulturnih koreninah kraja brstijo obetavni po- ganjki, pa naj bo beseda o dveh osnovnošolcih Marja- nu Matjažu ali Rajku Hrova- tu, o Ženskem pevskem zbo- ru, o ansamblu Comet, hu- moristu Bertlu Kapunu ali harmonikarju in klarinetistu Avguštinu Hrovatu in Anto- nu Celcerju. Skupaj z Ivom Mojzerjem in Vokali so po- slušalcem ustvarili prijeten večer, ki so ga v nedeljo spremljali tudi poslušalci pri radijskih sprejemnikih. Tudi predstavnika pokro- viteljev oUdaje - Emonine blagovnice v Zrečah in naj- večje delovne organizacije v kraju Uniorja, sta poslušal- cem v dvorani in pri radij- skih sprejemnikih govorila o temah, ki niso pomembne le za njihove delovne organiza- cije. Dobra založenost bla- govnice v Zrečah je rešila vrsto potreb in težav kraja in njegove širše okolice, pomen športno-rekreacijskega cen- tra, ki ga na Rogli razvija Unior, pa že daleč presega občinske meje. Za priho- dnost obetavna smučarska sezona letos na Rogli še ni končana, pa so že sredi pri- prav na poletje in na novo zimo. Pokrovitelja sta skupno z Novim tednikom in Radiom Celje nagradila tudi pogu- mne in vedre Zrečanke, ki so sodelovale v nagradni igri, ki jo je tako kot oddajo vodil novinar Janez Vedenik. Za- radi skrbnega izbora gostov, pri katerem ima velike zaslu- ge prosvetno društvo Svobo- da Zreče, to tudi ni bila težka naloga. Javno radijsko oddajo v Zrečah sta omogočili Emonina Blagovnica v kraju in delovna organizacija Unior. Z njunima predstavnikoma - Ivanom Jelenkom, kije vodja blagovnice in Lojzko Šprajčevo, vodjo splošno kadrovskega sektorja v Unior ju, se je pogovarjala Milena Brečko-Poklič. Rajko Hrovat je učenec 7. b razreda osnovne šole Borisa Vinterja v Zre- čah, predsta vil pa je svoj domači kraj. Z jasno in zvenečo besedo, ki je po- slušalcem pričarala nje- gove lepote, bogato pre- teklost in smele korake iT današnjem času. Pravi, da bi rad bil novinar. Be- seda mu živo teče - zakaj ne! Ivo Mojzer je zaradi pri- ljubljenosti pri poslušal- cih zabavne glasbe pogo- sto gost javnih radijskih oddaj. V Zrečah so ga spremljali člani ansam- bla Vokali. V teh dneh pa bo izšla tudi nova mala plošča in kaseta, ki bo ljubitelje zabavne glas- be in Iva Mojzerja goto- vo razveselila. Bertla Kapuna domačini bolj poznajo kot humori- sta Jerneja. Med cvetka- mi iz občine je povedal tudi tole: »Mi Zrečani ne moremo razumeti Ljub- ljančanov, Celjanov pa Mariborčanov, da se toli- ko ženejo in trošijo druž- bena sredstva za nekakš- ne obvoznice. K nam naj pridejo pogledat. Glav- no cesto smo speljali skozi najbolj gosto nase- ljen kraj.« Ansambel Comet vodi Marjan Skaza, z brati pa je začel igrati in prepevati, ko so bili vsi še otroci. Z leti jih veselje do narodno-zabavne glasbe ni zapustilo, tako da so si pridobili že številne ljubitelje. Harmonikar Avguštin Hrovat iz Ljubnice pri Vitanju in klarinetist Anton Celcer iz Oplotnice sta tako kot navadno na ohcetih tokrat razveselila poslušalce v Zrečah. Z veselimi in poskočnimi vižami, ki jih imata najraje. Ženski pevski zbor se je z ubrano slovensko ljudsko pesmijo tokrat pred- stavil pod vodstvom nekdanje dirigentke zbora Vilme Ceglarjeve. Njihov sedanji dirigent je bil zadržan, kar pa pevk ni odvrnilo od nastopa. Poslu- šalci so jim bili za to hvaležni. Marjan Matavž je kljub mladim letom pravo glasbeno odkritje Zreč. Na oddaji se je predsta vil s pesmijo Moj kraj, za katero je sam napisal melodijo in besedilo. Hmezad Notranja trgovina TOK Mega Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge 1. samostojna komercialna dela 2. referent za kooperacijo Pogoji: Pod 1 Končana višja komercialna šola in 3 leta ; ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 me- sece. Pod 2. Končana srednješolska izobrazba tehnične smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite kadrovski službi Hmezad Notranja trgovina Žalec, Celjska cesta 7, v roku 15 dni po objavi. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD ponovno vabi k sodelovanju in želi sprejeti na delo sodelavce naslednjih profilov 1. DIPLOMIRANI INŽENIR TEKSTILNE TEHNOLOGIJE 2. DIPLOMIRANI INŽENIR KENIJE 3. DIPLOMIRANI EKONOMIST Vabimo vse, ki se zanimate in imate veselje delati na razvojnem, tehnološkem, proizvodnem področju ter v strokovnih službah na komercialnem, izvoznem in plansko analitskem področju; tudi če ste še brez delovnih izkušenj. Razporeditev k delom in nalogam po dogovoru. Morda boste prav v naši delovni organizaciji našli delo na delovnem področju, ki vas posebej zanima in veseli, mi pa vam nudimo možnost dobrega osebnega dohodka in strokovnega izpopolnjevanja ter napre- dovanja. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. 4. KUHARICE IN DRUGD OSEBJE ZA DELO V POČITNIŠKIH DOMOVIH Dela in naloge se opravljajo v času od junija do vključno septembra v Počitniških domovih Piran in Biograd na moru, po končanem letovanju pa je mož- na zaposlitev v Tekstilni tovarni Prebold, tudi v obratu družbene prehrane. Rok prijave za vsa prosta dela in naloge je 15 dni po objavi odn. do zasedbe del in nalog. Izbor kandidatov bo opravljen v roku 30 dni po poteku roka za prijavo. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po zaključku postopka za izbiro. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov Tekstilna tovarna Prebold - 63312 Prebold. _ / -i ^^^ tovarna izolacijskega materiala r. o., laško tim TOZD ESOT Z željo, da bi uresničili zastavljene cilje, vabimo vse, ki izpolnjujejo pogoje in bi se bili pripravljeni resno vključiti v naš delovni proces, da se prijavijo na razpisana dela in naloge 1. 5 MONTERJEV I. in II. Pogoji: - monter centralne kurjave ali vodovodni instalater - starost nad 18 let - zaželjene delovne izkušnje 2. 3 KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: - poklicna šola kovinske smeri - starost nad 18 let 3. MIZARJA Pogoji: - poklicna šola lesarske smeri - zaželjene delovne izkušnje 4. 2 pomožnih delavcev Pogoj: - končana osnovna šola Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov- nim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Vsi, ki bi se radi podrobneje seznanili z nalogami in pogoji dela, se lahko osebno zglasijo v kadrovski službi TIM Laško, Rečica 17 ali pa pokličejo po telefo- nu 730-700. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema- mo 15 dni po objavi na naslov: Kadrovsko-socialna slubža, TIM Laško, Rečica 17. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po konča- nem zbiranju ponudb. _m___^ §t> 16 - 22. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 17 SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE MED NAJBOLJŠIMI V JUGOSLAVIJI Pa tudi na vrhu v produktivnosti, akumulaciji in dohodku na zaposlenega Čeprav smo na širšem celjskem ob- močju v zadnjih letih prelili veliko nava- dnega in tiskarskega črnila o pomenu, smislu in ciljih ter ekonomskih učinkih integralnega transporta, je večina tega ostala le na papirju. Vsekakor bodo ostrejše gospodarske in poslovne razme- re prisilile naše združeno delo, da bo ob preučevanju transportnih, skladiščnih in ostalih stroškov - ki jih veliko od njih ponavadi zmečejo kar med režijske - krenilo korak naprej v sodobno organizi- ran pretok in skladiščenje blaga. Skladiščni transportni center Celje so- di med večje tovrstne centre v Jugoslavi- ji in se vse bolj uspešno vključuje v re- produkcijske verige združenega dela proizvodnje pri zagotavljanju nemotene oskrbe z reprodukcijskimi materiali in razdeljevanju končnih izdelkov. Prav se- daj urejajo poseben izvozni oddelek v carinskem skladišču, zaradi lani dokon- čane investicije v halo B pa se tudi že lahko pohvalijo, da so pretvorili samo lani okrog 68.000 ton blaga. Fizični obseg pretovora se je še posebej povečal pri domačem blagu - 1980. leta je tega bilo 41.000 ton, lani 45.000 ton, letošnji načrti so še večji. Pri tem je potrebno poudari- ti, da ne predvidevajo nobenih večjih naložb v tem srednjeročnem obdobju, razen če odštejemo nabavo koridorja (šo- tora), regalov za bolj racionalno izkori- ščanje skladiščnega prostora in hitrejši pretok blaga ter nekaj sodobnejše meha- nizacije. Sicer