OKTOBER 1 S Remifrij ^ 2 N Roženvcnska 3 P Dionizij 4 T FrančiSek Apia. 5 S Placid 6 C Brunon ' P ČeSč. R. v. + J^SBrifrita 9 N 18. pobink. ® 10 P FrančiSek Boru. 11 T Mater. B. Dev. 12 S Kolumbov dan 13 Č Edvard 14 P Kalist + 15 S Terezija RIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST S3 'AMERIKI Getlo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja dn tmagel GLASILO SLOV. EATOI). DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian OrganizationsJ KAJSTAXEjfb IK JHAJBOLJ PRILJUBI-JXM BLOVENSd LIST $ ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, STEV. (NO.) 195. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 8. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 8, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL, Nič stvarnega se doslej ni sklenilo na konvenciji del. federacije, niti za delavstvo splošno, niti za federacijo samo. — Predsednik Green Ijuto napada €10 kewisa ter otežkočuje vsako zbližan je. m Houston, Tex. — Dosedanji P°tek konvencije Ameriške ,e • federacije, ki se vrši ta en v tukajšnjem mestu, ni . stt°.)al do zdaj pravzaprav še 12 ničesar "ekake drugega, kakor iz priprave na še ljutej-v, s°vrašty0 do druge delavske ^ganizacijo, CIO, da bo zbli-. J- med obema organizacija še tem težje, ako se bo Plovno poizkusilo. Od te in vi Se sicer slišijo glaso- vj' zahtcvajo, da se napra-clir nesmiselnemu in raz-' ahiemu prepiru konec in se Jeze sporazum, toda pred-t Jn!k federacije, Wm. Green, s Pob^e vse te glasove in Doi aVim besnim fanatizmom . udrihne po CIO in po 'Jenem leWisu predsedniku, Johnu ŠPANIJA PROTI _DEI.IT VI Španska vlada heče enotno državo. Pome»itne zaveznike pri tem dvoP6ŠeVanj'u delavskega raz-Ja ima Green v reakcijo- "arnem kapitalističnem Caso-jU> ki se tudi z vso silo tru-da bi čim najbolj očrnilo m znova prinaša stare očitke, da proti je njeno Cro "jej V°dstv -----"" l\ v komunističnem tabo- rej ^ sy°)im nasprotstvom to-Vrav Green v isti rog s so-iti ^ delavstva v splošnem teresU skušajo to predočiti in-£tašj1!'Hne stranke, kakor pri-^lienjeg0Ve lastne federacije, nik R Voditelji CIO, predsed- v Cosevelt 8am' toda Green vitjj 11 zaslepljenosti tega ne ciji aeC'nj'0 sredo je na konven-«n6rjri.en kanadskih delegatov H Jj zahteval, da se zo-toda nUZite federacija in CIO, ^tiil s 1 ga Je takoJ za-fed Strogim svarilom, da se «ke .^cija ločila od kanad- avske 8led.r- zveze, ak-> ta ne iz ! a. korakom federacije eitev Sv«jih °^ike CIO. od 'ji vrst pometala vse Da bi ta lo-Kanadcev prizadela „ , ogromno finančno anaiL Se Prispevki iz nimar Prenehali, to Greenu boli • ?*togt J Je se je poostrila na-j, . °bema organizaci-Je v sredo izdal John ,10 sv0Fr0?las' da b0 imela Ho ° prvo "stanpvnjo kon->sburl,SiC"r novembra Pariz, Francija. — Španski vladni krogi so izrekli oster odppr proti načrtu, ki so ga sestavile velesile, da se razdeli Španija v dva dela, namreč, da dpbe en del nacijonalisti, drugi pa ostane vladi. Baje se je o tem načrtu razpravljalo v Monakovem med štirimi velesilami, na isti konferenci,kjer se je zapečatila usoda Cehoslova-?ke. Španski zun. minister del Vayo se je v četrtek izrazil, da je njegova vlada odločena, da se bo borila, dokler ne bo država "osvobojena tujezemske invazije", češ, da ni pri volji dopustiti, da bi Španijo zadela enaka usoda kakor Čehoslova-ško -o- BASEBALL — TA IMA ZDAJ BESEDO! Chicago, 111. — O čem se govori te dni na cestah, v doni,ovih, v prodajalnah, v uradih, v delavnicah- in povgod drugod, celo — po sodnijah? Ugani! Zadnjo sredo je v Evanstonu neki sodnik ukinil obravnavo, ki je bila v teku, in razpustil poroto, ker je izvedel, da je policist, ki je obtoženca aretiral,govoril z enim porotnikov. O čem sta govorila porofnik in sodnik? O tem, kakor vsakdo drugi: O base-ballu, world series, Cubs in Yankees! Svetovna kriza, evropske zmede, Cehoslovaška, depresija — vse to so zdaj malenkosti. FAŠIZEM V FRANCIJI a cm v D°S!ej ,ae je Za^ Se vedno kot ne* 2 last« asna organizacija, "stave, kar ' C*1 bfe vl'° uPar|lf M"ulve- Kar Je nu-JHir J',e' da se b/^ kpnčno r^ih Kebiti združila s fe-^ je r pa se kaže čim-^ upanja, da bi do k ''eor, ,se namerava zdaj ° l>isto-» nizirat'. da bo lah- ZADNJI ČAS ZA REGISTRACIJO Volici v Chicagi se opozarjajo, da je čas za registracijo za jesenske volitve le še do 10. oktobra. Ta dan,v ponedeljek, ki bo zadnji, se bo vršila registracija tudi po precinktih. -o- ROP NA CESTI PRI BELEM DNEVU Vladni poraz napram nazijem dal novo pobudo za fašizem. Pariz, Francija. — Odkar je francoska vlada tako nečastno podlegla Hitlerju,so pričele francoske fašistične organizacije ponovno dvigati glavo in javno skušajo vdihati v ljudstvo navdušenje za fašizem. Slišijo se glaspvi,naj min. predsednik Daladier s svojo vlado resignira, da bo napravil mesto drugim možem, ki bodo ustroj države preuredili po "mpdernem", namreč skrajnem nacijonalističnem načinu, po vzgledu Nemčije in Italije. -o- ZAPOR ZA NAIVNO DEKLE Lexington, N. C. — 22 letna Lula B. Kimel je bila zadnjo sredo obsojena na dva meseca zapora, ker je pomagala, kakor je bilo včeraj poročano, k pobegu dveh jetnikov iz zaporov. Dekle je dejala, da ji je eden jetnikov obljubil, da se bo poboljšal, ako ga izpusti. -o- RAZBURLJIV DOŽIVLJAJ Chicago, 111.--W. Hoople, 420 Keeney st., je hotel po telefonu nekaj naročiti iz bližnje lekarne. Ko pa je poslušal na telefon, je hipoma zaslišal rezki glas: "Roke kvišku! Tako, zdaj boš dobil, kar si iskal!" čemur je sledilo več strelov. Hoople je hitro poklical policijo in jo obvestil, da se je v tej in tej lekarni izvršil rop in umer. Nato je telefoniral po ftaksi in se še sam odpeljal na lice mesta. Policija, ki je bila že tam, pa ga je sprejela z mrzlimi pogledi,češ, da jo je z vodil za nos, ker v lekarni ni bilo nobenega napada. Stvar se je pojasnila, ko se je ugotovilo, da je dekle, ki dela v lekarni, postavila telefon blizu radio, na katerem se je ravnokar oddajala neka gangsterska storija. -o- PREVEČ RAZBURJENJA POVZROČILO SMRT Chicagp, 111. — Med te'm, ko ae vrši borba glede imena Pulaski Rd., namreč, ali naj se obdrži to ime, ali naj se premine nazaj na prejšnjo Craw- NEMČIJA SKUŠA RAZŠIRITI TRGOVINO Istanbul, Turčija. — Nemški ekonomski minister, W. Funk, je prispel zadnjo sredo semkaj in bo odpotoval naprej v' Ankaro, kjer namerava stopiti v pogajanja s turško vlado za poživitev trgovskih odnošajev med Nemčijo in Turčijo. Minister je prispel semkaj iz Bel-grada, kjer je imel podobne razgovore z jugoslovansko vlado in že prej z vladami drugih držav na jugovzhodu Evrope. Kakor kaže, boste iz tega kota Francija in Anglija izpodrinjeni. KRIZEMJVETA — London, Anglija. — O novih nemirih in izgredih v Palestini so prispela zadnjo sredo poročila. Na nekem kraju se je vršila prava bitka med angleškim vojaštvom in Arabci, pri čemer je bilo 80 Arabcev ubitih. — Pariz, Francija. — Min. predsednik Daladier si je iz-posloval podaljšanje diktatorskih pravic v urejevanju državnih financ, in sicer do 15. novembra. S pretežno večino glasov ste mu poverili te pravice obe zbornici, poslanska in senatska. . — Šanghaj, Kitajska. — Japonci koncentrirajo svoje čete za končne napade pr,oti mestu Ilankov, od katerega so zdaj oddaljeni 100 milj. Napor pa obeta biti izredno težaven, ker pokrajina je težko dostppna in Kitajci so do skrajnosti ojačili svoje sile, da prepreči jo prodiranje. Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"! STALEZ V 1910 MERODAJEN Nemčija dobi na Čehoslova-škem vso tisto zemljo, kjer so imeli Nemci večino v letu 1910. Berlin, Nemčija. — Mednarodna komisija, ki ima nalogo, da nadzira 'podrobnosti' glede okupacije sudetskih pokrajin od strani' nemškega vojaštva, kolikor ni bilo dolločeno po mnnakovskem paktu, je te dni pristala na to, da Nemčija pri-dobf še več, kakor ji je bil,o doslej določeno. Določila je namreč, da imajo naziji pravico do vseh tistih čehoslovaških pokrajin, v katerih so bili Nemci v večini ne zdaj, marveč v letu 1910. Ako se pomisli, da so bili Čehi v omenjenem letu pod Avstro-Ogrskp in da je Avstrija z vsemi sredstvi pospeševala razširjanje germanizma ter so se Nemci naseljevali,kjer s p le mogli, potem se lahko ve, koliko večje bodo pridpbitve Nemčije. Ker se je po- vojni dpsti Nemcev izselilo iz Čeho-slovaške, bodo na ta način dobili naziji mnogo krajev, v katerih bo pretežna večina češka. Iz Jugoslavije Usodna nesreča premožne posestnice Žabkarjeve iz Hra« stulj pri Škocjanu na Dolenjskem, ki je utonila v plitvem potoku. — V vlaku so se pretepali, — Smrtna kosa. — Razne vesti in novice. V potok je omahnila z žagubiško občino slavilo krst Škocjan, 19. sept. — V sobo-j novega mosta, kateri je dobil to dopoldne se je smrtno ponesrečila posestnica Marija Žabkarjeva iz Hrastulj pri Škocijanu. Okrog 10. dopoldne je šla na akocijanski potok Ra-duljo prat perilo. Pomagala ji je posestnikova žena Marija Jeričeva. Ko je bilo delo v glavnem opravljeno, je Jeriče-• va odšla dompv. Žabkarjeva j pa si je dala opravka z ostan-jkpm perild. Ob robu je voda ) plitva, skoro dva metra od obrežja je komaj okrog BO cm globoka. Pri delu je Žabkar-ievi moralo prav gotovo postati slabo, po dolgem je padla z glavo naprej v vodo in se utopila. Ker ni nihče slišal nobenih klicev na pomoč, je zelo verjetno, da je staro ženo napadel tako močan krč, da je izgubila zavest in je, nezavestna obležala v vodi. Bila je zelo slaba na srcu in je pogosto do- lme po zgoraj "Vladimir Perše' -o- lmenovanem Sicer pa končno ni dosti raz- bivala napade. V bližini poto- like, ker bo itak cela Cehoslovaška postala nekaka provinca Nemčijo, -o- POZIV NA KONVENCIJO CIO Washington, D. C. — John Lewis je zadnjo sredo izdal poziv za ustavno konvencijo organizacije CIO, ki se bo vršila v Pittsburghu, Pa., in se bo otvorila 14. novembra. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA" ZAPUŠČINA ZGODOVINI Ottawa, 111. — Svojevrstno jford ave- je Pa ta borba ime-drzen rop se je pripetil zadnjo la za posledico smrt neke žen-sredo v tukajšnjem mestu. Iske- namreč 75 letne Mrs. Eda Hin c>ia Pilu in je pričako-Poostrenega boja. kot stalna organi-Unjj 'Rajala čarter svo- Sn je if0Sla8ue .tako-i P,o Lewisovem >1 ^ J^abil priliko in u->v J;e*isu, češ, da je > C*laS direkten za->i. eltovemu apelu k IS£ ^izkusi, da pride do %la n Hi L "Sil- -gani, Združitv* nied c,Ja .ltl decembra. Fede-Je toda ij stavila take jsnjem Sredi "downtown" distrikta,' na Clinton in Madison, sta pri belem dnevu na cesti, polni-ljudi, dva bandita napadla z orpžjem dva bančna uslužbenca, ki sta nesla $60,000 s pošte na banko, ter jima pobi'ala denar. Vse je bilo izvršeno v par trjnotkih in bandita sta bila že iz mesta prej, kot so ju pričeli zasledovati. zahteve, da jih je CIO morala odkloniti. Med drugim je federacija obljubila, da bo vzela nazaj le tiste unije,ki so se prej iočile od nje, dočim za novoustanovljene unije pod CIO ni dala nikakih garancij. Vodstvo CIO bi bilo moralo torej na cedilu pustiti svoje članstvo, ako bi pristalo na zahteve. Haussen Battels. Nekatere j osebe so namreč ppbirale pod-,piiSe, naj bi se Haussen Ct. ki je kratka ulica ob 3140 Milwaukee, ave., prekrstila v Crawford ave. Namen teh oseb je bil, da bi preprečile, da bi Pulaski Rd. dobil nazaj ime Crawford, ako bi bila prej imenovana druga cesta s tem imenom. To pa je omenjeno žensko razburilo. Haussen Ct. se je namreč imenoval po njenem očetu, ki je imel tukaj zemljo, še prednp je kraj spadal pod mesto, in bi se tjorej s premembo imena izbrisalo njeno družinsko ime. Stvar si je ženska tako gnala k srcu, da je njena smrt, ki je nastopila zadnji torek, bila posledica skrbi in vznemirjenja,kakor je dejal zdravnik. , Skrivnostni streli V mariborsko bolnico je bil pripeljan posestnik Ivan Bla-gotinšek iz Loč, proti kateremu je neznan napadalec oddal dva strela, ki sta ga zadela v i\ogo. Skrivnostnega napadalca, ki je pobegnil, zasledujejo orožniki. ---;o- Smrtna kosa V Strugah je umrl Matevž Ferkulj, mizar in posestnik ter oče moravškega kaplana g. Jožefa Ferkulja star 77 let. —• V Pragi je umrl Slovenec Ciril Globočnik, sin nekdanjega profesorja risanja na Realki v Ljubljani Frana Globočnika. -O-- 20 let se ni oglasil ' Janez Ivane, doma iz Pod-peči, fara Dobrepolje, je že 20. let z doma in v vseh teh letih ni nič pisal iz Amerike, kjer ka je suši! otavo delavec Gasper Tramte. Pri obračanju je prišel čisto blizu perišča. se je naselil baje v Minnesoti. Na prvi pogled se mu je zdelo, da je v vodi ležeča postava napravljena iz slame. Šel je iz radovednosti bliže in spoznal pokojnico. Ležala je iztegnjeno na trebuhu, glava je bila popolnoma v vodi, telo pa le na polovico. Bila je že mrtva, roke in obraz je imela že čisto posivele. Tramte je poklical vaščane, ki s,o nesrečno ženo potegnili iz potoka in jo pdnesli v njeno vas. Marija Žabkarjeva, po domače Guštinčet,ova, je bila stara 74 let. Bila je dokaj premožna žena. Pckojnica je bila v škocijan-ski okolici zelp priljubljena in je mnogim pomagala iz gmotne stiske. --o- Usoden pretep Ptuj, 17. sept. — V potniškem vlaku, ki vo^i proti večeru iz Maribora v, Ptuj, kamor prispe -okrog 18. ure je bil danes izvršen zločin. V vlaku so bili poleg potnikpv štirje delavci, neki Roškar in trije drugi. Delavci so se v vlaku sprli in stepli. Med pretepom je nekdo izmed njih zagrabil Ro-škarja in ga pptisnil skozi vrata iz drvečega vlaka. To se je zg,odilo sredi poti med Rača-mi in Pragerskim. Potniki so še videli,da je bil Roškar močno poškodovan. Ostali trije so bili na ptujski postaji aretirani. -o- Priznanje našemu rojaku Lepo priznanje je dobil v Srbiji naš rojak g. Vladimir Perše, ki je priznan pionir tujskega prometa, kateri je nedavno slavil 15 letnico svojega . . ... x delovanja kot ravnatelj centra-Zanamci čez 5000 let ne bodo v taki nejasnosti o zgodovini naših časov, «p,,fnjka" v Beotrradu — kakor smo mi o časih pred 5000 leti, ako si bodo znali pomagati, namreč ako le 1 Utnil v f V , bodo našli veliko kapsulo, ki jo kaže g ornja slika, in ako bodo seveda znali j V nedeljo 18. septembra je čitati angleško. Ta posoda vsebuje namreč popis sedanje civilizacije in je tujskoprometno društvo V Zabila spuščena pod zemljo na prostoru Westinghouse poslopja na newyorSki id y vzhodui g^jjj gkupno svetovni razstavi ter je naznačeno na njej, nai se odpre v letu 69,38. ■ ° Sedaj bi pa sorodniki radi izvedeli zanj. -o-- Avto ga je podrl V ljubljansko bolnico je bil pripeljan posestnik Lojze Ihanc iz Temenice na Dolenj-skefti, katerega je pri Mirni podrl na tla neznan avtomobi-list in ga močno poškodoval. --o- Zastrupil se je Z mišnico se je zastrupil v Trsteniku pri Sv. Bolfeniku v Slovenskih goricah kmetski sin Anton Breznik in je po 18 ur trajajočih strašnih bolečinah izdihnil. Vzroki nepremišljenega dejanja niso znani. -o- Starček pod kolesom V Ljubljani pred kavarno Evropa je neki motociklist. podrl na tla 79 letnega mestnega reveža Karla Pogačnika, ki je dobil pri padcu precej hude poškodbe na glavi in nogah ter so ga morali odpeljati v bolnico. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitba na dom potom pošte. Včeraj so bile na-še cene: V.. Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.S5.______ 100 $ 5.00....... 200 $ 7.20______ 300 $10.00_______ 420 $11.65........ 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50_____ 100 $ 12.25_____200 $ 30.00_____ 500 $ 57.00_______1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolrrjih: Za $ 5.00 pošljite —..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite -------------$10.85 Za $25.00 pošljite -------------$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 WCermak Road CHICAGO, ILL. •AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 8. oktobra 1938 Amerikanski Slovenec vi in najstarejši slovenski i, list d Ameriki. tfrtanovljen leta lHli Izhaja viak dan razun nedelj, pone-iteljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska i (EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago .. Telefon-; CANAL 5544 Naročnina j ..fS.OO _ 2.50 _ 1.50 Za čelo leto Za pol lete ......... Za žetrt teta-- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo ltto _$6.00 Za pol leta _ 3.00 Za četrt ftta______ 1.75 iPoSSftrtittfe številka__3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1»U. Issued daily, except Sunday, Monday and ths day after holiday«. * Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year-- For half a year - For three months - _$5.00 _2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Enrope: For one year -$6.00 For half a year - 3.00 For three months _ _1.75 Single copy--3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. —■ Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. T . f .........._ ' ~ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, I Hindis, under ths Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Pogled