Ali moremo ^zdržati? V listu ,,Ceškonemška korespondenca" je objavljena razprava, ki jo je napisal znani veletvgovec s kavo in industriijalec Julij Meinl o &labih avstrijskih gospodarskih razmerah. Meinl dokazuje, da je ta gospodarski sestav napravil popoln bankerot tako pri nas kakor v Nemčiji, od koder si izposojamo vso modrost. Ni samo zanimivo, s kako ostrostjo obsoja naše gospodarske razmere in označuje težke posledice, ki jih je pričakovati, zanimivo je tudi to, kako trezno presoja gospodarski položaj našega kmeta, — kar se v industrijskih krogih pač redko dogaja. Na vprašanje: ,,Ali moremo vzdržati?", stavIjeno ob početku vojske, se je moralo brezpogojno odgovoriti z ,,da." Vzdržanje ni bilo saimo zasigurano, ampak čim dalje bi trajala vojska, tem boljše bi bile norale pravzaprav biti razmere glede naše prehrane, kakor hitro ie bila premagana prva stiska prebodne dobe. Premalo pridelkov. Množina živil, ki smo jih rabili za prehrano, se je morda znižala na 40 odstotkov množkie v mirovnem času. V miru smo mogli približno 90 odlstotkov našib življenjskih potrebščin pokriti doma. Naše mirovno pridelovanje v kmetijstvu ni bilo intenzivno; povsod se nam je predbacivala zaostalost; ako bi se bilo torej pridelovanje zvišalo, potem bi bili s tem, kar se pridela doma, ne le izhajali, ampak bi morali daneš imeti še znaten preostanek. Odkod pomanjkanje? — Neirtci so se zmotili. Kako torej pride, da mesto preosta.jan.ja vlada pičlost. da se povsod opaža pomanjkanje ? Najboljši odgovor na to diasta dva članka, M sta pred kratkim izšla v inozemskib listih; eden v velikem angleškera listu ,,Times" pod naslovomi ,,German Blunders", dirugi v laškem listu ,,Corriere della Sera", katerega poslednjega je spisal turinski profaoor Luigi Cinaudi. Vsebina obeh razprav je pribhžno tale: Današnje pomanjkanje živil na NemžLetn se je še le prav ustvarilo vsled vladiinib odredb P r v a p o m o t a, k a t e r o s o s i. o r ; 1 i N e m c i, j e b i- i a t a, d a s o m e n i 1 i, v o -' s k a b u t r .» ] a t a Kratko d o b o. Vojsko, ki bi bila po t:ik!-aimm zmotrom mnenju Neincev UiJi^ia 1>11. kor.Sana v po! Ifita, so hoteli s cenenimi •¦sr.|.Vi'»i napraviti priljub- Jjeno pri ljudstvu, bili so dovolj preprosti,«Mterso ve- 'ovali, da se more naravna posledica vsake vojske, dragiiija, meni ni5 tebi uič odpraviti z naredbami. Ta cenena sredstva pa s,o se slabo obnesla., kajkor \sa cenena sredstva; danes, po skoraj triletnem trajanju vojske, se more Nemčija ponašati, da ima nizke cene, toda kar manjka in kar je važnejše, kakor nizke cene, to so živila. Ml preveč posuemamo Nemce. Kar je bilo v navedenib člankih rečeno o Nemčiji, velja še v večji meri za Avstrijo. V Avstriji smo posnemali ncmški, ali bolje rečeno pruski način vladanja in smn ga posnema.li slabo. Njegove dobre strani pri nas niso tako učinkovale, n. pr.: omejitev porabe in pravilna enakotnerna razdelitev; pač pa smo se bili požurili prevzeti vse napake tega vladneWd načina in smo jih vestno izvedli. Jasno je: 6e grozi pomanjkanje,, je treba gledati, kolikor to mogoče, da se zviša pridelovanje. A kaj pa se je pri nas naredilo, da, bi se pridelovanje zvišalo? Mislilo bi se, da bi bilo naravno, če bi se vsem onim,'ki delajo kaj posebnega, nudile nagrade, posebne možnosti za zaslužek, da bi drža^va (ikot so napravili na Angleškem, zlasti pri kmetijstvu in pri plovstvu), tam kjer je treba nositi riziko, zavarovala udeležuike proti riziku ia jiix popolnoma- vairovala šVode. Ravno nasprotno od vsega tega se je delalfo v Avstriji. V prvi vrsti je moral in mora še danes vsakdo sam nositi riziko za svojo pridelovanje ali trgovsko delo. Dajte kmetu boljše cene. Dobro torej — mislilo bi se, da mu ho potem cajmanj dovoljeno, zahtevati primerne cene. ki krijejo morebitno izgubo. Toda nikakor ne. Cene najvažnejših v deželi pridelanih živil se vzdržujejo na taki nižini, da tega ni mogoče drugače imenovati, kakor smešno. Dočim se je za rumunsko žito prejšnje leto plačevalo okoli 100 K za meterski stot, dočim se je v Novem Jorku