GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE CENT v Šopek Za prvi maj natrgaj cvetja in zberi ga v šopek rdeč, ki bo obujal ti spomine na preminula mladoleija. To cvetje vzklilo je iz src ljubečih in se razcvetlo je povsod, kjer delovnih ljudi odmeva glas še po svobodi hrepenečih. Foto — Poide Ahtik cvetja Pri nas to cvetje cvete v izobilju, ker dan svobodni svetlo nam žari — in naša širna polja vsa cvete j o, ljudem v radost, a v strah nasilju. Zato naberi mnogo tega cvetja junakom padlim in domovini v čast in v srečo vsem ljudem sveta, ki iščejo si mirnega zavetja. E. J. fica&tčlc dela 1. maj. praznujemo letos v znamenju 20. obletnice nate ¿¡whlce cevolud{e ponosni na dosežene delovne uspehe ter utrjeno delavsko in družbeno upravljanje. V zavesti naše velike preteklosti, odločnih in jasnih pogledov v našo bodočnost vse za dobrobit naših delovnih ljudi in naše socialistične skupnosti praznujmo naš vem tuaanik! Vsem članom kolektiva čestitajo in izražajo iskrene želje za osebno zadovoljstvo in napredek Delavski svet Upravni odbor Uprava podjetja Izvršni odibor sind. podružnice Komite ZKS Komite LMS Uredništvo »Emajlirca« / Nadaljnji korak k decentralizaciji delavskega samoupravljanja v našem podjetju Naš kolektiv je že močno razvil delavsko samoupravljanje ter je zaradi tega nujno, da napravimo v tej smeri še nadaljnje korake. Kako naj to storimo, je odvisno predvsem od specifičnih pogojev v podjetju, ki jih narekuje proces proizvodnje in v zvezi s tem ekonomska podlaga določenega dela tega procesa. S tem nastaja pereče vprašanje postopnega uvajanja ekonomskih enot v podjetju, ki naj bi jih po dosedanji razdelitvi bilo 8. Od teh predvidenih ekonomskih enot ena — radiatorsiki oddelek — že uspešno deluje. Druge pa so v pripravi, da se postopoma uvedejo. Potrebno je postopno uvajanje brez nepotrebnih prčnagljenj, ker bi sicer to ne bilo v korist poslovanju podjetja. Ekonomska enota je poleg drugih čiiniteljev temeljna podlaga za decentralizacijo delavskega samoupravljanja ter se zaradi tega moramo seznaniti z njenim ekonomskim in družbenim Obeležjem. Ekonomska enota je samostojna organizacijska enota, ki mora biti sposobna, da organizira in vodi v svojem območju proizvodni in poslovni proces dela, da planira delo in nadzira izvrševanje nalog v svojem delokrogu, kakor tudi da smotrno gospodari s pripadajočimi sredstvi. Glede na to se morajo vsikladiti tudi medsebojni od- Delavci naj zlasti odločajo neposredno v tistih zadevah, v katerih je uspešna izvedba odvisna od njih samih in ker ta vpliva tudi na deiitev osebnih dohodkov. Po dosedanji praksi v delavskem samoupravljanju je o tem odločal delavski svet, delavci pa so pri tem sodelovali samo posredno. Razvoj delavskega samoupravljanja prav tako v našem podjetju sedaj že zahteva, da gremo naprej, da izvedemo decentralizacijo delavskega samoupravljanja, prenos delovnega delokroga od delavskega sveta na obratne delavske svete po ekonomskih enotah. Na ta način se bo omogočilo odločanje neposredno proizvajalcem kar pomeni, da moramo poleg predstavniških organov delavskega samoupravljanja razviti še druge različne oblike neposrednega upravljanja v manjših delovnih enotah. Po vsem tem je «razvidno, da ne moremo težiti zgolj za ustanavljanjem obratnih delavskih svetov kjer koli, marveč, da to storimo lahko le tam, kjer za to obstajajo ekonomski pogoji, to se pravi, da so ekonomske enote v okviru, kjer lahko člani te enote samostojno odločajo o gospodarskih vprašanjih in drugih zadevah svoje enote. Vzemimo kot primer izdelovalnico jeklenih kotlov in emajlirnico. Piri teh dveh se močno razlikuje narava dela in tudi število zaposlenih je ki ocenjuje njeno delo. Svet proizvajalcev bi nadalje odločal o nagrajevanju po učinku dela v ekonomski enoti ter redu in disciplini, za kar se zopet lahko izvolijo posebne komisije. O teh in drugih važnih vprašanjih bi na ta način neposredno odločali vsi člani ekonomske enote. Drugi način, ki je enako demokratičen in bi zajemal vse delavstvo ekonomske enote pri odločanju, je pa la, da naj se ustanove n. pr. v emajlirnici »sveti proizvajalcev«, ki jih ustanavljajo zase delavci emajlirnice, lužilnice, dekor oddelka, varilnice ročajev in topilnice. Vsi ti sveti vsak zase naj bi imeli določene pravice in dolžnosti, vendar bi bil v tem primeru v tej ekonomski enoti izvoljen tudi obratni delavski svet, katerega tunkcija bi bila predvsem v tem, da bi vsklajeval delo svetov proizvajalcev, dajal smernice in urejal razmerja za delo med posameznimi delovnimi enotami. Uipravni odbor je sicer postavil