na dogodke MOJI SPOMINI NA LETOŠNJI MEDENI PIKNIK V LEMONTU Whiting, Ind. Sam Bog je dal tako lepo vreme, da je toliko ljudi prišlo na medeni piknik katerega je pripravil znani lemontski čebelar Father John, da so si nakupili medu, ali ga zastonj dobili ako jim je bila sreča mila. Marsikateri se je tudi sukal okolu tiste železnice in tudi tam poskusil srečo, le to je bilo nerodno, da se ni hotel vlak ustav'ti na vsaki postaji, ampak drvel kar naprej, po- Ko pišem, bi lahko že zapisal: finis Cehoslovakiae, vsaj sedanje Čehoslovakije ni več. Za naprej so le gola ugibanja. Rusija je imela nekaj besed, ljubezen pa je bila le platonična. Jaz bi pomoči niti ne želel od ruske strani, ker komunizem tam še nikakor ni premagan, in "kar mačka rodi, vse miši lovi". Poljaki so imeli pripravljen nož, celo Slovaki so le omahovali. Stališče Jugoslavije se lahko kritizira, pa mora tudi kritik priznati, da je težavno. Radi izvažanja kaže na Berlin in Rim, žal pa, da se gospodarska politika ne more ločiti o.d diplomatične politike. Francija je le bolj izrabljala, Anglija je kramarska. Ako ni izvoza, je doma krik in vik, in če je nekaj izvoza, je krik radi politike. Sicer je pa tudi hiša sama razdrapana, in taka politična hiša ni za noben nastop. Vse prezgodaj je Hitleru zrastel greben. Še drugo se lahko že danes ugiba. Niso le Slovani prizadeti. Sudetske Nemce ima Hitler v žepu, pa je danes objavljena prav uradna vest, da to še ni vsa cena za — mir, Hitler že danes hoče več. Proti vzhodu ve vsak otrok, kaj Hitler hoče, ves slovanski vzhod, in morda vrže kak kos tudi laškemu bratu. Ni dvoma, da Francija in Anglija ne bosta zganili niti z mazincem. Utegneta se pa i !em se pa ustavil kar tam sre-uračunati. Diktator je lahko pravi zlomek, ampak silo;d- polja, kjer ni bilo noben? reprezentira, kakršno kaka demokracija ne more razviti, j "štecije". Seveda smo se tedaj Brez prepira ne gre v demokraciji, diktator ne pozna pre- vsi spogledali, brat Akurzij, ki pira in upreže lahko vse sile hočeš, nočeš. Mnogi škripajo z zobmi, pa morajo le vleči. Francija le caplja za Anglijo. Ali je Anglija pridobila, ko je za ceno Čehov ohranila mir? Mnogi hudo hvalijo Chamberlaina. Ne vem, če ga bodo hvalili tudi — jutri, pri prihodnjih razvitkih. Sedanje barantanje za češko kožo ni prvi korak, kakršnega je Anglija napravila, da si ohrani mir in zagotovi svoje kolonialne in trgovske interese. Prav nobene vojske bi ne bilo treba, le odločnosti 1. 1932, ko je Japoncem zrastel greben in so šli v Mandžurijo, in so zdaj v Kitajski. Japonec je prvi pokazal, da pozna le en zakon: moč in silo. Pa je Anglija — Anglija je tu ves drugi svet — le nekaj mencala, za kar se pa Japonec ni zmenil. Takoj je zrastel greben Mussoliniju, ki se je podal v Etijopijo. Zopet je angleški lev le malo zagodr-' njal, pa ni zarjul, kakor bi imel, ker mu ni bilo za pravico drugih, le zopet za svoje kramarske interese. Res se je ohranil mir. Ko se'je Hitler posadil na nemški tron, je začel trgati versajsko pogodbo, kos za kosom. Pri jedi raste tek. Avstrija je bila žrtev diktatorske sile. Tek je bil večji. Po kratkem so prišli sudetski Nemci, in že danes napoveduje še višjo ceno za — mir. Enostavno: daj, kar jaz hočem, in imaš lahko mir. Tako je danes na svetu, ko elja le sila, pogodba pa je kos papirja. Ako je Anglija pri Avstriji, Kitajski, Etiopiji le kimala, da bo mir, je zdaj nastopila naravnost z barantanjem za tujo kožo. Ce-hoslovakijo in vse Slovane, to lahko rečem že danes, je dala kot ceno za mir. Ali bo imela mir? Izgleda, da bo mi-rodvorski mir celo za mogočno Anglijo. Japonec govori o Aziji, a mu bo težko zadostovala. Mussolini špega vsaj na Balkan, ker je pritlikavec sam, ampak Hitler bi po-mandral Japonca in Mussolinija, če jih Je more. Ugibanja pač. In zopet niso gola ugibanja. Tudi Španija je pri tem kastanija. Angli ja je poznala le kramarja. Franco se je moral nasloniti na Nemčijo in Italijo, ako je hotel — Španijo. Dosti se je pisalo. Tudi Francijo bo še bolela gjava, ker je imela od prvega dne odprto zaprto mejo. Pri najboljši volji se niti Franco ne bo mogel Hitlera in Mussolinija ubraniti, ki bosta prišla po — ceno. Vsaj amerikanski pisatelj G T. Garratt piše,: da Mussolini hoče balearsko otočje, Hitler, pa Maroko in baskiško pokrajino. Zopet pravi pisatelj John Chamberlain (ne angleški premier): "With this in Fascist hands, the English might as well sell the rock of Gibraltar to the Prudential Life Insurance Company". Ta hudo sedi. Kaj bi to pomenilo ? Še en finis, še en konec bi to pomenilo, in sicer finis Angliae, Francija pa ne šteje. Kako se vesti prekucavajo. Včeraj so le namigavali, da sudetski Nemci niso edina cena. Danes javljajo vesti, da mora biti Čehoslovakija razkosana, regent Horthy se je podal v Berchtesgaden na barantanje, in Hitler hoče rumunske oljske vrelce in ukrajinsko žitnico. Razdrapano Jugoslavijo bodo kar stisnili med prsti, saj ni dvoma, da udarijo Bolgari na Srbe, dasi se bodo tudi le same udarili, Rusi lahko naprej paradirajo v Moskvi brez Ukrajine in kmalu niti paradirati ne bodo mogli, ker tudi Moskvo bo pobasal Hitler. Kaj naj bi potem zmogla Anglija in Francija, ako bi tudi hotele? Anthony Eden je moral iti, ker je hotel stopiti diktatorjem na prste. Mir se je ohranil, ampak bi se bil tudi, ko bi bili diktatorjem pravočasno za-pretili, zdaj vojske morda ne bo, ker je niti treba ni, saj Hitler lahko dobi, če le zahteva. Oči se obračajo zopet na Ameriko, pa bi prišla tudi Amerika prepozno, če bi prišla, kar ne bo, ker so bili sami prepozni že 1. 1932, ko se je začelo. Od razkosanih Slovanov ni bilo dosti pričakovati, ampak lahko bi jih bili porabili zoper nasilne diktatorje, pa so jih žrtvovali za ceno miru, in tako so se le sami prodali, ko so Slovane prodajali. Čehoslovakija je šla, ampak vse kaže, da bo šla tudi — Anglija. Morda bi se dalo rešiti v zadnjem trenutku, ampak le z — vojsko, vojske pa nihče ne mara, in v najboljšem slučaju bi tudi vojska prinesla le opustošenja. To so le ugibanja, ampak ugibanja na podlagi realnih razmer, nikakor ne zidana na zračnih fantazijah. m v v—^čvigšm je vodil lokomptivo, je pa pripomnil: Tam je pa moja "šta-cija". — In smo zopet poskusili srečo, katera se je nasmehnila sedaj temu, sedaj onemu Meni se ni hotela dolgo časa nasmehi jati, pa nisem bila kot isti Ižanc, ki je na dolenjski "šrangi" v Ljubljani vprašal za "bigo", pa je niso imeli. — Če pa "bijge" naj, je reku Ižanc. pa tud' rožijčka najčm! Dolgo je sreča kolovratila po Dolenjskem, Notranjskem in celo na Štajersko jo je mahnila, nazadnje jo pa vendar prisopiha na našo Gorenjsko in jaz sem bila vesela. Kar dve steklenici medu sem potem nesla domov. Nekaj mi je pa le žal, da nisem vsaj par konjičkov, petelinčkov ali "kvočk", domov prinesla, kajti vsega je bilo tam v izobilju. 'Res, konjičkov, osličkov, petelinčkov, ko.Hrunčkov, račk, kokošk in piščancev in tudi punčk ter ne vem kaj še vsega je bilo tam, le srčkov je manj kalo. Menda čč. sestre, ki so to napekle, menijo, da so srčki sa'mo za male; pa jih imajo tudi veliki radi. Bodo pa za drugo leto, kaj ne? saj rade vsem ustrežete. Če sem pa jaz kateremu dala konjička namesto oslička, kok,oško namesto • petelinčka ter fantka namesto punčke prodala, naj mi pa oprosti, ker takih stvar; že dolgo nisem videla, zato nisem v naglici mogla razločiti. Prihodnjič bom že več skušnje imela v tem. Zares, lepo je bilo na hribu pri sv. maši. kak.or tudi potem na pikniku, Bog živi Fathra Johna in njegove čebelice, da r.am bodo še dolgo vrsto let pripravljale sladki med za na-ša zdravila. — Pozdrav vsem romarjem in piknikarjem ter kapjo Mrs. Johana Machutas na 32 cesti. Zapušča žalujočega soproga Jphna, sina Leona ter hčer Gertrudo. Poleg omenjenih zapušča še tri sestre in sicer: Mrs. Frank Janchar v Clevelandu, Mrs. Mary Reising v Elyria in Mrs. Ano Jezeršek v Šiški pri Ljubljani, Jugoslavija ter še več drugih sorodnikov. — Pokojna je bila rojena na Igu pri Ljubljani in je še kot mal otrok prišla s svojimi starši v Ameriko. Bivala je ves čas v Lorainu. — Pokojni večni mir, ostalim žalujočim pa naše iskreno sožalje. X. -o- ZAHVALA Lemcnt, 111. Na lep način smo zadnjo nedeljo 2. oktobra zaključili sezono letošnjih shyodov pri Mariji Pomagaj. Od blizu in daleč so se mnogoštevilni romarji zopet poklonili svoji nebeški Materi. Ob krasnem vremenu je številna mn,ožica pobožno pristvovala