MAREC 2005 Plavalci uspeli na državnem prvenstvu Grozdi privlačni za podjetnike Med našimi ljudmi: Danijel Andoljšek Stane Lavrič REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 25. marec 2005, letnik IX Turizem na podeželju Vesele velikonočne praznike vam želi Rešeto MARCA PIŠEMO Novice iz doline Novo jezikoslovno odkritje "Krošnjo" vabi tudi Ribničane Kulturne drobtinice Angeli zarisali sled v pesku Mladost postavlja mostove Motorist reševalec: Danijel Andoljšek č Zame je to idealna služba. Delam, kar imam rad, in če človek dela, kar ga veseli, bo to kvalitetno narejeno. Še zdaleč ne gre za trdo kožo, moraš pač biti tip za to. Ko se odpravim na cesto reševat ob nesrečah ali ob nenadnih obolenjih, grem iz postaje samo z eno mislijo - kako bom lahko najbolje pomagal v tistem kratkem času. Vsakič, ko zopet zapeljem v bazo, se zahvalim za srečen povratek in imam čisto vest, ker sem vse naredil, kar sem lahko. Je pa res, prizadenejo me otroci. Ko ti umirajo v naročju, je najhujše. Takrat komaj čakaš, da prideš nazaj v bazo, pokličeš domov in zaslišiš svojega otroka... Med našimi ljudmi Stane Lavrič L. ■: & Danijel Andoljšek, motorist reševalec ■ Z ljudmi se rad pošali in kuje tudi lastne šale, a nikoli ne želi nikogar prizadeti, pravi. Tudi narave ne, ki se ji je zavezal že pred 30 leti z naravoslovno fotografijo ter fotografiranjem divjih živali, kar sodi v težjo zvrst fotografije. Nedavno ste se lahko sprehajali med njegovimi motivi, ki so bili razstavljeni po stenah knjižnice. Ribnici seje po 12 samostojnih razstavah predstavil šele prvič, čeprav so bile njegove fotografije objavljene v mnogih uglednih časopisih in knjigah, predvsem iz živalskega sveta. Razpis za kulturno dejavnost 13 Zabavne strani 20 Bralci pišejo 23 Turistični razvoj podeželja 25 Po dolini Kaj sem doživel kot 150-letnik Od vrtca do šole Bistri kotiček za najmlajše v ' Fotograf Stane Lavrič ■ Športni utrinki Z dvema medaljama blestel Anže Pavlin 28 Mi&Co Extreme v prvi ligi 29 i m*, 27 3®! Začelo seje urejanje križišča v y /\ rxzV ’ r/ /n "J Mali Hrovači S V UX'lp UbUl ji -it v it j' D Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Janez Debeljak, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KV M Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov - re - r - g£Mjj< * 5 J-' VUV1 tjjh- j~i ' ^ Naslov: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 29. april 2005 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. aprila 2005 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Marko Burger): Kam nas pelje pot? :>* INJ l lOCl '2^1 aiOEvXOM Prireditve meseca APRILA Sobota, 2. april: v avli OS Franceta Prešerna Ribnica RAZSTAVA OB 200. OBLETNICI ROJSTVA PISATELJA ANDERSENA V dnevih Slovenske knjige za zaključek bralne značke obisk Toneta Partljiča na predmetni stopnji. Sreda, 27. april: do 12. ure v Ribnici - zbiranje motoristov iz cele Slovenije ob 13. uri pri Novi Štifti BLAGOSLOV MOTORISTOV IN ODPRTJE MOTORISTIČNE SEZONE Od petka, 29. aprila, do 1. maja: Turistično društvo Grmada ob 50 - letnici delovanja organizira FOTOGRAFSKO DELAVNICO v spomin Francetu Modicu Sobota, 30. april: TRADICIONALNO KRESOVANJE NA GRMADI Dramska skupina KUD-a Sv. Gregor vabi na ogled veseloigre v treh dejanjih: TRIJE VAŠKI SVETNIKI Vsi, ki ste željni smeha in dobrega razpoloženja, si lahko predstavo ogledate v naslednjih terminih: SOBOTA, 2.4., ob 20. uri v kulturnem domu Sv. Gregor NEDELJA, 3.4., ob 16. uri v kulturnem domu Sv. Gregor PETEK, 8.4., ob 20. uri v dvorani centra IDEAL, Ribnica SOBOTA, 9.4., ob 20. uri v dvorani OŠ Dolenja vas NEDELJA, 10.4., ob 18. uri v Levstikovem domu Vel. Lašče PETEK, 15.4., ob 20. uri v dvorani centra IDEAL, Ribnica SOBOTA, 16.4., ob 20. uri v dvorani OŠ Sodražica NEDEUA, 17.4., ob 18. uri v kulturnem domu Rob VABLJENI ! KUD Sv. Gregor U, Novo jezikoslovno odkritje P. ŠKRABEC ODKRIL PERF0RMATIV PRED ANGLEŽEM JOHNOM L. A0STIN0M Ob mednarodnem dnevu maternega jezika so v Škrabčevi domačiji v Hrovači predstavili pomembno odkritje p. Stanislava Škrabca - performativa ki so ga do nedavnega pripisovali angleškemu filozofu Johnu L. Austinu. Hkrati so predstavili tudi knjigo Čas in dejanje - oblikovanje performativne teorije na Slovenskem, avtorjev mag. Matejke Grgič in dr. Igorja Ž. Žagarja. Dr. Igor Ž. Žagar, mag. Matejka Grgič in dr. Rastko Močnik so na Škrabčevi domačiji 21. februarja opozorili na manj znano, a pomembno odkritje iz zgodovine slovenskega jezikoslovja in filozofije jezika. Pater Stanislav Škrabec (1844 -1918) ni le eden najpomembnejših jezikoslovcev 19. stoletja, ampak je s svojimi slovničnimi razpravami odkril tudi teorijo performa-tivnosti. Igor Ž. Žagar, znanstveni svetnik na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani in redni profesor retorike in argumentacije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, je za uvod pojasnil pojem performativnosti -poenostavljeno rečeno so performativi govorni pojavi, pri katerih že sama omemba glagola pomeni tudi izvršitev dejanja samega (ko rečem: 'obljubim', s tem tudi že obljubim). Ob tem pa mora izjava izpolnjevati tudi sledeče pogoje: da je izgovorjena v 1. osebi ednine, v povednem naklonu in v tvornem načinu. Prav tako mora biti izrečena le v določenih okoliščinah iz ust za to pooblaščene osebe z namenom moralne obveze, da "misli resno". Matejka Grgič, asistentka pri predmetu Filozofija jezika na UP FHŠ, je nato osvetlila razvoj teorije patra Stanislava Škrabca, s katero se je ukvarjal od leta 1887 pa do leta 1912 (kar je petdeset let pred Austinom) in je bila pravzaprav posledica oziroma stranski proizvod polemike, ali lahko dovršni sedanjik uporabljamo za dovršni prihodnjik ali ne. Na prvi pogled nepomembna, a skorajda temeljna za formiranje omenjene teorije pri p. Škrabcu, so bila nekatera biografska dejstva, in sicer je bil pater klasični in slovanski filolog ter frančiškan. Slovenski jezikoslovec in John L. Austin, angleški filozof, sta izhajala iz dveh različnih filozofskih matric in različnih jezikoslovnih šol. In kako je potem pravzaprav prišlo do tako rekoč dveh odkritij istega pojava? Na to vprašanje je odgovarjal Rastko Močnik, redni profesor sociologije kulture na Oddelku za sociologijo FF UL Znano dejstvo v znanosti je, da je večkratno odkritje nekaj popol- noma normalnega, tako da torej tudi večkratno odkritje performativnosti ni pravzaprav nič nenavadnega. Oba, John L. Austin in p. Škrabec, sta odkrila problem nehote, vendar sta do razrešitve prišla iz različnih izhodišč kakor tudi razlogov. Prvi je prišel do rešitve problema iz nastalih notranjih filozofskih potreb in je njegova rešitev pravzaprav ideološkega pomena, pater Škrabec pa je bil pristen teoretik, ki se je ukvarjal s proučevanjem narodnega jezika in je s tem veliko prispeval k jezikoslovni teoriji. Austinova teorija je bila odmevnejša tudi zaradi dejstva, da je predaval na treh elitnih univerzah, kot so Oxford, Cambridge ter Harvard, p. Stanislav Škrabec pa je svoja odkritja tiskal na platnice verskega časopisa Cvetje z vertov sv. Frančiška. Na to pomembno odkritje patra Škrabca je prvi opozoril Bernard Nežmah (leta 1987), katerega delo je potem nadaljeval dr. Žagar. On je o tem, da je teorijo performativnosti prvi formuliral p. Stanislav Škrabec in ne John L. Austin, predstavi- Pater Stanislav škrabec in odkritje performativa S ; jal na številnih mednarodnih konferencah in v strokovnih publikacijah. Tako je danes v strokovni mednarodni javnosti to dejstvo že sprejeto, svoje mesto pa je našlo tudi v največji enciklopediji jezika in jezikoslovja (Pergamon). Knjiga Čas in dejanje v jeziku - oblikovanje performativne teorije na Slovenskem osvetljuje torej izjemno pomembno poglavje slovenskega jezikoslovja in filozofije jezika: odkritje, oblikovanje in razvoj teorije performativnosti na koncu 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Podjetje Riko se zaveda, da si to slavno odkritje in razprave p. Stanislava Škrabca zalužijo tudi širše pozornosti in dostopnost mednarodnemu znanstvenemu občinstvu. Zato so se pri Riku odločili, da priskočijo na pomoč k prevodu v angleški jezik ter izdaji knjige na tujem. Ob tej priložnosti so v Škrabčevi domačiji naznanili tudi dokumentarni film o patru Stanislavu Škrabcu, ki bo predvidoma končan letošnjo pomlad. 50-minutni film nastaja v produkciji Vizualnega laboratorija in TV Slovenije ob podpori Ministrstva za kulturo in podjetja Riko d.o.o. Zdenka Mihelič Foto Alenka Mohar - Mihajlovič .Keše m Vasilij Žbona pri 60 -ih letih prvič razstavlja v Sloveniji Les je živ in kot tak živi tudi v Žbonovih rokah Revija otroških gledaliških skupin LE ENA NASTOPAJOČA SKUPINA V Galeriji Miklova hiša je 11. marca figure in skulpture iz lesa predstavil Vasilij Žbona, ki se pri svojih šestdesetih prvič predstavlja v domovini. V Pariz je šel ustvarjat že v šestdesetih letih, a velemesto ga ni moglo odtegniti naravi in skalovju, ki gaje bil vajen v rodni Primorski. Žbona je bil sodelavec kubanskega umetnika Augustina Cardenasa, ki je bil razglašen za zadnjega velikega nadrealističnega kiparja. Z mojstrom sta veliko delala, predvsem v kamnu, in pogosto kar po več mesecev v Carrari, kjer lomijo najboljši in najslavnejši marmor za umetnine, je v spremni besedi pot našega umetnika orisal dr. Jure Mikuž. "Žbona je najboljše kipe naredil iz lesa, kar ne začudi nikogar, ki ga je kdaj slišal zavzeto pripovedovati o naravi, gozdovih in posameznih drevesih, njihovih lastnostih, plemenitosti in značaju. V njegovih skulpturah lahko občudujemo čistost in natančnost izvedbe, jasnost oblik in njihovo estetiko. Toda duhovno avro jim podeljuje umetnikovo nezmotljivo občutenje lesa." A. Pahulje Foto Marko Burger Vodja izpostave Ol JSKD Ribnica Jože Lampe se je 16. marca srečal le z eno gledališko skupino, ki se je prijavila za sodelovanje v reviji, in to so bili učenci 8. d. razreda iz sodraške OŠ Dr. Ivan Prijatelj. Sara Belaj je spisala Romea in Julijo 21. stoletja, režijo, scenografijo in koreografijo pa je prevzela Maja Gornik. Kraj dogajanja je omejen na dolino suhe robe, "zato se tudi dramski liki odlikujejo po značilni podjetnosti in preračunljivosti". V dolini suhe robe tako vzklije ljubezen med Julijo čatič in Romeom Ozalom... Dramski vložki se hitro vrstijo pred gledalčevimi očmi in na odru se nenehno kaj dogaja. Kako dobro, pa je precenila že nekako stalna strokovna ocenjevalka Simona Zorc Ramovš. Dvorana Ideal je bila napol prazna, čeprav je bila revija popoldne, razlog za neudeležbo gledaliških skupin pa je moč iskati na več mestih - prepozna obveščenost, preobremenjenost, premalo interesa... AP Angeli zarisali sled v pesku Po daljšem času mrtvila dočakali razstavo amaterske slikarke Avtorica razstave Lidija Lovšin, v belem, med svojimi ‘angeli’ Prostor, ki ga ni, je problem, in s tem se že leta sooča območna enota Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter številni amaterski avtorji slikovnih in literarnih del. Zagnanost avtorice Lidije Lovšin in vodje izpostave Jožeta Lampeta je 17. marca končno pripeljala vsaj priložnostno rešitev v turistično-informaci-jskem centru. Prostorje majhen, toda za razstavo devetih peščenih slik ter dveh na platnu povsem zadošča, kljub gneči ob odprtju. "Vsak prostor