OLJA UPO BNOST PROGRAMS EGA RO (p) ZA UREJA JE ZMERIJ P LASTNINSKIH GRAD JI CEST Bo§tjan Kovačič, doc.dr. Danijel Rebolj Fakulteta za gradbem'§/vo, Maribor Prispelo za objavo: 1997-07-03 Pripravljeno za objavo: 1997-08-27 Izvleček Urejanje lastninskih razmerij pri gradnji cest je zamuden postopek, ki povzroča kar precej ne;evolje pri lastnikih. Sodobna računalni§ka oprema in programi, ki temeljijo na GIS-ih, lahko kar precej razbremenijo postopek odkupa zem/ji§č, saj je delo hitrej§e in kakovoslnej§e ter omogoča sprotni pregled stanja odkupa parcel. Ključne besede: Geodetski dan, GIS, parcele, Porlorož, programsko okolje RO, Slovenija, ureianjc lastninskih razmerij Abstract Thc arranging of ownership status jor the construction of roacls is a time-consuming task that causes much distress to the ajfected owners. The modem computer equipment and softwarc basecl on GIS teclznologies can tlrns cfficiently supporl the real estate buy-ojf process. The use of thcse technologics also allows us to update mul supen1ise lhe parcel buy-off situation incrcasing thc speccl and quality of work. Keywords: Gcodetic Workshop, GIS, lancl parcel, P011orož, RO software cnvironment, Slovenia UVOD -1 emljiškoureditvene operacije spremljajo vsak poseg v prostor. Trenutno se v Sloveniji gradi čez 300 km avtocest, ki so neposredno vključene v zemljiške operacije. Gradnja cest je zelo odgovorna naloga, saj imajo ceste velik in dolgotrajen vpliv na najrazličnejša področja človekove dejavnosti ter na okolje. Poleg same gradnje cest pa poteka vrsta vzporednih dejavnosti, ki imajo skoraj enako težo kot sama gradnja: na primer ureditev lastninskih razmerij na zemljiščih, prek katerih bo potekala avtocesta. To urejanje povzroča veliko slabe volje pri lastnikih, saj je Geodetski vestnik 41 ( l997) 3 postopek dolgotrajen. Prav v ta nemen smo na Fakulteti za gradbeništvo, v Laboratoriju za gradbeno informatiko, Univerze v Mariboru, razvili novo programsko okolje, ki v enem izmed svojih modulov podpira tudi odkup zemljišč. Program smo poimenovali RO in trenutno vključuje naslednje module: Koridor, 3D vizualizacija, Izračun emisij in Spremljanje odkupa zemljišč. Temelj okolja RO predstavlja integriran produktni model ceste. PRODUKTIVNI MODEL CESTE bi omogočili največjo možno kompatibilnost z razširjenimi računalniškimi smo strukturo modela zasnovali na geometriji ceste, ki izhaja iz konvencionalnega postopka načrtovanja cest. Horizontalna in vertikalna os (Slika la) sta opisani z zaporedjem osnovnih elementov v parametrični obliki. Prečni profili (Slika lb) so opisani s seznamom točk (polilinija prečnega profila) in s seznamom elementov prečnega profila s kazalci na točke v seznamu. Seznam tipov elementov je potreben zaradi pretvorbe elementov v različne sisteme za načrtovanje ceste (RDS - Road Design Systems). Posamezni elementi strukture so povezani v hierarhijo, katere izhodišče je projekt (Slika 2). ~ X : horizontalna projekcija osi ~------------------------• A z 1 y vertikalna projekcija osi Slika la: Horizontalna in vertikalna projekcija osi ceste 4 L~ ,2.t L Geodetski vestnik 41 (1997) 3 prečni profil Slika lb: Projekciji osi in prečni profili - osnovni gradniki modela ceste projekt 1 ; 1 ........... + .. koridor geometrija geografske teme • 1 1 ; 1 r . • 1 r ' (···· pseudo os pas os prečni profil Slika 2: Osnovna zgradba produktnega modela ceste Geodetski vestnik 41 ( 1997) 3 Koridor je preprosta struktura, ki opredeljuje možne meje, znotraj katerih lahko poteka cesta. Pomemben je v zgodnji fazi življenjskega cikla ceste, ko se izbira najprimernejši cestni koridor in izdela prva aproksimaeija cestne osi. Koridor se nato uporablja v fazi opredelitve cestne geometrije (projektiranje ceste), saj določa področje načrtovanja. Ko pa je geometrija ceste določena, koridor predstavlja le še zunanje meje opazovanega območja. Cesta je del geografije in zato imamo lahko koridor in geometrijo ceste za del geografskega informacijskega sistema ali kot njegove tematske dele. Po drugi strani pa so prostorski podatki v obliki geografskih tem (ali plasti) potrebni v mnogih nalogah v življenjskem ciklu ceste. Iz teh razlogov je v modelu zagotovljena povezava z geografskimi temami. Povezujoč element v strukturi modela je projekt, ki vsebuje glavne informacije o projektu ceste, kakor tudi ključne opise za ostale dele strukture. Model je opredeljen tako, da omogoča dodajanje in/ali spreminjanje posameznih skupin, ne da bi pri tem vplivali na preostale dele strukture. ' ZGRADBA IN DELOVANJE SISTEMA RO O (p ), kakor smo poimenovali integrirano programsko okolje za podporo življenjskemu ciklu ceste, smo zasnovali kot komponentno usmerjen informacijski sistem, temelječ na načelu delovanja odjemalec - strežnik s fleksibilno in modularno strukturo (Slika 3). Delovna postaja RO uporablja projektno podatkovno bazo, kjer je le mogoče. V ostalih primerih pa lahko za povezavo uporabimo zunanjo predstavitev modela v obliki MCT (metadatoteka cestnega telesa). MCT se uporablja tudi za povezovanje delovnih postaj s specifično aplikativno programsko opremo in MCT-vmcsnikom. RO postaja A KOMPONENTE strežnik atributne PB RO postaja B ----~ strežnik prostorske PB Slika 3: Način delovanja sistema v omrežju RO postaja z komponentno usmerjena arhitektura okolja RO omogoča dodajanje in/ali metod (funkcij sistema), ne da bi pri tem vplivali na preostale komponente sistema. Menimo, da lahko na tak način pokrijemo vse naloge v Geodetski vestnik 41 (1997) 3 življenjskem ciklu ceste z novimi funkcionalnimi strežniki. Doslej smo izdelali nekaj osnovnih in nekaj posebnih metod v obliki komponent D efinicija koridorja se navadno uporablja v zgodnji fazi življenjskega cikla ceste. Osnova za to metodo so geografske teme, ki jih lahko izberemo iz prostorske baze podatkov. Glede na pogoje uporabe lahko izbiramo med temami, kot so raba prostora, gozdovi, biotopi, cestna mreža, višinske linije, kataster parcel, voda, itd. Glede na dana merila nato opredelimo psevdo os med krajema A in B, ki ju želimo povezati z novo cesto. V zadnjem koraku opredelimo meje koridorja. To lahko storimo bodisi ročno (kot poligon, ki se izogiba kritičnim objektom v okolju), bodisi avtomatično (kot pas, ki obkroža psevdo os na določeni razdalji). 3 D hitra vizualizacija je uporabna za presojo geometrije ceste med posameznimi koraki ali na koncu procesa oblikovanja cestne geometrije. Za izdelavo tridimenzionalnega grafičnega modela uporablja ta metoda opise prečnih profilov ceste. Njena največja prednost je v tem, da za vizualizacijo ne potrebuje nobenih dodatnih podatkov ali ročnih postopkov, zato jo lahko uporabimo na katerikoli stopnji načrtovanja ceste, ob predpostavki, da so potrebni podatki prenešeni iz sistema za načrtovanje cest (RDS) v podatkovno bazo RO. Na delovnih postajah RO, kjer se izvajajo druge naloge v življenjskem ciklu ceste (po načrtovanju) in kjer ni potrebe po programih RDS, pa lahko da interaktivna vizualizacija pogosto prepotreben vtis o videzu ceste. Modul za izračun emisij je bil oblikovan in implementiran kot prototip analitičnega funkcionalnega strežnika. Ker je v modelu RO na voljo zelo natančna geometrija ceste, srno imeli možnost za aplikacijo natančnega algoritma za dinamični izračun emisij, kar pomeni takojšnjo uporabo podatkov, ki nastajajo v procesu oblikovanja ceste. Rezultati so prikazani v obliki geografskih tem in jih lahko združimo z drugimi geografskimi