Izhajajo 1. in 15, T8ae,ega meseca. Cena jim je za celo I gld,, za pol leta 50 kr. — Naroćnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.
Novice.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolesjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Oospodarske stvari.
Naročila na travna i« deteljna semena.
Ako hoèemo imeti pri živinoreji lepňe dohodke, skrbeti natn je prfd vsem, da pridelamo doi!tj krme. Fo nabili travniltih, koáenicah in nji-Tah dalo b! se pridelati »t; vtliko re6 krme kakor aedaj Z dobrim gnojenjem, s setvijo dobrega in pripravnega semetia itd. da èe mnogo dosegi r tem oziru. V pripravnih legah kaite delali noTe travnike in sejali veèletne meňanice detelje in trave. TakiHio k)iie po slabo obra^čenih travnikih in ko-âenicith kaj »loriti, da se	bolj ko mogoče
igosti. Za napravo novih travnikov, za setev yeè-letnih meâanic detelje in trave, za iiboljèanje slabih travnikov itd. je treba pripravnega semena.
.	Kmetijska podruitiiica hoée tudi letos posre-
dovati pri dobavi potrebnega semena, a treba se je za to oglasiti Člxnom o pravem (ïasu, vsaj do 1. marca t. 1. Kdor žeti tedaj naročiti pripravna travna in deteljna semena la travnike in sploh za
POMOTEI,
Brezbožno knjige In novine.
.ĆeSki spisal K, Kren.)
Kiraec.
V sobi je nastala tíhota in le stara ur» se je glasila jedtiakomenio: „tik, tak, tik, tak . .
„JoiekI" Josip se ni odíval. „Jožek, sliáiň?"
Sliàal je in hotel govoriti, a ni mogel. „Devica. Marija, mogoŽe že umiral" je priélo Viki-dalki na misel in dasi ^e zelo slaba je sko^Sila t jedni sapi s postelje k Josipovemu ležišču. „Jožek, dete moje, kako ti je?" „Dabro, mamica." „Ali bi se puitil prevideti s svetimi zakramenti?" Odmajal je z glavo, da ne. „In zakaj ne?" „Zato, ker v to ne verujem, in ko umrjem, pokopljejo me, in vsega bo konec", je iepetal Josip s trudom. „Toda za Kristusove rane, sin, kaj govoriè? Ali si ob pamet?" „Ne, pameti nisem zgubil, tmpak *Subil sem vero v Boga in ljudi, in ie bi imel toliko moži v sebi, bi napravil najprvo raèun z ®niini, ki so me pripravili s svojimi knjigami in novinami ob vero, redno življenje in zdravje, pot«m
večletno kosajo, naj se obrne na podružnico in ntg ji nacnani to le; 1. Kako veliko je zemljišče, katero želi obsejati. 2. Kakána je zemlja in lega dotičnega zemljiéČa. 3. Ali žeti sejati trayo in deteljo le za nekaj let ali za stalno rabo. 4. Ali namerava travnik rabiti te za košnjo ali pa tudi za pašo.
0(i obrezovanja cepljenih ameriških trt, in sicer od prvega početka do popolne rodovltuoHti ter stalne režnje.
Dokler èe ni po Dolenjskem trtna uà vinogradov vničevala, bile ao nove zasaditve vinogradov jako redka prikazen. Stare trte, oziroma stare vinograde so z grubanjem leto it, letom pomlajevali, nove vinograde pa so le redko kedaj zasajali. Od tod izvira, da se nahajajo po Dolenjskem vinogradniki in med temi že stari možje, kateri se inabiti že 50 ali áe veČ let z viiiogr^idstvom ukvarjajo, in vendar jim je pravilna pomuoiitev vinske
bi pa končal se samemu sebi Življenje, naj bo po smrti kakor le hoČe,"
Josip je izbulil pri teh besedah oči divje kakor blazen, in nesrečna mati je — zaplakala, da jfl dobila sina za svet in ga izgubila za nebo . . . In plakala je ter prigovarjala in prosita, da bi SB vendar spravil z Bogom. Utrujena skoro do smrti je legla in blagoiarno spanje je prepodilo za kratko dobo vse njene bolesti.
Bila je mirna, jasna noč. Na vasi so se 07vati le zdaj in zdaj koraki poznega pešca, zdaj in zdaj je zitrobil ponočni sirnžnik na svoj rog; „tu — 1Ú, túúú ..." in je zopet je bilo tiho, tiho kakor v grobu.
Mati je spala, a Josip ni mogel zatisniti
očij.
Mesec je svetil skozi okno t sobo in ob-svetljeval Josipovo obličje. Zdaj in zdaj je připlul preko njegft majhen oblak, a zopet je prilezel izpod oblaka, ozrl se zopet v sobo ter pogledal bolniku v obraz, kakor bi hotel vpraáati: „Ali Živiš Se, živiŘ?"
„TÚ. Tli, Tu . .
trti 6 pomoijo kljuier, oziroma ukoreninjenih kija-éeT, namreč bilf, — éisto nova nepoznata stvar. Od tod priđe tuđi, da taki moije ne TedÓ, kako jim je postopati s cepljeno »meričko bilfo pri za-aajsnju, posebno pa se ne spoznajo na daljnem postopanju b tako trto, ker so le starega postopanja z grubanico navajeni. Nar&vaa posledica te Devednosti ali recimo neskušenosti more pa seveda le ta biti, da se nove zasaditve, izvršene znabiti s prav dobrim sadilnim materijalom, vendar le slabo obnesejo, ali pa da se sieer prvii prav dobro obnesejo, a se že v prvih letih nadaijnega obdelovanja zaradi napačnega ravnanja pokvarijo. Jedno kakor drugo more napredek obnovitev vinogradov jako ovirali, in z»to smo se odločili, da v „Dol, Novicah" prav do dobrega pojasnimo, k&ko moramo obrezovati cepljene trte pri zasajanju in sledeča tri do štiri let», to je, kako moramo trto do popolne rodovitnosti vzgojevati, in kake stalna vsakoletne reínje ae je treba poprijeti.
Govorimo najprej o obrezovanju v trtnioi prigojenih cepljenih bilf, potem o tistih na stahiem mestu, bodisi visoko ali nizko, na suho ali na zeleno cepljenih trtah.
Iz trtoice dobimo cepljene bilfe podobe 1. Take bilfe treba je pred vsem po3ku3Íti, ali so jim Fođoha t.
cepiči popolnoma priraSčeni ali ne. Vršiti se mora na njih sukalna preakuSnja, o kakorŠni smo v zadnji ât. „Dol. Novic" obširno govorili. Vse pri sukalni preskušnji ne popolnoma zaraščene bilfe moramo kar zavre^ii. Popolnoma zaraščene obrezali je treba pred zasaditvijo tako, kakor to podoba 1. kaie, namreč, na nji nahajajoče se mladike skrajšamo na jedno samo oko. Vse na zgornji polovici bilfe nahajajoče se korenine odreitemo gladko proč. Tiste, ki se na spodnji polovici nahajajo, skrajšamo pa lahko na dva načina. Ako jih mislimo v posamezne luknje saditi, potem jih skrajšamo tako, da ostanejo le po jeden centimeter dolge. Âko jib mislimo pa v jamce saditi, potem jih skraj-damo za polovico. Saditev v luknje je vedno bolj priporočljiva kakor v jamce, ker gre veliko hitrejše izpod rok; primejo se, rasto ter rode pa trte, — seveda ako se jim poznejSe dobro pognoji — ravno tako dobro, kakor v jamice posajene. Kako da se trte v luknje zasaja, popisati hočemo prav natančno v prihodnji St. „Dol. Novic".