lahko obogatimo z umetnostjo,"\e pripomnil Lampe. Zakaj so nastali ti moji angeli, se je spraševala avtorica, ki dela v centru Dolfke Boštjančič z otroki s posebnimi potrebami. Že leto dni se je trudila, da bi delala slike iz peska, kar ji je bilo tako zelo všeč, toda čakala je navdih in tega so ji poslali angeli, pravi. Potem ko je opravila svoje delo, je slike postavila v kot "in kar nisem mogla verjeti, da sem jih jaz naredila", je dodala Lidija Lovšin. Oko obiskovalcev se je lahko sprehajalo po 9 slikah, ki so najprej nastale v modro-zlati barvi, kasneje pa sta se jima pridružili še zelena in vijolična. lešero Vsaki sliki je avtorica pridala tudi ime, ki ga ji je navdihnila intuicija. "Angeli so narejeni z namenom, da oddajajo mir, pozivajo k brezpogojni ljubezni in strpnosti." Kolegi so to že opazili, ko so slike videli v svojem Centru, Lovšinova pa upa, da bodo angeli to energijo oddajali še kje drugje, kjer jim bo ponujen razstavni prostor. Tekst in foto A. Pahulje RIKOV KOLEDAR 2005 PREJEL DIPLOMO ZLATI MM Marketing klub MM je po tradiciji strokovno in družabno srečanje vseh, ki delajo v stroki oglaševanja, oblikovanja in marketinga. Nagrado zlati MM, za katero se potegujejo oblikovalci in podjetja glede izredne kreativnosti, lepote oblikovanja, domiselne izvedbe in užitka pogleda, podeljuje strokovna žirija. Letos je žirija izbirala kar med 197 prijavljenimi deli in izbrala 48 finalistov. Podeljenih je bilo tako 5 nagrad in 13 diplom zlati MM v različnih oblikovalskih kategorijah: najboljša čestitka, naslovna stran knjige, promocijska spletna stran, vizualna podoba podjetja, koledar, najboljše letno poročilo podjetja, poslovno darilo itd. Zlati MM za naslovno stran knjige je osvojila naslovna stran knjige Vina Slovenije, za najboljšo promocijsko spletno stran pa je bila izbrana spletna stran modne kolekcije Oktober www.oktobercollection.com. V kategoriji Koledarji pa so bile poleg nagrade zlati MM podeljene še tri zlate diplome MM. Eno je z velikim odobravanjem prejel Riko in zanj direktor Janez Škrabec za koledar Riko 2005. Zdenka Mihelič 5 aionviejLOKMici aiiNi>i njLnin>e wmmam i Mladost postavlja mostdve Reševalna postaja Pogovor: DANIJEL ANDOLJŠEK MOTORIST REŠEVALEC a Gospodarskem ' razstavišču v Ljubljani je 17. marca potekal dobrodelni koncert za nakup reševalnega motorja, saj so prejšnjega ljubljanski motoristi reševalci izgubili v hudi nesreči lansko jesen. Le kdo ni videl plakatov, gledal ali poslušal razne oddaje na televiziji in radijskih posta-v jah, ki so napovedovali to akcijo, a le malokdo je na njih prepoznal motorista, ki je naše gore list. To je Danijel Andoljšek, motorist-reševalec, ki je 1. junija , 2003 skupaj s kolegom kot prvi začel opravljati v območju Ljubljane intervencije na motorju. Gotovo : naporen poklic, kjer se človek nesebično razdaja, s saj je vsa pozornost namenjena ponesrečenim in vsem ostalim pomoči potrebnim. Andoljšek je bil tudi eden izmed glavnih nosilcev tega dobrodelnega koncerta, kjer so uničeni motor s pomočjo kaska in Mestne občine Ljubljana zamenjali z novim, drugi motor pa je velikodušno kupil znani podjetnik in uveljavljeni konstruktor izpušnih sistemov za motocikle, Akrapovič. Danijel Andoljšek bo aprila praznoval 29 let in z družino živi v Ortneku. Končal je Srednjo zdravstveno šolo v Ijubljani, nekaj časa delal pri zasebnem podjetju Reševalec, nato pa seje leta 1998 zaposlil na Reševalni postaji Kliničnega centra Ljublana. Ker je imel narejene vse vozniške kategorije, je kmalu postal voznik nujnega reševalnega vozila. Z Danijelom Andojškom smo se pogovarjali dan po koncertu. Kaj Vas je vzpodbudilo k temu, da ste postali motorist - reševalec? "Že od nekdaj so me privlačili bencinski hlapi motornih koles. V mlajših letih sem se podil z mopedi, kasneje pa me je svak navdušil za motokros. Začel sem aktivno trenirati in voziti tudi na dirkah. Občudoval pa sem tudi delo reševalcev na motorjih v tujini in po tihem ves čas upal, da bo podobna služba kdaj zaživela tudi pri nas." Kam segajo začetki tega dela pri nas? Poskusni projekt predbolnišnične nujne medicinske pomoči reševalca na motorju, je sicer potekal poleti leta 1994 in se je imenoval 'drugačen pristop reševanja1. Idejni pobudnik je bil Mitja Vilar, direktor študentskega sen/isa Študent. Nato pa je projekt zamrl, kajti Slovenija še ni bila pripravljena nanj. V letu 2003, leto dni kasneje kot v Mariboru, pa se je reševanje z motorjem pojavilo tudi v Ljubljani. In zaradi svoje zagnanosti in izkušenj z motorji ste bili nominirani za tehničnega vodjo projekta? Ja, res je. Delo sem z velikim veseljem in odgovornostjo sprejel. Bilo mi je v veliko čast začeti s tem projektom 1. junija 2003. Imeli smo en motor, ki gaje bilo potrebno predelati. Njegovo predelavo sem osebno nadzoroval in tudi nato zanj sam skrbel. Opremo motorja, vso potrebno medicinsko opremo in zaščitno opremo za reševalca je kupila Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za zdravstvo pa je pokrilo plače. Motorista - reševal- ca sva bila dva, Martin Kerne in jaz. Intervencije so se vrstile, prav tako uspeh za uspehom ter potrditev vpeljave motorja v reševanje. V poskusnem poletju leta 1994 je bilo 28 intervencij, poleti 2003 pa jih je bilo od 1. 6. do 13.9. opravljenih kar 360. S kakšnimi problemi ste se soočali na začetku? Ko smo začeli, sva bila z Martinom izredno dobro medicinsko podkovana, a žal ne v posebnih motorističnih vožnjah. To se je kmalu pokazalo, saj se nujna vožnja in vožnja za lastno veselje bistveno razlikujeta. Ti si vozilo s prednostjo, imaš svetlobne in zvočne signale, potrebno je peljati po stopnicah, se z veliko hitrostjo izogniti raznim neprijetnostim, zapeljati v nakupovalni center itd. Pomena tega se zelo zavedamo, zato smo že takoj začeli veliko delati na motorističnih sposobnostih. Pri tem nam pomagata tudi izvrstna Brane Legan, mednarodni inštruktor varne vožnje, in 'puščavski lisjak' Miran Stanovnik. Z njima veliko vadimo. Vsak mesec moramo narediti vsaj 600 km intenzivnega treninga. Dejstvo je tudi, da so hitrosti večje kot v avtomobilu, in statistično je dokazano, da so motoristi reševalci 7-krat bolj izpostavljeni od kolegov v intervencijskih vozilih. Velik problem pa je še sedaj, ko te vozniki zaradi tvoje majhnosti ne vidijo pravočasno. Slišijo nekaj, toda ne vidijo te. Tako velikokrat reagirajo šele, ko že švigneš mimo njih. Vozniki bi se morali vsakih 7 do 8 sekund ozreti, kaj se na cesti dogaja, tako bi tudi reagirali hitrejše. Kakšni so sploh cilji projekta reševanja z motorjem, ki v Ljubljani traja že dve leti? .Rsšbto 6 Ko smo sprejemali odločitev za izvedbo projekta uporabe motorja za izvajanje nujne medicinske pomoči v Ljubljani, so bili glavni cilji: skrajšanje povprečnega dostopnega časa za 30%, hitrejši dostop do nujne medicinske pomoči, boljša koordinacija delovanja ekip predbolnišnične NMP in s tem učinkovitejše koriščenje razpoložljivih resursov, večji procent dolgoročnega preživetja in utemeljitev smotrnosti izvajanja PNMP s pomočjo motorja. Vedeti moramo, da motoristi reševalci nismo aktivirani samo ob hudih nesrečah, temveč tudi zaradi nujnih pomoči pri raznih obolenjih, infarktih doma itd. Ali ste z rezultati zadovoljni? Rezultati dela so nadvse spodbudni. Povprečni dostopni čas se je skrajšal celo za 50%, kar je bistveno bolje, kot je bilo načrtovano na začetku projekta. Dvignil se je odstotek dolgoročnega preživetja v primerih zastoja dihanja in delovanja srca v predbolnišničnem okolju, ki je v sklopu projekta znašal 13%, kar je za 4,5% več kot procent dolgoročnega preživetja, ki ga zagotavlja klasični sistem PNMP. Koliko pa skrajšanje dostopnega časa pomeni pacientom in njihovim svojcem, pa vedo oni sami. Danijel Andoljšek je v času od leta 2003 opravil tudi mednarodno licenco za dodatne postopke oživljanja (ACLS) in postal inštruktor za reanimacijo. Predava na strokovnih seminarjih in je avtor številnih strokovnih člankov. Ali v območje Vašega delokroga sodi tudi Ribnica? Ne, Ribnica ni v našem območju. Pokrivamo pa Mestno občino Ljubljano in še 15 okoliških občin. Ne vem, morda je še vedno toliko manj nesreč, da še ni smiselno pokrivati z motoristom tudi periferije. Tu bi prišel prav helikopter, kar jim večkrat rečem. Kar nekaj je bilo že takih nesreč, ko bi bil klic le-tega smiseln. Zavedati se moramo, da zdravstveni dom v primeru intervencije ostane brez reševalnega vozila in tudi brez zdravnika. Helikopterski prevoz je tudi obziren in miren prevoz, ki je še posebej koristen ob poškodbah glave, kjer je vsaka minuta odločilna. Projekt še vedno poteka v Mariboru, pa sedaj tudi na Obali. Koliko vas je motoristov reševalcev v Ljubljani? Trenutno nas je pet. Poleg mene še Primož Velikonja, Jaka Krapež, Domen Vodopivec in Martin Kerne. V ekipi je bil še Peter Napotnik, ki pa je lansko jesen hudo padel, ko je bil na nujni vožnji. Osebno vozilo mu je zaprlo pot. Peter je edini, lahko rečem, ki je na lastni koži izkusil, kaj pomeni, hiteti na pomoč in hkrati tvegati svoje življenje. Tri tedneje bil v komi, sedaj pa se njegovo zdravstveno stanje počasi izboljšuje. Ima še vedno skoraj mrtvo desno roko, a tudi blazno voljo za okrevanje. Žal pa smo z njegovo nesrečo ostali tudi brez reševalnega motorja. Ste tudi Vi že imeli kakšno nezgodo v teh dveh letih reševanja z motorjem? Konec sezone 2003 sem imel prometno nesrečo, ko mi je na intervencijski vožnji med Šentjakobom in Domžalami pri hitrosti okoli 160 km na uro pred motor skočil pes. Več kot 100 metrov sem drsel po hrbtu, a imel sem res veliko srečo, da sem jo odnesel le z nekaj modricami in lažjo poškodbo trebuha. Pri nesreči so mi pomagale tudi moje motoristične izkušnje, ko sem kot dirkač velikokrat padel in sem znal reagirati, pa tudi dobra fizična pripravljenost je dosti odtehtala. Toda še vedno, imel sem srečo. Lahko imaš vse znanje in izkušnje, toda če nimaš sreče, si na tleh. Reševalci z motorjem ste sicer reševalci v reševalnem vozilu. Vaša sezona pa se začne nekako v tem času in traja vse do pozne jeseni. Kako poteka vaš delovnik? Naš delavnik poteka po t.i. ruskem turnusu: delaš 12 ur čez dan, potem si 24 ur prost, nato imaš 12 ur nočnega dela in spet si 48 ur prost. Toda redko kdo v tem času ostane doma in lenari. Tako tudi sam delam še kot inštruktor v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu, kjer predavam gasilcem. Kot zunanji sodelavec delam tudi 2 - do 3- krat mesečno v helikopterski nujni medicinski pomoči na Brniku. Sodelujem tudi z avtošolo Herbby, kjer predavam prvo pomoč in z isto temo sodelujem tudi s kar nekaj osnovnimi šolami. Jutri grem npr. na nek motoristični shod predavat ob začetku sezone... Bi lahko rekli, da dobi reševalec po določenem času trdo, neobčutljivo kožo', ko naleti na nesrečo? Zame je to idealna služba. Delam, kar imam rad, in če človek dela, kar ga veseli, bo to kvalitetno narejeno. Še zdaleč ne gre za trdo kožo, moraš pač biti tip za to. Ko se odpravim na cesto reševat ob nesrečah ali ob nenadnih obolenjih, grem s postaje samo z eno mislijo - kako bom lahko najbolje pomagal v tistem kratkem času. Vsakič, ko zopet zapeljem v bazo, se zahvalim za srečen povratek in imam čisto vest, ker sem vse naredil, kar sem lahko. Je pa res, prizadenejo me otroci. Ko