komisijo, ki naj prouči in najde najboljši način decentralizacije delavskega samoupravljanja, vendar pa je dolžnost vsakega člana kolektiva, da o tem razmišlja in da da svoje predloge bodisi na sestankih množičnih organizacij podjetij ali na sejah delavskega samoupravljanja, lahko pa tudi osebno svojim nadrejenim. E. J. Kako jih ne bi zanimat novi iekoli trak? Foto LT Emajl nosi članov kolektiva ekonomske enote in kolektivne skupnosti podjetja nasploh. Pri tem nastaja več vprašanj, o katerih naj odloča tako posameznik, ki ima svoje pravice in dolžnosti na svojem delovnem mestu, kakor tudi 'delovna skupina, kateri pripada, ter celoten kolektiv ekonomske enote. Vsako delo, ki ga sprejme posameznik v izvršitev, ima svoje specifično ekonomsko obeležje ter je v interesu skupnosti, da je. izvršeno kvalitetno, ekonomično in racionalno. Da pa posameznik to delo tako izvrši, m-ora biti sam močno zainteresiran ter morajo zaradi tega biti jasno opredeljene poleg njegovih dolžnosti tudi njegove pravice, ki ga postavljajo v enakopraven položaj glede odločanja v kolektivu. Smoter in cilj naše socialistične družbe je kolektivno odločanje, ki pa naj raste od posameznika navzgor v oblikovano celoto. Sklepi o gospodarjenju v podjetju morajo biti produkt vsestranske razprave in odločanja članov kolektiva. V sklopu ekonomskih enot so manjše delovne enote, za katere je treba najti najugodnejši način, kako naj delavci neposredno odločajo o gospodarskih poslih, ki jih opravljajo in kateri vplivajo na njihovo udeležbo pri delitvi dohodka. različno. Tako emajlirnica kaikor tudi. izdeloval-nica jeklenih kotlov sta ekonomski enoti zase, glede na proces proizvodnje in prostor pa Se močno razlikujeta. V prvi enoti se zaključuje delo po poslovnih enotah v enem prostoru, v drugi enoti v več različnih prostorih. Tako lahko ustanovimo v izdelovalnici jeklenih kotlov »Svet proizvajalcev«, ki ga sestavljajo vse delovne eno-le, kot so izdelovalci jeklenih kotlov, izdelovalci odpreskov, izdelovalci butan jeklenk in izdelovalci garderobnih omaric. Proces dela teh'posameznih enot je ta, da se v vsaki enoti zaključuje delo v dokončni izdelek. Svetu proizvajalcev, 'ki ima določene naloge, predseduje izvoljeni predsednik, ki sklicuje seje in opravlja-, druge posle, za katere ga svet pooblasti. V tem primeru se izključuje ustanovitev obratnega delavskega sveta, ker je svet proizvajalcev kot organ delavskega samoupravljanja, ki ga sestavljajo vsi delavci te enote, ki imajo določene pravice in dolžnosti. Te pravice naj bi obstajale zlasti v odločanju in sklepanju ter odpovedovanju delovnih razmerij, bodisi da o tem sklepa svet kot celota ali pa da izvoli posebno komisijo, kateri zaupa to funkcijo. Taka komisija poroča o svojem -delu svetu proizvajalcev, Analitska ocena delovnih mest V zvezi z novo organizacijsko shemo podjetja so bila uvedena razna nova delovna meista, za katera je bila napravljena analitska ocena. Analitska ocena teh novih delovnih mest je sprožila mnogo pripomb in tudi pritožb med člani kolektiva, češ da je s tem v mnogih pogledih porušeno pravo razmerje med prejšnjimi delovnimi mesti in novimi delovnimi mesti. Upravni odbor je reševal te pripombe in pritožbe ter popravil odnosno vslkladil nekatere analitske ocene novih delovnih mest in odredil, da se delavcem, zaposlenim na novih delovnih mestih, izplačujejo osebni dohodki po tarifnih postavkah, določenih s to analitsko oceno. Ta rešitev je pa samo začasna. Ker se je pokazalo, da je edino pravilno, da se pregleda vsa dosedanja analitska ocena delovnih mest in odstranijo neskladnosti ter popravijo napake, je bila za izvedbo te naloge postavljena nova analitska komisija. Člani te komisije so biči izvoljeni po posameznih ekonomskih enotah. Ta komisija ima sedaj nalogo, da pregleda vso dosedanjo analitsko oceno delovnih mest ter spravi v sklad vso analitsko oceno, tako da bi bila posamezna delovna mesta med seboj v pravilnem razmerju. Svoj posel mora opraviti komisija do 25. maja 1961. Rezultat dela te. analitske komisije bi potem služil za podlago pri sestavljanju novega pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov. Po novih predpisih delovnega prava in ostalih gospodanskih predpisih, ki so stopili v veljavo z začetkom 'letošnjega leta, se opuščajo dosedanji tarifni pravilniki ter se uvaja nov način nagrajevanja po učinku v gospodarstvu in tudi v javnih službah. Zaradi tega si morajo podjetja napraviti merila, po katerih bodo razdeljevala v bodoče osebni dohodek med posamezne člane kolektiva po njihovem učinku, doseženem pri delu. Podjetja