V drugem letu take trtice tako obreiemo, kakor podoba 2. kaže, namreč le na jeden sam palček (čepek)dveh očes. Pri tem in vsakem drugem poznejšem skrajševanju mladik, paziti je treba na to, da od-rei^emo mladiko, katero mislimo skrajšati, bodisi da napravimo palec ali pa napnenec (Aparon), ravno skozi sredo kolen-Poiioha 2. ca, torej tikoma podoče-som, ne pa skozi člen nad zadnjim aH
Josip je Stel od jedne do dvanajst, in ko je naštel dvanajst, mu je mraz stresel telo.
Nekje na vasi je zalajal pes in zacvilil tako turobno in bolestno; Josipa je stresel drugič mraz, a močneje, da se je treslo celo telo, in pes se je vstavil pred Vikidalovo hišo ter priSel pod oknom kopati.
Ko pes po noči cvili in koplje kje pod oknom jamo, tedaj gotovo kdo iz te hiàe umrje. In ta nesmiselna vraža je prišla Josipu na misel in proTzročila, da se je strahu tresel po celem telesu.
Čudna stvari Mnogi ne veruje, noče verovati v resnice božje, v nauke, katere mu daje sv. vera, a v raznovrstne neumnosti in vraže veruje trdno, da ga ni mogoče odvrniti od njih. Tako tudi Josip; „Pes mi daje znamenje, koplje mi grob." Strah in groza sta ga navdala pri tej misli, da je hotel glasno zaklicati: „Mamica, mamical" A slabotni glas mu je odpovedal ; ni mogel klicati.
„Umreš, umreš, in kaj bo potem?" — Te besede so se mu neprestano oglašale v duŠi in mrzel pot mu je stopil na čelo ; znova ja hotel klicati: „Mamica, za Boga, vstanite in pomagajte,
pomagajte!" — toda ni mu bilo mogoče, in mati je trdno spala, mesec mu je pa pogledoval naravnost v obličje, kakor da hoče vprašati: „Ali Živiš še, živiš?"
Zunaj je cvilil pes neprestano.
Zjutraj zgodaj se je mati prebudila, in njeno prvo delo je bil pogled na sina.
Težko je dihal in imel je o6i utrujenosti zaprte. Toda spal ni. Pokleknila je k njegovi postelji, da bi končala svojo jutranjo molitev. Sinova bolezen in zlasti bolezen njegove duSe ji jo naenkrat vrnila zdravje.
Pokleknila je ter molila, in ko je rekla: „Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naái smrtni uri amen," je odprl Josip oči in zaSepetal: „Mama, gospođa, hitro, bitrol"
Takoj je poklicala deklo, da bi stekla po gospođa župnika, da bolnik želi biti previden, in hitro pripravila mizo.
,Cink, cink", se je oglasilo na vasi. Gospod župnik je hitel k Josipu z Bogom.
Bil je pri njem v sobi zelo dolgo, in ko so vstopili ljudje na dano znamenje notri, je Josip
najviâjim o6e»om, katero se miflli na palcu aH napoencu (Šparonu) pustiti. Tako ekrajSevanje mladik je bolj koristno, posebno zato, ker najvišje na patcu ali napneiicu (Šparonu) pûiëeno oko pr&v içoiovo poiene. Vse danainje podobe kažejo ta nažiti skrajievaiija mladik pr»? jasno. Kadar je trta tako obreiana, zatakaiti se mora k nj«j takoj kol, da se jo iie pohodi. Ob jednem z obrezovanjem mladiire poreíenio trti tudi Tae najvišje, tako ivane rosne koreninice, ako jih trta kaj ima. To je zopet jako yažno delo pri cepljenih trtah. Ko trte že jedno péd dolge pognanke poieno, odstranijo se jim Tse pod palčkom zagnale pognanke, iz palika pognali po-gnanki povežete se lepo h kolu.
V tretjem letu obreŽemo trte tako, kakor
Podoba 3.
podoba 3. kaže, uamrei iz vsake lanske mladike napravimo palec dveh oées,	Podot« i. tako da dobi trta dva palca, vsak po dve ožesi,
plakal lu celo staremu duhovniku se je oko sohilo. In proti veieru, ko je Francek klical po vasi: „kje je auho", in je aaSel pod cerkvenim zvonikom, je zvon naznanil, da je Josip umrl.
Bil je pogreb, lep pogreb. In ko je bila ie rakev v grobu in ko je gospod župnik zapel poslednji „requiescat in pace — naj v rnirn poživa", ter ko je pogledal po pokopaliaŽu in je bilo to polno ljudij, je prekrižal roke na prsih ter pričel govoriti: „Zahvaljujem ae vam, ljubi iupljani, v imenu matere tega pokojnika, da ste ga spremili tako mnogoštevilno na pokopališče. Preje pa, predno pomolimo za rišitev njegove dug« in za yae, ki počivajo na tem svetem polju, vam hočem pregovoriti nekaj resaih besed,"
In T8i 80 se tlačili, kar najbolj mogoče blizu groba, da bi slišali pogrebni govor.
Stari gospod Župnik je pripovedoval, kako )e žel neki Človek iz Jeruzalema v Jariho ter padel na poti med roparje, ki so ga oropali ter ga pustili polmrtvega ležati na cesti. In primerjal je Josipa X onim človekom in t onimi roparji; niMo B« m gaoil, le marsikdo je povesil pri iup-
skupaj štiri očesa. Rosne korenine porežemo zope; vse, kar moramo sploh vsako leto storiti. Ko trte po jedno ped dolge pognanife poženo, pust-mo jim le štiri na palcih mstoČe pognanke, kattire L kola privežemo, vae druge pa odstranimo. Ako se je pa na kaki trti jedna mladikň ponosr«čila, da jo jf Člo?ek ali íival ali veter poèkodoval, potem napravimo dotični trti le jeden palec treh oČes; glej podobo 4.
V	četrtem letu napravimo takozvane pre-rezavke, to je, razun najmofinejSe mladike porežemo vse druge gladko proč, najmočnejšo skrajšamo pa na 4 do G očes, prav močno na 6, manj močno na 5 ali le 4 oČesa, In jo povežemo naravnost po koncu h kolu. Tako prerezavko kaže podoba st. 5. Vse na prerezavki nastale pognanke povežemo h kolu, vendar moremo najnižje dve do tri, kadar od cveto, skrajšati in sicťi tako, da ostanejo nad najvišjim zarodom le se Štirje listi. V tem četrtem letu pričntjo trte, ako so bile pravilno vsajene, dobro pognojene ter tako obrezova-
Fodoba 5.	ne, kakor smo tukaj ravno-
kar popisali, že dobro roditi,
V	petem letu obreiemo trte v prvič stalno.
oikovih besedah svojo glavo, ker je čutil, kam merijo te besede; namreč mnogi izmed Župljanov je pomagal ubogemu Josipu zapravljati denar in je bil ubijalec njegove duŠe . . .
Pogrebni govor je bil zaključen z besedami : „In zdaj pokleknimo ter pomolimo za rajnika, za vse, ki počivajo na tem pokopališču in za one, na katere se na tem svetu uiJido ne spominja, da se bo, ko bomo mi že počivali v zemlji, spomnil kdo tudi na nas in prosil za nas Boga."