daritvi sv. maše na hribu pri groti. Popoldan je bilo mnogo veselja med prijatelji in znanci na medenem pikniku. Tem potom iskreno prisrčno zahvalo vsem blagim dobrotnikom, kateri ste 'mnogo žrtvovali in pripomogli za lep uspeb tega shoda in piknika. Najlepša hvala č. sestram za tako veliko pomoč in prelepo petje med sv. mašo. Prav lepa hvala vsem, ka-. iieii ste nam bili v pomoč, da (smo zamogli številnim romarjem ; in udeležencem piknika ZDRAVSTVO. • — PREPOGOSTO UMIVANJE GLAVE NI PRIPOROČLJIVO .So ženske, ki trdijo, da so videti strašne, če si ne umijejo glave vsaka dva, tri dni. Umivanje glave je dandanes res u-dobno. V desetih do petnajstih minutah je zavoljo dobrih možnosti za osušitev vsa pro ,ie Mr. Joe Zore, eedura končana. In nedvomno.r°jak, ki je ven na društvenem polju m Obisk Chicago, 111. — Ta teden se mudil na naše'm uredništvu mladi wauke-zelo akti- dostojno postreči. Vsem skupaj in vsakemu posebej naj plača diobri Bog in Marija Pomagaj. Oo. Frančiškani. so videti komaj umiti lasje rahli in dišeči. S stališča zdravega razvoja las in kože na glavi pa je treba prepogosto umivanje glave odkloniti. Mnogo obolenj lasnih korenin gre na račun prepogostega in nesmotrnega umivanja. Pri n,ormalni rasti las naj si moški umijejo glavo kvečjemu dvakrat na teden, ženske pa kvečjemu vsakih deset- dni. Če je koža na glavi občutljiva, morajp biti presledki še večji. Premočna zamastitev,ki mo-. ii tudi obliko frizure, je videti nedyomno grda, toda moti se, kdor misli, da more to zlo pdpraviti na ta način, da si takoj umije glavo, čim dobijo lasje znani mastni sijaj. Čim češče izpiramo mast, tem bolj dražim,o žleze, ki mast izločujejo. Uspeh je torej baš na-pprpten tistemu, ki bi ga hoteli imeti. Suhe lase si po umitju od časa do časa previdno namaže-mo z nepokvarjenim olivnim ali mandljefim oljem, mastne lase pa obravnavamo isto tako previdno z lasno vodo, ki vsebuje alkohol. Ko si lase osušimo, moramo paziti na to, da jih ne .osušimo tako, da posia-nejo krhki. -o- ČAJ JE BOLJ STRUPEN OD KAVE O učinkih kofeina si strokovnjaki še danes niso popolnoma edini. Nekateri trdijo, da je za telo hud strup, drugi ugovarjajo. Prof. Straub navaja, da se je začela širša javnost zavedati, športu. Na zadnji konvenciji K. S. K. Jednote na Eveleth« je bil izvoljen za športnega direktorja KSKJ. Dober učenec Cleveland. O. — Mladi Joseph Zupančič ki študira " East Tehnical višji šoli je p1 izvoljen za predsednika Sem razreda dotične šole. J°e ? med svojimi tovariši poznan priljubljen kot malokdo. Na obisku v domovini untfl Calumet, Mich. — Izv.staJa' ga kraja je prišlo sporočil", je v vasi Dobliče pri Črn«nU 28 sep1 1 na Dolenjskem umrl znani calumetski trgovec Vertin lastnik . tukajšnje v«; trgovine Vertin Bros. v stai 73 let. Pokojni je prišel v A®' riko že kot 16 letni fant in Je bratom Jožetom krošnja^1 g blagom iz očetove trgovine P naselb1' " se rudarskih sosednjih nah okolu Calulneta. Letos^ je podal na obisk, pa ga rojstni vasi dohitela božja P slanka, komaj po par teo*^ skem bivanju v domovin^ Pokojni zapušča na Call" v . . . • fri rpprogo, stin sinove m re ter več sorodnikov. NEZNANO KRALJESTVO Iz Alžira poročajo o nekem kraljestvu Antineji, o katerem doslej nismo skoraj ničesar vedeli. Tri družbe arheologov, ki so se razdelile na tri ozemlja, so odkrjie sledove 3500 let stare kulture, ki je obvladovala vso kava vsebuje kofein šele dol-Severno Afriko od Hogarskega' &0 potem, ko se je kava splošno Noče v stari kraj Tukaj'1 šni1 or"' pogorja do Rdečega morja. Francoska arheološka odprava pod vodstvom prof. Monola je odkrila severozapadno od iTmbuktuja lončene črepinje do- slej neznane umetniške šole. na zopetno svidenje na lemont- Druga odprava, italijanska, je skem hribu. K. T. LORAINSKE NOVICE Lorain, O. Vile rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. John Grbec, ter jima prinesla v dar zalo hčerkico prvorojenko. — Preteklo soboto 1. oktobra sta se v cerkvi sv.. Cirila in Metoda poročila Miss Mayme Gra-dišek in Mr. Victor Omahen. Ženin je iz cbčeznane in spoštovane Omahnovp družine, nevesta je pa sestra Dr. Franka Gradiška, ki je bil letos promo viran za očesnega zdravnika in ki bo v kratkem odprl svoj urad v bližini. Rojakom ga priporočamo. — Vsem zgoraj omenjenim pa naše iskrene častitke. Nagloma je umrla za srčno v Tibestiju izkopala podobne črepinje in končno je angleška odprava pod vodstvom sira Roberta Munda in Myersa odkrila v Nilsfti dolini črepinje in obdelane kamne, ki popolnoma sličijo izkopaninam v Hogarju in Tibestiju. Iz črepinj je bilo mogoče sestaviti celo vazo. Dosti več o antinejski kulturi pa niti danes ne vemo in zato čaka znanstveni svet z zanimanjem, kakšne uspehe bo imelo nadaljnje raziška vanje. --o- Dober racunar. - — Mihec : "Očka, nekaj bi ti rad predlagal." Oče: "No, govori!" Mihec: "Posodi mi deset dolarjev, a mi jih daj le pet! Potem bom jaz tebi dolžan pet dolarjev, ti meni pet, pa bova bot!" razširila. Cela stoletja je velja-ia kava za osvežujočo in poživljajočo pijačo, o kateri so vedeli razen tega še to, da jo je treba zauživati v majhnih količinah. Ko so potem v laboratorijih izločili kofein, je bilo mogoče izračunati njegovo količino v kavj in ugotoviti njegovo učinke na človeški organizem. Zavoljo tega, ker je v kavnih zrncih kofein, še davno ne smemo trditi, da je kava pijača, ki škoduje zdravju. Kakor povsod, gre tudi tu za množino. Čudno je to, pravi profesor, da delajo ljudje z enim odstotkom kofeina, kolikor ga vsebuje kava, toliko hrupa, za 2 odstotka kofeina v čaju pa se nihče ne zanima. Kofeinu je treba vsekako priznati lastnost, da dviga zmogljivost ir silo. Istega naziranja je tudi prof. Eichler, ki pravi, da je kofein pač zelo malo škodljiv, če ga do-ziramo pravilno. S krivuljami in razpredelnicami je pokazal, kako dobre učinke ima ta snov I za odpravo pojavov utrujenosti, La Salle, 111. -angleški dnevnik Post Tribune" je te dni f ^ čal, da je tukajšnji jugosl^'..; ^ki državljan Anton pred kratkim prejel iz Jug vije poziv, naj bi se vi''1 vojaško službo, v nfK>r"a Deržič, ki je sprejel državljanstvo in je hil svetovno vojno avstrfjsk1^,. morščak na neki 'bojni ^ katera je bila torpediranj■ Italijanih ter se je -"e je komaj živ rešil, je P nico zavrgel. Smrt V Peru, 111., Mihael Kožar, J< rojaka rCj" je umrl v starost' let. Zapušča pet sinov '" ^ K ižel Pf! ra. V Ameriko je PrlSt"' bil kakimi 35. leti. Odkod ^ doma, poročilo ne ome11-1'' -o— Nikdar ne reci: me p-kaj čita moj sosed, arnP®. ^ j"' nima j se, da bo tudi v p jega bližnjega katolišj" |j, pis! Wa ta način »«*iš K ško miselnost. nadalje, kako se po. znatno poveča razsodno« zina misli. Na noben "iiL ,ed V smemo kofeina šteti na mamila. Seveda Pa 81 " lahko škodi vsak, ki_ ^'J^e'" pije. To velja za vsaK« V"^ nost, celo za preobilo P,tJ "TARZAN NEUSTRAŠENI" (58) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs ,iiija ic zavohala Mary la naprej, je postajal ta duh iiiejši. Sedaj ji „; j,'jj0 napenjati netila, da hi vjela ulr in ne bi zašla, livada se ji je žc tre-la in požirala je debele sline, ka-da se že masti plenom. Nafin-avila in poželjivo gledala naprej. aico skoro v istem času se je za med Tarzanom in velikim volil. Kadar je lev skočil proti Tarza-lfii, .se mn je ta umaknil in videti je bilo, da ne more nobeden podleči. Lev je rjovel, ko je napadal, Tarz.an se je sjjretno i/ogibal in nastavljal svoj nož. Nekajkrat je že skor > zadel tia-padajočo zverino. "od;i, kadarkoli je Tarzan stegnil jo roko v kateri je imel ostro bono, da zada levu smrtni ubod, je bil prekratek. Ta boj Se je zdel Tarzanu že predol({očasen. Ko se i.' lev zopet pripravil da na naskoči, se TarzaU ni več •umaknil, ampak satuo počepnil. In »o se je lev dvignit, je zasaffil nož \nnj. Ostrina se je zarila levu globoko v prsa in zadela sree. Lev.je .trahovito zarjul od silne bolečine in se zurndil na tla ter bi pri tem skoro padel na Tarz;lna ... V tem času je pa tudi Alary Hrooks že opazila da jo zasleduje zvita levin.ia. /a trenutek je obstala kot okamenela, nato bla/no zav-pila in zbežala. as Sobota, S. oktobra 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 JEKLENI ZIDOVI, KI NAJ VARUJEJO EVROPO TEKMA Z GOLOBI Neki angleški dnevni časopisi je te dni objavil zanimiv članek j o tako imenovani Maginotovi{ crti, ki kot silen trdnjavski ščit oklepa vso vzhodno francosko meJo ob Nemčiji. Za članek je dala povod velika