morajo do konca tega.leta napraviti te nove pravilnike o razdeljevanju osebnega dohodka ter morajo v pravilnike vnesti samo merila za razdeljevanje osebnega dohodka. Takšen pravilnik bomo napravili tudi v našem podjetju. Pravilna analitska ocena delovnih mest bo lahko služita predvsem kot podlaga za posamezna delovna mesta pri ugotavljanju pogojev, ki jih morajo izpolnjevati dotični delavci, ki delajo na posameznih delovnih mestih, v podrejeni vrsti bo še analitska ocena služila kot podlaga za razdeljevanje osebnega dohodka po merilih, ki jih bomo postavili v novem pravilniku o osebnih dohodkih. Ekonomske enote Gospodarjenje v podjetju V našem podjetju -so predvidene naslednje ekonomske enote: EKONOMSKA ENOTA 1.: Kovinsko predelovalni obrat II. Prikrojevalnica, vlačilnica, vtiskovalnica odpadkov, oblikovalnica, vtiskovalnica, žarilna peč I., ročajnica, kleparski oddelek, izdeloval-nica kopalnih kadi, oddelek za alu-posodo, lu-žilnica alu-oddelka, brusilnica, skladišče pri-rezov, skladišče surove posode, skladišče ročajev, žarilna peč II. EKONOMSKA ENOTA 2.: Emajlirski obrat Varilni oddelek, Iužilnica emajlirane posode, lužilnica dek6 začela ta nova peč obratovati -s 15. majem Proizvodnja v tej peči bo znatno večja od dosedanjih naših električnih peči. Ra-zen tega bo tudi kvaliteta izdelkov v tej peč ibolj-ša. Samo obratovanje te peči in sicer zlasti že poizkusno obratovanje pa nam bo dalo dragocene izkušnje pri Vise na novo podlago — tudi stroje Foto LT Emaj-1 nadaljnjih nabavah m gradnji drugih peči. Pa še nekaj upamo, da se nam bo s to pečjo tudi uresničilo. S pričetkom obratovanja te nove peči Ob generatorju ... se bo znatno zmanjšala temperatura v emajlir-nici, ker bo vročina od te peči veliko manjša, kot pa od dosedanjih električnih odnosno plinskih peči. To je zlasti važno za poletne mesece, da ne bo več tako hude vročine >v emajlirnici. Borimo se s težavami pri rekonstrukciji in to z notranjimi težavami glede prostora, razporeditve dela, nič manj se pa ne borimo tudi s finančnimi težavami. Sprememba deviznih predpisov in pogojev za uvoz naše opreme, ker je že naročena, je znatno otežkočila našo rekonstrukcijo ter jo podražita. Poiskati bomo morali še dodatna sredstva. Delamo 'le z lastnimi sredstvi, kar nam vliva še večjo zavest in ponos na to, •kar smo že ustvarili in še ustvarjamo. V drugem polletju letošnjega leta se bodo že pokazali prvi uspehi naše rekonstrukcije in sicer tako, da se bo že povečata proizvodnja, izboljšala kvaliteta izdelkov, povečala storilnost, s tem pa povečal tudi dohodek podjetja ter osebni dohodek članov kr ektiva. Zadovoljni smo, da rekonstrukcija 'ki ib temu tedaj le napreduje. Tehnični direktor tov. inž. Rihard Pompe in pred sednik delavskega sveta tov. Stane Dvoršak ob uvedbi tekočega traku Foto LT Emajl <-------------------------------- Uvajanje linijske proizvodnje Uvedba linijske proizvodnje, ali z nam bolj znanim nazivom povedano, tekočih trakov je velike važnosti za tehnični napredek v proizvodnji in za povečanje storilnosti dela na podlagi izboljšanja tehničnih postopkov. Z uvedbo tekočih trakov odpadejo vmesni transporti, ki ovirajo proizvodnjo, odpade vmesni prostor za odlaganje materiala in so medsebojne faze proizvodnje povezane neposredno ena z drugo, s tem pa je ustvarjen strogi delovni red. Tak tekoči trak je bil uveden na svečan način v surovinsko predelovalnem obratu II dne 24. marca 1961 pri Veliki stiskalnici in oblikovalnih strojih. Ob tej priložnosti je imel tehnični direktor inž. Rihard Pompe krajši govor o pomenu uvajanja tekočih trakov, nato pa je predsednik delavskega sveta Stane Dvoršak vključil stroje v pogon in izročil upravljanje uvedenega tekočega itralku ter prisotnim zaželel mnogo uspeha. Nov upravni odbor Izvršni odbor sindikalne podružnice Predsednik: Belak Franc, dekor oddelek Tajnik. Panza Franjo, organizacijski oddelek Člani: Podlinšek Jože iz simd. odb. EE 1 vlačilnica Vidmar Valentin „ „ „ EE 1 •kleparnica Breznik Mirko EE 1 oblikovalnica Zore Rudi „ „ „ EE 2 emajlirnica Podpečan Slava „ >, „ EE 2 emajlirnica Vohar Zinka ,> „ EE 2 emajlirnica Kapun Jožica „ „ E E 2 dekor oddelek Košenina Ivan ,, „ ,, EE 3 izdelov. jeki. kot. Vidmar Anton „ „ „ EE 3 izdelov. jeki. kot. Trstenjak Stjepan „ „ EE 4 pocinkovalnica Škrubej Franc „ „ „ EE 5 radiatorški oddelek Končam Konrad >, „ „ EE 6 topilnica Fojs Ivan „ „ „ EE 7 kovačnica Krempuš Vinko EE 7 mizarska delavnica Gračner Silva „ „ „ EE 8 ■ skladišče got. pos. Videnšek Peter EE 8 skladišče got. pos. Prezelj Gabrijel „ „ „ EE 8 plačni oddelek Čendak