Pokleknili so, molili pa plakali.
Ko so hoteli staro Vikiďalko odvesti s pokopališča, je rekla: „Pustite me, prosim vas, áe nekaj Časa tu pri mojem Jožku "
Ljudje so odšli, a Vikidalka je še klečala pri grobu svojega jedinca
Plakati ni Že veS mogla.
Kaj se je vršilo v teh trenotkih v duŠi uboge matere?
Pri vsem svojem premoženju je bila zdaj brez radosti, bre» tolažbe, brez otroka I Ali ni klicala nema materina bolest z neba osveto nad one,.
Podoba 6.
to je tako, kakor se jih mora potem leto za letom obrezorati, dokler čvrsto rasto ter dobro rodé. Podobo tako obrezane ter povezane trte kaže podoba Bt. 6. Ona ima na sebi palec treh oies; od teb oies ima poglavitno oko nameni, da dá mo 5eQ, krepek lea za bodo<^e leto, postranski ojíeai pa, da tudi že grozdje v tekoiem letu rodita. Ona ima tudi napnenec (íparoii) testih do sedmih očes, katerega nsrtien je, da I« v tekočem letu grozdje rodi. Po odcvetenju skrajšamo na napneucih vse
pognanke tako, da jih nad Četrtim listom nad najvišjim zarodom odlomimo, one na palcu pa pustimo rasti. S tem da oapne-nec pri vezanja tako ključimo, kakor podoba kaïe, in s tem, da pognanke na na-piiencu skrajšamo, oue na palcu pa v miru pustimo, krepijo se in rasto na palcih tako, da morejo dati čvrst, krepek lea za bodočo reïnjo Palce moramo puščati pri tej režnji vedno pod napnenci, da se trte prehitro n« zvikiáujejo. Da bi trtam čez meter visoka debla napravljali, nikakor ne kal^e. Ako postanejo s Časom viâja, treba jih je znižati. Kako da trte pravilno, to je brez ékode za tetino skrajšamo, po?edali bode-mo pozneje jedenkrát. Omeniti nam je za danes le Se to, da moramo dobro na to paziti, da sta palec in napnenec vsake trte na dvoletnem lesu rastoča, že celo pa n&pnenec, kajti pri veliki veČini naših trtnib vrst so očesa na HtarejSem lesu rastočih mladih nerodovitna.
(Dalje prihodiýií.)
ki so z živo besedo in mrtvo črko spravili itjeneg» jedinega otroka v grob?!
Iti koliko takih mater je pri nas, ki jokajo, jokajo s krvarim! solzumi nad svojimi otroci, da □imajo ver«, da živ« kakor neumne zveri [ In kdo je temu kriv? Nnjveč čitanje brezbožnih knjig in novin, ki racàirjajo pod pregrinjalom rodoljuba nauke protiverske, nauke uenravae ter po tihem spravljajo lepo denar v žep, kakor satan pregrešno duâo. Kaj je titkim gospodom do tega, da je zapeljan ta ali oni po njihovih navodilih s pravega pota? Saj se izgovarjajo, da nobenega ne silijo, naj Čita proizvode njihovega duba.
Zakaj pa prav za prav pišejo?
Naj primerja kedo, ki ima razum in srce na pravem koncu, naj primerja to, kar piâe rodoljubni in katoliški Časopis s tem, kar pi^e rodoljubni, toda prostomiselni časopis; obrne naj, kakor se pravi oči in uiesa med ljudi ter opazuje besede in dejanja čitateljev katoliškega in prosto-miselnega časopisa, in spoznal bo, kak upljiv napravi ua ljudstvo ta in kak upljiv napravlja oni I
Kaj je uoTcga po avstrijskem cesarstvu?
Prišlo jft res, kakor smo pričakovali, do odgoditve državnega zbora. Miniiterski predsednik j-i poslal po'ilancR domov Vlada sedaj vlada sama na podlagi § 14. Veidar je izjavil ministerski pred.sedriik, da hoèe vlada ôe vedtio o.itati v ivezi z izvr^evalaim odborom desnice in da bres njegovega privoljeiija neče ukreniti ničesar važnega.
Nemške stranke Avstrijske zbornice so izdale in poslale v svet 8kup:io izjavo, a katero posiv-Ijajo Nemce k slogi in hudo ugovarjajo § 14.
MladoČeéki dri^avni poslanec dr. Kramar je spisal v nekem fraticoakem listu članek, v katerem pravi, da bo prišlo pri nas kmalu do državnega preobrata in do preo^novanja ustave. V članku govori tudi proli troivezi in priporoča Avstriji ivezo z Rusijo, članek je vzbudil veliko pozornost. Nemci seveda niso zadovoljni x mislimi, izraženimi v tem članku
Listi hočeju vedeti, da bodo v kratkem izšle tri cesarske naredbe Prva bo določala zboljšanje plač državnim služabnikom, druga davek na sladkor, tretja zakon gledé vojaških novincev.
Nekateri deželni zbori sa Že sklicani s cesarskim patentom. Kranjski še ne.
Na Ogersketn se pričakuje, da se bo še ta teden zjasnil položaj, in bo končana kriza.
Kaj je aoTCga po Mrokem svetuî
Bolgarska knjeginja Lujiza je umrla na nagloma čez 24 ur po porodu četrtega otroka
flvojegra. Stara je biU fiele 28 let. Bila je blaga ^ospa, vrla, stanovitna katolií&nka.
Po Rumuniji se naglo iiri kmetski upor. Tam je namreć umrl atrijec srbskega razkralja Milana. Zapustil je velikanska posestT». Kmetje i)i jih radi dobili t najem, A oddala bo le po-BestTa Grkom. Uporni kmetje so zapodili že dva polka vojakov v beg.
Na Filipinih ee Se bije boj. Uataii «o že napadli meato Manilo. Amerikanci so jih sicer odbili, ali tako z lepa jih ne bodo premagali, kikor si mislijo. Razven Manile in Mindanao je vsa dežela T vataèkib roksh.
Pi&e se muu:
u Novefla mesta. — [Zaréja rakov v Krki ïn njenih pritokih.] Kupiija z raki bila je na Dolenjskem do 1.1882. jnko živahna, in prinaSala je lepe novce y deželo. Samo iz Krke prodalo se je na leto za 16.000 gold rakov. Ako prezremo vrednost tistih nestevilnih rakov, ki so se doma použili, smo si od 1. 1882. pa do danes vsled račje kage veĆ kot za 260.000 gld. na škodi, Velikansko škodo trpelo e pa tudi ribštro po Dolenjskem, odkar je zmanjka o rakov.
V zadnjetn Ëasu se je s preiskovanjem nižjega živalstva v Krki in njenih pritokih dognalo, da voda ni vefi okužena in da je zopet pripravna za rake.
Zaraditega vomeška dne 29.
Cesar Franc Jožefova bolnica t Kandlji.
Veikrat smo vže govorili o blagodajaem delo-lovanju „Usmilj. bratov" v njihovej bolniSaici v Kandiji pri Novem mesta. Vendar dosti áe nismo nobenkrat povedali, kako lajáajo ti blagi menihi bolezni ubogin trpinom. Letno peto poročilo za leto 1898, ki j« pred nami, pa nas sili, da zopet nekaj zapišemo za „DaL Novice."