ti umirajo v naročju, je najhujše. Takrat komaj čakaš, da se vrneš v bazo, pokličeš domov in zaslišiš svojega otroka... Sedaj se bo začela motoristična sezona, ko bo na cestah kar mrgolelo motoristov. Kaj bi jim svetovali kot izkušen motorist? Odličen slogan je med motoristi: VOZITI, UŽIVATI IN PREŽIVETI. Če bi vsi motoristi imeli ta slogan v glavi, bi večkrat zmanjšali hitrost in ne bi ogrožali drugih, temveč uživali. Če hočeš dirkati, pravim jaz, pojdi na dikrališče, nam najbližje je na Grobniku. Najnevarnejši so začetni meseci motoristične sezone, ko že vsako prvo sonce privabi na piano motoriste, ki so imeli čez zimo pospravljene jeklene konjičke. Toda cesta je mrzla, po večini cest je še pesek, mokro je, ker se sneg topi, obcestni kanali so zamašeni, tako se voda zopet razliva po cesti... skratka ne veš dobro, kaj te čaka na cesti. Zato pa moraš dobro predvidevati in v skladu s tem tako tudi ravnati. Ni samo hitrost tista, ki ubija, ubija neobvladana hitrost. Zdenka Mihelič Foto arhiv Reševalne postaje KC Ljubljana in Zdenka Mihelič Naslednja številka Rešeta izide 29. aprila. Gradivo oddajte do 15. aprila. Reševalcem pri njihovem delu pomagajo tudi motoristične izkušnje, znanje pa jim predajajo nekateri najbolj znani motoristi. Ob nesrečah je izjemno pomembno usklajeno delo reševalcev in gasilcev SUŠ sr 3 mm 7 avVO.l «50BAI x/I~IyX^e^O,! JLSO<><1 V“KROŠNIO” ZDRUŽENI V grozdu s Kočevskega se pričakuje tudi ribniške podjetnike V konferenčni dvorani hotela Valentin so se 14. marca predstavili člani lesarskega grozda Kočevske, imenovanega Krošnja. Srečanje, na katerega so med drugim povabili tudi morebitne nove člane in kan-? didate za Krošnjo, so vodili kar člani Krošnje sami, glavne niti pa je pletla Katja Lautar z Razvojnega centra Pokolpje \ d.o.o. I ____________________________ J "Združeni mojstri obdelovanja lesa s Kočevskega ■ 'KROŠNJA' smo družinski podjetniki s tradicijjo, ki prehaja iz roda v rod. Potrudili se bomo, da se boste v zavetju lesa počutili toplo, varno in udobno," so dejali člani Krošnje. To so: AM LES d.o.o. (Boštjan Mihelič), MIZARSTVO GOVŽE Govže Anton s.p., MONTLES Košir Bine s.p., KORA TRADE d.o.o. (Rajko Pertinač), MIZARSTVO UMEK Mizarstvo Dejan Umek s.p. in MIZARSTVO KORITNIK Splošno mizarstvo Tadej Koritnik s.p. Edini član tega lesarskega grozda izven Vesele velikonočne praznike vam želi Rešeto občine Kočevje je Anton Govže, ki prihaja iz Zapotoka, sodraške občine. Dejavnosti, s katerimi se člani ukvarjajo, so različne: od grobega razreza lesa, žaganih furnirjev različnih lesov, lepljenih profilov za notranja in vhodna vrata, struženja lesa za pohištveno industrijo in industrijo svetil do izdelave lesenih polken, vhodnih in notranjih masivnih vrat po naročilu, stavbeništva in izdelave pohištva. O takem načinu združitve moči so se začeli resneje pogovarjati v letu 2002, v letu 2004 pa je dejansko prišla pobuda za ustanovitev. Začelo je šest podjetnikov z željo, da bi lesarski grozd Kočevske postal mreža sin-ergičnih in fleksibilnih podjetij, ki so lahko partner pri dobavi kakovostnih izdelkov ali pri celovitih projektih opremljanja. Korporacijsko povezovanje naj bi poskrbelo tudi za večje zadovoljstvo kupcev, kar bi zagotavljalo kakovosten razvoj poslovanja in odnosov ter nove tržne poti. "Za letošnje leto bi tako radi zadevo še oplemenitili in dejansko vsi skupaj naredili en projekt -morda bo to stanovanjska hiša ali turistični kraj (npr. Bovec). Tega bi se lotili na italijanski način, kjer je delo porazdeljeno na faze in je vsak zadolžen za določeno fazo projekta," \e razložil Rajko Pertinač, eden prvih pobudnikov za ta grozd. Na srečanje in predstavitev grozda so prišli tudi trije morebitni kandidati za pridružitev grozdu (dva z ribniškega konca), arhitektka Mateja Dekleva ter Irena Škufca iz kočevskega centra za turizem Kočevje, ki se je pozanimala glede ustanovitve turističnega grozda. Srečanja se je udeležil tudi kočevski župan Janko Veber, ki zelo podpira Krošnjo, in poudaril, da je prednost Kočevske tudi v tem, da se bodo zaradi različnih dejavnosti najverjetneje začela po dejavnostih združevati tudi še druga podjetja. "Želel pa bi, da se povežemo z Ribnico,"\e za konec dejal župan Veber. Ribniških sogovornikov, ki so bili celo podpisniki vabila na predstavitev, ni bilo. Tako ni bilo nikogar iz Področnega centra za razvoj gospodarstva Ribnica d.o.o. kakor ne iz Območne obrtne zbornice Ribnica, manjkal pa je tudi ribniški župan. Tekst in foto Zdenka Mihelič Podjetniki za letos načrtujejo opremljanje stanovanjske hiše ali kar celega turističnega kraja Ribniško gasilsko društvo prejelo zlati znak CZ za 120 let dela Izpostava URSZR Ljubljana je v sodelovanju z občino Kamnik 3. marca organizirala regijsko prireditev v počastitev svetovnega dneva Civilne zaščite. Na prireditvi so bila podeljena priznanja Civilne zaščite posameznikom in organizacijam, ki so jih predlagale občine, gasilske zveze, štabi civilne zaščite in društva. Priznanja CZ sta podelila Elza Majcen, vodja URSZR, Izpostava Ljubljana, in Anton Tone Smolnikar, župan občine Kamnik. Janez Žuk z zlatim znakom CZ Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite je bila 1. marca v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma osrednja državna prireditev, na kateri je o ciljih v sistemu CZ spregovoril tudi minister za obrambo Karl Erjavec. "Obnovili bomo naše predloge za ustreznejšo upoštevanje prostovoljnih in drugih reševalcev v davčnem sistemu. Še v večji meri moramo poudariti povezanost prostovoljnega, poklicnega in dolžnostnega delovanja v različnih reševalnih službah in enotah. Preseči želimo omejitve, ki nastajajo zaradi predpisov o društvih pri gasilskih zvezah, organizacijah Rdečega križa in podobno. Odpraviti želimo neustrezne rešitve pri določanju statusa humanitarnih organizacij. Drugi cilj je nadaljevanje aktivnosti za povečanje učinkovitosti, racionalnosti in skrajšanje časa odzivnosti na različne nesreče. Nadaljujemo s celovitim programom za izboljšanje varstva pred požari v naravnem okolju. V kratkem bo vlada sprejela tudi državni načrt za primer velikih požarov." Letošnji dobitnik priznanja CZ iz občine Ribnica je Prostovoljno gasilsko društvo Ribnica. PGD Ribnica je bilo na predlog Občine Ribnica podeljen ZLATI ZNAK Civilne zaščite kot priznanje za 120 - letno uspešno delo. PGD Ribnica je po starosti drugo najstarejše društvo v občini Ribnica. Ustanovljeno je bilo leta 1885, tako da bo letos praznovalo svoj visoki jubilej. Društvo tudi danes vzorno nadaljuje tradicijo svojih ustanoviteljev, kar je razvidno iz njihovih uspehov na preventivnem področju, pri zaščiti in reševanju ob požarih in ob naravnih in drugih nesrečah ter na področju usposabljanja gasilskih kadrov. Društvo poleg tega, da pokriva najbolj gosto naseljeno požarno območje v občini, izvaja tudi naloge osrednjega gasilskega društva v občini ter naloge ZR širšega pomena ob nesrečah z nevarnimi snovmi, naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu ter druge naloge ZR v skladu z uredbo. Priznanje sta na prireditvi prevzela člana PGD Ribnica Janez Žuk in Alojz Kos. Tekst in foto Lado Mate .HBŠSTi» Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa z ljubeznijo tiho odšel, srce je omagalo, duh je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. Lahko noč in mimo spi! Lahko noč in mir noči! Sanjaj sen ljubezni dni... (M. Jurenec) ZAHVALA V 56. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin in brat JANEZ LOVŠIN iz Dolenje vasi ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame in prababice ANGELE KNAVS iz Goriče vasi Ob njegovem odhodu iz zemeljskega življenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala g. Janezu Oblaku iz podjetja Inles za poslovilni govor in g. župniku Branku Potočniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala lovcem, pevcem, rogistom iz Šentjerneja in vsem praporščakom ter g. Tonetu Bojcu za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu kaplanu, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili k počitku. Žalujoči vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 68. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in tast LUDVIK KOZINA iz Brež 3, nazadnje stanujoč na Knafljevem trgu 4, v Ribnici. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje in darovane sveče, g. župniku mag. Antonu Berčanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in gasilcem za izkazano čast. Zahvaljujemo se Zdravstvenemu domu Ribnica za nesebično pomoč -zahvala dr. Alenki Nadler Žagar, medicinski sestri Branki in patronažni sestri Darinki. Žalujoči vsi njegovi R5S5TC>.R!BN!.R!BN! i/M9i i-n^ai /v« ■E^Eassmz^ri: ■■■ro Napačni podatki ogrožajo življenja OSNOVNO 0 ČEBELAH IN MEDU Bilo je sredi noči 20. februarja. Ob 1.53 so pozivniki pri članih PGD Ribnica zopet zabrneli. V januarju in februarju že šestič. Na pozivniku se je pokazal izpis "PROMETNA NESREČA" in kraj, kjer naj bi bila. V zelo kratkem času se nas je zbralo dvanajst operativcev. Prva skupina z vozilom, ki je namenjeno za reševanje v prometnih nesrečah ostali s cisternama in terenskim vozilom. Prvo vozilo zapelje proti mestu, ki je bilo izpisano na pozivniku "OPEKARSKA CESTA PRI VULKANIZERJU”. Ko se pripeljejo na mesto, tam ne najdejo ničesar. Je to pomota, je lažna prijava? Vodja takoj kliče po radijski zvezi na center za obveščanje 112. Pri vulkanizerju ni nič! Kje je nesreča? In odgovor - pomota, nesreča je pri vulkanizerju na Bregu. Vsa vozila so hitro preusmerjena na novo lokacijo. Tu pa groza! Velik osebni avto na strehi sredi vrta, z zadnjim koncem naslonjen na drevo. Kaj je s potniki? Koliko jih je v vozilu? Jim lahko še pomagamo? Zraven sta že reševalca in doktorica Šmalčeva ter policisti. Po hitrem razgovoru zvemo, da so v vozilu trije potniki, eden pa je sam prišel iz vozila. Takoj pričnemo z reševanjem iz vozila, istočasno pa že pripravljamo vse potrebno za rezanje pločevine in za razsvetljavo kraja nesreče. Poskrbimo za odklop akumulatorja, da ne bi prišlo do požara, pripravimo vse potrebno za gašenje, če bi do požara kljub temu prišlo. Na srečo streha ni bila tako stisnjena, da smo zelo hitro vse tri ponesrečence spravili na nosila in pomagali reševalcema in zdravnici, da smo jih imobilizirali in pripravili za prevoz v Ljubljano. Voznik, ki je imel poškodovano glavo, je bil takoj odpeljan z reševalnim vozilom in gasilcem, ki je spremljal prevoz. Sopotnici sta bili odpeljani z drugim vozilom, ki sta ga spremljala zdravnica in drugi gasilec. Ko smo ranjene oddali, smo si malo bolje ogledali kraj dogodka in ostanke avtomobila. Pravo razdejanje! Že na mestu nesreče smo začeli analizirati svoje delo od obveščanja do prihoda na kraj nesreče. Prvo se nam je postavilo vprašanje, zakaj smo bili poslani na Opekarsko ulico. Utrnila se nam je misel, da je tisti, ki je na 112 sporočal kraj nesreče, rekel, da je ta pri vulkanizerju. Verjetno ima operativec na centru v svoji karti označeno vulkanizerja v Ribnici samo na Opekarski cesti. Zelo pozorni moramo biti, ko sporočamo kje se kaj dogaja, da sporočimo točen naslov, brez domačih imen, ki so znana samo domačinom. Tak primer smo imeli 8. februarja, ko je bilo sporočeno, da je prometna nesreča v Ortneku pri kraju