v zadnjem času plačevala pšenida, preračunjeno v našem denarju, med 90 do 130 K za meterski stot, dočim plačujejo na Angleškem za stot pšenice okoli 90 K, iztiskajo tu pri nas kmetu žito za povprečno ceno 30 K, torej za tretjino flanašniejsfiiie na svetovnein trgU. Angleško ijudstvo ne ffidrnja nad visokimi žitnimi oenami, ne sliži se ¦am2aj, ali le malo o štrajkih, nasprotm navdaja veJike Ijudske množice prav strahoir.a bojna volja in ne mislijo popuščati. Dasi gre denar za pšenico iz dežele, ne zavidajo pridelovalcu dobička; veseli so le, da se-dobe potrebna živila. P r i nas kmetu ne privoščijo, da bi dobil to, kar v resnicizasluži za svoje delo! Vsak 61ovek, ki ima nekoliko pregleda o razmerab, mora vedeti, da je dlanes 30 K veliko premalo za 100 kfg žita. V rairnih časih je dobil kmet zanj 20—23 K. Za ta denar si je mogel na deželi kupiti par čevljev ali obleko in podobno; danes ne dobi za 30 K niti treljine onih potrebščin, katere si je mogel -v mirnili časili r.abaviti za svoje žito. — Star pregovor pravi: „08 ima denar kmet, ga ima ves svet." Ako bi se danes cialo kmetu za njegovo žito, za njegovo zelenjavo, za krompir itd., kar mu pripada z ozirom na zmanjšano denarno veljavo, povišane cene drugib predmetov, večrje delovne plače, težave v pridelovanju, bi ta denar za splošnost vendar ne bil izgubljen. Kmet ga zopet izdai. On in vsi oni, ki zaslužijo po njem, bi se mogli vendar primerno obdavčiti. Zvišani dohodek iz davkov pa bi služil v to, da bi se moglo pomagati nastavljencem s stalno plačo in manj premožnim ali jih podpirati. Ne najvišjih, ampak rajši najnižje cene. Pri tem bodi pripomnjeno, da na Angleškem za več pridelkov, ki se pridelujejo v deželi, osobito pa za živila, za kmetijske pridelke, niso vpeljali najvišjih cen, ampak — čujte in strmite — n'ajnižje cene! Država jamči pridelovalcu, da bo za čas vojske, 5e bo tudi tržna cena dotičnega predmeta padla, dobil naimanjšo ceno; jamstvo pa se ne ražteaa samo na dobo vojske, ampak še dalje za eno leto po vojski. A ne samo to,, angleška vlada daje vsem kmetovalcem, ki za to prosijo, vse orodje in kmetijske stroje brezplačno na razpolago proti čisto nizki pristojbini za obrabo. Te angleške odredbe osvetljujejo boljše kot dolge razprave napafinost nažega sistema. Košnja je danes že prezrela in na več krajih fte ne izvrjšena, čeprav se pridelek manjša od dne do dne. Manjka delovnili moči. S silo, kakor si domišljujejo mnogi občudovalci rezkega pruskega načina, pa teb moči ni spraviti venkaj na deželo, kjer morajo delati v potu švojega obraza od treh zjutraj do poznega večera; izpodbujati bi se jih moralo z vi30k:mi plačami: mnogo ljudi, ki danes v mestu stradajo, bi ob visokem zaslužku in dobri hrani sprejelo deio na deželi, čeprav bi se jim zdelo začetkoma nenavadno trdo. Kako pa more kmet danes dajati visoke plafie, &e dobi za svoje pridelke samo tretjino, ali kakor v mnogih slu&ajih četrtino cene svetovnega trga?. Cuduo postopanje sodjiij. Ono pridelovanje, ki se ni zatrlo ali zmanjšalo vsled najvišjih cen, pa otežuje ali morda celo ugonablja postopanje naših sodnij. Danes ne zadostuje, da kdo prideluje ali trguje po nizkih cenab in sicer tako, da se vidi že na prvi pogled, da njegova delavnost izključuje zvišanje cen. Sodnije so povsod že pozabile, za kaj je pravzaprav spočetka bila izdana naredba o draženju, ki je vendar imela bvalevreden namen, — dasi pomenja eno najhujših napak, ki so bile spioh kedaj narejene; s to naredbo se je hotelo preprečiti oderuške izrastke in ljudstvu omogo$iti oskrbc po zmernih cenah; s o d n i j e s o, pfavim. polagoma ta prvotni namen j) o p o 1 n oma pozabile; ljudje, kT so splošno znano delali dostojno in poceni, ki so s svojim delomi izkazovali prebivalstvu važne usluge, si morajo po cele tedne m mesece dopuščati sodne preiskave in nadlegovanja, ker je kdo, večinoma iz nevednosti, dostik^rat pa iz zavisti in iz veselja do ovajanja, napravil proti njim ovadbo. Brezvestno, hujskajoče časopisje, katero vzbuia zavist in sovraštvo, je še slabše zlo. Pod