To poročilo se odlikuje vže po vnanjej obliki. Na prvej strani ima namreč sliko prekrasne nov« fltaïbe, ki se je minnlo leto dovršila. „Dol, Novice" so io ob priliki že prinesle svojim čitateljem, gospod ordinarij dr. P(!t«r Defranceschi pa nam popisuje različne boltzni pri 802 bolnikih, ki so bili 1, 1898. ■prejeti v oskrbovanje. Operacij se je zvriilo 294, med njimi se jih je ozdravilo 240, zboljšalo 32, ostalo T bolnišnici 21, umrl pa je samo eden. Kedo bi se ne indil spretnosti g, dr. Def rance sch i-ja? Kedo bi pa tudi ne uvidei, kako nespameten je strah pred nožem, ko vendar ravno ta v roki g, doktorja najhitreje in najbolj gotovo pomaga"
limed vseh 602 bo
nikor pa jih je ozdravelo
e priredila kmetijska podružnica no-anuarja predavanje o tem vpraianju. Predaval je priznani naš veščak v tej stroki ces. svetnik gosp. prof. Franke iz Ljubljane tako zanimivo in teme^ito, da se je iarazila od vsiU strani želja, naj se izborni govor natisne. Na tem mestu hočem le ob kratkem povedati, da je govornik opisal najprej pripravnost nase Krke in njenih pritokov rejo rako? in rib, pojasnil dalje nastanek, razširjenje in nasledke račje kuge, in trdil nazadaje, da je Krka sedaj kuge prosta in zopet pripravna za rake, Govornik nam_ je svetoval, da naj pričnemo že to spomlad z vlaganjem rakov na priličnih mestih, in da naj dobimo potrebne rake iz notranjskih potokov. Končno je priporočal, da bi se začeli bolj intenzivno pečati tudi z ribštvom, ki potrebuje ravno tako povzdige na D-ileujskem S7e-toTsl je, da začnemo vpeljavati ameriško postrv, ki se tndi v mehkih vodah rada vdomaći in prav dobro apouaaa. Blajajnik ribarákega odbora g. Dr. Aha-tachitsch pozval je potem navzoče, da le pravočasno oglasijo za dobavo ribjega zaroda, katerega posije odbor brezplačno. Na to se je vnela daljša debata o ribarskem zakonu Kranjskem, o osnovi posebnega društva za povzdigo raštva in ribstva na Dolenjskem. Kakor amo izvedeli, pripravljen je ribarski odbor brezplačno poslati tudi nekaj tisoč rakov, da se vložé y Krko in njena pritoke, Oneniti mi je konačno le še to, da ja bila vdeležba pri predavanju zelo mnogoštevilna. Prostorna sobàna v Pintarjevi gostilni bila je natlačeno polna. Mnogo jih je moralo oditi, ker niso našli prostora. Predavanje je trajalo poldrugo uro, razgovor o pospeševanju ribitva in raštva pa tudi toliko časa, tako da je zborovanje končalo 90 le okolu 9. zvečer.
647 -- nad 68 od 100, zb )ljšalo se jih je 148, neozdrav-Ijenih je bilo 22, ostalo jih je koncem leta v oskrbovanji še 55, umrlo jih je 32, med katerimi je bilo pa 6 umirajočih prinesenih, torej med lOO bolniki niti 4 niso umrli. Po stanu je bilo najveí bolnikov kmet-skegi stanu — 488, potem dninarjev 48. Kranjcev je bilo oskrbovanih 690, Štajercev 16, Hrvatov 29, Italijanov 11, Primorcev 6, 3 Oehi, po 2 iz Moravske in Nemčije, po 1 iï Spodnje Avstrije, G-alicije, Slavonije, Tirolske in Zjedinjenih držav Severne Amerike. Rimskih katolikov je bilo 750, grških katolikov 13,1 pravoslavni in 1 Interan. Leta 1898. se je sprejelo 280 bolnikov več nego 1. 1894., 143 več nego 1. 1896., 120 več neg) 1. 1896, in 28 več nego 1. 1897. Število oskrbovalnih duij znaša 14.417, tedaj pride na Tsaeega bolnika blzo 18 dni.
Bog blagoslavljaj le dalje požrtovalno delovanje dobrih naših bratov, ki so res pravi Samarijani trpečim bolnikom. Obudi jim pa áe već in več dobrotnikov, da bodo mogli izvrševati svoj težavni poklic. Kjer potrka Usmiljen brat na vrata, sprejmite ga radi, podarite mu po svoji znnožiostil Ganite se tudi slavne občine, zlasti dolenjske, sklenite kako malo letno podporo za bolnišnico v Kandiji. Koliko stroškov Vam prihranijo bratje, ko Vam reveže zdravijo zastonj, od katerih bi morali po druzih bolnicah iz občinske kasa drage novce plačevati!
Dodamo le še sklep letnega poročila, kt se glasi:
Petdesetletaica slavnega vladanja Njegovega c. in kr. Apnstoljskega Ve!i6anstva, Našega presvitlega ca-
sar
a Franca Jožefa
uarhiji z dobrimi deli. kol
se je praznovala po v»ej mo-Koliko dobrodelnih zavodov, ko društev v prid revežem in trpinom se je v tem slavnostnem letu ustanovilo ali velikodušno podpiralo; in koliko revežem so se s tem posušile soliel
Tudi naš zavod, kateremu je doila izvanredna Čast, da se sme imenovati z Najriâjim dovoljenjem vsled odloka visokega c, kr. ministerstva za notranje zadeve z dne 24, junija 1898, štev. 6466, po imena vladarjevem, in kateri je s pomočjo božjo in s podporo bUgih dobrotnikov tako urejen, da ustreza vsem zahtevam zdravstvenega napredka, se je preteklega leta otvoril kot vedni spomenik najlepše čednosti vladarjeve, kot ïavetje revežem in trpinom 1
Z združenimi moemi se je dogotovilo to delo krščanske ljubezni. Velika požrtvovalnost cele redovna

provincije, izdatni prieperek visokega deželnt^a ođborn kranjike^B in zdravatvenega okrožja novomelktga, nekaj občin in posojilnic dolenjskih, kaktir splch bla-goduéno prebivalstvo cele Kranjske ia nekaterih drugih deiel avBtrijBkih, nam je priàlo na pomoć z veliko radodu-ncstjo; velealarnemn druátvn ^kra nj ske hranilnice" p& se imamo v pryej vrsti zahvati, da nam je bilo mogoče začeti, nadaljevati in srečno dovrâiti to velikansko podjetje,
O, da bi nam bilo mogoče, v amisln gesla Njegovega Veličanstva „viribns nnitis" tudi zonaprej skupno delovati. Zgradba nam sicer ne dela več skrbi, 4 treba je poplačati visok dolg, ki nam ga je nalo-iilo zidanje in notranja nprava, treba tudi oskrbovati ie enkriit toliko bolnikov ko prej.
Eonečno izrekamo vsem dobrotnikom in pospe* sevalcem našega zaveda najsrčnejio zahvalo. Bog jim povrni tisočero! A z najsrčnejšo zahvalo svojo pa moramo zdrnžiti prošnjo, da nas blagovolijo mili dobrotniki tndi zanaprej radodarno podpirati, in lajâati t&ko abogim trpinom bolečine. Le blage podpore bodo pripomogle, da se bo zavod vzdržal in da bo mcgel nspešno delovati. Mi pa hočemo s pomočjo božjo skrbeti za doáevno in telesno blaginjo «vojitn bolnikom, in si tako prizadevati, da postanemo nesebični na^^led-niki svojega redovnega ustanovitelja, sv> Janeza od Boga,
DijaâXa kuhinja t Novem mesin.