Ivan „ „ „ EE 8 analit. plan. odd. Z zakonitimi predpisi je bila podaljšana letos delovna doba delavskih svetov na dve leti. Zaradi tega bodo volitve za člane delavskih svetov šele prihodnje leto. Pač pa morajo vsa podjetja izvoliti nove upravne odbore tudi v letošnjem letu. Glede na to je delavski svet na seji dne, 20. priTa 1961 izvdel volitve novega upravnega odbora. Za člane upravnega odbora so bili izvoljeni: SREČKO JAMNISEK, izvozni oddelek; JOŽE PODLINSEK, surovinski oddelek; STANE VENINSEK, izobraževalni center; SILVA GRAČNER, skladišče gotove poisode; MILAN KAVČIČ, .surovinski oddelek; ANTON VIDMAR, izdeloval, jeklenih kotlov; JOŽE AMON, strojno ključavničarstvo; FRANC CATER, emajl ir niča; SLAVA GOTAR, emajlirnica; FRANC RIBIC, mehanična delavnica; VLADIMIR VEBER, glavni direktor. Namestniki: Anton Marolt, izdelovalnica jeklenih kotlov; Stefan Pratneker, kontrola; Slava Podpečan, emajlirnica; Ivan Grobelnik, priprava dela; Gabrijel Prezelj, plačni oddelek; Mirko Krempuš, skladišče; Anotn Kač, elektroobrat; Adi Košto-maj, mehanična delavnica; Vili Svet, skladišče surovine; Marjan Tratnik, skladišče surovine; Vi-kica Kolenc, emajlirnica. Predsednik upravnega odbora in injegov namestnik bosta izvoljena na prvi seji novega upravnega odbora. Predvideni 7-dnevni postanek v Nigeriji hitro poteka, zlasti še ob izgubi sobotnega popoldneva in nedelje, ko se poslovni ljudje umaknejo iz trgovskega centra Lagosa v svoje domove — imenovane bungalowe — ki leže izključno izven mesta, najčešče na obalah bujno obraslih lagun ali bližnjih otokov. Vsak bungalow je običajno obdan s pestrimi ,vrtovi, 'kjer njihovi najemniki — v pretežni meri Evropejci — goje izbrane tropske rastline ali pa celo zasade majhno gozdno površino, ki jo obdajo s kletko, da bi v njej gojili udomačene divje živali, kot so to opice, papige, kolibrije ter drugo perjad. Seveda ipada vsa nega okrog pospravljanja bungalowa in vrta ■ na črnsko služinčad, ki najde pri tem boren mesečni zaslužek 6 do 8 funtov. Povečini so to črnci — moški mlajših let, ki si s priučitvijo pridobijo kvalfikacijo bodisi pručenega kuharja, sobarice ali hišnega vrtnarja. Za razliko od evropskih razmer potem moški-kuhar skrbi za nabavo hrane in moram reči, da je tako pripravljena hrana zelo okusna in pestra. Pogled v kuhinjo s kuharjem daje videz skrbne gospodinje in tudi reda in čistoče, ki vlada v njej. Pristanišče Lome Togo Foto Ivo Brenčič Slučajno srečanje s predstavnikom podjetja Astra, Zagreb, tov. Hercogom, ki se te dni mudi v glavnem mestu Nigerije, mi omogoča, da izkoristim njegov povratek z avtomobilom v Akro. Pridružim se kot edini sopotnik in nekega ranega jutra zapustiva Lagos v smeri Gane. Potem ko zapustiva širšo okolico Lagosa, se znajdeva na precej širolki cesti, polni prahu, ki ga zračni tokovi razpihujejo za našim vozilom v velike oblake rdečkastega prahiu. Po dobri uri vožnje doseževa glavno komunikacijsko cesto, ki pelje prati zahodu v smeri držav Dahomey, Toga in potem Gane. Razdaljo do Lomeja, glavnega mesta države Togo, približno 320 km, odpraviva z obmejnimi postanki in carinskimi formalnostmi na mejah treh držav v dobrih osmih urah vožnje in vmesnih postankov. Glavna komunikacijska cesta je sorazmerno dobro asfaltirana, kot so to zvečine važnejše ceste v obalnih področjih, ki povezujejo obširne teritorije — nekdanje britanske in francoske kolonije med sabo. Te prometne poti so bile večji del zgrajene iz strateških razlogov v času druge svetovne vojne, ko so nekdanje velesile računale z možnostjo lokalnih nemških invazijskih vpadov na afriški teritorij. Isti razlogi so narekovali tudi izgradnjo še danes obstoječh ,in v povojnem času močno izgrajenih letališč, ki so med drugo vojno služila kot letalske baze za nadzorovanje širše obalne plovbe zavezniškega ladjevja in omejevala ngpade nemških podmornic. Na sploh črnska Afrika pozna le malo železniškega prometa, čigar izgradnja je zaradi bajnih daljav in delno tudi dragih investicij, dandanes še neekonomična. Ves kopenski transport se odvija v glavnem potom tovornjakov, kjer pa so na razpolago globlja porečja, pa izključno po rečnem prometu, ki je daleko najcenejši. Seveda se v notranjosti, zlasti v step-sko-puščavskih predelih, še vedno poslužujejo prevoza in prenosa blaga ter pridelkov s karavanami velblodov. Pot iz Lagosa skozi Dahomey v Togo vodi skozi obširne tropske gozdove, mimo obalnih močvirij dahomejske obale, ki je zarasla v savanah sličnem grmičevju, mimo raztresenih črnskih naselij, kjer se popotniku nudi slika prvih začetkov intenzivnejšega prosvetljenstva