Vinje. Med vožnjo smo razmišljali, če je ta kraj res pri Ortneku, saj do sedaj še nismo slišali zanj. Po akciji smo prišli do spoznanja, da je nekdo sporočil, da je nesreča pri Viniji v Ortneku. Operater je to ime prikrojil po svoje in ga posredoval gasilcem. Zato je res pomembno posredovati točne podatke. Le tako boste zagotovili, da gasilci pridemo na pravo mesto v najkrajšem času in pomagamo, kjer je potrebno. Matjaž Virant - predsednik PGD Ribnica Foto arhiv društva Kaj je med? Fotosinteza svetlobe, plinov, vode in mineralov. Delimo ga na dve glavni skupini: MANOV med in med iz NEKTARJA. Med je živalskega izvora in spada v skupino kot so meso, jajca... V ljudskem besednjaku rečemo, da je manov med iz drevesnega soka rastlin (iglic jelke, smreke, lipe) in je običajno temnejše barve ter vsebuje več mineralov. Nektarjev med pa čebele pridobivajo iz cvetov, iz katerih z rilčkom izsesajo medičino. Cvetlični med je svetlejši in vsebuje več vitaminov. Vsak slovenski med se slej ko prej strdi. Včasih so zato rekli medu strd. Strjevanje medu je odvisno od razmerja raznih sladkorjev v njem (fruktoza, glukoza). Ti sladkorji pa so zopet odvisni od vrste rastlin in njihovega cvetja v tistem kraju. Npr. regratov med se dokaj hitro strdi, akacijev, ki je ravno tako cvetlični, pa ostane dalj časa nestrjen. Kupci želijo običajno dobiti od čebelarja tekoč med. Nekateri obsojajo čebelarja, da medu primeša celo sladkor. Kakšna krivica! Strjen med je popolnoma naraven in je dokaz, da človek ni posegel v njegovo substanco. Domači čebelar, ki ima relativno majhno količino medu, po potrebi, največ zaradi navad kupcev, med segreje do 40 stopinj Celzija. Ta temperatura še ne poškoduje nobene izmed njegovih 180 sestavin. Pri višji temperaturi se uničijo posamezni encimi. Torej, če ste pri čebelarju dobili strjen med, ga dajte k topli peči ali v toplo vodo in mu dajte čas, da se bo počasi razpustil. Kupce mnogokrat zanima, zakaj v trgovini dobijo utekočinjen med. Polnilci medu dobro poznajo mentaliteto kupcev. Poznajo tudi pravilnike, ki dovoljujejo zgornjo mejo vsebnosti vode, ki sme biti v medu. Tem pogojem in predpisom prilagodijo z zahtevnimi tehnologijami med, da je lep za oči in dober za usta. Dovoljena vsebnost vode v slovenskem medu je 20 procentov, za uvožen med pa slovenski pravilnik dovoljuje 23 procentov. Med, označen z "Slovenska kakovost medu", dovoljuje do 18,6 procenta vode. Meritve vsebnosti medu pri domačih čebelarjih pa so pokazale, daje v medu 14 do 15 procentov vode. Ta voda ni primešana po človekovi volji, ampak jo primešajo čebele v postopku pridelave. Važno je vedeti, da med ne redi. Sladkorni bolniki naj se pred uživanjem medu o tem pogovorijo z zdravnikom. Med nima primesi strupov, ker ima čebela v sebi neke vrste filter, da tudi iz onesnaženega okolja pridobi čisti med. Čebele so indikator onesnaženosti okolja. Pri onesnaževanju okolja (škropljenje v nepravem času, gnojenje z raznimi strupenimi gnojili idr.) najprej umre čebela. To je opozorilo človeku, da so v naravi prisotni nevarni strupi. Zelo znani učenjaki so ugotovili, da bi v primeru izumrtja čebel prenehalo življenje na našem planetu najkasneje v petih letih. Zanimivo je, da je v mnogih evropskih in neevropskih državah splošno priznan učinek opraševanja poljskih in drugih pridelkov. Tam je čebelarjev glavni dohodek od čebel prevoz čebel na plantaže samo zaradi najema za oprašitev. Menda je tudi že v Sloveniji nekaj primerov, ko so sadjarji najeli čebele za opraševanje. Pri čebelarjenju se običajno vidi kot glavni pridelek med. Kaj malo pa se upošteva dejstvo, da pri gojenju čebel,med in drugi produkti (matični mleček, propoptis, strup) predstavljajo komaj 20 procentov koristnosti čebel. Tudi piki čebel niso za odmet. Res, da nekaj časa skelijo, vendar piki vsebujejo nekaj, kar (po)zdravi revmo. Seveda je v primeru alergije na pike potrebna previdnost. S tem zapisom sem želel vsaj malo seznaniti občane o čebelah in njihovih proizvodih, da bi imeli do njih pravilen odnos. Čebelarjevo znanje pa mora poleg ljubezni do čebel obsegati še znanje biologije (življenje čebel), diagnostike (veterine), mehanskega znanja (panji), predpisov o ravnanju s hrano in komerciale. Za vse to pa je potreben čas, ki se poleg učenja teorije pridobi le z večletno prakso. Ivan Šega Z SIQL.NET Pl I JIJJ, Mcew Nekorektni obrtniki Mislim, da bi bilo koristno, če se v rubriki Pisma bralcev včasih napiše kakšen članek o strokovnosti in nesramnostih obrtnikov v naši regiji, ki brezobzirno zaračunavajo ali nestrokovno opravljajo svoje storitve. Eden od takih malih zasebnikov je nedvomno s.p.avtokleparstvo Jože Dejak z Griča pri Ribnici, kar mi bo potrdilo kar lepo število strank. Ne bom opisoval celotne zgodbe o mojem primeru lakiranja kombija, le na kratko o postopku, kvaliteti in odnosu do stranke. Začelo se je s kopico obljub, strokovnih mnenj, dogovorjena je bila končna cena, termin in poudarki o kvaliteti dela. Po več kot enomesečni prekoračitvi roka, izgovorov in natezanj, po devetdesetih odstotkih višjem plačilu od dogovorjenega, seveda brez računa in potrdila, mi sporočijo, da je avto gotov. Pri prevzemu vozila in ob vsem, kar se je medtem dogajalo v teh dveh mesecih, nisem mogel verjeti svojim očem. Avto so vlačili z vlečno vrvjo po dvorišču sem in tja, ker je bila baterija prazna. Dejak mi je strokovno razložil, da je to normalno, če avto dlje časa stoji. Notranjost kombija in pod havbo je bilo vse prašno in od barve, za kar je imel Dejak zopet obrazložitev, da oni niso čistilni servis in da bom že sam očistil avto. Medtem ko sem odšel po novo baterijo na bencinsko črpalko, je mojster v 15 minutah izoliral oziroma napravil zaščito celotnega podvozja na kombiju. Minilo je tri mesece od lakiranja in kombi je zopet rjavičast, kljub obljubam, da garantirajo, ker so se izjemno potrudili, najmanj do pet let obstojnosti proti rji. Danes o tem noče nihče ničesar slišati, kaj šele ustrezno ukrepati, kar bi bilo pravilno v dobrih poslovnih odnosih. Namen tega pisanja je predvsem opozoriti na nesramnosti, nestrokovnosti in vsemogočnosti nekaterih obrtnikov, ki še niso dojeli, da smo vstopili v drugačno, evropsko usmerjeno tržno politiko, in pa občanom, naj se pred izbiro zasebnih mojstrov prepričajo o njihovi kvaliteti dela in odnosu do strank. Avgust Miklošič Dilema o naših draguljih -oltarju sv. Jurija in prižnice Ali res mislite, da se mora vse polastniniti? Čigavi so ti oltarji? Ali jih sme polastniniti kakšen direktor ali pa sam župan? Župana in direktorje se občasno voli, če se dobro izkažejo, se jim podaljša mandat ali pa tudi ne - ali pa se jih še predčasno razreši. Toda ti oltarji so bili postavljeni za večno čast sv. Juriju na ortenburškem gradu, kjer je tudi grobnica Ortenburžanov. če razmišljate, da cerkvica ni primerna zaradi vremenskih vplivov, jo je pač treba sanirati, kot so se že vse ostale, in se bo moral tudi grajski "Marof" v Ribnici, kamor jih nameravate prestaviti. Marof je bil zgrajen za grajsko živino, ne pa za svetišče. .UfiŠETO Ti oltarji spadajo nazaj na ortenburško graščino, za kamor so bili izdelani in tudi posvečeni. Zgražamo se nad Nemci, da so pokradli vrednote iz vaših cerkva, danes pa sami pustošimo "svete hrame", kot se jih imenuje. Sramujmo se takih početij! Sramota cerkvi, če bo to dopustila. Leopold Šilc, Sajevec Replika, prosim! Samozadovoljstvo občinske uprave Pa smo končno dočakali odgovore direktorice občinske uprave in že v uvodu ugotovili, kakšne težave imajo direktorica in njeni sodelavci z razumevanjem napisanih sporočil, oz. s funkcionalno (ne)pismenostjo. Pod vprašanji, ki sem jih v občinskem glasilu zastavil meseca maja, sem se kot občan podpisal s polnim imenom in priimkom in v istem glasilu pričakoval javne odgovore. Sodelavci direktorice pa odgovarjajo vsem in vse povprek ter hkrati ugotavljajo in razglašajo, kako so vsi zadovoljni z njihovimi odgovori. Plavalni klub ni zastavljal teh vprašanj in ne zahteval odgovora. Plavalni klub je v tem zadovoljnem času, ki ga omenja direktorica, (IZjunija 2004) nezadovoljno izvajal peticijo s sedmimi točkami zoper strategijo Občine o zaprtju bazena. Težko je razumeti županov "Dream team" (kot jih je imenovala novinarka Dela), kako vse hude kritike spreminjajo v njim zadovoljive odgovore. Kar se nanaša na nepravilnosti pa sledeče. 1. Rok za prijavo na razpis o sofinanciranju programa "Razgibajmo življenje v vodi" je bil do sredine meseca maja, in ne do 14.04.2004 (tako je bilo dogovorjeno na sestanku PZSja 17.04.2004 z vodjo projekta dr. Dorico Šajber). Referentka Helena Mate me ni o ničemer obveščala, le napotila me je, naj se obrnem na gospoda upravnika Hribarja. G. Hribarja stvar sploh ni zanimala in me je napotil na vložišče Občine, kjer je vse skupaj tudi obstalo. Tudi spremni dopis je bil oddan s podpisom podpredsednika kluba dr. Valčiča. 2. Kar zadeva uporabe športnih objektov na črno, direktorica ne loči med pogodbo o sofinanciranju izvedbe programa in pogodbo o načinu, uporabi in upravljanju. Zato trdim, da se objekt še vedno uporablja nezakonito. 3. Glede Komisije za šport bi bilo najbolje, da se angažira organe nadzora, po potrebi tudi pregona, in da se jim pojasni, kako je mogoče potrjevati neobstoječi zapisnik. Mogoče bi se ob tej priliki spomnili vseh postavk, tudi tistega 1.000.000 sit, o katerih so razpravljali. Z vso odgovornostjo trdim, da se je zapisnik 1. seje sestavljal kasneje in da je bil prirejen. Na 2. seji sem bil namreč prisoten in o kakšnem zapisniku prve seje ni bilo ne duha ne sluha. 4. Pri spremembah Pravilnika o vrednotenju športnih programov za leto 2004 niso sodelovali ne klubi in društva in ne Športna zveza (na 4. seji je komisija ugotovila, da zveza ne funkcionira). In tako je spremembe pravilnika pripravljala oseba iz računovodstva, ki se tudi pomotoma ne pojavi blizu športnih terenov. Komisija za šport pa ni obravnavala pravilnika, saj je bil pravilnik že potrjen pred imenovanjem komisije. Direktorica očitno nima pojma, o čem govori ali pa namenoma zavaja. Za konec še enkrat poudarjam, da nikomur ničesar ne podtikam, opozarjam pa na obupen način funkcioniranja ribniške občinske uprave. Drago Marjanovič UREDNIŠKA PRAVILA GLEDE OBJAVE PISNIH SPOROČIL DOLŽINA TEKSTOV Dolžina posameznega teksta ne sme presegati 40 vrstic A4 formata (vel. črk 12, font pisave: Times N. Roman CE), v nasprotnem primeru ima urednik pravico do krajšanja teksta. V omenjeno dolžino so všteti tudi nadnaslovi, naslovi in podnaslovi. V primeru, da želi kdo objavo daljšega teksta, se mora za dolžino predhodno dogovoriti z urednikom. V primeru objave odgovora ali popravka se upoštevajo določbe Zakona o medijih. PRAVICA DO REPLIK Objavi se le ena replika na objavljeni članek. PRAVICA DO ODGOVORA NA OBJAVLJENO INFORMACIJO Iz Zakona o medijih izdvajamo: Odgovorni urednik ima pravico, da od avtorja pred objavo zahteva skrajšanje odgovora. Glede odgovora se smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega zakona, s tem da lahko odgovorni urednik zavrne objavo vsebinsko enakih odgovorov, potem ko je enega že objavil. Odgovorni urednik ima pravico zavrniti popravek ali odgovor, če je le-ta napisan žaljivo in če je nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša. Odgovorni urednik lahko zavrne objavo odgovora tudi v primeru, če se v odgovoru navajajo neresnični ali nedokazljivi podatki ali trditve. Ce so po mnenju odgovornega urednika neresnični ali nedokazljivi le nekateri podatki ali trditve, ne sme zavrniti objave, ne da bi prej pozval avtorja, naj take podatke in trditve iz odgovora izloči. Hvala za razumevanje. Uredništvo > . .,,aiÄÄ6Esaeeeee*e Z3 ^ Svetniški zapiski O Vprašanje: V kolikšnem času mora župan oz. delavec občinske uprave odgovoriti občanom na pisna vprašanja? Obetajo se nam spremembe v osnovni šoli H Odgovor: V skladu z določbo 22. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 80/99) mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki f j čimprej, najkasneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka oz. od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti, če ni s posebnim predpisom določen krajši rok. V drugih primerih, ko se začne postopek na zahtevo stranke oz. po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, mora pristojni organ izdati 35 odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih. V primerih, ko ne gre za upravni postopek, pa šk mora uradna oseba odgovoriti takrat, ko pridobi vse relevantne podatke za pravilen odgovor. m z Anica Benčina, NSi ZA LEPŠI PRAZNIK IN VSAK DAN...NAI BO NAGELI RDEC Znamenitega osmega marca, na dan žena, je zaživel tudi ribniški trg in z njim vse naključne sprehajalke, ki so se znašle ob pravi uri v bližini Damijana, ki je s svojo družico v košarici delil rdeče nageljne. Priložil je še brošuro ribniške ZLSD, ki se je te akcije spomnila za lepši praznik in vsak dan. Svet praznuje osmi marec že skoraj 100 let, živost praznika pa se zdaj najbolje kaže v tem, da se takrat sprožajo razne polemike o enakopravnosti žensk v družbi. Te še vedno zavzemajo slabše položaje z nižjo plačo od moških, kaj malo pozornosti in spoštovanja pa so včasih deležne tudi v svojem ožjem življenjskem okolju. Sedanja vlada je pripravila spremembe Zakona o osnovni šoli (ZOsn), ki generacijam, ki bodo po septembru 2005 začele obiskovati zadnji razred devetletke, prinašajo pomembne novosti, saj med drugim spreminjajo vlogo in status neprijetnega zunanjega (eksternega) preverjanja znanja. Že na začetku tega zapisa bi rad poudaril, da takšnega načina zaključevanja osnovne šole kot ga ima Slovenija, nima nobena evropska niti kakšna druga država. To pomeni, da naš model ni nikjer preverjen in da so si naši šolski teoretiki in strokovnjaki ter nekdanja vladajoča (in seveda šolska) politika dovolili, da so unikatno in nepreverjeno rešitev testirali na naših otrocih in jo v nekaj letih uvedli v naš šolski sistem. Ob načrtovanju, uvajanju in izvajanju zunanjega preverjanja pa so nekritično prezrli številna drugačna mnenja in opozorila staršev, nekaterih kritičnih in korajžnih ravnateljev in učiteljev ter "nevladnih" strokovnjakov. Želja po uvedbi tega unikata oziroma izuma v naš šolski prostorje bila v nekaterih političnih krogih in njim vdanih strokovnih institucijah neizmerna. Vladajoča stroka in politika sta si zagotovili izjemno dobro organiziran sistem številnih in dobro plačanih komisij, ki so poleg smiselne uvedbe 9-letke uvajale v šolski sistem še druge nepotrebne novosti. Ene komisije so načrtovale, druge preverjale, tretje ocenjevale, pa spreminjale... Vendar pa so njihovo jedro sestavljale več ali manj iste in zanesljive osebe, ki so vse obdelovale v zaprtih, nadzorovanih krogih in s svojimi brezprizivnimi ugotovitvami pod krinko stroke seznanjale in prepričevale javnost. Tudi večina medijev je bila dosedanji politiki in njenim šolskim reformam zelo naklonjena, zato je bilo izredno težko prodreti s protiargumenti. Zadnja leta so bili predvsem dijaki, ki so morali zaradi omejitev vpisa na posamezne srednje šole, predvsem gimnazije, zbrati zadostno število točk, izpostavljeni velikim pritiskom in naporom, saj so za vpis, poleg uspeha in ocen treh predmetov, potrebovali še dobre točke zunanjega -eksternega preverjanja iz matematike in slovenskega jezika. Z naslednjim šolskim letom pa se bo vloga ekstercev, če ne bo sprejet vladni predlog zakona, še bistveno povečala, saj se bo uvedlo več pomembnih novosti: 1. eksterci bodo postali obvezni za vse učence, ki zaključujejo 9. razred, ne glede na to, na kateri program oziroma šolo se bodo vpisali. 2. Poleg matematike in izbranega "materinega" jezika se dodatno uvaja še tuji jezik ali drug izbirni predmet. 3. Od rezultata ekstercev bo odvisen tudi končni uspeh 9. razreda, saj se dosežek pri eksternih združuje z oceno uspeha pri predmetu. 4. Učenec bo (ob nekaterih izjemah) uspešno končal 9. razred le, če bo imel vse pozitivne ocene predmetov in uspešno opravljeno preverjanje z eksterci,. 5. Vsi tisti učenci, ki ne bi imeli pozitivnega rezultata pri ekstercih, ne bodo uspešno zaključili osnovne šole in se tudi ne bodo mogli vpisati v želeni srednješolski program. 6. Vsem tistim učencem, ki ne bodo uspešno opravili z eksterci ali želijo izboljšati uspeh, je ponujeno dodatno, deseto leto izobraževanja. Verjetno se vsi strinjate, da bi se nepotrebne in neobičajne obremenitve učencev v zadnjem razredu 9-letke samo še povečale, šolanje pa pri nekaterih podaljšalo, zato je vlada s svojim predlogom upravičeno spremenila - zmanjšala vlogo in težo eksternega preverjanja znanja. Po novem predlogu bo zunanje preverjanje znanja sicer ostalo obvezno, vendar ne bo več krojilo zaključnega uspeha učencu, prav tako pa tudi ne bo več merilo za vpis v srednje šole. Rezultati preverjanja bodo služili izključno stroki, ki bo analizirala rezultate in primerjala uspešnost šol pa učiteljev, generacij, regij, preverjala cilje in standarde učnega procesa, načrtovala spremembe in prilagoditve. Skratka, zunanje preverjanje znanja bo s predlagano spremembo zakona dobilo vlogo, kot jo ima v ostalih deželah, ki prav na šolskem področju dosegajo bistveno boljše rezultate v mednarodnih primerjavah kot Slovenija. S to spremembo bo zunanje preverjanje tudi mnogo cenejše in vanj bo vključenih mnogo manj ljudi. Prav nobene potrebe ni, da si razbohotena državna birokracija v raznih uradih in institucijah pripravlja izvrstno plačana dodatna dela za sestavljanje izpitnih pol, učbenikov in drugih pripomočkov ter troši javna sredstva za razne seminarje in izobraževanja, pa nadzore, ..., skratka za pridobivanje osebnih koristi. Porabo sredstev in učni proces je potrebno racionalizirati in vse podrediti edinemu cilju - znanju, saj smo glede na rezultate mednarodne primerjave Timms tista evropska država, ki dosega glede na vložena sredstva v izobraževanje najslabše rezultate. Menda se ne bomo ponašali samo s tem, da veliko investiramo v šolski sistem, ampak predvsem s tem, da veliko dobimo iz šolskega sistema. Če pa to želimo doseči, pa je potrebno spremeniti ali ukiniti vse programe, ki po nepotrebnem ali pretirano obremenjujejo naš šolski sistem in so namenjeni predvsem zakonitemu, vendar nepotrebnemu odtekanju denarja na izbrane zasebne račune. Eksterci so že tak primer. Ponujena racionalizacija bo dobrodošla tudi ali predvsem za učence. Jože Tanko, poslanec SDS v DZ Voščilo Vsem občanom želimo blagoslovljene velikonočne praznike. Za materinski dan pa vsem materam iskrene čestitke! OO NSi .Rešero Turizem na ribniškem podeželju Ribnica lahko postane turistični 'boom' Direktorica Mestnega muzeja Ljubljana se je ob koncu predstavitve Ribnice v Ljubljani spraševala, kako to, da Ribnica bolje ne izkoristi svojih zmožnosti, ko pa je bila vendarle nekdaj center vsega, kar se je na Slovenskem dogajalo: bila je pranaselje, doživela vdore Turkov in posledice kuge, ima najbolje ohranjene urbarje, tu so sežigali čarovnice in bila je žarišče slovenskega izseljenstva. Odgovor je našla v tem, da bo Ribnica svoj 'veliki boom' doživela takrat, ko bodo Ribničani svojo bogato zgodovino vzeli za svojo, "in v zadnjih letih se to že dogaja". Slediti bo morala tudi usmeritvi turizma na podeželju in letos se bodo poskušali v celi državi prav posebej povezovati muzealci in turistični delavci. V Ribnici ta naveza že dlje časa poteka, pravi Marina Gradišnik iz ribniškega Muzeja, čakamo pa tudi na muzejsko trgovino, za katero je projekt že narejen, oblikovala pa naj bi se tudi specifična turistična ponudba Ribniške doline -načrt poti domače obrti öd žlice do zobotrebca, od posode do košare' in 'Lončarska pot'. Vse načrtovanje turizma na ribniškem podeželju naj bi sledilo temu, da bi turist preko ponujenih programov dobil zaokroženo podobo Doline. Nujno pa je treba pokukati tudi izven domačih meja, kot to počne projekt 'Od Idrijce do Kolpe', ki ga preko Zavoda PO PPD vodi Alenka Henigman. Letos, ko bo Slovenija praznovala 100 let organiziranega turizma, se bo o tem veliko govorilo in tudi v Rešetu bo zanj med letom predvideno kar nekaj prostora. Lahko da se sami sebi še vedno zdimo nezanimivi, toda vsakdanje življenje je nekomu drugemu lahko avantura, pravi Henigmanova in tako nas ne sme presenetiti povečan obisk tujcev med poletjem, čemur smo bili posebej priča ravno lani. Še vedno razpolagamo z bornim številom ležišč, le 60 jih imamo, in še ta so izven mesta Ribnice. Imamo tudi samo eno registrirano turistično kmetijo, Dolina pa se ponaša z izjemno bogato gostinsko ponudbo, ki premore 710 sedišč. Ključni problem pa je neusklajenost delovnega časa gostinskih obratov, tako da ob nedeljah gost lahko ostane lačen, če se odloči za obisk kake tradicionalne ribniške gostilne. Miklova hiša in njena Galerija ter Škrabčeva domačija imajo največ obiskovalcev; številke vseh gostov v Ribnici v letu 2004 se gibljejo takole: 15.825 do- mačih in 158 tujih. To je 30% več kot leto poprej, največji porast obiska pa beležijo na bioloških kmetijah, kar 250-odstoten. Izboljšati pa bi bilo treba strukturo gostov, saj je med tistimi, ki so zabeleženi, največ šolskih skupin in članov društev, le v 10 odstotkih gre za družine in posameznike. Zelo malo obiskovalcev se odloča tudi za enodnevni obisk, čeprav je program že leta narejen in se ga tudi prilagaja. Trenutno je v izdelavi panoramska karta Ribniške doline in karta mestnega naselja z znamenitostmi. Obiskovalci so izpostavljali, da ima Ribnica za razvoj turizma kup zamujenih priložnosti Soustvarjalke turizma v Ribniški dolini SJBŠBm Še vedno pa je premalo povezovanja med posameznimi ustvarjalci turističnega razvoja. Ena ključnih institucij, ki podaja smernice razvoja, je Občina, ključni akter pa Področni center za razvoj gospodarstva skupaj s Turistično-informa-cijskim centrom. Veliko lažje bi bilo delati malo hitrejše korake, če bi vse, kar počnemo za turizem, delali tudi zase in za dobro počutje nas samih v okolju, kjer živimo, saj se turisti radi vračajo v kraj, kjer najdejo zadovoljne ljudi, pravi Henigmanova. "Turizem kot razvojno panogo moramo najprej umestiti v prostorski razvoj, nato pa se morajo začeti investicije v manjše namestitvene objekte, ureditev mestnega jedra, označevalne table in posamezne projekte, kot je npr. Hrovača kot turistična vas." Razviti bi bilo treba lastno blagovno znamko in jo primerno tržiti, za uresničitev želja pa bi bil predvsem potreben kakovosten kader in večja doza finančnih sredstev, ki bi jih omogočili turistična taksa in evropski