Spodobi se, in gospodje dobrotniki, zlasti pa le dame dobrotnice po pravici želé, da jim podpisani koncem prvega polletja dá vsaj površen pregled o gibanjn v dijaškej knhiaji.
Tej dolžnosti hočem zadostiti v nekaterih suhih stavkih,
Podpiranih je bilo v kuhinji četrtina novomeške ^mnazje. Sprejetih je bilo 66 gimnazijcev, razven teh Še trije ačenci ljudske gole, ki so dobivali hrano po odhodu gimnazijcev. Ob koncu prvega polletja je bilo gimnazijcev še 51,
Kako ao izvršili?
Odličnjakov je bilo 6. Prvi red jih je dobilo 31. Drugi red 12, in tretji red 2. Izmed teh je odslovil podpisani radi reoiarnosti in lenobe koncem polletja 3.
Še drugi štirje bi isto zaslužili, ali gledé na gotove dobrotnike, ki so jih priporočili ter kuhinjo zdatno podpirajo, bo se ohranili za nekaj časa na poskuSnji; sko se pa ne poboljšajo, bf^do neizprosno odpuščeni. Drugi dvojkarji eo zaostali v napredovanju ali radi bolezni ali pa radi slabih zmožnostij, to prepričanje ima v«s učiteljski zbor. Tt;h siromakov podpisani ne more zavreči, marveč želi uaj jim Bog dit zmožnost, da dovršé svojo težavno nalogo, „Kjer ni zmožnosti, je pač hvale vredna dobra volja."
Kfiko smo izhajali?
Pruv slabo. Istina je sicer, da smo dobili preprostih živil — zelja, krompirja, repe, fižola dosti za celo leto — in še nekaj žita. Ali kje je moka, meso, mast itd. za toliko ust?! Potrošilo se je do 10. t. m. 1187 gld., prejelo pa a podtjoro le 846 gld Primanjkljej torej iznaša 341 gld, Priznati ee mora sicer, da je masti in svinjine za ričet dovolj preskrbljeno za celo teto. Recimo torej, da je vrednost za drugo polletje 190 gld. — ostaja vendarle nedostatek dobrih 190 gld. Kje naj ae dobé?
Badi tega zahvaljevaje ae dobrotnikom mora podpisani vendarle reči, da pri teh dogodkih ne bade
mogel izbajati. Doslej je vže blizo 400 gld. šlo is zapuščine pokojnega gosp. Jakšiča. Naj se li vsa porabi? Kaj pa potem? Kapital bi se moral množiti — ali manjša se. Kdo bode dijake pozneje vzdrževal? Prišle bode, kakor je bilo, da bodo ubožci nadlegovali-posamezne dobrotnike ter lazili od hiše do hiše kakor berači. To pa ne bi bilo prijetno občinstvu niti koristno dijakom. Prosim torej, prisrčno prosim, ne manjšajte dobrotniki svojih doneskov, kar se doslej tako rado godi — marveč je raje zvišajte 1 Še več — priskočite novi! So nekateri, koji bi utegnili kaj dati, ali ker vendar ne morem gledati vsacemu v žep, prosim oglasite se sami vsaj z malimi darovi mesečnimi alt letnimi — kakor komn drago. Ako to ne bf bilo, prisiljen sem prositi — ne sicer osebno (ker to je tido zame in morda za dotičnega), pač pa pismeno,.
Posebno pa bi rfkel še nekaterim zunanjim gospodom: Dijake mi pošiljate, češ, tega mora „sprejeti". Kes so večinoma dobri, izvrstni. Ali to jim ne dá še kruba. Eden petak ali desetak ne preživi dijake opoldne in zvečer skozi deset mesecev. Jaz jih rad sprejmem, toda gospodje naj me podpirajo. Sami tega ne morejo storiti, vsaj so sploh v slabih razmerah. Ali, kar nekateri vž« delajo — bližnji naj izprosijo in pošiljajo živil oddaljeni pa napravijo zbirko za dijaško kuhinjo. Ne bode brez yspeha. Dobra volja in malo ttuda vse doseže. Dolenjska je velika; ko bi le v vsakem večjem kraju bil mož, ki bi nekaj nabral — prepričan sem, da ne bi samo dijakov izdržali, marveč celo napravili si kapital, da bi mojim naslednikom ne bilo treba „febtati" kakor meni. Končno pa mi je sveta dolžnost preiskreno zahvaliti p. n, gospode dobrotnike, izmed kojih so nekateri res velikodušni. Bog jim plati s časnimi in večnimi blagril Račun o poslovanju vsakdo lahko vidi pri meni. Dal se bode pa kakor vsako leto koncem šolskega leta v pregled dotičnim izvoljenim gospodom kakor tudi slavnemn županstvu novomeškemu.	Dr. los. Marinko.
Domače vesti.
(Občni zbor) „kat, polit, društva" za Dolenjsko je raiglašen mej naznanili, na kar tndi na tem mestu opozarjamo.
(Preč, gospod dr. Janez Flis), kanonik ljubljanske stolne cerkve in general vikanj, imenovan je papeževim hišnim prelatom,
(Odlikovanje) načelnika gasilnega društva v Toplicah Jože Z u p a a c a vršilo se bo prihodnjo nedeljo po deseti maši.
(f Josip Raktelj), umirovljeni nadučitelj^ uoiil je 8. t. m. v Ribnici v visoki starosti. Kajni bil je ikoro 40 let v Ribnici, in deloval kot izvrstni nčenik prav vspešno.
(•f Franc Wittine,) c. kr. poštar, župan in posestnik v kočevskih Čermošnjicah, umrl je febr. po dolgem bolelanji. Po vsi okolici bil je radi lepih lastnosti spoštovan.
(f Franc Penca,) veleposestnik v Mokro, nogu, umrl je 6. febr. po dolgem bolehanji. Radi obilnih zaslug dobil je zlati zaslužni križec, ki mu je pa še-la ob smrti došel. Radi velikih dobrot bodo ga težko pogrešali.
(Porotne sodbe) vršile se bodo dne 6, marca ; porotnike priobčimo prihodnjič.
(Mestna hranilnica t Novem mestn. Računski zaključek za leto 1898. kaže naslednje stanje: Vlog 1,186.&93 X 96 A; hipotečnih posojil 796.817 K
61 A; menjiinih posojil 87.478 iT 72 A; t tekočem računu 195,254 K 35 k; vrednostnih papinev 80.476 K fiO k; čistega dobička 6164 iT 26 h, iu blagajna ZO.lllK 95 h. Rezerva kaže stanje 19.663 K Q h. Bilanco prinesemo prihodnjič, ker nam je danes prostora pri-tnanjkalo.
(Mestna hranilnica v Novem mestn.> V mesecu januarju 1899 je 236 strank vložilo 57.379 K 72 A, 143 strank vzdignilo 16.891 K 60 h, toraj vež Tložilo 5.488 K 12 A, 12 strankam se je posojil izplačilo 103.342 í: 16A, stanje vlog 1,192.082 K 1 h, denarni promet 374.018 K 61 A.
(Drugi Glasbeni večer v Novem mestu) bode 25, ali 26. t. m.; natančneje z vsporedom se naznani po ljubljanskih dnevnikih in po lepakih. — Glasbeni Soli so darovali : Krško mesto 10 gld. ; goap. L. Svetec, c. kr. bflležnik v Litiji, eno delnico „Nar. doma" v Novem mestu. Darovalcem prisrčno hvalo!