temami. Modul za spremljanje odkupa zemljišč je namenjen določitvi parcel, ki jih prekriva cestno telo, ter vnosu željenih podatkov o stanju parcel v procesu odkupa ob grafični podpori vključene komponente GIS: Map Objects podjetja ESRL Modul je načrtovan kot del okolja RO, saj lahko le s hitro povezavo cestnega telesa in katastra parcel bistveno izboljšamo postopek pridobivanja zemljišč. osnovni funkciji programskega modula za spremljanje odkupa parcel sta: o identifikacija parcel, ki jih prekriva cestno telo in o spremljanje stanja prekritih parcel v procesu odkupa. Obe funkciji se izvajata v grafičnem oz. geografskem okolju, zato so za uporabo modula potrebni ustrezni geografski podatki o katastru parcel in obodu cestnega telesa. Obod cestnega telesa je na voljo takoj, ko v podatkovno bazo RO s pomočjo metadatoteke cestnega telesa (MCT) prenesemo podatke iz ustreznega programa za projektiranje cest oz. nam jo posreduje projektant. Podatki o prekritih parcelah se shranjujejo tudi v relacijski bazi, ki je skupna vsem projektom v okolju RO. Prek preglednice prekritih parcel je možna navezava na vso ostalo potrebno dokumentacijo. Spremljanje stanja odkupa: Vsaka parcela ima na začetku postopka nastavljene naslednje začetne vrednosti: Geodetski vestnik 41 (1997) 3 parcela KO številka po- godbe površina prekrita površina ocenjena vred- nost trenutno stanje datum spre- membe številka parcele katastrska občina poljubna oznaka pogodbe površina celotne parcele površina prekritega dela ocenjena vrednost dela parcele stanje v postopku odkupa datum zadnje spremembe stanja iz katastra iz katastra iz katastra izračunano o O - začetno stanje datum prekrivanja Preglednica 1: Začetne vrednosti parcel ne ne da ne ne da da da Ko se za določeno parcelo spremeni stanje v postopku odkupa, se sprememba zabeleži v okencu Trenutno stanje. Pri tem se datum samodejno nastavi na trenutni datum, sprememba pa se zabeleži tudi v posebni preglednici Zgodovina stanj. Ocenjena vrednost se nanaša na ocenitev dela parcele, katero bo zavzela cesta. Ta ocenitev je groba vrednost. Končna vrednost se določi, ko je pogodba realizirana oziroma je zaključenih vseh 10 faz odkupa parcel (Slika 5). V stanju parcel (Slika 5) je pod točko 4 -ocenitev. Gre za ocenitev vrednosti dela parcele in jo določi cenilec. Parcela, ki smo ji Jpremenili stanje, se na karti obarva z odgovarjajočim odtenkom barve (Slika 4). Stevilo stanj je odvisno od možnih stanj v posebni preglednici. Stanja odkupa parcel smo v našem primeru razdelili na 10 faz (Slika 5). Slika 4: Parcele, ki so obarvane z odgova,jajočim odtenkom Geodetski vestnik 41 (1997) 3 O zai::etek postopka 1 terenska geodetska dela 2 odloi::ba 4 ocenitev 5 sklenitev pogodbe G potrditev investitorja 7 republiško javno 8 overitev pogodbe ? realizacija pogodbe Slika 5: Seznam možnih stanj v fazi odkupa parcel ZAKLJUČEK Urejanje lastninskih razmerij je pri gradnji cest zamuden postopek. Z razvojem novih programskih okolij je delo mnogo hitrejše in enostavnejše. S programom RO lahko sledimo dejanskemu stanju. Takšno sledenje odkupovanja parcel nam omogoča boljši pregled nad parcelami in hitrejše urejenje novih lastninskih razmerij. v elja vseh geodetskih in ostalih strokovnjakov je, da bi se lastninska razmerja na nepremičninah urejala pravilno in predvsem hitreje, kar spodbuja k enotni zgradbi računalniško podprtega sistema na tehnologiji GIS, ki bi pokril celotno območje Slovenije. !Literatura: Fakulteta za gradbeništvo, Konc"no poročilo raziskovalne naloge: Reimplementacija okolja za načrtovanje in vrednotenje cest z uporabo najnovejše GIS tehnologlj'e, Maribor, 1997 Recenzija: dr. Miran Ferlan Janez Kobilica Geodetski vestnik 41 (1997) 3