ob pogledu na vaške šole. Le-te so po običaju zgrajene iz OB EKVATORJU mešanice ilovice in blata, vendar se šolski pouk daje v pretežni meri na prostem, pod provizorno urejenimi strehami, kritimi iz vejevja palm, ki jih nosijo lesena debla tropskega drevja. Tu šolarji — verjetno pod vplivom vročine v zgrajenih šolskih prostorih — sede na travi in poslušajo predavanja svojih učiteljev. Prijetno presenečenje doživlja belec v močno udomačeni navadi otroik, ki vedro pozdravljajo potnike, ki jih srečujejo. Vožnja z avtom skozi te kraje sicer ne prinaša nikakršnih Karel Majevskih dogodivščin, kot bi sicer mislil nepoznavalec Zahodne Afrike, vendar vzbuja prijetno vzdušje ob pogledu na bujno vegetacijo, vljudne obraze srečujočega tamkajšnjega prebivalstva ter ob občutku osvežujoče sapice, ki jo ustvarja brzina avtomobila ob prepihu. Vse to in discipliniranost pešcev potrjuje spoznanje, da so ti narodi Afrike danes v razdobju prehoda v novo, kvalitetno popolnoma drugačno ero, ki jo prinaša svoboda in neodvisnost njihovih dežel. Očrtavajo se obrisi začetnih naporov v cilju hitrejšega dviga prosvet-ljenosti, dviga iz stoletne zaostalosti v lepše, jutrišnje življenje, kot rezultat lastnih naporov. Tridnevni postanek v Lomeju izkoristim za obiske tamkajšnjim veletrgovcem, s katerimi niti naša tovarna niti naša država kot talka v vseh povojnih letih ni imela poslovnega stika. Togo. država 1,2 milijona prebivalcev, je bila do leta 1918 nemška kolonija, do proglasitve samostojnosti v aprilu 1960 pa francoska kolonija z guvernerjem na čelu. Prvi predsednik vlade, Syl-vano Olimpio, je velik prijatelj nJTše države in tako ni čudno, da je za izgradnjo svoje prve hi-drocentrale v Palimeju poklical v svojo deželo vprav jugoslovanske strokovnjake. Bivanje predstavnika beograjskega podjetja ENERGOIN-VEST je povzročilo, da sva se s tov. Hercogom ustavila v tej skromni, a vendar prijetni prestolnici nove države. Ob nedavnem obisku našega maršala Tita je bil kot plod teh razgovorov položen tudi temeljni kamen tej novi hidrocentrali, ki jo bodo gradila jugoslovanska podjetja kot prvi primer prijateljske pomoči Jugosilavije tej novi afriški državi. Togožanski narod-se odlikuje po izredno lepi rasti tamkajšnjega prebivalstva, ki je večinoma izredno visoko in vitko ter daje izgled zanosa. V tem se diametralno ločuje od rasti nigerijskega prebivalstva odnosno njega plemen, ki so neprimerno po svojem stasu debelejša in manjša. V hoji zlasti obalnega prebivalstva v Togu je opaziti izredno razvitost mišičevja nog in rok, kar izvira iz vsakodnevnih naporov pri ribolovu, ki ga opravljajo domačini v čolnih, izklesanih iz močnih debel tropskega drevja, pri čemer čolni neverjetno kljubujejo visokim valovom plime, ki obliva togožanslko obalo. Cesta iz Dahomeja do Lomeja vodi nenehno ob slikoviti obali Toga, posejani zelo gosto z naselbinami ribičev, ki podnevi počivajo v svojih iz šibja spletenih kočicah, da bi v nočnem času čim bolje uporabili svoje sile pri bogatem ribolovu v morju, v borbi z naravnimi silami morja in vetra. Oblika teh prebivališč je močno .podobna našim karavlam, s prišiljenimi koncentričnimi strehami. Življenje teh ribičev je še vedno kristalni odraz izobilja hrane, ki jo nudijo tropsko podnebje samo in tamkajšnja morja. Narava sama poskrbi za .pridelek kokosove moke, palmovega olja, žganja, ki ga pridelujejo iz kokosovih, jeder, neizmernih količin . banan, kakaa, soržice, zemeljskega oreščka itd. Večji del ulova rib prebivalstvo z lispeham kon-servira z naravnim sušenjem na zraku in samo delno na soncu. Država sama je tudi sicer zelo bogata, z raznimi kovinskimi rudninami železa, mangana in aluminija, četudi so dosedaj bila opravljena šele začetna raziskovalna dela. Veliko bogastvo nudijo tropški gozdovi s cenjenimi vrstami lesa, vendar spričo nezadostnih komunikacij še ni mogoče rentabilneje izkoriščati teh gozdov. Po odhodu večinoma francoskih kolonialistov se čuti veliko pomanjkanje strokovnega kadra tako v administraciji, gospodarstvu, šolstvu in zdravstvu. Prva togožamska vlada na čelu s simpatičnim, že prej imenovanim ministrskim predsednikom Olimpiom, uživa med ljudstvom veliko za-prvih tednih samostojnosti. To priznanje se daje upanja in simpatij, končno tudi zaradi razumnih naporov in prvih zakonov, ki jih je izdala že v (II. nadaljevanje) tudi s strani sicer danes maloštevilnih Evropcev, ki so se odločili, da ostanejo v deželli tudi po proglasitvi neodvisnosti, čuteč potrebo dajanja pomoči temu narodu. Država Togo se širi v smeri jug—sever v dolžini ca. 600 km in je najožja