(Cepilni in vinarski tečaj v Novem mestu) priredi kmetijska podružnica ob nedeljah dne 26. fetiru&rja, 5. in 12, marca in sicer v spodnji áolski sobi v Čitahrci. Podučeval bode teoretično in praktično gospod Bohaslav Skalický, tehnični vodja državnih vinarskih zadev za Kranjsko. Začetek je ob deveti uri dopoludne — Program: Dne 26, febr.: a) Predavanje. Trtoa uS in nničeuje vinogradov. Priprava sveta za novo nasaditev. Izbiranje ameriSkih trt. Iigoja potrebnih podlag ali divjakov. Cepljenja ameriških trt, — b) Praktične vaje v suhem cepljenju — Dne 5 marca: a) Predavanje: Ktere žlahtne vrste naj pomnožujerao? Vhganje cepljenk v trtnico, poletno oskrbovanje, iïkopavanje in sortiranje cepljenk v jeseni. Prezimovaoje cepljenk. Naia-ditev vinogradov s cepljenkami. b) Praktične vaje T suhem cepljenju ameriških trt. — Dne 12. marca; a) Predavanje: Kežuja in oskrbovanje cepljenih trt v vinogradu. Gnojenje in okopavanje. Trtai škodljivci in njih zatiranje. O zakonitih naredbah in davčnih olajšavah v korist novemu vinogradništvu, b) Praktične vaje v suhem cepljenju. Vabimo vse vinogradnike, da se teh poučnih tečajev pridno udeležujejo, ker je ravno vinogradnikom treba mnogo novega vedeti, ako hočejo od siojih vinogradov zopet lepe dohodke imeti.
(Vinarski iu cepilni tečaji.) Vsied ukaza vis, c, kr. poljedelikega ministerstva priredili se bodo tekom meseca februvarija in marca poučni tečaji za vinarstvo in cepljenje ameriških trt. Poiučeralo se bode v vsem, kar je treba dandanes vsakemu vinogradniškemu posestnika, ki hoče od svojih vinogradov zopet lepe dohodite imeti, vedeti. Predavali se bnde o tem, kako in s katerimi ameriškimi trtami je treba vinograde na novo zasajati, kako ja te trte cepiti, kako vinograde obdelavati, trtue škodljivce zatirati itd. Navzočim aa bode tudi pojasnilo, ktere zakonite naredbe alt oiajSave imamo glfde novega vinogradništva in kako jih je uporabljati. Temn teoretičnemu poduku sledile bodo praktična vaje v sahera cepljenju ameriških trt, h katerim je treba vtnakemu udeleženca nekoliko trtne rezine in kak dobro nabrušen nož seboj prinesti. — Podučevali bodo: I. Gospod Bohuslav Skalický, tehnični vodja državnih vinarskih zadev na Kranjskem, v sledečih krajih : Dne 17. februvarija v Beli cerkvi, 18, v St. Petrn, 19. v Št. Jerneju, 21. v Smarjeti, 22. v Gorenji Orehovici, 23. v Brusnicah, 24. v Stopičah, 2B. i Prečni, 26, v Rudolfovem, 28. v Vinivasi. Dne 2. marca v Drašičih, 3. v Radoîici, 4. v Metliki, 5. T Rudolfovem, 7. v Mirni peči, 8. v
Čatežu pri Veliki Loki, t DobrniČab, 10. v Žužen-berku, 11. v Dvoru pri Žuženberku, 12, v Budolfovetn^ 14, v Toplicah, 15. v Podlubnem, 16. v Vavtivasi. II. Gospod Ivan Drailer, delovodja državne trtnic« v Kostanjevici, v sledečih krajih: Dne 20, fabrnvarija v Ćermošnicah (nemâki), 21, v Semiču, 22. v Štrek-Ijevcu, 23. v Lokvicah, 24. v Črešnjevivasi, 25, t Podzemlju, 26. v Adlešičah, 27. v Petrovivasi, 38. v Strážném Vrha. Dne 1. marca v Dobličah, 2, v Ma-verlah (nemški), 3, v DragatnSn, 4, v Vinici, 6. j Preloki, 6. v Vrha, 7. v Radencah, 8, v Starem trgn pri Poljanah, 10 v Suhorn. Vabimo vse marljive vinogradnike, da se tih zanje zelo koristnih tečajev mnogobrojno udeležijo, ker je ravno novo vinogradništvo velikega pomena za blagostan našfga kmetovalca.
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) je napravila, kakor po navadi vsako leto, B. t. m, »vojo predpnstno veselico. — Vemo vže iz skušnje, da so predstave tega društva sploh lepe^ ali reči m9ramo, da se tako dobro, kakor imenovana, vže dolgo ni posrečila nobena. — Šaloigra „Crevljar* se je igrala res izborno Zlasti črevljar ^Blaže" in „Lopulnik" sta bila, da si boljih ne moremo misliti t njunih vlogah, „Ciganska kantata" — ta še le je bila v predpustrem času na svojem mestu. Ti cigani so bili, kakor pravi — le da nas niso nadlegovali, ampak razvedrovali. — Smeha je bilo pri igri in kautatí brez meje. Da je občinstvo vedelo, kaj bode, gotovo bi bila dvorana polna, kajti hvala je bila občna ia zaslužena. Obisk pa, žal, ni bil poseben — »pred pustni čas — ti čas presneti" — je drugod porabil novce, — Čujemo, da napravi vrlo društvo sv, Jožefa dan predstavo v čast temu svetniku — varuhu, Bog daj, jako se veselimo.
(Današnji list) obsega 10 strani.
žThvXLX
Povodom petđecietletniceTlftdfttijanaj«^ prtsvitlega cesaiji darovale bo z» spotnmiki trak k Eastavi tnkajinie ljudske Sole. Gospe: Stanka Giutni 1 gld.; Marija Riseoli 60 kr.; Joit, Fnx 60 kr.; Alb. Promîk ďO,; A)b. Govanec 50 kr.j Ter-Rajmer 60 kr. ; Mnt. Hraniluviâ 50 kr. ; Mar. Moschner 60 kr, ; Mftt. Starta 60 kr.; Mat. Parma 50 kr. ; Ana Glabočttik 1 gld.; Mar. Zalokar 60 kr, ; A. Weibl 60 kr, ; Jo«, FloiBohmann 20 kr. ; Ter, l'reSireB 1 gld,; Mar. Mikoli 50 kr.; Mar. Gaugl 60 kr,; Qabr. KamenSek 60 kr,; Klem, Vukšiiiii 60 kr. ; Ant, Jonke 40 kr. ; Ant. Kožar 20 kr.; Berta Uráií &0 kr.; Mar, KoSenina 1 gld.; E. pl. Sa-vinschegg 1 gld.; K»t. Gtiitio 1 gld ; — GcspodiSno: A. Žigo» 60 kr.; Zofija Pire 60 kr ; Marta Schwinger 50 kr,; F. Kapello 50 kr,; A, Stunn 50 kr.; Karalina Vnkiiaičeva Ë0 kr. — Go-Bpudje: Fr, DovgaQ t gld. ; Fr. Wactia &0 kr. ; Joa Novak 60 kr„ torej skiipaj 21 gld. 30 kr., ud katerega zneska ee je i/,dalo sa trak 17 gld, 96 kr. Ostanek 4 gld, 36 kr, se bode porabil za nakup jeďue eteiiske oesorjeve podobe. Vsem p. n. daroTsteljetn iirekftta podpisana r imerni Šolske mladine, šole in krajnega Šolskega sváta najiskrenejSo zabvato.