razpisi, je dodala direktorica Zavoda. Darja But z občinskega oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo, meni, daje odnos do turizma v občini še vedno slab in se še vedno obnašamo, kot da je turizem ljubiteljska dejavnost. Za vlaganje zasebnega kapitala v turizem pa ni dovolj interesa. "Zelo pogrešamo družinski hotel ali motel. Občina se je sicer pogovarjala z vlagatelji, ki bi želeli vzpostaviti mrežo družinskih hotelov v Sloveniji, a je ostalo le pri namerah." Turistične načrte spremljala A. Pahulje Srečno, drage ženske! Ob ženskih marčnih praznikih bi rada krajankam zaželela uspešno delo za skupno dobro! "Zasluge, daje vse tako izzvenelo, gredo Mariji Okornovi", je zapisala ob kulturnem prazniku na Poljanah Marija Oblakova. Resje, gospa Mara je polna idej, ustvarjalna in dovolj trmasta, da izvede, kar si zamisli. Ko sem jo že večkrat hotela pohvaliti, meje dopolnila, da svojih načrtov ne bi mogla izpeljati, če ji ne bi pomagali vaščani, pa tudi njen mož Jože. To je res! Kaj vse lahko naredijo v KS, ki šteje le okoli 140 članov! Posameznik je nemočen. Ge pa ljudi povezuje želja, da nekaj pokažejo vaščanom in drugim, lahko, kot pravi pesnik, "gore premikajo". M jih še pokvaril današnji čas. Krajani so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas, pa tudi materialna sredstva za skupno dobro. Brez skupne zavzetosti ne bi izvedli toliko akcij. Krajanke in gospa Mara! Naj vam ne upade delovni elan za skupnost, to vam želim ob marčnih praznikih! Sonja iz Poljan S N< R l > cio«* iMoiJLisoirfc ■ psi n o ■■■■e X "PRELJUBE ODRSKE DESKE ... o, kako vas radi gulimo", pravijo igralci VETD Hrovača Soj žarometov, lesen pod, veličastne zavese, klepeti, smeh v zaodrju, trema, spraševanje, - kje je moja ruta, o, joj, pozabila sem čevlje - in začnimo-. Vse to so okoliščine, ki spremljajo vsakega igralca. Naj bo to profesionalec, ki stopa na oder tako sproščeno kot delavec stopi v tovarno, ali pa amater, posameznik, ki vse to počne zaradi lastnega veselja, lastne izpopolnitve ali pa le zato, ker obožuje občutek adrenalina, ki v trenutku, preden stopi na oder, steče po njegovih žilah. Seveda, brez tega ne gre in vsak nastopajoči sprejme to kot del svojega veselja. Mladi igralci iz Hrovače so trdoživost in strah pred odrom Nina je bila tokratna prejemnica priznanja in vsem bliščem, pa tudi kritiko, okusili že petič s komedijo Uvožena roba. Ansambel, ki vsako leto kakšnega člana tudi zamenja, je postal del vsakdana teh navadnih ljudi. Vaje so postale vzorec, ki se je prilagodil njihovi DNK in jih noče zapustiti. Vsako leto si pravijo, da bodo vadili, vadili, vadili. In to tudi počnejo, ampak čas jih vedno preseneti. Kljub časovni preganjavici pa predstava vedno uspe in poskrbi, da v tej preljubi Ribnici za svoje občane zopet nekaj pripravijo ravno Hrovačani. Po premieri, ki so jo letos imeli kar v Loškem Potoku, približno desetkrat gostujejo tudi po Sloveniji. Obiskali so gospo- Kaj sem doživel, ko sem postal 150-letnik Življenjska pripoved 37 potnikov, turistov iz vse takratne Jugoslavije, se je zbralo na letališču v Beogradu. Letalo je z enourno zamudo in po nekaj urah letenja le pristalo na kijevskem letališču v tedanji Sovjetski zvezi. Ko smo izstopili iz letala, sem dobil občutek vojaškega reda. Pred poslovno zgradbo, kjer so kontrolirali potne liste, smo se uredili v vrsto in se počasi pomikali naprej. Ko sem prišel do okenca, sem oddal potni list. Uslužbenec, ki ga je pogledal, mi ni kazal prijaznega obraza. Rekel mi je, da naj izstopim iz vrste in pridem k njemu. Po kaj? pomislim. Kaj naj bi bilo s potnim listom narobe? Pa prav v Sovjetski zvezi, ki je veljala za državo nekega notranjega reda in discipline, saj s potnim listom nisem imel težav na drugih mejnih prehodih. Uslužbenec je dokaj uradno nastopil, ko mi je pokazal v potnem listu mojo rojstno letnico -1831. Prvi hip se nisem najbolje znašel, kaj naj bi mu odgovoril. Ruščino sem se učil dve leti v gimnaziji pred desetletji, zato sem jo slabo obvladal. Začel sem mu dopovedovati, da gre za napako ob izdaji potnega lista ob vpisu moje rojstne letnice...Poklicali so me v pisarno, kjer sta me dva uradnika zasliševala, kot da gre za sumljivo osebo. Vključil se je še en mejni uslužbenec s činom na rami in vsi so buljili v potni BS list. Nato pa mi je omenjeni uradnik vrnil potni list in osebno izkaznico in me potrepljal po rami, mi segel v roko v znak slovesa in mi zaželel prijetno bivanje v Sovjetski zvezi. ...Po treh dneh smo z avionom odpotovali v Leningrad in se tam nastanili v hotelu. Tu se je našel nekdo, ki mi je z vso spoštljivostjo čestital za stopetdesetletnico. Zahvalil sem se mu za čestitko in dodal, da za svojih pravih 50 let še kar dobro izgledam, saj imam še prve zobe. Po večerji nas je trinajst iz skupine odšlo v večjo sobo, pripravljeno za zabavo. Mariborčan, s katerim sva se najprej spoznala, je bil kar nekaj časa z direktorjem hotela in med pogovorom sta po malem Napaka uradnika vas lahko postara za 100 let da Maksa Ipavca v Naklem, odšli v Lož, nastopili v Sodražici in na Škofljici, dvakrat odigrali v Ribnici in pustili odprte termine tudi za mesec april. Predstava v centru Ideal ni bila razprodana, vendar si po smehu in bučnem aplavzu upamo trditi, da se je vsak gledalec zabaval na svoj način. Mogoče s tem, da je ocenjeval igro igralcev, mogoče tudi z besedilom, zagotovo pa z mimiko in gestami igralcev, ki so bile tako raznovrstne in pisane, da si bil ves čas zaposlen z opazovanjem novosti na odru. Večer pa ni bil poseben le zaradi igre, smeha, zabave. Nini Fink je namreč vodja Ol JSKD Jože Lampe podelil priznanje za deset let delovanja na gledališkem področju. Igralci VETD Hrovača so se strinjali, da je to že prava doba, in so ponosni, da imajo prav v svojem krogu tako požrtvovalne ljudi, ki vztrajajo v svoji dejavnosti tako dolgo. Prijateljico so soigralci nagradili z aplavzom in ji v zaodrju čestitali iz vsega srca. Veselje se je kazalo v njenih očeh. Upamo, da bo soigralcem prišepnila še kakšen nasvet in jih predvsem bodrila, da vztrajajo in še naprej nasmejejo to pusto Ribnico. Nina, v imenu VETD Hrovača še enkrat čestitke in le tako naprej! V prihodnjih nekaj letih lahko priznanje pričakujeta tudi Gregor Tekavec in Urška Duščak, ki je tudi avtorica predstave Uvožena roba. Res se dobra roba rojeva na hrovaških tleh, zelo smo ponosni. Maruša Prelesnik Foto Barbara Prelesnik Kojek pogled obračala proti meni. Kmalu se je pojavila prikupna mlada dama v polarni narodni noši. V rokah je nosila lepo dekorirano steklenico in vrtnico z velikim rdečim cvetom. V črni obleki, beli srajci in kravati se ji je pridružil še direktor hotela in vse zbrane pozdravil. Dejal je, da SZ postaja odprta dežela za tujce, kar dokazuje mednarodna udeležba v hotelu ter še posebej omenil obiske športnikov na olimpijskih igrah, ki so bile leto poprej. Nato pa dodal, daje hotelu še v posebno čast, ker danes gosti potnika iz Jugoslavije, iz republike Slovenije, ki je dočakal 150 let. Gosti so se začeli spogledovati in iskati z očmi, kdo bi bil ta stopetdesetletnik. Direktor je dejal, da je malo ljudi na svetu, ki bi dočakali starost več kot 100 let, in da imajo oni tudi nekaj ljudi z visoko starostjo za Uralom. Povabil me je, da stopim k njemu, me stisnil k sebi in mi čestital za mojo visoko starost. Izročil mi je steklenico gruzijskega konjaka, ki ima več kot 200-letno tradicijo, dama pa mi je dala rdečo vrtnico in pripela značko hotela Leningrad, ki je bila narejena v znamenju olimpijskih iger. Ob tem dogodku se pri mojih petdesetih letih nisem počutil prav nič starega. Nasprotno, dobival sem občutke mladih let. Obdan sem bil s srečo in zadovoljstvom, ki sta odtehtala strah ob srečanju z letališkimi uradniki. ...Ko sem se po desetdnevnem potovanju po SZ srečno vrnil domov, sem šel na občino, da mi v potni list vpišejo pravilno letnico mojega rojstva. Uslužbenki sem na pol v šali rekel, da se ne piše zastonj Raztresen. Na kratko sem ji povedal, kaj vse sem doživljal na potovanju po SZ na račun napačno vpisane rojstne letnice v potni list....Popravljen potni list in značko hotela Leningrad še danes hranim, da mi ostane v trajen spomin. (Op. ured.: Skrajšana verzija pripovedi Staneta Lavriča iz Grčaric, ki je zapisana na treh listih. Morda bo kdaj objavljena tudi v kaki knjigi...) .iBŠETO MESTO RIBNICA LETA 3000 Ste kdaj razmišljali, kako bo, ko nas več ne bo? Mladi so, in tu sta dve razmišljanji, ki segata globoko v domišljijo....Ali pa bo morda le kdaj zapisana beseda meso postala? I S’onöno je nastopilo dolgo pričakovano tretje tisočletje, torej leto 3000. Najnižja hiša v Ribnici ima štirideset nadstropij. Hiše so grajene iz posebnih materialov, ki so zdravju prijazni. Takim hišam so v letu 2000 rekli stolpnice. Dvigalo deluje (izključno) na sončno energijo. Javni prevoz se odvija večinoma po zraku. Vsaka družina ima vsaj en helikopter. Avtomobilov je zelo malo, namesto na bencin vozijo na sončno energijo. V službo se ljudje vozijo približno 1000 km daleč, kar je približno pol ure s hitrejšim letalom. Dopust ljudje vse pogosteje preživljajo na planetu Marsu. Povprečna življenjska doba je 130 let. Ljudje so tako zaposleni, da nimajo časa za kuhanje, raje kupujejo posebne tablete, ki nadomeščajo hrano. Petkrat na dan vzamejo tri tablete in so siti. Gozdov skoraj ni več. Skoraj vsa drevesa po Mali in Veliki gori so podrta, saj so ljudje tam zgradili stanovanjske in poslovne objekte. Kjer je leta 2000 stal del Ribniškega gradu, stoji vesoljska postaja, ki raziskuje življenje na Jupitru. Namesto reke Bistrice sredi Ribnice poteka predor hitre podzemne železnice do Pariza. Ko berem knjigo Ribnica skozi stoletja, si sploh ne morem predstavljati, kako so živeli pred 1000 leti, leta 2000. Jan Košir, 4.c, OŠ Dr. F. Prešeren ^^Nibnica bo leta 3000 pod vodo. Daleč naokoli se bo razprostiralo širno jezero. Najprej bo leta 2400 nastopila ledena doba. Ribnica bo s svojimi prebivalci ostala zamrznjeno mesto, vse do leta 2900. Takrat se bo znova prikazalo sonce, ter stopilo led. Vsa Ribnica bo poplavljena. Toda Ribničani se bodo temu prilagodili. Živeli bodo po vodo. Zrasle jim bodo škrge, imeli bodo velika stopala in kožo med prsti. Ljudje bodo veliki samo dober meter. Še vedno bodo živeli v svojih hišah in uživali v podvodnem kraljestvu. Jedli bodo zdravo morsko hrano. Ribe, školjke, solata - vse to bodo dobili v vodi. Namesto avtomobilov bodo imeli plavuti in z njimi bodo plavali z veliko hitrostjo. Pozimi, ko bo mrzlo, si bodo naredili obleke iz morske trave in drugih rastlin. Otroci bodo uživali v raznih igrah v svoji vodni igralnici. Nikjer ne bo nobenega prahu, zrak bo kristalno čist, ljudje pa bodo zdravi. Vsak večer se bodo odšli skupaj zabavat ter bodo vsi sproščeni in brez obveznosti. Živeli bodo skromno, vendar veselo življenje. Med njimi ne bo nevoščljivosti in prerekanja. Njihovo življenje bo zelo drugačno od današnjega. Vedno bodo veseli in nikoli v skrbeh, prirejali bodo razne zabave. To bo mesto velikodušnih ljudi. Tako si jaz predstavljam leto 3000. Tamara in Jan sta razmišljala o podobi Ribnice leta 3000 Tamara Lovšin, OŠ DR. F. Prešeren .Rešeto Tuševa dobrodelna akcija ZA BOUŠO PISMENOST PODARILI MODERNA RAČUNALNIKA Knjižnica ima po