napetost zadrega časa v Evropi, ko je vse Pričakovalo, kdaj bo zaradi su-detskih Nemcev izbruhnil zno-svetovni vojni požar. S tem tankom so hoteli prinesti vsaj nekaj pomirjevalnega duha vsem tistim, ki bi bili v prime-lu nove vojne gotovo prvi napadeni, in bi se takorekoč v tresku znašli na bojišču. Vsak, kdor bi ga bral, naj bi bil sveto Prepričan, da ne obstoji nobena ^varnost pred nemškim napalm niti na vzhodu niti na za-du> kajti obrambni ščit Maginotove Črte tvori pas, preko ka-erega ne bi mogel priti živ niti en vojak. Takole je opisana ta sl°vita Maginotova črta: lok Jekl eni zid tvori velikanski potegnjen čez sredo Evrope. d D«nkerque-a ob belgijsko-fj'ancoski meji pa do Švice zdolž rancoske meje se vije1' ta pas. * ne samo na zahodu. Tudi ob ™dni nemški meji oklepa na jeklena črta Rusijo od Severa do Čr zid nega morja. To je miru, ki naj bi preprečeval k . osvajalske težnje, sil, ki ai11, da bi preko njega vdrla Ja vojska na svoj osvajevalni ki Ta zid ->e neviden. Toda Jub tej svoji nevidnosti je remenil velike evropske po-0).ajIrie v prave otoke. O tem fambnem oklepu ne ve nihče bili ničesar kot le oni, ki so zaposleni pri njegovi gra- ditvi v • v,. * - - • vojaski strokovnjaki pra- cla je tako imenovana Ma- vijo, ftj ■ J«- Ldivu HIlBIlUVclIia, iVlčt- ri:i °Va črta najbolje zamišlje-ferdK VSeh dru^ih obrambnih Ha !•' ^ grade z mrzlično he. 1C0 danes že skoraj ob sle-^ m meji. Zdi se, kakor da je ^el pisatelja fantastičnih To(jail°V iz dalJne bodočnosti. Že if "ikak privid, pač pa Prava resničnost. te?aSa. Maginotova črta se raz-ske °C'- ^unkerque-a do švicar-ce me^'e v daljavo 900 km. Te- zeub^6. visokih £°ra in se Ci0v [a ob Ženevskem jezeru. °kl vk°maj zapazi ta jekleni je CePrav stoji na njem. Ves to'Seia« Zeinljo, le male kopice, redko dr,,?®6 na sto metrov ^ga icuivu jin0 T°d druge, čepe nad pokra-cevj' Z njih pa štrle strahotne De Vs 0cnih topov, pripravljeni o trenutek> da začno bru-Povi gen-i na sovražnike. Ti to- L . So ...... noye .dK° razvrščeni, in nji- likjei!evi tako usmerjene, da ni se rno£iIVeSta* preko katerega bi če210 v Pretihotapiti sovražnik °stal Niti en vojak ne bi , Zlv \7 top0 • v primeru vojne bi te sila bj -Pohlili stroji, električna bj kfrala vlogo strelca. Tre-in že ) vle Pritisniti na gumb ^Wl' Stevilna topovska grla a smrtonosno pesem. kale nad daljn°gledov bi ku-V ^ Zemeljsko površje, je skrni dobi šteje posadka, uWbahnta v teh podzemskih P0V; skih je 14-000 Slavnih to-%-ejo8"ezd- Ljudje, ki nad-%ok0 0 topov, so skriti ^ >arnP°d ZemlJ'o ter popolno-!}>et; ] _ Do njih ne morejo 5li strUn '0glG- granate, bombe Ntežje 1 Tudi če bi tri S* iz^ranate, kar jih je do la moderna vojna V istem' fadle na isto mesto in Hiti J?nutku' ne bi mogle > obda! r debele«a 'n z jek-l'di piin egu betonskega zidu. • ^ bi mogel do posad •000 mož. Na dalja- , • kih'1' pritisk je v teh pod-,0t »a p^avah precej večji To enostavno Prišel v '"'eprečuje, da bi plin v jalf0m ,r.0?2em»ke rove. Zato ;?beiiu. i! eba Plinskih mask. močna eksplo- S,se tak« f ' ne '»»Ulit UKSpiU- ivati tele-Preka6Z !n električnih ku-J kftterih elektrika l'0čila in silo. Vsaka žica je zavarovana s pet metrov debelim zidom. In za vsak primer je napeljana še rezervna žica. Nobene nevarnosti tudi ni, ■ da bi krogla udarila skozi odprtino za topovsko cev in da bi ubila vojaka za topom. Takšne možnosti ni, ker tudi resničnih odprtin za topovske cevi ni. Topovi se obračajo po posebnem sistemu armiranih plošč, vojaki pa ne polnijo topov sami, pač pa jih polnijo posebni stroji. Človek jih samo nadzoruje. S topovi upravljajo le artilerijski častniki, ki so daleč od topov proč, na drugem koncu utrdbe ter hermetično zaprti. Pokrajino pred seboj gledajo z daljnogledi, ki prikazujejo cele panorame, ivs dar častnik preceni, katero mesto je treba ob-suti z granatami, pritisne na gumb ter opozori vse druge podrejene častnike na nevarno mesto. In že opravi toča granat temeljito svoj posel. Da ne bi topovski dim kvaril vzdušja, je nad vse dobro preskrbljeno za zračenje. Topovske cevi se tudi avtomatično hlade. Topovi morejo streljati v vseh smereh. Povrhu pa jih branijo še težke strojnice, ki so tako postavljene, da se niti enemu vojaku ni mogoče približati utrjeni črti. Pa so kljub temu pri graditvi računali tudi na primer. Če bi sovražnik zavzel en sam del u-trdbe, ali eno topovsko gnezdo, je vse preskrbljeno tudi za to, da se ta del takoj izključi iz celotne utrdbe prav tako kakor na primer izolirajo oni del ladje, skozi katerega je začela vanjo vdirati voda. Če bi se to zgodilo,'bi vojak v kakih 30 km oddaljenem zaledju pritisnil na gumb in pognal v tem trenutku zavzeti del utrdbe v zrak z vso posadko vred. Do 30 metrov globoko pod topovskimi gnezdi so skriti vojaki, ki upravljajo s topovi. Tu imajo svoje postelje, kuhinjo, radijo, telefon in dva rezervna topova, ki jih posebni stroji spet lahko v primeru potrebe postavijo na njihovo mesto vrh obrambne črte. Vsako topovsko gnezdo nadzorujejo trije možje. V primeru vojne bodo ostali ti trije možje na svoji postojanki tri dni. Imeli pa bodo hrane za vsak primer tudi za dalj časa. V podzemski utrdbi Maginotove črte so posebni hodniki, po katerih bodo mogli vojaki z ene na drugo stran utrdbe, kjer bodo bolj nujno potrebni. Nihče tega premeščanja čet ne bo od zunaj mogel opaziti. V*vojni dostikrat prinese temu ali onemu uspeh iznenade-nje. Toda, ali je takšno presenečenje na Maginotovi črti sploh mogoče? Vojaški strokovnjaki, ki so si zamislili ta nepremagljiv obrambni zid, pravijo, da ni. Nevidne oči branijo to črto več kilometrov daleč. Ponoči gosta mreža infra-rdečih žarkov prepleta vso okolico utrdbe, če bi se kdo približal s katerekoli strani, bi moral zadeti v to nevidno mrežo. V tem trenutku pa bi že zapeli opozorilni zvonci po vseh topovskih kopicah. Daljnogledi ' periskopi preže na neštetih mestih, kje se bo pojavil sovražnik. Alarmni zvonci spravijo v trenutku posadko v pripravnost. Niti ptič ne bi mogel preleteti te obmejne utrdbe, da ga ne bi opazili in da ne bi že zvonili zvonci. Pod zemljo je cel labirint. Za artilerijo so cele trdnjave, 30 do 50 m za njo, spojene s predori do prvih postojank. Povprečna širina Maginotove črte znaša okoli 50 km. To torej ni nikak ozek pas, ki bi ga sovražnik mogel kar tako zavzeti. Moč tega "zidu miru" je v njegovi širini. Posamezni deli zidu so tako pazljivo skriti v zemlji, da se niti sanjati ne more, odkod bo ,začel nenadoma streljati nanj kak top. Ob notranjem robu pasu so PROFESOR M ATM A Vnaprej vej m, de boste vi ga- Armadno vodstvo Zed. drživ je nedavno preizkusilo, kako bi se izkazali golobi-pismonoši v slučaju potrebe. V ta namen je b'.lo nedavno izpuščenih 2C00 . takih golobov v New Yorku, ki so imeli leteti v Santa Barbara, Cal. JtS? I KAKO S POMAGAŠ V RAZ-NIH ZADREGAH Tudi najsrečnejši človek ni varen spričo udarcev usode in tudi najodličnejši kuharici se prismodi juha. A ker je znano, da sila kola lomi in da ima človek v čim hujši nesreči tem vačjo moč, tudi ne smemo izgubiti glave spričo nezgod pri štedilniku, ampak moramo seči koj po zdravilih, kakor v bolezenskih primerih, in s pro-tistrupom popraviti škodo. Različne vrste so udarci kuhinjske usode ali smole. Pripeti se, da začinimo kako jed — bodi v naglici, bodi v razbur- nazadnje še ogromne trdnjave. To so kompletne podzemske vojašnice. Do njih vodijo po več kilometrov dolgi podzemski hodniki. Približno predstavo o širi- jenosti — namesto s soljo — s sladkorjem. Sežeš v napačno posodico — pa je! Šele takrat, ko je posipanje nad posodo že izvršeno, še strahonia domislimo, kaj se je zgodilo. Pa kaj! Ni še vseh dni koilec! Sol odvzame sladkobo. Že majhen ščepec soli zad/ošča za to. Potem pokusimo in če še ni zadosti rezko, solimo previdno še dalje, dokler ni okus jedi pravilen. — Tudi sladke jedi, ki so preveč sladke, pppravimo s soljo. Preveč slane juhe nam večkrat povzročajo skrbi. Mladim kuharicam pravijo tedaj moški, da so zaljubljene. Vendar bodi tako ali Vako, na mero na oko se ne moremo vedno zanesti. Kakor odvzame sol okus po sladkorju, tako popravi malo sladkorja preveč slano juho, ne da bi bila potem ni teh hodnikov človek dobi, če pomisli, da so po njih speljane i juha kaj sladka. Kar je tukaj dvotirne proge, po katerih električne lokomotive vpzijo muni-cijo in druge vojaške potrebščine. Vsak del trdnjave je preskrbljen s toplo in mrzlo tekočo vodo. Zračenje je