V Metliki 2],jauuvarija 1899.
Leopold BangI,	Valentin Bumik,
naSeliiik krajaega šol. sfèta.	iïolski vodja,
T^aI CTllfl"^« prodaj s hiso, ki ima dve X U1 UULa sobi klet, kuhinjo; dalje hlev, skedenj, dva svinjaka in kozolec (topler). Nahija sa to v vasi Zasp, fara Cerklje pri Krškem. Kupci pa naj se oglasijo pri lastnici Antoniji Stermec, SuSica. Hrvatsko.	^
Nj
i „JI blizu Žabje vasi je takoj na prodaj. — Kje, pove oprsvništvo „Dol. Novic "
Izurjeni vrtnar 'éa/níf^ri
Novem mestu, — Več se izve ravno tam. (40—8^
O Ir 1 î	Finii. S2
Gen. I. ÏÏT
Podpiitno lodiSie uazntnja, se j« t ladinÎDeni regiítra ÎETTiil pri Tpisn „Kmetijsko druStvo v ŽuiemberkH, reoiatrovana zntfruga t aine)eno zavezo", itlirit bLviih odbornikov gospodov Franca àknfee in Karola Fabiani in vpia gg, Mihaela Tavčarja, kanonika in dekana t Žužemberkn, in Jožefa Busa, poseitnik« t Zafari Stil, kot novih odbornikov.
C. kr okrožno sodlsče v Rudoifovem oddelek 111, àae 31. jannvarija 1B99.	(^6
XAHYAXxA.
Za tako obilno izkazano sťžalje ob emrti moje predrage soproge
Marije Koprivšek
la mnoáno udeležbo pri pioražanjn nepzabne ranjce v Maribor in la ginljivo petje „Dol. pevskega drnStva" se prav lepu z ah v ulja jem.
nudolfovo, due 15. februvarija 1899. (63)	Prof. Kopriviek.
■ I- ■.•.{■f^rS'i
XCAHYAXaA.
Vsem prijateljem in zitnticem, kt«n so mi toliko sočutja iikaiali ob bolezDi n eisiti uinjega iskreno ljubljenega aoijroga, gospoda
Ferdinand Votszasek-a,
C. kr. poitnega uradaika v p,
izrekam najtoplejrô lehvalo, poBtbiio pa še ;)re£aBtiti duhOTÍÍini gospodu poStnemu oskrbniku Teodom Viit'ca in gg. nraf'uikom, si meáfantki godbi, rseni udeležnikom pogreba, vsem topla zalivala.
ŽABJA VAS 12. febniTRTija 1898.
tlelena Votszasek.
mrAíxA.
v ponedeljek 6, februTflrija ob 3. nri popolndne je po kratki nmčni bolezni, previden s sv, zakramenti, v starosti 67 let umrl blagorodni gospod
FMIC PENCl.
vfleposeslnlk, usnjar, načelnik akr. cestnega odbora, ob6. evetivalec, Imejitelj zlatega zaslužnega krlieca Itd.
Pri tej priliki doSlo nara je od sorodnikov, prijateljev in znancev mnogo izrazov Kožalja, za katere se tu najtopleje zahvaljujemo. Ob jedoem se iakreno zahvaljnjemo Eaititi duhovščini, vsem tukajšnjim gosp. nradnikom, Ttem gosp. darovalcem Tencev, slavnetnu gasilnemu druStvu, bralneiiin drnčtvu, okr. cestnemu tidboru r Mokronogu, sploh v<>em, ki so preijnbljenega ranjcega k veĚnemu poáitku spremili, Bog platil
Mokronog, dne 8. februvar^a 1899.
Franc Penca, ain. — Marija Pavlin roj. Penca, Pranja Sovan rojena Penca, Ana Penca in Emilija Pleterěek roj. Penca, hiere.	(54)

ZAHVALA.
Po daljiem bolehanjn, previden s bt. zakramenti, nmil je 2. febrnvarija, 49 let star, gospod
Franc Wittine,
o. kr. poltar, župan In posestnik v Črmolnjicah.
Za mnoge došle nam dokaze milega soiutja se tu najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizn in dalej, postboo še e. kt, okr. glavarju vitez Vesteneck-u, preč. dnbovSâini, alarnemu uradniítrn in gospodom níiteljem, vsem najtoplejša zahvala.
ČEMOŠNJICE, dne 10, februvarija 1B99.
Marl a Ana Wíttine rnj«na Jaméek, soproga, — Uan, Mati a in Ferdinand Wittine, bratje. — Jožefa Koželj roj. Wittine, sestra.	!5ii)
ŤlílVtTinTlÍi	ohranjen, je po nizki ceni
XXaJ. lUUUlJ jm prodaj. Kje, pove opravniàtvo
,Dol. Notic".	(31-4)
rAWí-uo
na
VI. občni zbor ,.katol. političnega društva za Dolenjsko",
ki tiode
28. svečana 1.1. v spođsjib prostorih hiâe katol. družbe. rokcdeK'kih poiuoćnikov v Novem lueetu.
Vapored; Nagovor predsednikov. Porodilo blfigujúlkovo, Poročilo tajnikovo, Volitef novega odbora. Nasveti in razgovor. „ (66)__Odbor.
VABILO
k Qhêmûwm Bikmm
„posojilnice v Trebnjem, regisirovans ladritge z neomejenim poroštvom", kateri bode v nedeljo 19. februvarija 1899 ob 3. url popoldne v poscjilnični sobi s sledečim vsporedom:
1.	Poročilo uaûelstTa.
2.	Potrjenje letcega rařutja.
3.	Ruzdclitev Ćistega dobička.
4.	Privoljenje nagrsde naćeletvu,
5.	Izvolite? nadzornika.
6.	Slodajnofti.
Trebnje, dne 11. febiuvarja 1899. __ODBOR.
Preklic!
Podpisani obžalujfin, ksr sem proti si. odbora tukajsoje^a prostoy olj nega gasilnega društva govoril, in prekličem tem potom.
SUDOLFOVO U, februvarija 1899. (66}__Anton Stopař.
V računski zaključek novoneàke godbe vrinila se je pomota t tfm ozirn, kakor da bi 1. 1898, mestna občina novomeška ne bila nič prispevala. Ta pomota popravi ae s tem, da je mestna občina prispevala z zneskom 50 gld.
Rudolfovo, dne 6. febrnvarija 1899. (62)	Vodstvo godbe.
TAB IL 0.
Ridi preaelitre i« Črnomlja t Rudolfovo dosedanjega n»6elDÍka obrtne zadruge gosp. Davorin-& Franćii, razpiáe ae volita? novega načelnika na dan 19. BTêcana 1899 ob 3. uri popoldan v zadružnih prostorih.
Zadruga vseh obrtnikov Črnomaljskega sodnega okraja v Črnomlji.
dné 11. ftíljruvarija 1899.	(63j
G^olpod Albin Joip Meguscher, k3VctlliU* rojea y Tržiču na Gorenjskem, ima mojo legalizirano pooblastilo, katero tem potom pre-klicujem in z» neveljavno objavim. Imenovani gospod tedaj ni opravičen, za mojo tvrdko naročila al; plačik sprejemati. Ako bi «lednje vendarle storiti hotel, naj 86 ovadi.