lunavsko pretvezo,, da zastopa koristi ljudstva, v resnioi pa s pravim namenom, nuditi čitateljem škandale, luijska množice proti pridelavajočim in trgujočim ftanovom, na kratko proti vsem onim, od kateriJi zavisi oskrba splošnosti in katerili veselje do dela bi se moralo z vsemi sredstvi. ne samo obdržati, ampak povečati. Razmere vedno slabše. Domoljub mora s skri)jo gledati v bodočnost — ka.jti vidi se, da postajajo razmere glede oskrbe dan za dnem slabše. Kdor pride na deželo, vex kako danes kmet misli: ozlovoljen je, manilc>a mu de^ovnili moči; zabteve doma ostalih so se podvoiile, da potrojile. Pri tem pa ni nobenegsa, upanja, da bi se rlelo poplačalo, pafi pa ima pričakovati, da bo izpostavljen nadlegovanju in preganjanju. Povsod se slifi] kmete govoriti, da bodo pridelovali samo še naji otrebnejše za lastno preživljenie in krmljenje živine, pri današnjih cenah da se ne izplača več se potruditi. Sedaj so bile deloma izdane najvišje cene za relenjavo in sadje, deloma se nam Še obetajo in dasi je odgovorni urad strokovno izvrstuo, organiziran, !;osledice navzlk- temu ravno radi teh najvišjih cen ne bodlo izostale: nahnva sarfja in zelenjavp bo vedro težja. Najvažnejše. Sklep. ki <ra napravi »Timesov" članek, ]e približrio tii-le: ».Najvažiiejše, da, edino opravilo zakor-'-'-];vp. o živilih naj bi obstojalo v tem, da se zavžiAiinje omeji; pri zbiranju in r;vzdeljevanjju živil naj bi se v najvefiji meri uporabljale moči, ki so na razpoliigo, in bi se kolikor mogofie opuščalo uradniško vmešavanje. Oblasti na.j bi kolikor mogoče malo vplivale na tvorbo cen. Prava točka, kjer more v tem oziru oblastvo nastopiti, je zmanjšanje dobička med veletr.<>nveem. oziroma pridelovalcem in trgovoem na drobno. Na.jviS.jih oen se jc ogibati, ker omejujejo le pridelovanje. Pravilno zdravilo zoper prevelike dobif.ke pridelovalcev je obdačenje in edino zdravilo zoper pomanjkanje, v kolikor so ga povzročile visoke r;orie. jo podpiranje ; otrebnih." Usodna nemška iiapaka. ("'iriiiudi jjravi še ])osebej: ,,N a ,j b o 1 j u s o dn ii v s r li n e m š k i h n a p a k ,je bila, da so preskrbo /. živili, ki so bila samana sebi zadostna, pokvarili z motečimi ukrepi države in da so tako še le pniv ustvarili pomanjka-nje, ki ga danes obžalujefio. Ako 'ii '»ili takoj preprečili nepotrebno zauživanje in uredili človeško porabo, pri tem pa pustili na miru cone, potem bi bile nekoliko zvišane cene skoraj gotovn zndostovale, da bi se bilo pridelovanje pomnožilo primerno povefianim potrebani; blago bf se ne biio rnzmetavalo, povj)re5ne cene bi bile danes v celoti nižje in prebivalstvo bi bilo na boljšem kakor je čojaiisko."' Edlna rešltev. Vsakdo, ki je s paznimi očmi od početka vojske zasledoval zakonodajo o živilih v naši državi. pač ne more priti do drugega zaključka, kakor da je za nas edina rešitev, naj se pametno odpravi danažnje zasilno gospodarstvo in naj se s prostimi cenami zopv\ |io!nrrom:i osvobodi trg. Cene bodo zažetkolm mo- ftno poskoeile, toda vsa živila, katera še so v raznib zalogah, pa so izginila, bodo prišla na dan in pri- delovanje novih živil se bo zelo poživilo. Tam, kjer je nadzorstvo potrebno ali sploh mogoče, naj se ne izvršuje po državnih nastavljencih, ampak po stro- kovnih organizacijab, ki že obstoje ali se imajo šele osnovati. Te strokovne organizacije naj bi nadzirali državni činovniki iri jim stali s svetom ob strani. Vsi občeškodljivi izrodki bi se preprečili na ta na-čin, da bi se člani, ki bi se ne uklonili odref • im .t- teh strokovnib organizacij, izkljufiili in bi se jim v- zela j ravica, sklepati kakoršnekoli kupčije. Dražen- je potom verižne trgovine bi potem sploh ne bilo mo- gofie, ker je verižna trgovina ob taki organizaciji po- polnoma izkljuftena.  Kdaj se tx>mo slednjič tudi pri nas nauCili bi- stro gledati, kedaj bomo vendar opustili one načine, vsled katerih se dogaja, da je oskrba dandanes sja- bša kakor prejšnje leto in da bo prrhodnje leto še slabša kiaikor je letosP.Bojim se, da se bomo spame- tovali še le takrat, ko bo prepozno.