skrajno izpopolnjeno. V posebnih prostorih so ogromne zaloge hrane. Če bi bila takšna trdnjava kdaj odrezana od ostalega sveta, bi mogla še kljub temu zdržati mesece in mesece, ker bi imela dovolj streliva, za vojake pa dovolj hrane. Ta hrana pa je namenjena tudi za civilno prebivalstvo, ki bi se v primeru vojne zateklo v podzemske trdnjave Maginotove črte. Vzdolž vse te črte je vse polno prostorov, v katerih bi moglo najti zavetišče po 10.000 civilistov. Tudi ta zavetišča so popolnoma varna, ker do njih ne more prodreti niti najtežja granata ali bomba. V primeru napada bi na mah ugasnile vse luči, le v topovskih gnezdih bi svetile male električne svetilke. Istočasno pa bi že začeli voziti posebni podzemski vlaki vedno novo strelivo. Napad bi bil brez dvoma v najkrajšem času zadušen. Takšna je v glavnih obrisih francoska Maginotova črta. Prav takšna pa je zgrajena tudi na nemški strani te meje, nič drugačna tudi vzdolž sovjetske in češkoslovaške meje. To je torej jekleni zid, ki varuje evropski mir. o njem je neki sloviti sodobni strateg dejal nekako takole: "če ne more nobena vojska prekoračiti meje druge države, je tudi vsako osvojevanje nemogoče, ker ni mogoče zavzeti tujega ozemlja. Bombna letala res lahko bombardirajo sovražna mesta in jih pustošijo. Španija in Kitajska pa sta pokazali, da pustošenje brez zavzetja ozemlja še rte, pomeni osvajanja. V bodočnosti bo torej vsako osvajanje nemogoče. In generali bodo morali dobro premisliti, preden bodo poslali cele armade nad ta obrambni zid, da Se raz- zdravilo, je bilo prej strup in obratno. — Drugačen pripomoček zoper preveč začinjena jedila je ta, da pomešamo nekaj sur,ovih krompirjevih rezin v jed in vse še enkrat prekuhamo. Krompir pptegne vse nase. Malce mleka tudi omili okus po soli. Stvar s surovimi krompirjevimi rezinami je priporočljiva tudi za jedi, ki se rade- pripa-lijo, na primer za kašo, mlečen zdreb, zelje, repo, ješprenj itd. Krompirjeve rezine daš kar na dno posodo in jih z jedjo vred kuhaš. Pripaljena jedila povzročajo največ hudih skrbi pri kuhi. ,Ne le to, da je daj napraviš malo močnika (v vodo žvrkljaš moke) in ga daš v omako. A da se ne naredijo kipglice, je bolje, če primešaš omaki krompirjeve moke in spet prevreš jed. Druga lepotna napaka in nakaza pri jedilih je, če je, na primer, pečenkina omaka presvetle barve. Tedaj si .pomagaš tako, da daš v posebno ponvico dve žlici sladkorja, ga na ognju opražiš in poli ješ z vročo vodo, da se sladkor razpusti in to tekočino primešaš omaki. Ni se ti treba bati, da bi bila omaka zato kaj sladka! Reševanje jedil torej ni prav nič težavno. -o- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Gobova juha Skuhaj kake*tri ali štiri na arpbne kocke zrezane krompirje v dveh in pol kvortih slane vode; prideni lorberjev list, nekaj drobno zrezanega pe-teršilja, česna, timeza, deni v kozo 2 žlici masti ali masla, 2 žlici moke, in ko je rumeno, dj^)bno zrezane čebule. Ko je še čebula rumena, zarumeni kake štiri pesti osnaženih in na drobne listke zrezanih po-prajenih in ožetih gob; mešaj, da se malo osuše, prilij malo kisa in dodaj že prej kuhan krompir z vodo vred, dobro premešaj, prideni nekoliko ki-'sle smetane, kisa in popra ter pusti vreti še kake četrt ure. Ko je kuhanjo vlij na spražene žernlje in daj na mizo. — Enako juho napraviš tudi iz suhih sput vrednik kar zazijal in se začudi, k boste zagledal te le vrstice. De pa ne boste ad samga začudenja zbolel, ker se po dol-gm movčanju spet vagla-šam nej vam pove jm, de sem imu ves ta čas silnu velik dela. K b vi bli v muj kož, bi še ab pamet prši, če je kej mate. Rejs take hude brige sm imu, de sm biv an ca j t vesev, an ca j t pa žalastn. Nekaku dve j lejt bo odkar sm dabiv an večer telegram. Roka se m je tresla, k sam ga vadpirav, ker jest vejste nejsm vajen prejemat takeh reči. Pa sm djav, naj bo v božjem imen kar če. Ženska m nej mogla umrt, ker m je Buh še nej dav. Druzga pa naj bo že kar če.Vad-prem in bjarem: "Profesor Ma-tika attenčon! Jur nambr DD-356544 hev ben drovn. Ju ar entajtlet tu forst prajs. Forst prajs is hefa miljen dalars." — K sm tu prebrav se m je kar pred vačmi zavrtev. Vabrisov sm s čelu, pa še ankrat berem. Pa prav taku je blu. Prmej fiks, kam jeh bom pa djav, k mam vse varžete raztrgane, sm sam pr seb vzkliknu. Hitru se vable-čem in letim na ta prvu £elegraf ofic in vadpošlem telegram: "Tenk ju for jur veri gut telegram. It mej d me veri hepi. Aj jem vejting for the big prajs vič vil bi resivd vit big pležer. I rimejn ju rs lakij prafesar Matika." Pridem damu in se kumej do-br vsedem in štederam, kaku se bom zdej vaprav, s kupu an fajn vatamabil in zraven šoferja najev in s nov celinder kupu, pa ano fejst šlajfno pa novo fajfo, pa že nekdu trka na vrata. "Kom in!" Zakličem. In vstop fant v uniformi in mi da drug telegram. Hitr vadprem, pagledam in berem: "Dir pra-fesor Matika: — Vi ar veri sori to inform ju, that tru mejstek, mejd bai aur typist, te numbr drovn vos not DD-356544, but DD-536544, which is nat jur nambr at all. Kajndli forgive tis mejstek, vi ar jurs truli, Gudvil Kompani." Ja kuga ga pa 'pokajo z mene, sm djav. Vsedem se in bel k sm gledav v tist ta drug telegram bel mi je prhaj al vroče. Nak ne boste me. Tukaj je galfija zra- ke prvi telegram in berem in berem. "Nak", zavpijem, "tu mora bit zraven galfija. Črno na belem stoji in še drukanu, da je taka numara, k je muja. Zdej b rad pa z.vil, de je drgačna. Nič ne bote! — Prafesar Matika se ne bo dav kar taku le vgnat. Prajz je muj pa fertile. Sreča me nej še ankul v življenj pa-gledala, zdej k je pa pršla k men, b je rad pa z galfijo od mene adpravl. Niks! Prafesar Matika je tud s žavbam namazan in se bo za pravico pognav. Le čakajte!" Takoj srn se vad-prav in šu v mejst iskat pravice. Vsev sm se na vuz, k mu v Čekag pravmo štritkara in k sm prdrdral in prropotai v mejstu sm na prvem vagal vprašu pa-licmana, k je mu velik rdeč nus. Pa sm mu vse razlužu kaj b rad in de m nej pove za dobrga la-jerja. Palicman m je gledau de-bev in je mislu de se z njega norca brijem. Pa je djav: "In te forst plejs sač gembling ar for-bidn in tis kontri. I ot tu lak ju, bat biing an Ajeriš, vič aj ken tel baj jur nos, a j let ju go, bat bidid kvik." — Pr tm člavek že ne bo pravice, pa sm jo mahnu naprej. Nazadne sm pa le zagle-du na najkm oknu napis, de so tam lajerji. Šu sm gor in patr-ku. Mlada gospodična je vadprla vrata in k sm vprašu, če jemljejo tožbe je rekla: "Yes mister vi tejk ol kejses, džošt vej t det mister Džansen kams, and hi vil intervju ju." Vsu sm se na mehak stov in čakov več k pu ure. Tu nej za dons zadostuje. Kaku sm vadprav pr lajerji in kaku sm fajtal kejs za mujo terno, bom vam pa povejdu prhodnč. Do takrat* pa vastanite lejpu-po-zdravlen, dokler se me vidmo in vstajam, Vas Prafesar Matika. , , gob, samo ko jih popariš, jih ves okus grenak in priskuten; na drobno sesekljaj in kuhaj tudi vonj oznani vsej hiši, da se je nekaj prismodilo, čeprav bi to radi skrili. Saj imamo brez dvoma boljši okus, kakor ga je imel tisti slikar, ki si je sam kuhal in je dejal: "Zakurim, pristavim lonec, dam vanj vse, kar imam, in ko zasmrdi po pripaljenem, vem, da je skuhano". A tudi v takih primerih si mort'mo pomagati. Pospdo takoj odstavimo, jo postavimo v drugo, kjer je mrzla voda, da se prismojena jed koj ohladi in stresemo, ne da bi količkaj premešali i-li se pripaljene jedi dotaknili, vso vsebino v dru-vo po^»)d,o in pustimo vso pri-paljeno usedlino v prejšnji posodi. Če je mogoče, osolimo in popopramo ponesrečeno, a ?daj rešeno jed še malp močneje; časih se prileze, da daš vanjo malo muškata, lovor j a in podobnega — okus po pripaljenem pa popolnoma izgine. Če se prismpdi pečenka, tedaj odreži trde, ožgane dele in daj v pečenkino omako nekaj rezin skuhane, rdeče pese, ki jo daš pa proč, ko je pečenka spečena. To so najhujši primeri kuhinjske smole- vprav zato, ker morejo pokvariti okus jedi. So pa "nezgode", ki ne pokvarijo okusa, pač pa zunanjo ob liko. Tako je ha primer, če nekolikjo delj časa. -o- POSLUŠAJTE D( Folklore Radio Program Every Sunday from 1 to 2 P. M. Station WWAE — 1200 kilocycles POZOR Slovenci, kadar potrebujete pravi čebelni med, se obrnite na slovenskega čebelarja. Na razpolago imam finega belega in črnega medu, ali ajepvega, v kantah po pet funtov. En funt satovja brezplačno z vsako kanto 5 funtov cd zdaj do božiča. Frank Zupančič, 217 