pa bodo poskušali poslo- vati z »inštrumenti« stabilizacije: ob pri- bližno enakem številu 65 zaposlenih z boljšo organizacijo dela, še večjo pro- duktivnostjo in boljšim izkoriščanjem 22.000 kvadratnih metrov bruto pokritih skladiščnih površin in 3500 kvadratnih metrov odprtih skladiščnih površin. Na vsak način so želje in ambicije tega pretežno mladega delovnega kolektiva v združevanju vseh transportnih posloval- nic, pa ne zaradi monopolističnih namer, ampak zaradi kakovostnega pretoka bla- ga, manjših skladiščno-transportnih- stroškov, kajti po mnogih tovarniških in tozdovskih dvoriščih se potika veliko blaga, izdelkov, ki so ogroženi v svojem fizičnem obstoju. V ta namen analizirajo blagovne sku- pine in količine, prevozne zmogljivosti, dnevne in mesečne potrebe delovnih or- ganizacij po skladiščnih površinah, da bi si ustvarili čim bolj realno podobo, v katere in iz katerih smeri se gibljejo bla- govni, transportni tokovi. Izpopolnitev informacijskega sistema s pomočjo računalniške obdelave je na- slednja stopnja v njihovih prizadevanjih, saj bomo morali slej ko prej imeti na širšem celjskem območju točen in ažu- ren pregled nad potrebami transportno- skladiščne »predelave« blaga. Pri sodelovanju se dobro povezujejo z nekaterimi večjimi delovnimi organiza- cijami, kot so Aero, Emo, Gorenje, Ste- klarna Hrastnik, RŠC Titovo Velenje. Za primerjavo kaže omeniti, da je v njihovi transportno-skladiščni poslovni igri okrog 60 poslovnih partnerjev, med nji- mi trije špediterji, ki nase vežejo še kakš- nih 300 kupcev. Skladiščno transportni center Celje je tudi med najaktivnejšimi v skupini za promet in zveze pri Gospodarski zborni- ci Jugoslavije, še posebej v podskupini za pristanišča in skladišča. Prav v tej skupini po zadnjih podatkih prednjačijo v Jugoslaviji po produktivnosti, akumu- lativnosti in dohodku na zaposlenega. Takšni rezultati pa jih obvezujejo tudi za naprej. No va skladiščna hala B je naložbena pridobitev lanskega leta, za katero so združe- vali sredstva Aero, Gorenje, EMO, Toper in direkcija za zvezne rezerve. V skladišču bodo vpeljali nekaj nove tehnologije z nabavo regalov, v katerih bo paletizirano blago, zlasti večjega obsega. Na fotografiji je Aerovo blago. i Prodajalna MELODIJA, Cankarjeva uL 4, Celje i i Bogata izbira: i - glasbil - plošč in kaset - notnega materiala - akustičnih aparatov Dan pred prvim majem tisočdevetstosedeminštiride- setega sta patrulja KNOJ(Korpus narodne obrambe) in milica obkolili hišo v vasi Zaglaj pri Ponikvi. Hiša je bila kmečka, pritlikava. Z dvema okencema je gledala v obsežen, zanemarjen sadovnjak. Ta stran je bila na medlem jutranjem soncu, druga postavljena v mračno senco. Nad hišo, hlevom in kaščo je bil stkan prozoren mrak, ki ga naraščajoča svetloba tega zadnjega aprilskega dne ni mogla pregnati. V hiši so bili trije križarji, ki so se zadnji teden prikazo- vali v nekaterih vaseh. Patrulja je bila prepričana, da je ujela vse tri. »Vdajte se!« je zakričal komandir. Brzostrelko je name- ril v enega od oken. »Vdajte se, obkoljeni ste!« Patrulja je držala na muhi vse izhode iz hiše. Nikogar ni bilo slišati. Nato se je s treskom odprlo okno, v katerega šipe se je lovilo največ svetlobe. Najprej je skozenj priletela pištola. Nemška valterica. Po tem sar- žerji. Štirje. Drug za drugim. In nazadnje brzostrelka. Spet je vse utihnilo. Nakar so zaškripala vrata. Z ro- kama nad glavo je stopil čez prag hiše Anton. Naredil je pet korakov in obstal. Komandir je zakričal: »Kje sta pajdaša?« »Sinoči sta odšla. Sam sem!« »Lažeš!« Knojevci so iz vseh strani stekli proti hiši. Anton je govoril resnico. Miloša in Palčka ni bilo. »Kdaj, hudiča, sta lahko izginila?« se je jezil komandir in se sovražno zazrl v ujetega križarja Antona. »Rekla sta, da pojdeta proti Sljemenu!« Komandir je zaklel: »... mater!« Pljunil je. »Desetarji, zbor!« Komandir je določil miličnika, naj ujetnika odpeljeta na postajo v drugo vas, drugima dvema pa ukazal, naj stražita bajto in streljata na slehernega, ki bi se pokazal in se na poziv ne ustavil. Ostalim je ukazal: »Za menoj, v kolono! Smer Sljeme!« Kolona knojevcev je izginila po stezi v gozdu. Milič- nika pred hišo sta si prižgala cigareti. Puški sta imela malomarno vrženi čez ramena. _ 2 Pod sadovnjakom, na robu. kjer se je zemlja prevesila v globok jarek, sta ležala križarja Miloš in Palček ter na- Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova- nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved. Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih dogodkov. peto gledala, kaj se dogaja okoli hiše. Sinoči ju je nekaj prijelo in odšla sta. Brez težav. Antonu sta rekla, če ju do jutra ne bo, se dobijo čez dan na Sljemenu. Nameravali so »ponagajati« tistim mladincem, ki so v nekaterih vaseh pripravljali kresove za prvi maj. Opolnoči sta potrkala na osamljeni kmetiji. Pri Jozlu. Obvestil ju je. da je na poteh v okolici precej vojaštva, povsod oprezujejo miličniki. <>Ne nastavljajta se vendar tod okoli!« "Kaj pa Anton?« je vprašal Palček. »Ponj morava! Hudiči se najbrž niso namenili narav- nost v Zaglaj!« Odhitela sta nazaj proti vasi. Upala sta. da bosta pre- spala pri ženskah, zdaj pa imata babe! Znoj se jima je cedil po vratu. Ura je bila okoli dveh. Palček se je nenadoma ustavil. Miloš, je tudi obstal kot ukopan. saj je bil napet kot struna in pazljiv na vsak šum. Palček je počasi počepnil. Z roko je pokazal Milošu, da je nekaj spredaj. Tudi drugi križar je počepnil. Prislu- škovala sta v temo. Pred njima precej daleč je bilo slišati enakomerne korake. »Kolona!« "Patrulja!« je zašepetal Palček. »Stran od tod!« Miloš ga je zadržal. Nekaj časa sta še čepela, nato pa, korak za korakom, se ritensko umikala, dokler nista prišla do večjega drevesa. Potihem sta se ulegla in se oddahnila. »Kaj bo z Antonom?« je vprašal čez čas Palček. Miloš je molčal. Glasno si je dihal v rokav. Slo je za glavo. Zakaj bi mislila na Antonovo! Se bo že znašel! Palček je predlagal: •'Tukaj ne smeva ostati. Sonce bo hitro vzšlo. Kreniva za patruljo! Druge ne bo za njo! Na njenem repu bova varna. Poglejva, kaj bi se dalo storiti z Antonom!« ■ Rine v kotel z vrelim oljem!« je siknil Miloš. »Ne v kotel, ampak na njegov rob. Če je položaj tak- šen, je v bližini kotla najbolj varno. Izkušnja iz partiza- nov! Tam te nihče ne pričakuje.« »V tem je nekaj, ampak počakajva! Tudi tukaj, kjer sva, je rob kotla!« Palček je utihnil. Miloš je bil vodja. Naslonil se je na brzostrelko. Spomnil se je včerajšnjih besed. Kaže. da jih je res že nekaj. Križarska vojska! Na vseh koncih poka zaradi njih. Na začetku meseca, so pripovedovali kmetje, so padli v njihovo zasedo bratje Borovnik. Štirje njihovi so jih pričakali. Zvečer so se bratje vračali s partijskega sestanka. Iz vseh cevi so užgali po njih. Potem so se naglo umaknili. Ne vem. zakaj so jo tako hitro popihali, je pomislil Palček. Igrali so na preseneče- nje, to dosegli, niso ga pa do kraja izkoristili. Po pi-\-ih rafalih bi jih morali znova »pošpricati% ne pa se uma- kniti! Tako so jih učili v partizanih. Križarji pa so najbrž mislili, da imajo tudi bratje brzostrelke. Ko so pred tedni streljali na enega od njih. je ustrelil nazaj. Pri drugem napadu, iz zasede, so samo enega ranili. Pezdetje! Odpe- ljali so ga v bolnišnico. Z Milošem bosta morala paziti. Palček je občutil, kako se mu je jel spanec obešati na veke. Ozrl se je proti Milošu. Ležal je vznak in imel na široko odprte oči. »Zaspan sem.'« je povedal Palček. -Spet v nepravem času!« je odgovoril Miloš, ki se ni premaknil. »Noč je za spanje! Mar te niso tako učili? Zdaj se pa že dani!« "Navadil sem se spati čez dan. ker ponoči delam. Kaj češ. narobe svet!« »Danes tudi čez dan ne bova spala, če želiva še tlačiti ta narobe svet!« >Kaj bova storila?« 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 16 - 22. april 1982 §t> 16 - 22. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 19 pOKOMETNI POKAL JUGOSLAVIJE PRV0LIGA& NA KOLENIH Odlična igra mlade ekipe Aera Celje V soboto je prišlo v šport- 0 dvorano Golovec le nekaj ,eč kot 450 gledalcev, ki so bj|j »prepričani«, da bodo Oornlajeni domačini, v tem •rečanju namreč ni igral po- škodovani Vlado Bojovič, si- gurno izgubili proti Proleter- jU j/ Zrenjanina, prvoligašu jj ekipi, ki je lani izločila prav Celjane na ponovni poti J j. A zvezno ligo in se med- tern tudi močno okrepila. Toda vsa ta dejstva in zna- ni gostje kot so državni re- prezentantje Rnič. Aleksič in ■Vučkovič niso bili dovolj Ločni, da bi premagali to- krat izredno razpoloženo ekipo Aera. Vse od prve mi- nute so narekovali tempo in |epo je bilo gledati, kako je Idirignet Polde Kalin pošiljal ■ v boj Ive/.iča (pokazal je svo- jo najboljšo igro v zadnjih le- tih), Sčureka in Praznika. Tu pa sta bila še izvrstna Kleč in kanček, ki sta s svojimi ulič- nimi udarci rušila obrambo gostov. S takšno igro v napadu in [odlično obrambo so Celjani že sredi prvega polčasa vodi- li 1L5, do odmora pa povečali i prednost na 28:20. Se smo pričakovali, da se bodo gost- jo v nadaljevanju le zbrali. Toda ob hitri in poletni igri domačinov to niso mogli. Skratka bili so do tal poraže- ni. Deset minut pred kon- cem je bil rezultat že tako visok, da so zaigrali v moš- tvu Aera mlajši igralci. Ti so sicer prednost nekoliko iz- gubili, toda kljub temu je ostala zmaga čista 30:26 (18:12). Strelci za Aero Kleč 7, Ive- zič in Ščurek 6, Kalin 2, Praz- nik in Manček 4 ter Dober- šek 1 zadetek. S tem uspehom so se Ce- ljani uvrstili v četrtfinale, ki bo v sredo 28. aprila. Na- sprotnik Aeru še ni znan. izjave po tekmi Vojislav Maleševič, tre- ner Zrenjanina: »To je za- služena zmaga pomlajene ekipe Aera! Naši igralci so v začetku preveč podcenjevali »današnje« Celjane in dobili lepo lekcijo. Pozneje, ko so hoteli storiti kaj več pa niso niti mogli, kajti Aero je bil znatno boljši. Celjanom želi- mo še več uspeha v pokalu.« Slobodan Miškovič, tre- ner Aera:« Ko bi naši fantje zaigrali tako tudi v prven- stvu bi bili sigurno še vedno na prvem mestu. Tako pa v borbi za točke igrajo v ne- kakšnem krču, v srečanjih proti prvoligašem pa se spro- stijo in pokažejo svojo pravo vrednost.« Milovan Tomič, vratar Aera: »Tokrat je zmagal ro- komet in prava ekipa ter ne tako kot lani, ko sta sodnika Hrstič in Vuksanovič »pri- krojila« zmagovalca in prvo- ligaša. Zato smo tudi poka- zali javnosti, kako krivično smo lani izpadli v borbi za I. A ligo.« Polde Kalin, Aero: »Danes smo prav vsi zaigrali zelo do bro. Bila je to povezana igra in tudi mlajši so dodali svoj delež. Zmaga nad ekipo iz I. lige, ki je na visokem četr- tem mestu, je velik uspeh za vse nas rokometaše.« J. K. NAJBOLJŠA IRMA KUKO VIČ Finale najbolj množič- nega strelskega tekmova- nja pri nas za zlato pušči- co je bilo tokrat v Sloven- skih Konjicah. Nastopili so vsi najboljši, ki so na predhodnih tekmovanjih izpolnili normo. Sodelo- valo je več kot 20 tisoč strelcev, normo je izpol- nil 101 strelec, v Konjicah pa jih je nastopilo 93. Strelci s širšega celjskega območja tokrat niso bili tako uspešni, kot prejšnja leta, ko so celo osvajali zlato puščico. Tokrat je bila najboljša mlada strel- ka iz Slovenskih Konjic IRMA KUKOVIC, ki je nastreljala 549 krogov, s tem pa zaostala za zmago- valcem za dvanajst kro- gov. TV UGNALE PRVAKINJE V predzadnjem kolu SKL so Celjanke pripravile presenečenje, kakršnega že lep čas nismo doživeli, kajti na domačem igrišču so premagale košarkarice Mengša 60:59, ki sicer že imajo zagotovljen letošnji naslov republiških prvakinj in pot v višji tekmovalni razred Ves čas je bila igra dokaj enakovredna, kar dokazuje tudi rezultat prvega polčasa 31:31. V drugem delu so gostje s svojo višinsko premočjo in s spretnostjo Pirnatove nekajkrat povedle, a jim to za zmago le ni zadostovalo. Košarkarice Libele so se jim prizadevno upirale, saj so si cilj - novi dve točki - zastavile že prejšnji teden po zmagi nad Dravo. Tokrat se je pri domačinkah zlasti izkazala Cenc- ljeva, ki je tako upravičila svoje mesto v slovenski kadetski reprezen- tanci, kjer ji soigralke s trenerjem Subotičem želijo čim več uspešnih nastopov za barve nfcše republike. Strelke za Libelo: Koželj 14, Pibernik 6, Božič 2, Cerjak 16 in Cencelj 22. JANA BOŽIČ COMET TRETJI Rogaška je izgubila na Jesenicah po podaljških 73:67, medtem ko je Comet v Konjicah po podaljških premagal Maribor 76:68. Pred zadnjim kolom je Comet na odličnem tretjem mestu, Rogaška je peta, Libela pa kljub zmagi nad novimi prvakinjami deveta. Pari zadnjega kola: Comet mora na težko pot k novemu prvaku Mengšu, Rogaška bo igrala doma proti vedno neugodnim Senožečam, Libela pa mora v Novo mesto, kjer po zadnjih igrah lahko tudi preseneti. Seveda z zmago! Tako bo končan ženski republiški košarkarski ples, kjer bi z ekipami s celjskega območja lahko ob malce več sreči imeli tudi več uspeha. Osnova je, to pa bo treba izkoristiti v prihodnji sezoni. TV GOL PRIZNAN PO TREH MINUTAH! Lokalni derbi v Območni mladinski nogometni ligi C skupina je dobila ekipa Žalca proti Sigmi Vransko 2:1. Drugi - zmagoviti gol - pa je bil dosežen po »čudni« poti. Sodnik Mile Ilič iz Šoštanja je piskal ofside na račun napada (ali obrambe, kakor hočete!) Žalca in žoga se je za tem znašla v golu. Sodnik pa je pokazal na točko, kjer je bil storjen ofside. S strani domačinov (Zalčanov in še koga!) je prišlo do pregovarjanja in ugovarjanja (morda celo groženj?) in je sodnik po TREH (3) minutah gol priznal, tudi odpiskal konec tekme ter jo popihal v slačilnico. Čudno... MILAN BRIŠNIK prenkov memorial Tudi XVIII. Frenkov memorial v namiznem tenisu v organizaciji Partizan Gaberje Celje in pod po- kroviteljstvom Zdravstvenega centra Celje je v telovadnici Po- sebne šole Ivanke Uranjekove popolnoma uspel. Zbralo se je okoli 200 tekmovalcev iz števil- nih krajev Slovenije. Najboljši: pri pionirjih je zmagal Ferme (OŠ V. Vlahovič), pri pionirkah Kovačeva (OŠ Vojnik), pri mla- dincih Leskovšek (Gimnazija) in pri mladinkah Jurše (TŠC). Mlaj- ši člani: 1. Milovanovič (MB), 3. Mlinar, 4. Lorger (oba Žalec), 5. Turk in 6. Lobe (oba Celje), 7. Hrapot (Laško) in 8. Podpečan (Celje). St. člani: 1. Petronijevič (MB), 6. Zadravec (Titovo Velenje) in 8. Doberšek (Celje). Ml. članice: 1. Niševič (Ljubljana), od 4. do 8. mesta pa so bile Celjanke Kožar, Zupanec, Špeglič, Potočnik in Bornšek. St. članice: 1. LJUBA PODBREZNIK (Celje), 3. Ru- dnik (Šmartno ob Paki), 5. do 8. Rosina, Žili, Tominc in Trebič- nik (vse Celje). Veterani: 1. Podobnik (Ljublja- na), 4. Končan (Celje, 7. Golob (Žalec) in 8. Leben (Celje). Tudi ta prireditev je bila lep Prispevek k celotnemu progra- mu Partizan Gaberje za letošnje leto .90 prireditev za 90 let roj- stva tovariša Tita«! METOD TREBICNIK sovič in urisek prvaka! V Žalcu je bilo v organizaciji društva prijateljev mladine in SK Žalec regijsko prvenstvo za P'onirje in pionirke, kjer je na- topilo 22 tekmovalcev. Med Jlajšimi pionirji so bili najboljši ZLATKO BENČIC (Titovo Vele- le) pred ROBIJEM ROGLOM 'Žalec) in Milošem Kužnerjem Celje), med ml. pionirkami je s'avila BOJANA DOLER (Žalec) Pred Sergijo Cokan in Sonjo trajne (obe Celje), med st. pio- !»ni je zmagal JOŽE SOVIČ (Tit. )Lelenje) pred SANDIJEM ŠKO- 'LEKOM (Žalec) in Emilom Hu- Selio (Tit. Velenje), medtem ko je starejšimi pionirkami slavi- £ SUZANA URISEK pred ^ARTINO PAINKRET (obe Za- in Branko Gregorc (Mozirje), oljsko regijo bodo na republi- kem prvenstvu v Ilirski bistrici ^stopah: Suzana Urisek, Marti- ni' Painkret. Jože Sovič. Sandi ^koflek, Emil Huselja in Dušan Br'novec. FRANC BRINOVEC £*anc pešec z|yiagal v zaboku Zaboku so v počastitev letoš- K"ga praznika Dneva jugoslo- vanskih železničarjev pripravili brzoturnir, kjer je nastopilo 22 šahistov. Tekmovanje je bilo izredno kvalitetno, saj so nasto- pili tudi šahisti z višjimi naslovi. Zmagal je Celjan FRANC PE- ŠEC, ki je v devetnajstih dvobo- jih kar osemnajstkrat zmagal in samo enkrat izgubil. Drugi Ce- ljan Janez Pešec je osvojil dva- najsto mesto. Čestitamo! TV DRŽAVNI PRVAKI DRUGI V REPUBLIKI Košarkarji kadeti celjske Libe- le so nastopili v finalu republi- škega prvenstva v Ljubljani. Nastopile so štiri ekipe - po dve najboljši iz vzhodne in zaho- dne lige. Celjani (letošnji kadet- ski državni prvaki!) so v prvem srečanju komaj premagali Šen- čur - Triglav Kranj 85:83 (51:44, v finalu pa visoko izgubili z ljub- ljansko Ilirijo 93:66 (44:25). Tre- ner Rudi Jerič je po osvojitvi drugega mesta v republiki izja- vil: »Ekipa tokrat ni bila v formi, sicer pa je za tako mlade tekmo- valce težko doseči dva vrhunca v sezoni. Državni prvaki smo, žal v republiki pa samo drugi. Slabi smo tokrat bili, drugega vzroka ni.