na obali — ca. 100 km —, kjer ima izhod na luko Lome. Relief je večinoma ravninski z manjšimi pogorji na ganski meji, kjer leži tudi slap reke Kpong pri Palimeju. Obstoječe gospodarstvo je ustrojeno ■ po francoskem vzoru ter je biilo v preteklosti skoraj izključno vezano s Francijo kot matično državo tako po izvozu kot tudi po uvozu. Čeprav je tržišče Toga vsled maloštevilmosti prebivalstva v primeri z drugimi državami Zahodne Afrike precej omejeno, je moč tod prodati vse industrijske izdelke, ki jih Jugoslavija proizvaja, vse tja do mineralne vode, ki jo še danes Togo uvaža iz Francije. Seveda obstoja možnost plasmana tudi naše emajlirane in pocinkane posode, vendar je pri tem treba računati na tihotapstvo- cenejše honkonške posode, ki prihaja po skrivnih poteh preko ganske meje. Potreba po nadaljevanju službenega potovanja v smeri Gane narekuje, da se poslovim od prijaznega Lomeja rano popoldne. Na pot v Akro se nam pri odhodu iz Toga .priključi tudi inženir »Energoinvesta«. Naval na bližnjem obmejnem prehodu v Gano povzroči mnogo čakanja in izgube časa. Tako'zamudimo možnost izbire najbližje poti za Akro, ki vodi preko reka Volte s pomočjo skele, ki obratuje samo do 17. ure popoldne in naš voznik se mora odločiti nemudoma, da sledi velikemu ovinku ceste, ki pelje najprej blizu 100 km na sever do mesta Ho na reki Volti, kjer je zgrajen prvi železni most čez to reko, da bi potem po daljnjih 100 km vožnje v nasprotni smeri proti jugu zopet prišli na bližnjo pot za Akro. Ta ogromni ovinek nais vodi po ne-asfaltirani cesti, pokriti z najmanj pet prstov prahu, ki pri vsakem srečanju nasproti prihajajočega vozila onemogoča vsako še najmanjšo vidljivost, tako da mora voznik ustavljati vozilo, pri čemer se potniki hitro nalepimo z rdečkastim prahom po vseh delih telesa. Tik pred prihodom na most pri Hoju, /kjer bodo v bližnji bodočnosti začeli z izgradnjo cele vrste hidroelektrarn, ki bodo dajale ceneni tok za proizvodnjo blizu četrt miljona ton aluminija (v vrednosti preko 1 milijarde dolarjev), s čimer bo gigantsko pora-stel gospodarski potencial Gane, dosežemo končno zapet asfaltirano cestišče. Konfiguracija tal je tod močno razgibana in vso pokrajino tu na bližnjem severu prepletajo pobočja, ki se lahno spuščajo proti ganski obali. Narava je tod še nekoliko bolj divja, kar sklepamo po redki naseljenosti in neprehodnosti gozdov, k'i nas spremljajo desetine kilometrov. Noč, ki nas za!ame na Pogled na most Dahomeyo Foto Ivo Brenčič pol poti, vliva v žile občutek nesigurnosti in nekakšne slepe prepuščenosti eventualnim nevšečnostim, ki bi se mogle dogoditi v tem okolju, ki ga začrtavajo temni obrisi gozdov na horizontu nočnega, sicer zelo mikavnega neba s kristalnimi zvezdami, ki migljajo v tej temo-ti. Neprijetne občutke skušamo preganjati s pospešeno brzino vozila, čigar brzinomer kaže hitrost 90, 100 sem ter tja tudi 110 km na uro. Tipično vlažen in prej vroč kot topel zrak daje čutiti impuls brze rasti vegetacije celo v tem poznem večernem, da celo nočnem času, daje občutke življenja vseh tisočev drobnih živali in nočnih insektov, ki jih skriva pragozd in ki s padajočo temo iščejo svoj življenjski prostor in obstoj v mraku in temi pred dnevnimi sovražniki pragozda. Ob povečani hitrosti vozila vedno bolj im bolj udarjajo v šipe razni insekti, ki jih prehitevamo, da se razblinjajo ob trdnosti šip v spolzke packe, ki vedno bolj zakrivajo vid vozniku. V prvem večjem strnjenem naselju obrišemo stekla ob luči petrolejk tamkajšnjih prebivalcev, ki tokrat z začudenostjo zijajo v nas, da bi ugotovili, kdo neki smo in od kod prihajamo. Nekaj izmenjanih stavkov glede na prednost im najboljšo izbiro ‘poti v smeri Akre nam zadostuje, da zapet nadaljujemo našo vožnjo. Pri tem smo se zopet znašli v nižini. Cesta nima več mnogih vijug. Srečujemo vedno pogosteje zaselke in vasi, ki so vidne že na nekaj sto metrov naprej, saj žarijo v krvavordečem ognju in delno vidnem dimu, ki ga povzročajo črnski ognji, prižgani sleherni večer v središču zaselka odnosno vasi kot stari običaj hvaležnosti prebivalstva mitološkim pojavom, v katere verujejo črnci kot pogani. In prav ta pogled na takšno črnsko naselbino v nočnem čaisu ob siju ognjenih zubljev in svetlobe daje veličastni in enkratni občutek nepozabnega prizora v izvirnosti teh za nas daljnih krajev. Ti ognji služijo v večernem in nočnem času kot prostor, okrog katerega se zbira mlado in staro določenega zaselka da bi s svojimi neverjetnimi ritmičnimi plesi, ob petju im udarjanju bobnov počastili naklonjenost mističnim pojavom. Četudi nisem preveril, predpostavljam, da je prižiganje teh ognjev v večernem času nujna, logična potreba osvetljevanja zaselka, hkrati, pa tudi sredstvo odganjanja prihoda raznih živali in insektov v samo naselje. Kresovi dogorevajo pozno v noč. Ura kaže skoraj polnoč, ko prispemo v Akro, glavno mesto Gane. Midva z inženirjem dobiva po brezuspešnem vljudnem prigovarjanju v najboljšem h-otelu tega mesta končno skupno sobico v nekem drugorazrednem hotelu, kjer se končno umiriva, vsak v svoji postelji obdani s treh strani z gosto pleteno mrežo, kot je to običaj v tropskih krajih, ki naj ščiti našo kožo pred uhodi raznih .