zaslugi dobrodelnega projekta Engrotuša dodatna računalnika Ribniška knjižnica si že od lanske razširitve želi, da v skladu s sodobnimi zahtevami poskrbi tudi za računalniško opismenjevanje obiskovalcev in od dneva žena letos sta tem na voljo še dva dodatna računalnika. Družba Engrotuš je preko razpisa, na katerega se je med 20 knjižnicami javila tudi ribniška, izbrala 10 knjižnic, in jih opremila s t.i. Tuševim bistrim kotičkom. To je dobrodelni projekt omenjene družbe, njegov cilj pa naj bi bil dvigovanje bralne kulture in računalniške pismenosti najmlajših, zdaj tudi ribniških otrok, ki so 8. marca oplemenitili dar s svojim kulturnim programom, kjer smo se zabavali tudi ob domišljijskih spisih nadobudnih avtorjev, ki so poskušali pred- župan Alojz Marn, ki upa, da bo kotiček pomagal pri seznanjanju z delom na raču- Vesna Horžen, direktor Engrotuša in župan videti podobo kraja v letu 3000. Naša knjižnica je s tem napravila še en manjši korak k cilju, da postane kulturno, informacijsko in izobraževalno središče, je dejal Računalniško opismenjevanje bo sedaj na razpolago tudi socialno šibkim nalniku tudi socialno šibkim šolarjem, ki morda nimajo toliko možnosti za nakup moderne računalniške opreme. Direktorica Mikove hiše Vesna Horžen meni, da tak projekt kaže na "velik posluh in razumevanje potreb prebivalstva" in morda bo k podobnemu dejanju spodbudil še kakšno družbo ali podjetnika. Engrotuš, ki to akcijo vodi že drugo leto, za dobrodelne namene letno podari od 80 do 100 mio SIT, je dejal njegov direktor Aleksander Svetelšek, ki je dan poskušal izkoristiti tudi za pogovore okrog morebitnega odkupa zemljišča ali objekta za izgradnjo trgovskega centra Tuš. Medtem ko je Spar za dobrodošlico občini podaril 1 mio SIT, je TUŠ poskušal svojo dobro voljo pokazati z novim darom, toda za zdaj mu Občina še ni ponudila kake primerne lokacije. Tekst in foto A. Pahulje OBVESTILO ZA UPOKOJENCE Društvo upokojencev Ribnica obvešča člane, da bo 16. aprila organiziralo izlet na Primorsko. Pot nas bo vodila od Sečovelj do Kopra, ogledali pa si bomo soline, kaktuse, pražarno in pivovarno. Odhod bo ob 7. uri. Prijave sprejemamo natel.št. DU Ribnica 8361 277 ali pri ge. Keržan, 8361 291. čl OC1 VOJLTM/lk CMC ZMrMl^JLn Plavalci dosegali svoje osebne rekorde Z DVEMA MEDALJAMA DLESTEL Pri testiranju so Pavlina umestili med neplavalce, po treh letih pa med najboljšimi v svojih kategoriji Kljub slovenskemu imenu sušeč za ribniške plavalce marec ni bil sušen mesec. Plavalci so se udeležili prvenstva Slovenije za dečke (letnik 91/92) v Kranju. Za PK Inles Ribnica so nastopili: David Kovač, Mihael Dvorščak, Kristjan Obranovič, Blaž Oražem in Nik Zobec. Nik se je na 50 m hrbtno uvrstil v finale in dosegel odlično 7. mesto. Na 100 m hrbtno pa je bil 10. Po trenerjevih besedah bi bila v finalu tudi Mihael in Blaž, vendar sta bila tik pred prvenstvom bolna. Mlajši dečki (letnik 93 in mlajši) in mlajše deklice (letnik 95 in mlajše) so se vrnili s Prvenstva Slovenije za mlajše dečke in deklice, ki je potekalo v Kranju 12. in 13. marca, z dvema medaljama. Priplaval si jih je Anže Pavlin, ki blesti v hrbtni tehniki. Osvojil je 2. mesto na 50 m hrbtno in 3. mesto na 100 m hrbtno. Na 200 m hrbtno je osvojil še odlično 5. mesto, na 100 m prosto -kravl pa je bil 11. Prav tako je potrebno pohvaliti tudi ostale tekmovalce PK Ribnica, saj si je med deklicami Lucija Kous priplavala 8. mesto na 200 m prsno, pa tudi ostali so odplavali svoje osebne rekorde in se uvrščali med 20. in 40. mestom Ekipa z državnega prvenstva Poleg Anžeta in Lucije so se prvenstva udeležili še Jan Zajc, Tilen Kočevar, Jan Mate, Jan Košir, Martin Maležič, Juš Weinberger, Patrik Dvorščak, Chad Andoljšek, Lucija Kous, Izabela Andoljšek, Hana Babnik, Maja Guduraš, Veronika Oražem, Katja Žagar, Zala Žagar in Laura Abram. Ekipno so osvojili 11. mesto med 19. nastopajočimi klubi Anže Pavlin in pustili za seboj kar osem klubov, kar je izjemen dosežek za klub, ki obstaja šele pet let. Omenim naj, da so medalje in dobre uvrstitve plod trdega dela, tako plavalcev kot tudi trenerja Dareta. Pokazalo se je, da imamo v letošnji sezoni prvič od obstoja normalne pogoje za treniranje, kar so dokazali odlični rezultati na državnem prvenstvu. Vsi plavalci so odplavali svoje najboljše osebne rezultate. Prejšnja leta so se morali plavalci voziti na treninge v Ljubljano, kar pa seveda onemogoča kvaliteten trening. Tako plavalci kot tudi starši in vodstvo kluba pričakujemo, da bo Občina Ribnica izpolnila svojo obljubo in otrokom omogočila treninge do poletnih prvenstev v domačem bazenu. Kljub doseženim rezultatom plavalci ne spijo na lovorikah, temveč se pripravljajo na nove tekme, v aprilu pa jih čakajo tudi intenzivne spomladanske priprave za nove izzive. Novičke zapisala Karin Kočevar Foto Barbara Mate Od neplavalca do 'zmagovalca' Anže je pričel trenirati spomladi leta 2003, pri 9-ih letih. Po testiranju so ga uvrstili med neplavalce, vendar je hitro napredoval in se leta 2004 priključil treningom prve selekcije. Je učenec OS Dr. Fr. Prešeren Ribnica. V šoli je odličnjak. Med sošolci in plavalci slovi kot navihan najstnik ter kot iskren in pošten deček. Anže, kako si doživljal svoj uspeh na državnem prvenstvu? Pred tekmo sem imel kar veliko tremo, čeprav je bilo to že moje drugo državno prvenstvo. Najprej sem nastopil na 50 m hrbtno in za dve sekundi izboljšal svoj najboljši čas ter dosegel 2. mesto. Led je bil tako prebit, zato sem imel pri vseh nadaljnjih nastopih manj treme, čeprav se je nisem znebil vse do konca. Uspel sem tudi na 100 m hrbtno s 3. mestom in dosegel svoj osebni in klubski rekord. Plaval sem tudi 50 in 100 m prosto ter 200 m hrbtno, kjer sem se uvrstil med prvih pet, le pri 50 m prosto med prvih 10. 1 So tvoji plavalni načrti zdaj še bolj jasni? Vsekakor bom še naprej treniral plavanje, moj cilj pa je uvrstitev v mladinsko in kadetsko reprezentanco. Prav tako bi želel čim dlje trenirati pod vodstvom prof. Darka Petkoviča, ki je po mojem mnenju najboljši trener na svetu, in bi hotel z njim osvojiti vse, kar se v plavanju lahko. Ostal bom pri hrbtnem in prostem stilu, ker mi najbolj ustrezata. Poizkusil bom napredovati tudi v disciplini 100 m mešano, vendar imam še nekaj težav pri stilu delfin. Upam, da bom s svojim uspehom spodbudil tudi ostale klubske prijatelje, da bodo še bolj zavzeti za treninge in bomo skupaj posegali po najvišjih mestih. . it 3 5 E F') Nov športni uspeh MI S CO EXTREME V 1. LIGO MALEGA NOGOMETA Športno društvo Mi & Co Extreme je doseglo neverjeten uspeh. Po enem letu igranja v 2. ligi državnega prvenstva v malem nogometu se z osvojenim prvim mestom med ekipami 2. lige zahod že selijo v 1. ligo. "Športno društvo Mi & Co Extrem je bilo ustanovljeno leta 2001, s sedežem na Opekarski cesti v Ribnici. Zagnanci smo ga ustanovili z namenom še bolj poživiti mali nogomet, zbrati najboljše nogometaše malega nogometa tod okoli in dvigniti ta šport na kar se da visoko raven,"'\e dejal predsednik društva Boštjan Mihelič. Že pred tem letom so sestavljali ekipo, toda bolj resno so cilje zastavili, ko se je iz Ljubljane v Ribnico preselil izkušen nogometaš Robert Turkovič, ki že vrsto let igra mali nogomet, v sezoni 1996/ 1997 pa je s takratno svojo ekipo postal tudi državni prvak. Turkovič je postal vodja ekipe, njihov kapetan in tudi vratar. V moštvu igrajo sami domači fantje, šele zadnje tri tekme so povabili v svoje vrste tudi druge, zunanje igralce. "Ni nepomembno tudi to, da so Mitja Mihelič ter Miha in Jani Čampa prišli iz svojih ekip k nam, ko še sploh ni bilo prave ekipe. A so zaupali naši viziji in se nam pridružili, "je pripovedoval predsednik Mihelič in nadaljeval, da so okostje ekipe sestavili že na medobčinski ligi leta 2004, v kateri so igrali od spomladi do jeseni. Tako dobro postavljen tim je v sezoni 2004/ 2005 z jesenjo začel tekmovati v 2. ligi državnega prvenstva. "V ligo smo šli z ambicijami, da pridemo v vrh, torej v Po osvojitvi prvega mesta v drugi ligi zahod so skupaj s prvouvrščeno ekipo vzhodnega dela imeli v Ljubljani slavnostno podelitev in sprejem v 1. ligo državnega prvenstva. Ob pokalu najboljšega v 2. ligi zahod so prejeli še pokal za najbolj športno moštvo, ki je kot edino do sedaj končalo sezono z nič kazenskimi točkami. "Povedati je treba, da so vsi igralci in akterji te zgodbe volun-terji in ne dobijo kakšne plače, pa tudi kakšnih pogodb seveda niso podpisali. To so ljubitelji nogometa, pravi zagnanci, nekateri tudi perspektivni. Po koncu sezone so fantje tudi spoznali, kaj Ekipa skupaj z navijači 1. ligo državnega prvenstva, "je razlagal vodja teh fantov in kapetan Turkovič. Odigrali so 12 tekem, polovico v gosteh, polovico doma, kjer se je v Športnem centru Ribnica nabiralo čedalje več gledalcev in tudi navijačev. Zadnja tekma v Novi Gorici pa je bila tudi že pravi navijaški ribniški spektakel, saj so se navijači že organizirali ter se skupaj z igralci na prizorišče pripeljali z avtobusom in raznimi navijaškimi pripomočki. Predsednik društva Boštjan Mihelič ter vodja ekipe, kapetan in vratar Robert Turkovič res hočemo vsi skupaj in da se je potrebno temu posvetiti. Pa tudi zaupanje med nami vsemi je zraslo,"\e dejal Mihelič. Poudaril je še, da gredo v prvo ligo z ambicijami poseči po prvih mestih, čeprav je velika kakovostna razlika med 2. in 1. ligo. Povečali pa bodo tudi obseg treningov, ki potekajo v ribniški dvorani Športnega centra. Za naslednjo sezono bodo dobili še dve okrepitvi, in sicer dva nogometaša, od katerih eden trenutno igra veliki nogomet v Avstriji, drugi pa ravno tako veliki nogomet pri NK Svoboda Ljubljana. V 1. ligi DP igra 10 ekip, ki bodo v sezoni 2005/ 2006 odigrale 18 tekem (dvokrožni sistem), na koncu pa sledi še 'play off. Tako se v Športnem centru Ribnica za vse gledalce in navijače obeta pestra naslednja sezona, začenši z jesenjo, ko bodo na sporedu prve tekme. Za lansko sezono je društvo samo zbralo denar, toda v letošnjem letu bodo morali zbrati okoli 5 milijonov tolarjev. Javili se bodo na ribniški občinski razpis in se sredstev zaradi uspehov tudi nadejajo. Pa tudi občina Sodražica naj bi menda pomagala s sredstvi. "Na koncu bi se radi vsem, ki so nam pomagali, predvsem pa našim navijačem in fizioterapevtki Marjeti Andoljšek, še zahvalili,"n\ kapetan Turkovič pozabil tudi na nepogrešljive ljudi na poti uspeha. Zdenka Mihelič Foto Arhiv društva .Reš ero 'Ne hodite za videzom; lahko vas prevara. Ne hodite za bogastvom; lahko izgine. Hodite za tistim, ki vas radosti, ker je potreben samo en nasmeh, da vam polepša slab dan.' Želim vam čimveč lepih dni in trenutkov v naravi. Morda tudi skupaj s PD Ribnica. MAREC Datum: Kam: Izhodišče: Zahtevnost: Trajanje: Vodja pohoda: SOBOTA, 26. 3. 2005 v JELENOV ŽLEB (980 m)-12. tradicionalni pohod Rakitnica, odhod ob 8. uri LAHKA 6 ur Gregor Češarek APRIL Datum: Kam: Izhodišče: Zahtevnost: Trajanje: Vodja pohoda: SOBOTA, 9. 4. 2005 na KRAŠKI ROB Hrastovlje LAHKA 7 ur Zdenka Mihelič Datum: Kam: Pot: Zahtevnost: Trajanje: Vodja pohoda: SOBOTA, 23. 4. 2005 na POHOD PO RIBNIŠKI PLANINSKI POTI (II. del) Travna gora - ....