« Drugo mesto v Sloveniji za ka- dete v košarki so osvojili: Ulaga (v prvi tekmi je dal 14 in v drugi 4 koše), Govc (6, 8), Polutnik (27, 18), Benčina (4, 2), Turk (23, 18), Urbanija (11, 4), Martič (0, 8). Ra- doševič (0, 2), Hudina, Fink, Žvi- žej in Cvikl. Najboljša igralca v sicer »razpeti« ekipi sta bila Po- lutnik in Turk. Vseeno pa je tudi drugo mesto lep uspeh generaci- je, ki v celjski košarki še veliko obeta. Samo, da se ne bo razšla... TV STRELCI V BRASLOVČAH V Braslovčah je bilo izbirno tekmovanje občine Žalec v stre- ljanju z vojaško puško, kjer je nastopilo kar 68 strelcev iz vseh osmih občinskih strelskih dru- žin. Rezultati: 1. JANEZ KRAJNC (SD Šempeter) 40 kro- gov od 50 možnih, 2. MILAN KVEDER (SD Liboje) 38, 3. KARL KRIŽNIK (SD Vransko) 38, 4. JANEZ ŠMIGOC, 5. KO- NRAD MARCINKO (oba SD Braslovče) po 36 krogov itd. Nor- mo 25 krogov je izpolnilo 29 strelcev. V nedeljo bo na vojaškem stre- lišču v Braslovčah še ekipno pr- venstvo. Začetek ob 8. uri zjutraj! DRAGO GREŠAK JOŽE MESAREC PRVI Na prvi dirki za državno prven- stvo v novi sezoni je na Reki na- stopila tudi ekipa članov AMD Slander iz Celja. Največji uspeh je dosegel JOŽE MESAREC, ki je v kategoriji »nacionalni ra- zred« osvojil prvo mesto in tako že takoj v začetku napovedal nov pohod proti lanskemu naslovu, ko je postal državni prvak. V ka- tegoriji 100 ccm je bil ALOJZ PREK drugi in ALEŠ PEPEL (lani še mladinec!) peti. Pri mla- dincih je PETER ŠKOF osvojil 10. mesto. Ekipno so bili tokrat Celjani nekoliko slabši, saj niso imeli predstavnika v kategoriji 125 ccm ter so zato osvojili šele peto mesto. Koncem tega tedna bo prva dirka v kartingu na poli- gonu v Celju (Ljubečna) za na- slov republiškega prvaka. JOŽE KUZMA DODATEK Z DRUGE STRANI V XV. kolu Območne mladin- ske lige C skupina je Žalec po boljši igri doma premagal Sigmo Vransko 2:1. Zadetke so dosegli za Žalec Kotnik in Zupane ter za Vransko Natek. Tekmo je z NA- PAKAMI sodil MILE ILIC iz Šo- štanja, ki je goste oškodoval za drugi prejeti gol. Pari prihodnjega kola: EL- KROJ - Proleterec, Partizan - Brežice. ŠOŠTANJ - KLADI- VAR. Kisovec Zagorje - ŽALEC in SIGMA VRANSKO - ŠMARTNO, medtem ko bo Fuži- nar prost. JOŽE GROBELNIK TENIS V ŽALCU IN TITOVEM VELENJU Na širšem celjskem območju ^o se odločili za drugačnejšo obliko tekmovanja v tenisu, ki postaja vse bolj popularen. Tako se je pred dnevi šest ekip najprej pomerilo v Titovem Velenju (zmagala je ekipa Velenja pred Slovenskimi Konjicami in Tr- bovljami) in Žalcu (zmagala eki- pa Celja pred Žalcem in Rogaško Slatino), finalni del pa so odigrali v Žalcu. V finalu je Celje prema- galo Titovo Velenje 3:0 in Slo- venske Konjice. Žalec 2:1. Konč- ni vrstni red: Celje, Titovo Vele- nje. Slov. Konjice, Žalec, med- tem ko sta si peto in šesto mesto razdelila Rogaška Slatina in Tr- bovlje. Maja se bo začela regijska liga v tenisu, kjer bo nastopilo vseh šest ekip. ZORAN VUCER HMEZAD PREMAGAL KOVINARJA Tekmovanje v moški regijski kegljaški ligi Celja postaja iz kola v kolo bolj zanimivo. Zlasti je od- prto vprašanje drugega mesta, pa čeravno so v 13. kolu kegljači Hmezada dosegli lep uspeh z zmago nad Kovinarjem v gosteh. Rezultat tega derbija je namreč bil Kovinar 5133 in Hmezad 5190. V ostalih srečanjih so bili dose- ženi naslednji rezultati: Konus - Radeče 4969:4889, Prebold - Mo- ste 4728:4626. Ingrad - Celje 5227:5368 in Šoštanj - Dobrna 5219:4951. Vrstni red po 13. kolu: Celje 24 točk, Hmezad 18, In- grad, Kovinar in Šoštanj vsi po 16. Prebold 14, Konus 8, Dobrna 6, Radeče 4 in Moste 2 točki. JK SMUČARSKO SKAKALNA PRIREDITEV V BRASLOVČAH Smučarska skakalna sekcija v Braslovčah (zdaj združena z bližnjim Andražem) dosega iz leta v leto vse boljše rezultate. Iz Savinjsko - Štajerskega po- dročja se je tako že uspela prebiti v sam vrh sloven- skih in tudi jugoslovanskih ekip v smučarskih sko- kih. Veliko delajo pri urejevanju skakalnic pod Do- brovljami, še več pa delajo z mladimi skakalci, ki jih na tistem področju ne manjka. Tako bo jutri v Braslovčah zaključni smučarsko ska- kalni praznik! Zbrali se bodo ob 17. uri v prostorih Krajevne skupnosti, kamor so vabljeni vsi ljubitelji smučanja, še zlasti smučarskih skokov. Najprej bo krajši kulturni program ter pogovor o načrtih za smu- čarske skoke v Savinjski dolini in na Štajerskem. Sle- dila bo proglasitev najboljših v zadnji sezoni. O tem pripoveduje eden izmed največjih entuziastov za smu- čarske skoke v Braslovčah JOŽE OBLAK: »To, da bomo organizirali zaključno prireditev naj- boljših slovenskih smučarjev skakalcev, je za nas ve- liko priznanje. Pokal v skokih za letošnjo sezono v SR Sloveniji je osvojil Bogdan Norčič, drugi je bil Brane Benedik in tretji Bogdan Globočnik.« Kje pa so Ulaga, Baje, Tepeš, Lotrič... »Za slovenski pokal so štele domače prireditve! Vsi, ki ste jih omenili, pa so več potovali po mednarodnih tekmah.« Pa ekipe? »Pri nas bo razglasitev najboljših ekip v jugoslovan- skem merilu. Zmagal je Triglav Kranj pred Ilirijo Ljubljana, Jesenicami, na odlično četrto ekipno mesto v zveznem merilu pa se je uvrstil naš klub združen pod imenom Braslovče - Andraž.« Smatrate to za uspeh? »To je enkraten uspeh in glede na naše delo, upamo, da bo prihodnjo sezono še bolje.« Pripravljate še kakšna presenečenja za srečanje v Braslovčah? »Smučarska zveza Slovenije bo podelila priznanja najzaslužnejšim smučarskim delavcem na Štajerskem, TKS Žalec pa pripravlja »100-metrsko značko« za Ja- neza Tanjška, našega člana in državnega reprezen- tanta, ker je letos v Planici preskočil 100 m (točno 106 m).« Vaše želje ob tem srečanju? »Prav gotovo bomo med drugim ponovno spregovo- rili o plastični skakalnici, saj si brez nje ne moremo predstavljati nadaljnjega razvoja in pa naša želja je, da si jutrišnjo prireditev ogleda čimveč domačinov.« TONE VRABL »STEKLENE« NAGRADE V TRI KRAJE V naši šahovski nagradni igri (že 27!) je bil znova priljubljeni gost Vojo Djinovski, sicer direktor Steklarne Boris Kidrič v Rogaški Slatini, poleg rednega dela pa tudi vseskozi velik ljubitelj raznovrstnega športa. Je edini, ki je v vsej šahovski igri sodeloval že tretjič in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Še več: želimo si več takšnih, kot je Vojo Djinovski! Ob obisku je tudi izžrebal tri pravilne odgovore izmed tistih - seveda - ki ste sodelovali v 27. igri. Lepe kristalne nagrade bodo odpotovale v kar tri kraje: 3. nagrada: KLEMEN TERBOVC, Škapinova 1, Celje, 63000, 2. nagrada: ŠTEFKA ŠTARKEL, Gotovlje 150, Šempeter, 63311 in 1. nagrada: JURE NAPOTNIK, Bezena pri Rušah. Ruše, 62342! Vsi nagrajenci (čestitamo!) lahko dvignete nagrade v našem uredništvu, saj veste, kako je dragoceno steklovino pošiljati po pošti... TV ! ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 28 i | Veliki šahovski mojstri so poznani tudi po tem, da so napisali šahovske I knjige ter učbenike. Eden izmed spodaj omenjene trojice naših vele- j mojstrov je napisal knjigo »ŠAH ZA VSAKOGAR«! Kdo je to? j SVET0ZAR GLIGORIC DRA2EN MAROVIČ BRUNO PARMA i I Pravilni odgovor obkrožite, kupon izrežite in nalepite na dopisnico ter j vse skupaj z vašim naslovom pošljite na naše uredništvo do najka- I sneje 10. maja. TOKRAT NAGRAJUJE - PRVIČ IN NE ZADNJIČ - I TOVARNA LAHKE OBUTVE TOLO ŠENTJUR! KMETIJSKA ZADRUGA CELJE ZE VOJNIK RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnov- nih sredstev - strojna uta - stavba svinjak Vrednost, oziroma izklicna cena navedenih osnovnih sredstev namenjenih za prodajo, se nahaja na upra- vi ZE Vojnik, Celjska cesta 3. Licitacija osnovnih sred- stev bo v sredo 5. 5. 