‘komarjev in insektov. Ker prostor nima vgrajene aklimatizacije, ki je za Evropca v teh krajih nujno potrebna, si pomagava z edinim električnim ventilatorjem, postavljenim na skupni nočni omarici, ki se nekaj časa obrača proti eni, potem zopet proti drugi postelji. Ko vstaneva in prideva na zajtrk, se znajde-va v gruči vzhodnonemških gospodarstvenikov in tehnikov, ki so prišli v Akro, da pripravijo individualno razstavo vzhodnonemškega potenciala. Ekipa je izredno številna, blizu 40 ljudi, torej več, kot je vsa Zahodna Afrika videla skupaj Jugoslovanov ves čas lir let po vojni. To navajam kot dokaz, kolikšno važnost polagajo druge države pospeševanju trgovine s posameznimi afriškimi državami. 2e prvi stik z mestom Akro — prestolnico Gane, dokazuje vitalni razvoj te afriške države, ki je kot prva dosegla svojo neodvisnost že pred 3 leti. Vsepovsod v najbližji okolici mesta in v njem samem rastejo moderne, visoke zgradbe ministrstev, šol, institutov, organov oblasti, zdravstva, itd. po najsodobnejših metodah ameriške in angleške arhitekture. Te mogočne zgradbe so po svoji zunanjosti in izpeljanih linijah vrhunsko izdelane, tako da bi jih bilo mogoče brez nadailj-nega postaviti v centre še tako zahtevnih evropskih mest kot so Pariz, Milano, London, Berlin. Beograd itd. Mestne četrti in ulice, zgrajene še v času gospodovanja Angležev, dajejo videz izrazite manjvrednosti podedovane preteklosti, četudi tod izbijajo v novejšem času sem in tja re-prezentativnejše trgovske hiše in magazini velikih angleških, delno tudi francoskih, švicarskih in holandskih tvrdk, ki so se vse morale prilagoditi gospodarskim in političnim interesom ganske države in zato nosijo v nadaljevanje originalnega naslova tudi pristavek »gansko podjetje«, ali »registrirano v Gani«. Nove zgradbe, objekti in paviljoni, ki jih izgrajuje ganska država ali poldržavne institucije", dajejo izraz velikopoteznosti, zanosa in čvrste vere v ogromni razvoj Gane na gospodarskem in drugih področjih v bližnji in da.Ijnji bodočnosti. Stari videz zgnetenosti hiš (eno- ali največ dvonadstropnih) ob glavnih ulicah ter raznih zasilnih, cesto manj higieničnih tržnic, v katerih se preriva in valovi množica ljudi, je otipljivo, počasi, a sigurno zapisan propadanju. Gospodarska moč Gane, države z blizu 6 milijonov prebivalcev, ina teritoriju skoraj iste veličine kot Jugoslavija, z ogromnim bogastvom v pridelovanju kakaa, bombaža, kave, tropskega lesa, soje, zlasti pa še proizvodnje diamantov, zlata, uranovih rud ter drugih plemenitih kovin, pri čemer Gana vsako leto več izvaža kot uvaža, vse to je materialna sigurna osnova za hitri napredek države in nje prebivalstva. Hotel Ambasada v Acri Foito Ivo Brenčič Medtem ko velja Akra kot glavno središče države, s centrom najvišjih organov oblasti, pa v notranjosti ležeče mesto Kumasi in nje pokrajina predstavlja gospodarski potencial dežele. Ker Akra sama nima pogojev za izgradnjo moderne luke, predvsem zaradi plitvine morja, ki ne dovoljuje dostop prekomorskih ladij do same za prestolnico v 14 milj oddaljenem kraju Tema, kjer se je tudi naš maršal tov. Tito izkrcal ob kopnine, izgrajuje sedaj Gana svojo novo luko prihodu na prijateljski obisk Gani in njenemu predsedniku dir. Nkrumahu. Ta nova luka Tema bo definitivno predana v uporabo v začetku leta 1962, ko se ¿e bo tudi naše podejtje posluževalo za dirigiranje odpreme svoje posode v Gano. Današnji iztovar blaga v Akri se namreč vrši pod nemogočimi pogoji. Zaradi plitvine se morajo prekooceanski parniki vsidrati kilometer in še več pred kopnim. Blago, namenjeno Gani, se mora najprej iztovoriti iz teh prekooceanskih ladij n& majhne ladjice, ki naložijo največ 800—1000 kg blaga. Te ladjice potem ob uporabi samo človeške sile zaveslajo do bližine obale in potem zopet drugi črnci morajo zaboj za zabojem naložiti na svoj hrbet ter po vodi prenesti na kopno ter v skladišča, vse samo z ročnim delom. To zahteva velikanske fizične napore