- Grčarice LAHKA 9 ur Martin Žuk Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). OBČNI ZBOR PD RIBNICA Planinsko društvo Ribnica je imelo 11. marca v Gasilnem domu v Dolenjih Lazih svoj redni, že 26. letni občni zbor. Prisotnih je bilo 33 članov PD in gost, podpredsednik Meddruštvenega območja planinskih društev Ljubljana Zvone Šere. Po izvolitvi delovnih organov občnega zbora je vodstvo društva podalo vsa poročila, najprej seveda predsednik PD Ribnica Stane Babič. Veliko je bilo narejenega za samo delovanje društva, za proslavitev njegove 25-letnice. Z veseljem je bilo sprejeto tudi dejstvo, da se je povečalo članstvo (107) in tudi število dežurnih pri Planinski koči pri Sv. Ani na Mali gori. Veliko skrb PD Ribnica posveča vzgoji in izobraževanju članov - tako mladih, najmlajših in starejših kot tudi mentorjev planinskih skupin, novih vodnikov in markacistov. Tako sta se lansko leta dva vodnika izšolala še za zahtevne in zelo zahtevne poti, v začetku letošnjega leta pa sta že dva opravila tečaj in izpite za vodnika PZS za lahke snežne ture, dva člana PD pa sta začela z osnovnim izobraževanjem za vodnika PZS. Nadaljevanje na strani 30 :1 :*g*eeeEeeei:^eeee č"3 Z1W IVI JLITL 1IXIJLML 0«Z1S Nadaljevanje s strani 29 V društvenih prostorih, kjer se planinci radi zbirajo ob torkih zvečer, se ob četrtkih izobražujejo najmlajši v planinskem krožku (25 - 30), ki so se lani podali na čudovit mladinski planinski eko tabor k Sv. Ani. Markacisti so v minulem letu opravili več delovnih akcij, izvedli razna čiščenja in popravila Ribniške planinske poti. V društvu so znotraj vodniškega odseka pripravili tudi veliko planinskih pohodov, kar 22 (od planiranih 24), ki so bili tudi varno in uspešno izvedeni. Od tega jih Upravni odbor društva je bilo kar 8 na vrhove nad 2000 metrov, eden tudi v tujini. Na vseh pohodih sta bila skupaj 402 pohodnika; kar je bilo v povprečju več kot 18 na izvedeni pohod. Zares pohvalna številka. Pri vsem delu v društvu je sodelovalo veliko število planincev in zagnanih ljudi, ki so svoje delo opravljali prostovoljno, predvsem pa s srcem. Potrjena je bila tudi višina planinske članarine za leto 2005, blagajničarka Lilijana Tisovec in nov sedež društva. To je Škrabčev trg 5, tam, kjer je PD Ribnica predlani januarja uradno odprlo svoje prostore. Planov za leto 2005 je ogromno, predvsem pa je poudarek v nadaljevanju zadanih načrtov v zvezi s pohodi, kočo, delovanjem društva, pri izobraževanju mladih, najmlajših in starejših, ter vodnikov, mentorjev in markacistov, dobro gostiti bilateralno srečanje s Tržačani (21.5., Sv. Ahac, Županova jama itd.), izpeljati 35. Tabor MDO PD Ljubljana pri Sv. Ani (28.5.2005), skupaj s PD Kočevje se podati na skupen pohod na Samarske in Bele stene ter čim več mladim polepšati julijske počitniške dni na mladinskem planinskem eko taboru v Kamniški Bistrici, pa seveda medse povabiti čimveč ljudi dobre volje ter jih navdušiti za čar planinstva in narave! Tekst in foto Zdenka Mihelič Ljubitelji konj z Velikih Poljan vabijo na 2. srečanje in blagoslov konj, ki bo pri sv. Juriju na Starem gradu nad Ortnekom v nedeljo, 24. aprila ob 13.30. Program: Zbor konjenikov ob 13. uri pod gradom na Marofu, sprevod na Stari grad, pozdrav konjenikov, blagoslov konj in družabno srečanje. Pričakujemo vas! Nočna tekma pri Sv. Frančišku "RIBNIŠKI" SKAKALNI ŠPORT MAGNET ZA OBISKOVALCE V marcu so se v mejah bivše ribniške občine kar nizali smučarski skoki in privabili množice obiskovalcev in tekmovalcev Kar od sredine vasi do Jurjeviče so bili parkirani avtomobili na dan, ko so bili napovedani skoki pri Sv. Frančišku in množica, ki jo je prišlek našel ob vznožju 40-metrske skakalnice, je bila res velika. Ljudje so si 5. marca ob 17. uri prav načrtno vzeli čas, da si ogledajo priljubljeno nočno tekmo. Za razliko od lani tokrat ni bilo napovedanih mažoret in pihalne godbe. Bolezen in dopusti so razredčili njihove vrste, tako da so si obiskovalci lahko dušo pripeli ob šanku, telo pa se je pri izjemno nizkih temperaturah hitro ohladilo. Mnogi tako zavoljo mraza niso počakali konca, saj je bilo na zaletu napovedanih kar 63 tekmovalcev; lani so jih sprejeli le 70 zaradi navala. Skakalnica, ki praznuje 50 let obstoja, tudi tokrat ni videla rekorda skakalnice, ki ga je leta 1999 pri 45 - ih metrih postavil Goran Januš, pa tudi kakšnih bolj uveljavljenih skakalcev ni bilo, ker je bila tekma še sredi njihove sezone. Manjkal je tudi kandidat za mladinsko reprezentanco Primož Kožar, sin vodje tekmovanja, ki je bil ravno na pripravah na Poljskem. A to čara nočni tekmi, ko so bile za skakanje izredno ugodne razmere, nikakor ni moglo odvzeti. Videli smo najdaljši skok 39 metrov ponosnega skakalca Luke Brnota. Prisotni so bili skakalci iz klubov Račna, Ilirije in Triglava ter seveda iz cele Ribniške doline. Lahko so se preizkusili v sedmih kategorijah, prirejeni pa so jim bili trije naleti. Kritična točka je bila pri 40 metrih. Nastopilo pa je tudi eno dekle. Na 10-metrski skakalnici smo videli tudi tri nadobudne, do 5 let stare pogumneže, medtem ko so se na malo višjem naletu nekateri mladi pritoževali, ker bi se veliko raje preizkusili kar na najvišjem odskočnem mestu. Toliko poguma človek redko vidi na enem mestu in prav vsakega skakalca je množica z zanimanjem in odobravanjem sprejela, saj bi večina gledalcev ne skakala, pa če bi ji takoj podarili celo Ribnico, kot je resno tudi zase pripomnil starejši gospod. Videli smo tudi kak padec, a ne tako hudega kot pet dni poprej, ko je 15-letnik iz Jurjeviče hotel smučati po skakalnici in si je s padcem poškodoval glavo. Skakalni klub Sv. Frančišek, ki je v ustanavljanju, si je za organizacijo prizadeval kar 10 dni, okrog nje pa se je trudilo 30 ljudi, članov ali pa ljubiteljev skokov iz Ribnice, Sodražice, Sajevca, Loškega Potoka in Kočevja. Še pred snegom so člani uredili skakalnico in njeno vznožje do te mere, da so bili na njihovo delo ponosni kar vsi. Nekateri so komentirali, da se njihova organizacija lahko meri s planiško, drugi pa so bili toliko ganjeni zaradi njihove prizadevnosti, da se jim je kar oko zarosilo. Mnogim, ki so že leta priča temu odmevnemu športnemu dogodku, zato nikakor ne gre v račun, da bi občinska inšpekcija zavoljo Kritična točka 40 m tokratni bila presežena, je pa L. Brnot dosegel največjo daljavo dneva - 39 m. ostrih evropskih okoljevarstvenih uredb lahko zaprla zdajšnje naletišče, ker je v bližini rezervoarja za vodo. Inšpektorica je že predlagala, da se skakalnica premakne na drugo lokacijo, toda v zadnjih treh letih je klub toliko vložil vanjo, da bi ta rešitev bržkone uničila dobro voljo vseh, ki so skakalnici podarili nešteto Tekmovalci so skakali na treh skakalnicah Eden najmlajših udeležencev, 5-letnik J. Lovšin Skoki so priljubljena športna disciplina v Dolini 30 Keše d prostovoljnih ur, meni Brane Kožar, vodja tekmovanja. "Želimo urediti še dva naleta, enega celo obleči v plastiko, ki bi jo dobili z 90-metrske skakalnice v Loškem Potoku. Tja so včasih prihajali celo državni reprezentanti in množica 2000 obiskovalcev, potem pa je imela skakalnica ravno tako težave, ker je bila preblizu ceste. Probleme glede legalizacije ima tudi smučišče v Izverju, pa vendar so bili med 5. in 13. marcem izvedeni skoki tako v Sajevcu kot Loškem Potoku in Sodražici. SK Sv. Frančišek je letošnjo tekmo še izvedel, čeprav je članom pošla volja, ko so slišali, da namerava Občina skakalnico zapreti, je dejal Kožar. Toda načrti so tako veliki, je dodal, ker bi klub rad vzel v najem občinsko zemljo, na kateri skakalnica stoji, za njeno širitev pa so bližnji lastniki pripravljeni dati celo svojo zemljo. Tekst in foto A. Pahulje Rezultati: Veterani nad 35 let - velika skakalnica 40 m 1. Gorazd Šilc, Sajevec; 30.5 m Člani od 18 do 35 let, alpske smuči - velika skakalnica 40 m 1. Jure Hribšek, Žlebič; 32.5 m Člani od 18 do 35 let, skakalne smuči - velika skakalnica 40 m 1. Aleš Janež, SSK Ilirija; 37 m Mladinci od 13 do 17 let, alpske smuči -mala skakalnica 15 m 1. Gregor Janež, Loški Potok; 20 m Mladinci od 13 do 17 let, skakalne smuči -velika skakalnica 40 m 1. Luka Brnot, SSK Ilirija; 39 m Pionirji do 12 let - mala skakalnica 15 m 1. Mark Bahovec, SSK Račna; 20.50 m Naslednja številka Rešeta izide 29. aprila. Gradivo oddajte do 15. aprila. Turistično športno društvo Grič je ob sodelovanju ribniških skakalcev pri izteku skakalnice Sv. Frančišek 12. marca pripravilo vsakoletni tek na smučeh. Letos je zaradi slabših vremenskih razmer privabil tek okrog 50 tekmovalcev v ženski in moški konkurenci. Pokrovitelj ribniških tekov je Občina Ribnica, tako si je prireditev ogledal tudi župan Alojz Marn in skupaj s predsednikom TSD Grič Nandetom Šilcem podelil medalje najboljšim. Posebno priznanje za udeležbo je prejel najstarejši tekmovalec, 71 - letni Anton Prelesnik iz Kočevja, znani inž. gozdarstva, okoljevarstvenik in strasten tekač na smučeh, ki je v klasični tehniki premagal 12 - kilometrsko progo. Tekmovanje je potekalo na 5 - in 10 - kilometrski razdalji po Ribniški dolini med Sajevcem, Jurjevico, Ribnic.o Brežami in Gričem, s startom in ciljem v podnožju lepo prenovljene skakalnice. Ob ugodnih snežnih razmerah je bilo možno izpeljati tekmo prvič po petih letih po dolinski varianti. Sprememba lokacije iz vasi Dane v dolino je z ureditvijo prog omogočila tudi širšemu krogu občanov zdravo in poceni rekreacijo na kvalitetno pripravljenih in manj zahtevnih progah. Že s samo pripravo na tekmo smo želeli občanom omogočiti gibanje in približati tek čim širšemu krogu ljudi. V desetih dneh smo tako lahko spremljali in ugotavljali interes in pripadnost teku na smučeh, enemu najbolj vsestranskih športov za zdrav način življenja velikega števila občanov. S tem je teptalec za sneg, ki je bil nabavljen s sredstvi občine, njegovo vzdrževanje pa sloni na ramah in delu nekaj posameznikov, znova upravičil svoj namen. Priprava prog v Danah in v dolini ter vsakoletna organizacija teka počasi, a vztrajno privablja na smuči mlade in starejše sprehajalce na smučeh. Vabimo jih, da prihodnje leto zberejo pogum in voljo za udeležbo na 5. jubilejnem teku. Razvijamo tudi boljšo kulturo uporabe tekaških prog, ki niso namenjene sprehajalcem brez smuči in psom ter motornim sanem. Ob ugodnih snežnih pogojih in organizaciji priprave prog v dogovoru med lastnikom teptalca - občino - in organizatorji smučanja v Ribnici ter osveščanjem občanov bo možno zadostiti interesom vseh, ki si želijo zimskega gibanja v naravi. Tek so poleg desetine članov TŠD in smučarskih skakalcev, ki so odstopili objekte pod skakalnico, omogočili tudi sponzorji, TRIM SPORT, OBIS, Šilc Trade , JUB in SLS Ribnica. Vsem se za sodelovanje in prispevek zahvaljujemo. Ves izkupiček prireditve je namenjen za stroške vzdrževanju teptalnega stroja. Tekst in foto Benjamin Henigman Sajevec 2005 V kategoriji moških veteranov, starih nad 50 let je na 5 km progi zmagal Franc Sterle iz ŠD Nanos, Podnanos, na 12 km pa Rado Ponikvar iz SK Kovinoplastike. V kategoriji moških članov je na 5 km zmago odnesel Janez Žurga, TŠD Olimpija, na 12 km pa Metod Močnik iz ŠD Nanos, Podnanos. V mladinski kategoriji, kjer starost fantov ni smela presegati 18 let, se je zmage veselil Blaž Kraševec, TŠD Olimpija, na 12 km pa Nejc Kordiš, ŠD Nadlesk. Med ženskami je na 5 km slavila Urška Kandare, na 12 km pa Hani Ivančič, ŠRD Snežnik. "•Ni.-. 'ir*'r "-#W'