1982 s pričetkom ob 9 uri na se- dežu ZE Vojnik, Celjska ce- sta 3. 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 16 - 22. april 1982 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje (v nadaljnem besedilu: stanovanjska skupnost) v skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1981-85 in 9. členu Pravilnika o kreditiranju iz sredstev vzajemnosti (Uradni list SR Slovenije štev. 9/82) objavlja I. KREDITIRANJE GRADNJE IN NAKUPA STANOVANJ V DRUŽBENI LASTI OZD lahko uveljavijo pravico do posojila pod naslednjimi pogoji: - da izpolnjujejo obveznosti iz združevanja sredstev vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu, razen tistih, katerim je pristojni organ stanovanjske skupnosti odložil obveznost plačila, - da niso začasno sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planirani obseg stanovanjske graditve (izjava), - da imajo sprejete srednjeročne in letne plane kadrov in stano- vanjske gradnje, usklajene s Sarrjoupravnim sporazumom o temeljih plana SSS, - da imajo sprejete samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospo- darstva v SR Sloveniji, - da imajo sprejeto prioritetno listo pričakovalcev stanovanj, - da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanj- ske graditve stanovanjske skupnosti in sprejetih sprejetih standar- dov v občini, - da imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo. Lastna udeležba za pridobitev posojil znaša najmanj 30% od vrednosti stanovanja po pogodbi, posojilo pa lahko znaša največ 70% od vrednosti stanovanja po pogodbi. Osnova za izračun lastne udeležbe je razmerje med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti v preteklem letu in med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prete- klem letu s tem, da se za vsakih celih 5% preseganja povprečnega OD poveča lastna udeležba za 5%. Odplačilna doba posojila iz združenih sredstev je odvisna od višine odobrenega posojila in znaša: % posojila od vrednosti: Izjave v zvezi z gornjimi določili in izjavo o lastni udeležbi je treba priložiti k vlogi za posojilo. II: POSOJILA ZA NAKUP STANOVANJ V ZASEBNI LASTI Posojila lahko dobijo občani, če nimajo stanovanja oziroma imajo neustrezno stanovanje ali z nakupom novega stanovanja sprostijo družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi posojila. Posojilo lahko znese največ 30% vrednosti standardnega stano- vanja s tem, da skupna vrednost vseh posojil ne presega 80% vrednosti stanovanja Osnova za določitev lastne udeležbe in višine posojila, ki pripada delavcu, je razmerje med povprečnim mesečnim dohodkom na člana družine v preteklem letu in med povprečnim mesečnim do- hodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Višina lastne udeležbe in znesek posojila sta določena po nasled- nji tabeli: III. POSOJILA ZA USMERJENO ZADRUŽNO GRADNJO Posojila bodo odobrena za gradnjo stanovanjskih hiš v usmerjeni stanovanjski gradnji pod enakimi pogoji kot veljajo za nakup stano- vanj s tem, da je lahko vsota vseh posojil 75% vrednosti standar- dnega stanovanja. IV: POSOJILA ZA GRADNJO STANOVANJSKIH OBJEKTOV V ZASEBNI LASTI Posojila bodo dodeljena delavcem, ki nimajo stanovanja oziroma nimajo ustreznega stanovanja ali bodo z gradnjo stanovanjskega objekta sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega posojila. Posojilo za gradnjo ali prenovo zasebne stanovanjske hiše lahko dobi delavec, če ima veljavno gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi prenovitvenih del. Prednost za posojilo po pravilniku se določi s točkovanjem po naslednjih kriterijih: Prosilci posojila se razvrstijo po vrstnem redu na podlagi točkova- nja in prejemajo upravičeno oziroma zaprošeno vsoto posojila. Vsi tisti upravičenci, ki glede na omejena sredstva po razpisu ne bodo prejeli posojila, se lahko javijo na naslednji razpis. V. POSOJILA ZA PRENOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Posojila bodo dodeljena delavcem za prenovo stanovanj ali stano- vanjskih hiš, če bo povečana stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali uporabljena kvalitetnejša izvedba to- plotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja. Posojila bodo dodeljena pod pogoji in prednostjo kot v točki IV. VI. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA ZA GRADNJO, NAKUP IN PRENOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Posojilo za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj ter stanovanjskih hiš v zasebni lasti lahko pridobi delavec, če v smislu 22. in 33. člena pravilnika namensko varčuje pri poslovni banki. VII. NAČIN KORIŠČENJA IN ODPLAČEVANJA POSOJILA Koriščenje posojil se bo vršilo v skladu s prilivom združenih sredstev vzajemnosti. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Delavec, ki ima povprečni dohodek na družinskega člana v prete- klem letu do 50% povprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji, odplačuje posojilo 20 let. Za vsakih nadaljnih 5% preseganja pov- prečnega OD na družinskega člana se skrajša odplačilna doba za eno leto. Odplačilna doba ne more biti krajša kot 24 mesecev, mesečna anuiteta pa ne nižja od 500,00 din. VIII. NAČIN PRIJAVE IN RAZPISNI ROK Vloge za priglasitev na razpis sprejema Ljubljanska banka - Enota za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Vrunčeva 1, Celje, kjer interesenti prejmejo obrazec za prijavo in dobijo vse informacije. Udeleženci razpisa bodo prejeli sklepe za odobritev posojila pi- smeno v 60 dneh po preteku razpisa. Razpis velja 30 dni po objavi. Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec razpisuje na podlagi 33. in 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. I. SRS, štev. 7/77) ter 20. in 21 členom Odloka o upravljanju, urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. I. SRS, štev. 20/78) in na podlagi sklepa izvršnega odbora Stavbne zemljiške skupnosti JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v zazidalni soseski VI. Žalec ter v zazidalni soseski Breg-Polzela. I. Zazidalna soseska VI. Žalec Na parceli z oznako 13 je predvidena gradnja individualne hiše tip A - načrt Razvojnega centra Celje, na parcelah z oznakami: 22, 23, 24 in 35 pa gradnja vrstnih atrijskih hiš tip AT- Ž/80 - Projektivni biro Gokop Rogaška Slatina. Cena zemljišča, kot odškodnina za pravico uporabe znaša din 72,70 za m2 stavbnega zemljišča. V ceni zemljišča nista upoštevana prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in prispevek za zaklonišče, ki-ju plača investitor posebej pred izdajo gradbenega dovoljenja. Stroški za komunalno ureditev znašajo 464,58 din za m2 zemljišča. Komunalna ureditev obsega: vodovodno omrežje, elektroenergetsko omrežje, javno razsvetljavo in cestno omrežje v asfaltni izvedbi z robniki. Uspeli ponudniki morajo na lastne stroške zgraditi priključke na cestno, vodovodno, kanalizacijsko in elektro omrežje. V ceni niso zajeti stroški vseh soglasij, katere plača investitor posebej pred izdajo lokacijske odločbe. II. Zazidalna soseska Breg - Polzela Tip hiše na pare. oznaki 1, 2, 3 bo določen z lokacijsko dokumentacijo. Cena zemljišča kot odškodnina za pravico uporabe znaša din 72,70 za m2 stavbnega zemljišča. V ceni zemljišča nista upoštevana prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in prispevek za zaklonišče, ki ju plača investitor posebej pred izdajo gradbenega dovoljenja. Stroški za komunalno ureditev znašajo 108,67 din za m2 zemljišča. Komunalna ureditev obsega: cestišče v makadamski izvedbi. Uspeli ponudniki morajo na lastne stroške zgraditi priključke na cestno, vodovodno, kanalizacijsko in elektro omrežje. V ceni niso zajeti stroški vseh soglasij, katere plača investitor posebej pred izdajo lokacijske odločbe. Ponudniki za pridobitev stavbnih parcel v zazidalni soseski VI Žalec morajo pred vloži- tvijo ponudbe vplačati varščino v znesku din 40.000; ponudniki za pridobitev stavbnih parcel v zazidalni soseski Breg-Polzela pa morajo pred vložitvijo ponudbe vplačati var- ščino v znesku din 15.000. Varščina se vplača na žiro račun Stavbne zemljiške skupnosti štev. 50750-662-245. Interesenti lahko položijo