pristaniških delavcev, kar je mogoče primerjati samo še z delom nekdanjih sužnjev. Da pri takem raztovarjanju cesto blago pade v morje ali se kakorkoli drugače poškoduje, ni tireba še posebej poudariti. Središče mesta Akre je prepleteno z nekaj širokimi bulevarji in avenijami, med katerimi je največji bulevard imenovan po ministrskem predsedniku dr. Kwame Nkrumahu. Kot v vseh nekdanjih angleških kolonijah se promet tudi tu uravnava po levi strani. Po mestu valovi množica osebnih avtomobilov in tovornjakov, ki se v ozkih, stranskih ulicah preriva skozi gomazečo množico avtohtonega prebivalstva» zlasti ob tržnih dnevih. Prometniki imajo polne roke dela, vendar vršijo svoje funkcije s priznano, tem krajem lastno umirjenostjo, v belih tropskih šle-mih pod vročim soncem. Središče zakonodajne oblasti je združeno v lepo oblikovani stavbi ganskega parlamenta, pred katerim se razprostirajo negovani vrtni nasadi. V središču teh stoji monumentalni spomenik prvemu borcu in ustanovitelju ganske države, dr. Kwame Nkrumahu, kot kaže slika, ki je bila objavljena v štev. 7-9/1960 našega glasila. Akra je’danes tudi mesto, ki ima največje število tujih diplomatskih predstavništev, akreditiranih pri ganski vladi. Tudi naša država ima tod svoje diplomatsko predstavništvo, sedaj na rangu veleposlaništva, ki je pristojno za vse države Zapadne Afrike. Kot znano je Gana na čelu s svojim ministrskim predsednikom najvplivnejša država črnskega kontinenta in uživa veliko priznanje med vsemi afriškimi in celo azijskimi državami. Tudi naš maršal tov. Tito, ki je pri tamkajšnjem prebivalstvu personifikacija Jugoslavije kot države, ki daje polno pomoč nerazvitim državam v svetu, je danes največji prijatelj tej državi. Medsebojno sodelovanje med našima dvema državama je dobilo dalj.nji velikanski impulz po osebnih razgovorih, ki sta jih oba šefa -držav vodila na jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku leta 1960, zlasti pa še po nedavnih razgovorih v Gani ob priliki uradnega obiska tov. Tita. Gana je za našo emajlirano in pocinkano posodo zelo interesantno tržišče, saj uporablja in uvaža velike količine gladke in dekorirane posode ter pocinkanih vedric. Vendar je treba perspektivni plasman oprezno ocenjevati, ker je v okviru industrializacije države v sedanjem petletnem planu predvidena tudi izgradnja lastne tovarne emajlirane posode, ki se baje že gradi na industrijskem področju v sklopu nove luke Teme. Gana sama si je zadala dalekosežni program industrializacije svoje države, pri čemer leži poudarek na začetni izgradnji lahke kovinske industrije, industrije gradbenega materiala, industrije tekstila, obutve, lesa, sladkorja, maščob, mila itd. Primanjkuje ji pa zlasti vseh vrst strokovnjakov in tako ni slučajno, če se tudi v naši državi šola večje število študentov na naših univerzah ter celo usposabljajo kadri za industrijo v nekaterih jugoslovanskih podjetjih, ki ibodo sposobni jutri voditi njihova podjetja. Vzporedno z vedno večjimi potrebami industrializacije bodo rasje potrebe tudi po investicijskem materialu im opremi, kjer bi lahko naša država prevzela izgradnjo cele vrste zaključenih objektov od obratov za predelavo kmetijskih proizvodov do organiziranja proizvodnje kamionov. Dosedanji volumen blagovne izmenjave med Gano in Jugoslavijo je bil sorazmerno majhen in se je v izvozu omejeval na jugoslovanske dobave blaga kovinsko-p-redellovalne industrije, cementa, salonitnih izdelkov, nekaj konserv, vžigalic itd. ter nakup tamkajšnjega kakaa in starega železa. Promet artiklov široke potrošnje, kamor spadajo tudi naši izdelki, leži v primeru ganskega uvoza še vedno v rokah nekdanjih velikih angleških, francoskih, švicarskih ter delno nemških ter holandskih firm, ki blago naročujejo — enako kot opisano v primeru Nigerije — še vedno preko svojih centra! v Evropi. Vendar je tudi tu razvoj na postopnem prehodu uvozne trgovine v roke domačinov, kar pa je še danes vezano z določenimi riziki. Naši izdelki so tod dobro poznani in ocenjeni kot kvalitetni izdelki. B. Ivo Program prvomajskih slovesnosti v Gaberju Dne 29. 4. 1961 kulturno prosvetni program pred upravnim poslopjem Tovarne emajlirane posode, Celje: ob 18. uri koncert godbe na pihala; slavnostni govor; pevske točke moškega zbora DPD »Svoboda«; recitacije im deklamacije pionirjev, oskrbovancev doma Tončke Čečeve in osnovne šole na Hudinji; simbolične vaje prostovoljnih in pokkcnih gasilcev; bengalična razsvetljava -z raketnim ognjem s ploščadi Gabrske stolpnice. Kres na Golovcu. Člani kolektiva! Sodelujmo pri tej prosla vi Praznika dela!