bijejo ob njem. Goveji gulaš po lovskem načinu Deni v kozo 2 žlici masti ter zarumeni v njej tri žlice drobno zrezane čebule. Potem prideni par žlic kisa, kavino žličko paprike, zajemalko vode in na kocke zrezano meso. Dobro ppkrij in pari približno eno uro. Medtem zreži na drobno 3 zrna česna, pol lorbarjevega lističa, šopek majerona, košček limonove lupinice in deni k mesu. Maščpto, če se je nabrala, poberi, prilij še malo juhe, če je pregosto, posoli in če treba še malo okisaj; ko prevre, je gulaš gotpv. -o- Riž z jabolki Skuhaj v treh kupicah mleka pol funta riža. Riž malo o-soli in posladkaj. Ko je riž kuhan in ko se je shladil, primešaj dve jajci, žlico sirovega masla in jabplka. Osem jabolk olupi, zreži na drobne krhlje in skuhaj v malo vode, da dobiš prav gosto čežano. Ko so jabolka kuhana jih dobro zmešaj, dodaj od pol limone na ribane lupinico -in po okusu sladkorja. Kozo pomaži s sirovim maslom, stresi noter riž, razravnaj in peci približno pol ure, da se lepo zapeče. Pečeni riž po vrhu potresi s sladkor- Smith St. Jcliet, 111.; ali pa po- ven. Primem v suje poštene ro-! kličite 2-2350. t SLOVENSKE GOSPODINJE V CHICAGI, POZOR! Vabimo vas, da nas pridete obiskat v našem novem lokalu na 1952 W. 22nd PL kjer bomo otvorili MODERNO TRGOVINO S SVEŽIM IN PRESAJENIM MESOM Dan otvoritve 8. oktobra Poleg drugega mesa dobite pri nas tudi PREKAJENE KLOBASE IN ŽELODCE — SVEŽE OČIŠČENA KURETINA NASA IZREDNOST. Na dan otvoritve se bodo dajali odjemalcem brezplačno lepi spominčici. RUDY JERIN, lastnik 1952 West 22nd Place CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4974 mšLl * IMC I juha ali omaka preredka. Te-1 jem in daj na no&O. 1348230202000101090102000101000002010001000230023202000901000201020000025300000000000200000102000100000001010000024853010201010100000002000201010102230100000102010200020002230001000101530101000200020200 000153895348482301020201090202010002000201020101000101010201010101020200020202011007050700010100010201010201020100530001020101004802020002000002000202 f Strun 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 8. oktobra 1938 Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK "Prišla sem k vam s prošnjo, da bi se nekoliko pobrigali za Njurko," je dejala Tanja. "Če pa imate za seboj slabo noč, boste pač podnevi nekoliko legli! "0 ne, podnevi itak ne morem zaspati," je odvrnila Ana Ivanovna. "Le pojdite mirno v urad; bom že pazila na Njurko, ne imejte skrbi! Sicer pa, da ne pozabim, v sredo bo govoril pri nas pisatelj Kuz-necov. Saj prav gotovo pridete?" "Vedno pridem k vam z največjim veseljem. Seveda je odvisno od tega, kako bo z Njurko." Tanja se je poslovila in Ana Ivanovna je poslala otroke na cesto, da niso motili očeta; medtem je vstal in odšel v svojo delavnico, ne da bi se bil dotaknil zajtrka. Morda je res samo nujno delo, je mislila Ana Ivanovna, zdaj že čisto pomirjena, in se trudila, da bi čim tiše opravljala svoje gospodinjske posle, ki se jih je zdaj lotila, in da bi tako ne motila svojega moža. VI. Tovariš Vladimirov je bil danes prav posebno slabe volje, ko je vstal in se oblekel. Vstal je z levo nogo, kakor pravijo v buržujskih deželah. Nič mu ni bilo prav. Opazil je, danes prvič, da je njegova postelja umazana, da so prevleke na blazinah strgane in da pokrivajo rjuho nešteti krvavi madeži — stenic. Njegovo pozornost so vzbudile tapete, ki so v •cunjah visele od sten, povsod za papirjem pa so šumeli ščurki; jezilo ga je, da je ležala na njegovi pisalni mizi oglodana kost in ogrizen konec kumare, da je v njegovi nogavici zijala velikanska luknja,, da je nosila Paša, hišna služabnica, rdečo naglavno ruto, ki je bledico njenih lic še poudarjala. Kar razjbžil Šfe je, ko je zagledal debelo plast prahu, ki je pokrivala dela Karla Marxa, Engelsa in Ljenina. Paša je pravkar zopet vstopila, ne da bi bila potrkala, in ko jo je tovariš Vladimirov opozoril na prah in na luknjo v nogavici, je razburjeno odgovorila: "Če bi morala v vsem zadružnem stanovanju brisati prah, kdaj naj potem najdem čas, da likvidiram nepismenost? Ves dan laziš po vseh mogočih zborovanjih, aviahimih in vozduhflotah (komunistične organizacije (zrakoplovstvo), potem pa ti še kdo pomoli luknjo v nogavici pod nos!" Paša je bila sama komunistka, stara sodelavka v ženotdjelu (oddelek za žensko delo); smela si je privoščiti s tovarišem Vladimirovim razgovor v tonu enakopravnosti. Da, ni se dalo tajiti: s svojo surovostjo je znala doseči, da se je je oblastnež kar bal. In tako je tudi zdaj, raje raztegnil obraz v sladko kisel nasmeh in pustil Pašo pri miru. Tovariš Vladimirov je sedel k svoji pisalni mizi in slučajno pogledal na drobno knjižico. Lahen smehljaj je spreletel njegov obraz; bila je "Sava" Andrejeva, delo, ki je imelo nekoč, v njegovi mladosti, nanj najodločilnejši vpliv; takrat je bilo njegovo največje častihlepje, vneto posnemati mrko glavno osebo te drame. Tovariš Vladimirov je vzel knjigo v roke in jo začel prelistavati. Na robovih so bile na gosto pisane opazke in mnogo mest je bilo debelo podčrtanih z rdečim svinčnikom. Prebral je nekatere izmed, teh stavkov: "Jaz pa ne ljubim tega, kar ljudje visoko cenijo . . . Gola zemlja . . . razumeš? Gola zemlja in goli ljudje na njej! Goli, kakor jih je rodila mati, nobenih hlač, nobenih redov, nobenih žepov . . . Nič! Vsi bodo potem revni . . . Potem požge-mo njihova mesta . . . Nesposobni bodo poginili, tepci, ki jim je življenje to, kar je raku lupina. Poginili bodo tisti, ki ljubijo staro, zakaj vse jim bo vzeto. Poginili bodo slabiči, bolniki in tisti, ki ljubijo mir . . . Nobenega počitka ne bo več na zemlji, striček! Preživeli bodoie svobodni, pogumni, z mladimi, poželjivimi dušami, z jasnimi očmi, ki objamejo ves svet... Rodil se bo v plamenih — on sam je plamen in razdejanje. Svetu hlapcev se bliža konec! . . ." Kako je ljubil te besede, kolikokrat jih je bral takrat, ko se je še z vso svojo silo predajal tajnemu političnemu rovarstvu! No, zdaj so tu, ti dnevi, ki jih je Andrejev videl prihajati. Da, toda ... Je li zdaj srečen? Je li zdaj dosegel, po čemer je hrepenel? Tovariš Vladimirov je mrko gledal na svojo nogo z luknjo v črni nogavici, iz katere je kukal velik voden mehur, ki si ga je odrgnil. Globoko je vzdihnil in skrajno čudna misel — vsaj njemu se je tako zdelo — mu je šinila v glavo: Kako srečni so vendar njegovi tovariši, ki so se borili za svoje vzore in poginili! Zakaj ... oh, kako daleč je vse to, kar je doseženega, od tega, o čemer so sanjali! Koliko jih je moralo žrtvovati svoje življenje in kaj je bil Uspeh? . . . Pa kaj je vendar danes z menoj? je pretrgal tovariš Vladimiov svoje misli. Kakšna razpoloženja so to? Boljševiki morajo samo rušiti in ne graditi? Ali tako nekaj podobnega? Ali se to zame spodobi? Sem li to jaz? S silo je usmeril svoje misli drugam. Mi boljševiki — si je dejal — smo stopili v svet, da bi porušili vse meje, ki so jih, postavili ljudje v teku stoletij, in ki utesnjujejo njihovo svobodo. Da, boljševik, to je goli človek, ki je o njem govoril Andrejev; vse je vrgel na gnoj: sposobnost, moralo, dostojanstvo pokolenja, čistost duše in kakor se še imenuje vsa ta bur-žujska navlaka. Da, tako stoji tu boljševi-ški človek: gol, silen, neoviran, žejen življenja. Vse zmore, če le ni brez glave. Hoče graditi? Hišo? Državo? Kar pogumno na delo! Bo že uspelo! Proleta-rec lahko vse doseže, je lahko, kar hoče biti, in stori ter ustvari, kar hoče! Kar vrtilo bi se lahko človeku v glavi od veselja in navdušenja! Le gradite!* Le u-stvarjajte! In medtem, ko vi delate, čuvamo mi, mi od GPU! Priskrbeli vam bomo mir pred "prejšnjimi"! Zdaj sedite po kleteh in ječah in vpijete po soncu in zraku in svobodi! Hočete nas prepričati, da ste tudi nekaj vredni, da znate marsikaj, kar bi nam lahko koristilo! No, to je morda res, da bi marsikatero stvar z vašim znanjem prej dovršili kot brez vas. (Dalje prih.) i PO DELB IN TROPU STE POTREBNI ZABAVE t ft * K zapomnite 1. Točim vedno sveže pivo, vse vrsto si sledeče štiri točke.- Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. *-vina, žganja in likerje. Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa ob hlatdnih večerih. , Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. V rofbji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek). OSKRBA DOJENCEV - KNJIŽICA ZA RODITELJE Sledeča vest bp zanimala roditelje več kot dveh miljonov detet, rojenih v Združenih državah leta 1938: Federalni otroški urad (Children's Bureau of the U.S. Department of Labor) je ravnokar izdal novo izdaje najbolj razširjene knjige Strica Sama, "Infant Care" (Oskrba dojencev). Knjiga je bila prvič izdana 1919, sedaj pa že pomaga o--skrbovati drugo generacijo mladih Amerikancev. Do danes se je razpečalo več kot deset miljonov iztispv. Knjižica najprej opominja starše, naj nemudoma registrirajo rojstvo deteta, potem pa opisuje razvoj deteta od rojstva do prvega leta življenja in nudi enostavne nasvete o vsakdanji oskrbi deteta, preprečevanju bolezni in nezgod, detetovem oblačilu, kopeli, spanju, gibanju in igranju, svežem zraku in solncu, pridobivanju slabih in dobrih navad, treniranju in disciplini, kakor tudi o prehrani. Poglavje o boleznih vključuje popis; prvih znakov bolezni pri detetu in kaj je treba storiti, prej ko zdravnik pride, in enako. Povdarja se potreba zdravniškega nadziranja in uboganja njegovih nasvetov. Z ozirom na rastoče zanimanje za oskrbo prerane rojenih otrok, njova izdaja knjižice vsebuje precej čtiva o tej stvari. Mnogo priznanih zdravniških strokovnjakov je sodelovalo z Dr. Ethel C. Dunham, ravnateljico /oddelka za raziskovanja na polju otroškega razvoja v federalnefri otroškem uradu, ko se je pripravljala nova dopolnjena izdaja knjižice "Infant Care". "Oskrba deteta je velika odgovornost",naglasa uvodno poglavje knjižice. "Izpeljati se more uspešno, ako starši iščejo nasvet zdravnika, ki ima izkušnjo v oskrbi 'doj,encev in akp se ravnajo po enostavnih pravilih glede prehrane, spanja, življenja pod milim nebom in po splošnih pravilih glede zdravja. Dostikrat se dogaja, da mlada mati dobiva toliko nasvetov s strani dobromi-slečih prijateljev, da je vsa zmedena. Njihov nasvet utegne biti dober ali pa ne. Dostikrat nasvet ene prijateljica se ne strinja z nasvetom druge. Pisarne* pol§m J ■ M. TJ uiik Iveri. Zdravnik naj bo materin voditelj in ta knjiga ima namen pomagati ji, da z razumevanjem izvaja njegove nasvete". Roditelji morejo dobiti to knjižico, ako pišejo na Slovene Bureau, Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City. Knjiga, ki je spisana v angleščini, ima 108 strani in le ena dopisnica zadostuje, da se dpbi povsem brezplačno. Telefon v uradu: Plaza 4610 Telefon v rezidenci: Hyde Park 6410 RUDOLPH P. ZALETEL, M. D. SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bldg. Sobna štev. urada 516 1525 East 58rd.Street, Chicago, Illinois Ordinira vsak dan od 1 do 5 popoldne in od 6 do 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANt — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Najpripravnejši % MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE: SLAVA MARIJI (Spisal P. K. Zakrajšek.) Se priporočam vsem! Martin Ivanšek Telefon Canal 9713 (SLOVENSKA GOSTILNA) 1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois Vsebuje tri maše; raznevrstne molitve; .križev pot; več litanij, pesmi in skupne molitve, ki jih rabijo društva pri skupnih obhajilih. Je zelo praktičen molitvenik. Molitvenik je vezan na tri načine in stane: Vezan v umetno usnje, zlata obreza............$1.00 Vezan v pristno usnje trde platnice, zlata obreza ..............................................$1.25 Vezan v fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza ..............................................$1.50 Pri naročilih vedno omenite, katere vrste vezavo želite in za isto pošljite potrebni znesek, kakor navedeno v cenah. NaroČila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Amerikanski Slovenci so večinoma delavci v navadnem pomenu besede. Številno sicer ne morejo igrati pri velikih masah amerikanskega delavstva odločilne vloge, ampak v svpje'm območju in pri svojem številu igrajo območju in številu primerno vlogo. Da jo igrajo, o tem priča delavsko časopisje in pričajo razprave, ki se dan za dnem v časopisju pojavljajo. Zmota nikomur ne more hasniti, in razprave ne bodo nikoli slovenskemu delavcu koristile, akp ni resnice, in če razprave ne slonijo na pravem tetaelju. Tudi pisatelj Louis Adamič je posegel nekako v delavsko vprašanje. Nima pred očmi naših slovenskih amerikanskih razmer, piše le splošne, kar je 'pač naravno, saj piše v angleščini in za širšo javnpst. Posredno pa posega to tudi v naše domače razmere, kar je razvidno že iz tega, da mu odgovarja dozdaj vsaj g. Molek. Tenor Adamičevega nazira-nje je baje, da vlada na polju delavskega vprašanja velika konfuzija. Mnenja je nekako, da naj bi se delavstvo oprijelo bolj amerikanskega kapitalističnega sistema, pa poizkusilo mu odbiti razne ostrine. To bi bila bolj realna tla in bi bolj hasnila delavstvu, kakor pa tavanje po raznih poljih delavskih utopij. Molek mu zopet nekako odgovarja, da delavstvo je še vse pri kapitalističnem sistemu, noče in ne mara nobenih utopij, pac pa da mora stremiti — recimo — po demokraciji, in ker še ni demokracije, je konfuzija. Ne vem, če bodo kdaj prišli iz lqonfuzije in do demokracije na obeh straneh, ako ne pridejo na jasno pred vsem pri na-ziranju o svetu in življenju. Pri taktiki je neka konfuzija neizogibna, to se vidi tudi na katoliški strani. Enotno taktično postopanje je trd oreh, ampak pri.naziranju o svetu mo-t re priti najprej do jasnosti. Če | je naše krščansko naziranje o svetu zgrešeno, je nabolje, da zapremo vrata, ker nikoli ne bomo prišli do zadovoljive cilja pri delavskem vprašanju, ako nimamo resnice pri temelju, pri naziranju o svetu. Ako pa materialistično in natural!-3tičn(o naziranje o svetu temelji na napaki, ne bo nikoli nobene demokracije; dokler bodo stali na ti temeljni zmoti, bo vladala vedno le — konfuzija. H: Afront proti Judom v Italiji je prišel nepričakovano. Mprda je nemški protijudovski veter Mussolinija le opo'mnil, in so Italijani šele tedaj začeli stikati glave skupaj. Zdaj je nad Judi že vihar. Pri diktatorjih in fašizmih je pamet'na kratkem, še bolj pravičnost. Naravno toraj, da bo poleg o-pravičenega in razsodnega odpora zoper prevelik judovski vpliv tudi dosti krivic in golega preganjanja. Papež je povzdignil svoj glas zoper more- bitne krivičnosti, opozoril P* je tudi na kvari j iv vpliv, kip"' ju- haja od včasih prešernega dovstva. , Posredno prihajajo pri j*® afromtu zoper Jude tudi Slovenci najmanj v neko zvez0. Gre pred vsem za Trst. Trst je glede odstotkov Judov na ^ tjem mestu, ampak pi]! VP' pa gospodarskem in politične® polju je vsekako na prvem ^ stu. Le nekaj nad 4000 Jud* je v Trstu, pri vplivu V& število odvaga sto tisočera ^ Prva ostra sapa je zapiha iz Cremone. Judje so dvigi" glave. Znani list "Pičilo s je postavil v bran, kar je _ vigredi še mogoče. V vec c kih je našteval vse, kar Judje storili za Italijo- A so, nihče ne more zanl. 'j Ampak pri laški iredenti Primorskem so bili zadeti ^ venci in Hrvati, in najmanj z nimi\*o je, da našteva "pjcco-borbi i«' neiA lo" zasluge Judov v oer domači slovanski eleffl Borba Je pomenila večin * nasilje zoper Slovane, m Judje sami si štejejo V za g-o, da so se borii zoper lasi«' sr3' — - - ne in se postavljali za 1 to. Primorski Slovani so ^ brez odporne moči, vsaj J . slovanski Slovenci in Hfv^,^ se lahko nekaj naučijo m jo, odkod j,e prihajalo 'Piccolo" je že P?1 ešel v ge roke, Jud Mayer se.J®aI1jli ral umakniti, ampak Prl - ^ razmerah utegne izpre®e ^ pomeniti še hujše nasilij. 0(j ie fašistični Italijan huJs! italijanskega Juda. Le ^ Slovence'm naj bi se ma'°„ prle oči, ko se naštevajo sluge". -o- 'V nogavice iz dreves* Ena največjih angles Ških F varn za izdelovanje U"1 jS. tvile j.e napravila zanim1^ čur.e. Po teh računih )e če'iz 60 let stare bukve i« * SVl1' sev le, ti 20.000 najfinejših damskih nogavic umetne svile. Treba Je tovarna to drevp predela najmodernejših načinih- Širite amer. 01 e. M, L DENTIST 2159 West Cermak & (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S81? CHICAGO, ILL- 23 LET IZKUŠNJ® Pregleduje oči in predp's i DR. JOHN J. OPTOMETKIST J 801 So. Ashland Av' 'i Tel. Canal 05ZJ Uradne ure vsak da" zjutraj do 8:30 zveccf- msmae^ efl«" od* Učbemk Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO ia kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblik«. TA NOVI SLOVAR ^ ima posebno poglavlje o a^ ^jtg 2?5 več let v Ameriki. — K"*'** strani. CENA: 00 Trdovezan v platno-- Broširan mehko Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na: Knjigarna Amerikanski SloVen $eC 1849 West Cermak Road, Chicago, IIP o>s