varščino tudi pri blagajni samoupravnih interesnih skupnosti v Žalcu, Kardeljeva ulica 12 na dan javnega natečaja dne 10. maja 1982 in sicer dve uri pred pričetkom natečaja, tj. od 8. do 10. ure. Prednost pri oddaji zemljišč v zazidalni soseski VI. Žalec in zazidalni soseski Breg-Pol- zela imajo: - ponudniki brez stanovanja oziroma brez primernega stanovanja pred tistimi, ki stanova- nje imajo; - mlade družine pred družinami s preskrbljenimi otroki; - otroci NOB brez primernega stanovanja pred drugimi; - ponudniki z manjšimi dohodki na družinskega člana pred tistimi z večjimi dohodki na družinskega člana: - ponudniki z večjim številom družinskih članov, zlasti nepreskrbljenih otrok pred ponu- dniki z manjšim številom družinskih članov; - ponudniki stalno zaposleni v kraju, kjer leži stavbno zemljišče pred ponudniki iz oddalje- nejših krajev. Stavbno zemljišče pridobi ponudnik, ki v največji meri izpolnjuje prednostne pogoje na določenem prioritetnem redu, če sprejme določeno ceno zemljišča in stroške komunalne ureditve. Rok za oričetek gradnje stanovanjskih objektov je eno leto po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo, rok za izgradnjo objekta do II. gradbene faze pa 3 leta po sklenitvi pogodbe. * Pridobitniku stavbnega zemljišča se pravica uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo odvzame, če v določenem roku ne prične z gradnjo, oziroma, če v določenem roku ne zgradi načrtovanega objekta do tretje gradbene faze. Ponudbe se dostavijo v zapečateni ovojnici na naslov: Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec. Na ovojnici mora biti oznaka »JAVNI NATEČAJ«. Ponudbi je priložiti: potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o višini povprečnega osebnega dohodka interesenta in njegovih družinskih članov. Ponudnik lahko kandidira samo za eno parcelo. Rok za dostavo ponudb je 10. maj 1982 do 10. ure. Odpiranje ponudb bo 10. 5. 1982 Natečaj bo javen in ga bo izvajala komisija za izvedbo natečaja navedenega dne ob 10. uri v sejni sobi samoupravnih interesnih skupnosti občine Žalec v Žalcu, Kardeljeva ulica 12 (spodnji prostori Beogradske banke). Za tiste parcele, ki ne bodo oddane na javnem natečaju 10. 5. 1982 ostane natečaj odprt do konca leta, tj. do 31 12. 1982 s tem, da se bo v odprtem roku opravljala ustna licitacija vsako prvo sredo v mesecu ob 10. uri v sejni sobi samoupravnih interesnih skupnosti občine Žalec. Interesenti lahko vložijo oziroma pošljejo ponudbe na Stavbno zemljiško skupnost vsak dan. Varščino lahko nakažejo interesenti (din 40.000 oz. 15.000) na žiro račun Stavbne zemljiške skupnosti štev. 50750-662-245 ali jo položijo pri blagajni samou- pravnih interesnih skupnosti dve uri pred pričetkom natečaja, to je od 8. do 10. ure Udeleženci tega natečaja lahko sodelujejo le v primeru, če so vplačali varščino in to dokažejo s potrdilom o plačilu pred pričetkom natečaja Varščina se ob uspeli ponudbi obračuna kot delno plačilo izklicne cene, ob neuspeli ponudbi pa se vrne ponudniku Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec si pridržuje zase in za izvajalca pravico posega v zemljišče - izgradnjo oziroma popravilo komunalnih naprav pod pogojem, da se po izvršitvi del uredi zemljišče v prvotno stanje. Investitor je upravičen do odškodnine samo v primeru že urejene okolice objekta. Uspeli ponudnik nastopi posest in se mu zemljišče izroči v uporabo, ko sklene pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča. Uspeli ponudnik mora skleniti pogodbo o oddaji zemljišča najkasneje v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o izboru uspelega ponudnika. Izklicno ceno mora uspeli ponudnik plačati najkasneje v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe. Plačilo stroškov urejanja za stanovanjske hiše je možno s kreditom. Interesenti si lahko ogledajo parcelacijski načrt zazidalne soseske in tip objektov na Zavodu za načrtovanje Žalec - enoti urejanje, vsak ponedeljek od 7. do 12. ure, in vsako sredo od 7. do 12. in 13. do 16. ure STAVBNA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE ŽALEC KOMISIJA ZA IZVEDBO JAVNEGA NATEČAJA §t> 16 - 22. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 goljufanje za varovalnice NAJVEČKRAT »POMAGAJO« ZNANCI yse več je zahtevkov iz nesreč, ki jih je zakrivil neznani voznik j^a celjskem sodišču so ob- hodili na pogojno kazen, de- set mesecev za dobi) dveh let jr V., ki je poskušal goljufati /avart>valnico. Primer pa je značilen še za nekatere dru- ge poskuse goljufanja zava- roval niče. f . V. je 5. 11. 1979 zvečer z osebnim avtomobilom zavo- di s ceste malo pred Franko- ]0vim. Nekaj minut kasneje rieje pripeljal na kraj nesreče njegov znanec J. L. Ko sta se pogovarjala o nesreči, mu je jr. V. omenil, da se je umikal ne/.nanemu osebnemu avto- mobilu. ki ga je nekoliko za- neslo. in zato zdrsnil /. vozič- ša. Avtomobil je bil precej uničen, škode pa za nekaj več kot 60.000 dinarjev. J. L. naj bi se takrat spomnil, da je pred nekaj minutami tudi sani peljal v nasprotno stran jn da ga je prav tako nekoli- ko zaneslo, zato se je F. V. mogoče umikal prav njego- vemu avtomobilu. J. L. naj bi potem velikodušno ponu- dil kupon obveznega zavaro- vanja, ki ga je F. V. seveda sprejel. Nesreče potem ni prijavil miličnikom, odško- dninski zahtevek na zavaro- valnici pa je vložil šele več kot mesec dni kasneje. Na Zavarovalni skupnosti Triglav, Območne skupnosti Celje, se jim je zdela zadeva sumljiva, zato so F. V. prija- vili miličnikom. Na obravnavi so zaslišali tudi dve priči, ki jih je obdol- ženec navajal že v preisko- valnem postopku in s kateri- mi naj bi se celo pogovarjal na Frankolovem, ko je zdrsnil s ceste. Na glavni obravnavi se je potem izkazalo, da priči (si- cer odolženčeva dobra prija- telja) takrat sploh nista bili na Frankolovem, k pričanju pa ju je nagovoril obdolže- nec in jima še prej povedal, kako je potekala nesreča. Ker je spodletel poskus z lažnimi pričami in pa ker je v zadevi vse preveč naključij, je sodišče menilo, da je F. V. poskušal goljufati zavaroval- nico in ga obsodilo na pogoj- no kazen, zavarovalnica pa mu ne bo izplačala zahteva- nega zneska za popravilo av- tomobila. Malce naivno sta poskuša- la goljufati zavarovalnico tu- di dva voznika, soseda. Prija- vila sta škodo iz nesreče v kateri naj bi se s svojima av- tomobiloma oplazila. Cenilci so si ogledali njuna avtomo- bila (in ju kot dokaz tudi fo- tografirali) in ugotovili, da je eno vozilo poškodovano na levi strani, drugo pa na de- sni, kar je skorajda nemogo- če, če sta voznika pripeljala vsak iz nasprotne smeri. Voznika sta na sodišču pod težo dokazov priznala krivdo oziroma poskus goljufije, za katero je v Kazenskem zako- niku zagrožena kazen do pet let zapora, če je prijavljena škoda manjša kot 30.000 di- narjev oziroma od 1 do 10 let zapora, če je znesek večji kot 30.000 dinarjev. Pri vseh teh poskusih go- ljufij je značilno, da so stran- ke, to je prijavitelj škode in njegove priče, sosedje oziro- ma dobri znanci. V takih pri- merih voznik, ki sam zakrivi nesrečo (največkrat zapelje s ceste), pokliče na pomoč do- bre prijatelje, ki potem veli- kodušno prevzamejo nase »krivdo« oziroma »odgovor- nost- za povzročeno škodo. Na Zavarovalni skupnosti Triglav, Območna skupnost Celje pa beležijo tudi primer, ko je lastnik že precej stare- ga in obnemoglega jeklene- ga konjička nenadoma ka- sko zavaroval Nedolgo za- tem je avtomobil zdrsnil v globok prepad, voznik pa se je oglasil na zavarovalnici, da bi pobral odškodnino. V kasnejši preiskavi se je izka- zalo, da jo vozilo namerno potisnil v prepad in /. neu- pravičeno zahtevano odško- dnino ni bilo nič. Na Zavarovalni skupnosti Triglav, Območna skupnost Celje tudi opažajo, da potem, ko so miličniki prenehali obravnavati prometne nesre- če, v katerihje škoda manjša kot 20.000 dinarjev, skokovi- to narašča število prijav ozi- roma zahtevkov za izplačilo škode iz nesreč, v katerih ni prišlo do trka med vozili ozi- roma je nesrečo zakrivil nez- nani povzročitelj. Težava je le v tem, da je dokazovanje oziroma odkri- vanje goljufij precej zamu- dno delo, na zavarovalnici pa nimajo posebne službe za to. SRBSKO SROT ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: Pomožni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob nedeljah je dežurstvo od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa °d 7. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Do sobote. 24. aprila do 12. ure je dežurna lekarna Center v Stanetovi ulici, nato prične 2 dežurstvom Nova lekarna na Tomšičevem trgu. TRGOVINE V tednu od 19. do 24. aprila bo dežurna samopostrežba RIMSKI DVOR v Zidanško- v< uliei vsak dan do 20. ure. V tednu od 26. aprila do 1. maja ^a bo dežurala samopostrež- ba RIO v Prešernovi ulici. Vse trgovine bodo zaprte v l°rek. 27. aprila. V_______> ŠMARJE PRI JELŠAH . Rodil se je en deček in dve de- klici. ŽALEC Zakonsko zvezo so sklenili: Martin MARINKO in Sonja DROBNE, oba iz Griž. Slavko JERNEJŠEK iz Ogorevca in Ma- rija PRISLAN iz Topovlja. An- ton PIKL in Damjana GROBEL- NIK oba iz Gotovelj. Vojko JE- LEN iz Brega pri Polzeli in Marta MACUH iz Migojnic. ŠMARJE PRI JELŠAH Poročili so se štirje pari. ŽALEC Umrli so: Mihael BRINOVEC. 55. Gomilsko. Ana RAJOVC. 57. Vransko. Martin KORENT. 75. Orla vas, Jožef FRIDL, 72. Per- novo, Danijel JESENIK. 77. Oj- striška vas, Ivan Dula. 58. Lipov- nik. Peter ROPOTAR. 73. Žalec. Pavel VAŠ. 83, Gomilsko. Jurij PLAHUTA. 77, Žalec. ŠMARJE PRI JELŠAH Umrli so: Justina BOHORIČ. 77. Veternik. Ana LIPNIK. 82. Pustike. Frančiška, DRUŠKO- VIC, 65. Kozje. Antonija TKA- LEC. 86. Nova vas pri Šmarju. Marjeta ŽOLGAR, 80. Bobovo. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 23. aprila ob 9.: Moliere: ŽLAHTNI MEŠČAN. Zaklju- čena predstava za Srednjo tekstilno šolo iz Sevnice. CANKARJEV DOM LJUBLJANA V soboto, 24. aprila ob 19.30 uri bo v mali dvorani Cankarje- vega doma v Ljubljani gostovalo Eksperimentalno gledališče »Kazalište pokret i maska« iz Sarajeva s predstavama Nekdo je ubil pesem in Izpoved gospodične Leopoldine, ki se na ra- zlične načine ukvarjata s funkcijo maske in gibanja v gledali- šču. LIKOVNI SALON CELJE V Likovnem salonu v Celju je od 9. aprila odprta razstava risb in plakatov Radovana Jenka. Razstava bo odprta do 28. aprila. MUZEJ REVOLUCIJE V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je bila v ponedeljek otvoritev retrospektivne razstave olj člana Društva likovnih umetnikov iz Celja, Franca Klemna. Razstava, ki je odprta v počastitev dneva OF, bo odprta do 30. aprila. AVLA RAZVOJNEGA CENTRA V avli Razvojnega centra je odprta razstava olj in grafik akademskega slikarja Jožeta Šubica. Razstava bo odprta do 24. aprila. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju je pripravila v počastitev 90-letnice rojstva Josipa Broza Tita, 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ rastavo »Josip Broz Tito - ob 90-letnici rojstva«. Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu, odprta pa bo do 30. junija v času, ko knjižnica posluje za bralce. KULTURNI CENTER TITOVO VELENJE V razstavnem prostoru Kulturnega centra v Titovem Vele- nju je v teh dneh odprta razstava slikarke Dore Plestenjak. NARODNI DOM CELJE V dvorani narodnega doma v Celju bo danes ob 19.30 kon- cert akademskega pevskega /bora sekretarja SKOJ Boris Ki drič, ki mu dirigira Dragica Zvar. DVORANA GOLOVEC V dvorani Golovec bo v nedeljo, 25 aprila ob 19 uri »Izbor slovenskega para za kmečko ohcet '82". Na prireditvi bodo sodelovali ansambel 12. nadstropje, Moped shovv, ansambel Planšarji, Vili Vodopivec, Nataša Dolenc, Mito Trefalt, Ditka Haberl s posebnim gostom in šest finalnih parov za kmečko ohcet. VI. KOZJANSKI KULTURNI TEDEN V okviru VI. kozjanskega kulturnega tedna se bodo v nasled- njih dneh zvrstile prireditve: V Kostrivnici bo v nedeljo, 25. aprila ob 15. uri koncert moškega pevskega zbora in tambura- šev iz Rogatca; v Kozjem bo v nedeljo ob 18. uri /.abavnoglas- beni nastop kulturnega društva Bohor iz Kozjega. Kulturno društvo Bohor se bo z istim programom predstavilo tudi v soboto, 24. aprila bo 18. uri v Rogatcu. Na Sladki gori pa bo v nedeljo, 25. aprila ob 14 uri koncert moškega pevskega zbora Šmarje. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA V dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo v soboto, 24. aprila ob 16. uri zaključno republiško tekmovanje na temo •Tito - revolucija - mir«, ki ga organizira občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah. KINO VOJNIK V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 24. aprila ob 19.30 uri in v nedeljo, 25. aprila ob 17. in 19.30 uri ameriški film Ameriški grafiti. KULTURNI DOM SVOBODA GRIŽE Kulturno društvo Svoboda Griže prireja v soboto, 24. aprila ob 18. uri v kulturnem domu koncert »Zapojte z nami«, na katerem bodo nastopili domači pevski zbori, gostoval pa bo moški pevski zbor Ivan Cankar iz Tabora. Na koncetu bo nastopila tudi solistka Alenka Cešarek ob spremljavi pianistke Vide Kuzma. DOM SVOBODE POLZELA V domu svobode na Polzeli bo v torek, 27. aprila ob 18. koncert revolucionarnih pesmi, na katerem bodo nastopili ob klavirski spremljavi solisti ljubljanske opere. KINO ŠMARJE V kinodvorani v Šmarju pri Jelšah bodo predvajali v nasled- njih dneh: četrtek, 22. aprila ob 20. uri španska melodrama - Prodajalka vijolic za četrtkov filmski abonma in izven; petek, 23. aprila ob 20. uri ameriški film Očividec, sobota, 24. aprila ob 20. uri ameriški film Očividec, nedelja, 25. aprila ob 18. uri. japonski znanstvenofantastični film Virus,' sreda, 28. aprila ob 20. uri italijanski akcijski film Ubijalci na motorjih. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo jutri, v petek ob 19.30 uri otvoritev razstave slikarskih del Marjana Presička. OSNOVNOŠOLSKI CENTER ŽALEC V osnovnošolskem centru v Žalcu bo jutri, v petek ob 19.30 uri v prostorih telovadnice koncert vojaškega pihalnega orke- stra ljubljanskega garnizona. V programu bodo nastopili tudi solisti ljubljanske opere. Dragica Cerne - sopran in Franc Javornik - bas, orkester pa bosta vodila Ladislav Šeško in Ludvik Velikonja. KULTURNI DOM MOZIRJE V kulturnem domu v Mozirju bo v naslednjem tednu, v sredo in v četrtek področna prireditev Naša beseda 82. NARODNI DOM V dvorani narodnega doma bo jutri, v petek ob 17. in 19.30 uri revija mladinskih pevskih zborov v počastitev dneva OF in praznika dela. 1. maja. DOM KRAJANOV ZAGRAD V dvorani doma krajanov v Zagradu bo jutri ob 19. uri gledališka skupina DPD svoboda Zagrad uprizorila komedijo Veter v vejah Sasafrasa. V_J 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 16 - 22. april 1982 §t> 16 - 22. april 1982 NOVI TEDNIK - stran 23 delovni utrinek iz auree Aurein obrat v središču Gorice pri Slivnici je prinesel kraju nov utrip. V lepo urejenih delovnih prostorih je našlo zaposlitev 14 delavcev, ki izdelujejo pokale, žare, dele za plakete in sestavljajo montažne otroške posteljice.' Prav za temi izredno praktičnimi otroškimi posteljicami., ki so zložljive, lahl^e, prenosne in tudi prijetne na pogled, je na tržišču vse več povpraševanja. Dragica Rezar in Marija Toplišek jih dnevno sestavita 50 in tudi več. Seveda jih je potem potrebno tudi primerno embalirati in šele tako pripravljeno jih odpremijo na tržišče. MATEJA PODJED usposobljeni za promet Izbirna občinska tekmovanja »Kaj veš o prometu«, ki so že tradicionalna manifestacija pionirjev in mladincev osnov- nih in srednjih šol, so v preteklih dneh ugotovila, kateri kandidati bodo v soboto, 24. aprila 1982 na republiškem tekmovanju v Brežicah zastopali ekipo celjskega območja. V Šoštanju, kjer je bilo v nedeljo tekmovanje pod pokrovi- teljstvom Sveta za preventivo in vzgojo, v cestnem prometu za vse osnovne šole velenjske občine, so se najbolj izkazali Matjaž Kranjc K. D. K Šoštanj, Andrej Verhovnik, OŠ B. Le- tonja Šmartno ob Paki ter Matjaž Šentjurc, Gimnazija Ti- tovo Velenje. JOŽE MIKLAVC rezget sredi loke pri žusmu Tale fotografija ni iz.Dalmacije. Nastala je sredi trga Loki pri Zusmu. Medtem ko se je lastnik osličkov za nek trenutkov pomudil v gostilni pri Janezu, sta se le-ta zvedai ozirala naokrog in potrpežljivo