Praga, 1. januvaija 1899.
Carl Phillip Pollak, {B4—2)	tovarna za esence.
TT i X « z vrtom na prodaj v Metliki hiána št. 200 ^ ® " Ista je pripravna za vsako knpčijo. Na-Unčneji pogoji se isvedó pri lastniku Fux-u star,
Sadno drevjel^VVaÏGr:::
Najleple vrste jablane po 30 kr., hruške po 40 kr. Manj lepa drevesca primerno ceneje. — Ravno tam imajo lepega, polnokrïnegu jorkéirskega merjasca, kteri je tudi za pristojbino svinjerejcem v porabo.
TTíXjj prostovoljuo na prodaj v Metliki pri Ana® « staziji Meinaráiá z dvema sobama, shrambo, kletjo, sîinjaki in vrtom na lepem kraji, pripravna za vsako kupčijo. V hiái je bila že več let gostilna in mesarija, poleg hile tudi 3 njive, steJuik iu novo za sajeno trtje. — Več pove Jožef Gerboc v Metliki.
Pl«ittf1 I Tlli»«	prostoru, obstoječa
rroaajdiuitd z dveh sob, tudi knhinje,
kleti in BkUdiščii se odda v nujem. Već se izve pri posestniku v Št. Rupertu Ž1. 22, Dolenjsko.
PpaHoIíiItiÍpíI ® »lanovanjtim \red je takoj X lUUcIJtUliím oddati v Bersijiuu pri Novem
mestu.	Franc pl- Langer, Bernljin. (68)
Požlahtnene amerikanske trte
v veliki Huiožini oddaje
graščina Beršljiii pri Novem mestu.
Tudi se dobi izvrstbi krompir za seme. (69)	Franc pl. Langer, Beráljin.
PrtCOc-f-iTí-i prodaj v Mitlarjih (iírungeiauth) X U»tt»ljyU ležeie na deželni in poátni cesti iz Črnomlja v Kočevje. Zidana hiàa it, 1 priiravna za vsako trgovino, posebno za krčmo, obstoji iz 6 sob, 1 kleti, a obokanih hlevov, 15 «i dolgega poslopja za krmo, drvarnice, vodnjaka, skednja in 2 studencev; celo posestvo obstoji skupno í 87 A 83 a 96 m^ loze z debelimi drvami; njiv 84a tim^; koáenic lSk26a87m^-, pašnikov 13 h 97 a 38 in v občini Buhberg 39 oralov cena 10.000 gld. Natančnejáe pové lastnik Pater Kump v Mitlarjih pri Ćrnomlji.	[65)
,0
> cez
ameriih trt in epih abolMii dreves K
ima za oddati to spomlad
»ij.- po jako niztlh cenah Janko Karlovéek,
poeeetnik in trgovec. Šmaijet».
(Ob sejmicfth dobi se to tudi v Eudolfovem na glavnem trgu.)	(36—2)
Hazpis.
Podpisano oskrbnistvo iSče za svojo ciglenco
opekarja ali ciglarja,
lati mora biti popolnoma izurjen o napravi različne opeke ter slovenščine in nemščine popolnoma zmožen. Oglasiti se jti najdalje do 20, februarja. Natančni pogoji se zvedo pri oskrbnistvu. Oskrbntitvo graščine v Ormožu. Frisdau, Štajersko.
Vei tisoi zeleoo cepljeniii, in veC tisoč dobro ukoreničeoiti trt
je na prodaj Cena prvim 10 kr. komad, drugim 12 gld. tlaoć. — Več pove Jos. Ogoreutz, Novo mesto, (le-á)
trt „Riparia portails"
ukoreničenib je na prodaj. Kdor potrebuje take trte, naj se oglasi pii Anton Kržl6nlk-u, posoitniku iz Mokronoga.	(49 2)
JOS. OGOBEUTZ
T Novem mestu
priporoča svojo
ïeliko zalogo isakovrstnega Maga
najbolje yrate, raznovrstne potrebščine za neveste, tudi
vence In Šopke.

Odperto pismo.
Gospod
Jos. Medved,
Novo mesto.
Hvala Vam lepa íí poslani šivalni stroj ; vidim da niso prazne besede, ako se o VaŠih strojih toliko pripoveduje. Sedaj tudi jaz lahko reèem : Edur b1 ihIhU knpltl âlralui Btroj, naj gre k gosp. Jos. Medyed-u v Novo mento. Vas pozdravlja
Janez Kovačić,
(33-3)	krojftí Podborftom pň Mirni
30.000 cepljenk
najlooljiib yrat, Čisto scrtirabih in sicer: italijanski ritling, kraljevina, portugalec, irnina itd., ter
30.000 podlag
riparije portali« In rupeatría — dobro ukoreninjenih, in
100.000 ključev
iatih vrst ~ proda ter pcâilja na zahtevanje tudi c«nik,
Veija nmozîua vina
je ravno tam na prodaj.
OskrbniàtTO graj^Člue Raka pri Krâkem.
Hiš
„ na prodaj v Úemomlja át. 71 ; zraven hiše ** lep, novo zidan hlev in lep sadni vrt z
gredami; poleg tekoča voda. Kdor želi aknpaj ali pa ■amo hiáo, lahko kapi; na željo tiidi njiva, ki meri Vs orala. Kupec naj se oglasi pri Martin Malnerič-u v Čarnomlju.
Oves „Willkomm".
ífeov ^^
Ta izvrstna vrita težkega ovsa obrodi v vsaki zemlji prav dobro in se je pokazala kot najzgodnejša in najrodovitnejja ; ima visoko in pr&v dobro krmilno slamo in ne poleže. Ker se mora ta oves jako redko posejati, zadostuje 60 kg za eu oral, Razpošilja se z vrećico vred 26 % za 5 gld., 60 % za 9 gld. 50 kr., 100 kg za 18 gld. — VrtJĆice, ki imajo 6 ky poSiljajo se poštnine prosto na vsako poštno [lostajo za I gld. 70 kr.
Oskrbníátvo grajáčíne Golice pri Konjicah na Štajerskem.	(42-2)
TiPnA	J®	* StopiĆah,
JUCJiU pU»t;»LVU 50 korakov do farne
cerkve. V biâi je gostilna in prodajaluica; tudi ostalo
poslopje je v dobrem stana. Već pové I, Kobe, Stopiće
it 20, pošta Rudolfovo.	(61)
TTXpiiprt kateri ima veselje do mesarije in je Uvcllcijj lepťgti vedenja ter posten, sprejme se takoj pri Josip Hrovat-u, mesarju v Žužemberku št- 28.
JL
Jk
za ženine in neveste
(22-8,
pri trgovcu K. Barborič-u v Novem mestn
in mi rekla, da nii ne more dovolj povedati, ktiko lepo in yt^tiko izbiro da ima v žametu, gladkega in pisanega v vseh barvah, kamgarna in sukna za ženske, svilo za pred|)aBnike in zarťs lepe nove svilnate robce, najnovejàe iopke in kranceljne pa mdi toskina in tifelna la moške obleke ima vvseb barvah, sploh če tdcii kaj iep.Kt^ga žťli, si laoj Uliko po primerni ceiii in pošteni postrežbi nakupi
^____J

'W
Noro mettoi OdgoTofni niadnik, icdiýktelj, isloiuilí in tiiku i. Krtjao.