čakala na novo povelje vožnjo. Vmes se je tu in tam po Loki razlegel njun »ia«. Ni kaj, prijetna poživitev za kraj, sicer pa je njihov doni šmarski občini, s katero meji Loka. V času stabilizacije naftne krize, je takle majhen vprežni voziček, ki ga je napt vil gospodar sam, kar umna pridobitev. Vožnja pa zlasti lepih dneh poceni in prijetna. MATEJA PODJ1 Naš jedilnik sicer ni bil dolgočasen, zato je poskrbe- la Mara, z ribami smo ga pa še bistveno popestrili. Se ni- koli nisem videl toliko vo- dnih ptic od čapelj, rac vseh vrst, gosi, raznih ponirkov in potapljavcev, ki so domova- le na nenaseljenih in pora- slih otokih v spodnjem toku reke - tu je res pravi raj za vodno perjad. Zaradi poča- snega toka in obilnega sonca se je voda krasno ogrela in kopalne možnosti so bile res idealne. Dostikrat sva z Mila- nom splavala na obrežje ter tekla navzdol po obrežju ter čoln zopet nekje prestregla. Od Dolnjega Miholjca na- prej smo videvali tudi že ne- kaj rečnih ladij, predvsem pa vlačilce, saj je Drava v tem predelu že plovna za večja Piše: ERNEST REČ NI K plovila. Ker smo se podnevi često ustavljali v naseljih in kupovali razno hrano, smo vozili tudi ponoči. Bilo je ne- kaj dni pred polno luno in je bila vidljivost zato odlična. Nekoliko so nas motili ko- marji, ki so bili včasih prav tečni in žejni naše krvi. ZAPLULI SMO V DONAVO Pripluli smo do Baranje, to je pokrajine v trikotu med Dravo, Donavo in mejo proti Madžarski. Vozili smo bolj ob levi obali, ko smo izza ne- kega ovinka naleteli na kup otrok in žensk, ki so se po- polnoma nagi namakali v dravski vodi. Ženske so zag- nale tak preplah, kot bi se jim ne vem kaj zgodilo in se hitro poskrile za gosto vrbje - otroci pa, bili so Romi, so nas prosili za kruh in cigare- te. Nekaj kruha smo jim se- veda dali in jim ga obljubili še več, pa tudi cigarete, če pridejo ponje nage ma- mice ... Bližali smo seOsijeku, naj- večjemu mestu v vzhodni Podravini, ki leži na desnem bregu Drave. Med takratnim in današnjim mestom je zelo velika razlika. Od takratnega provincialnega mesteca je Osijek do danes narastel v mesto z več kot 100.000 pre- bivalci. Čoln smo privezali k obali, kjer pristajajo tudi reč- ne ladje, Karel je ostal dežur- ni, ostala petorica pa se je napotila v mesto. Po vrnitvi na čoln nas je čakal novinar lokalnega štirinajstdnevni- ka, nas fotografiral, se z nami pogovarjal in nam zajamčil, da bo slika in članek o nas na prvi strani lista. Razume se, da nam je to zelo godilo, saj se nam še sanjalo ni, da bo o nas pisal kak časopis. Bilo je pozno popoldan, ko smo izpluli iz osiješkega pri- stanišča. Morda smo se vozili kake slabe pol ure, ko smo na naši levi uzrli veliki vodni tok - bila je Donava. Prav takrat je plula po nje v smeri proti Beogradu velika av- strijska potniška ladja Satur- nus, ki je imel na bokih še velika vodna kolesa - ladij- skih vijakov takrat na rečnih ladjah še niso poznali. Na treh palubah ladje je bilo polno potnikov, ki so nam živahno mahali, ko so uzrli naš čoln s šotorom in napi- som Maribor - Beograd. Za nas vse je to prvo srečanje z Donavo, drugim največjim veletokom v Evropi bilo pr- vovrstno doživetje. V šoli so nas učili, da je njen tok dolg 2.850 km in da je od teh plovnih kar 2.170 km, da teče skozi osem držav in se v mogočni delti z rokavi Kilija, Sulina in rokav sv. Jurija izliva v Črno mor- je. Naš kapetan Milan nam je povedal, da je iz leksikona razbral večimenost Donave. Nemci ji pravijo Donau, Ce- hoslovaki Dunaj, Madžari Duna, Srbi in Bolgari Du- nav, Romuni Dunarea in Ru- si Dunai. MED NAŠIMI V NURNBERGU (3) Človeku o d leže na prizorišču minljivosti Niirnberg je staro mesto. Ustanovljeno je bilo v petde- setih letih tega tisočletja kot politično-vojaška trdnjava, njegova zgodovinska prete- klost pa je podobna prete- klosti našega Dubrovnika, saj je bil Niirnberg svobodno mesto, predvsem trgovsko in stanovsko, nikoli pa kra- ljevsko, oziroma vladarsko. Niirnberg, ki ni bil nikoli prestolnica, se je, hvalabogu, izognil priložnosti, da bi to postal. Zakaj? Hitlerjevski veljaki, dobro so znane Hitlerjeve sanje o megalomanski arhitekturi, ki naj bi prekosila vse dose- danje monumentalne grad- nje v zgodovini. Svojega ar- hitekta in oboroževalnega ministra Alberta von Speera je Hitler zadolžil, da je nepo- sredno ob starem Niirnber- gu začel graditi nekatere na- cistične javne objekte, prve stavbe v bodoči prestolnici nacističnega tretjega rajha, ki naj bi se imenovala Ger- PIŠE: JURE KRAŠOVEC mania. Von Speer se je lotil naloge. Dokončan je bil veli- kanski nastopni stadion, kjer so bil pompozni zbori nacistične stranke, »Partei- tag« imenovani, kjer je na- stopalo na tisoče in tisoče rjavosrajčnikov in kjer je Hitler razlival svoj žolč so- vrštva do vsega, kar ni bilo velikonemško. Nedokonča- na je druga stavba, nekak koloseum, ki naj bi bil mno- go razsežnejši od največjega iz rimske dobe. Razsežnost nacističnih zborovanj pred vojno in tudi med njo so bile tolikšne, da so potrebovali posebno železniško postajo z mnoštvom tirov, da so lahko pripeljali trume uniformira- nih udeležencev. Nastopni stadion je zdaj namenoma hudo zanemar- jen. Da bi ga odstranili, se zdi celo sedanji bogati Nem- čiji prehud strošek. Tako so odstranili vse nacistične in- signije, vendar tudi takšen kot je, velikanski objekt sti- sne človeka, mu zledeni kri. Ob pomisli, da je ta prostor bil do pednja napolnjen z uniformiranci, ki so kot or- kan podkrepljevali fiihrerje- ve izlive sovraštva, napadal- nosti, ni pravzaprav nič več čudno, da so ljudje ob taki paradi nasilja zgubljali vsa- ko upanje, da bi bilo mogoče •pošast ustaviti. In človeku odleže, ko vidi, da je to mi- nilo ... Prav zato je bil Niirnberg med^adnjo vojno močno na- padan, predvsem iz zraka, da je bil ob nastajajočem naci- stičnem središču hudo priza- det tudi stari, srednjeveški Niirnberg. Vendar so po voj- ni stari del mesta, ki ga še vedno oklepa zidovje iz veli- kih, od časa in dima počrne- lih kamnitih klad obnovi Tudi to obzidje je bilo i mnogih mestih porušen kot tudi precej znamenit umetnin stavbarstva po st rem mestu. Vse to so obnoi li po starih načrtih, fotogral jah in zapisih. Staro mesto je obdrža svoj tisočletni značaj. Je vedno živahno trgovsko višče, kjer kot turistična |: sebnost izstopa predvs« skrbno zakamuflirana ind strija za fasado domače ol ti. Desetine in desetine vi kruha, kar nepregledna izl ra mesnih izdelkov člove zmede z izbiro, da o splo^, znanih medenjakih, kleti skih dobrotah in drugem i govorimo. Niirnberg je td nabit s trgovinami, restavl cijami in mravljiščem »im! sov«, da je skopuštvo ed razlog, kdor tu ne more pi zračiti denarnice. Nemščini tu sledi angleši na, ki je zelo pogosto slišni javnih lokalih in na ulici. N čudnega, saj je Niirnb« eno največjih postojank ob roženih sil atlantske zve; čeravno je najbrž vojake strogo zapovedano, naj zun kasarniških zidov ne obla! jo uniform. Niirnberčani' ga niso najbolj veseli, saj so preteklosti že čutili, kaj P meni biti ena glavnih tarč So pa v nekdanji nesoje prestolici in »Olimpu« na< stične strahovlade še " verni ostanki šovinizma' rasizma. Po mestu ne mai ka zabavišč in gostišč, pr* vsem klubov, kamor je P* povedan vstop obarvani čeravno v Niirnbergu ni temnejše kože samo »gast* beiterji«, študenti, man1 pogosto tudi ameriški črr iz vrst oborožene sile bran cev svetih demokratih svoboščin zahoda. In še ena senca se plazih to in vsa druga nemška rt sta. Utegne se zgoditi, dajj pogostejša gesla »Frenrid raus« (Tujci ven!) ne bodo grožnja, marveč zelena luč akcijo. In takšne slutnje' hajajo mnoge naše zdotf11 ko so dobili prijazna pis* ca, naj več ne pošiljajo otf k dopolnilnemu pouku " terinščine...?! Obnovljeni del starega mesta NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija1 Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Miti* Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga ČGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cen* dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 -CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105 * - ^