----- 100 ----- Novičar iz domačih in ptujih dežel. Rožnika (junija) meseca bo dunajska banka začela izdajati nove bankovce po o gold.; potem se prekličejo sedanji. — Pričakujejo se nova pravila o mirovini (penzii) za cesarske uradnike. Odločevala se bo — pravijo — mirovina od 9 do 9 let; celo plačo dobi, kdor služi 36 let, polovico, kdor 18 let. — Vlada hoče, da veča mesta prevzamejo policijska opravila; graški in saicburški mestni odbor sta se branila; zdaj se sliši, da cesarska policija ostane , a na stroške mestne, ako je mestne županije nočejo prevzeti. — Ces. finančne straže se je že razpustilo 1000 mož, pa se jih bo neki še 2000, da se tako tudi v tej zadevi zmanjšajo stroški državni. Veliko teh stražnikov se je vdinjalo v vojaštvo. — Načrt druge adrese oger-skega deželnega zbora, ki odgovor daje na kraljev odpis od 3. dne t. m., je prišel 14. dne t. m. v deželni zbor. Kakor jajce jajcu je tudi druga adresa podobna prvi; vse to, kar je prva zahtevala, pa ji je kraljev odpis odbil, i znova zahteva (postave od 1848. leta, ogersko ministerstvo , stare županije) z novimi razlogi podpirana, samo v besedi je še nekako krotkeja. Ma-gjari tedaj še zmiraj le sebe vidijo, Avstrije pa ne t — Kakor se sliši, se začne razgovor med hrvaško in ogersko deputacijo po veliki noči. — Zborniki deželnega hrvaškega zbora so večidel odpotovali na svoj dom, kjer ostanejo do 1. maja. Prevzvišeni škof Strossmajer seje čez Dunaj podal v Djakovo nazaj. Zopet je svetli škof, ki ga prav po resnici po-štujemo mecena jugoslavenskega, daroval 20.000 gold-jugoslavenski akademii — v akcijah^ novega gledišča spletskega. — Ko je glas počil na Češkem, da so nekteri zidovi (Judje) kupovali v pfibramskem rudniku ukradeno srebro in tako državo za marsikak milijon oškodovali, se je vnela velika jeza zoper zidove po več krajih na Ceskem in godila se je mnogotera žalostna sila zoper nje. To pa so zgrabili zlasti dunajski nem-škutarski časniki in se strašno dreti začeli, reksi, da narodna (slovanska) stranka je tega hujskanja kriva in sto tacih reči. Zdaj jim je vlada sama usta zamašila, ker v deželnem zboru pražkem je vlade zastopnik očitno rekel, da ne narodne ne politične krivde ni tu vmes;, kaj je krivo, bo razodela sodniška preiskava. Za vbrambo enacih razujzdanosti je v več krajih oklicana sodba na mestu (Standrecht). — Slovanske občine (soseske) na Marskem pošiljajo prošnje državnemu ministru, naj bi se po narodni ravnopravnosti vpeljal češki jezik v gimnazije in realke, ker deželni zbor v tem ni nič opravil ali ni opraviti mogel. Tudi po Slovenskem bi bile take prošnje na pravem mestu, kajti vladina stvar je to, da se tudi v šolah d& vsakemu narodu pravica. — Vojska ali mir? to je vprašanje, na ktero odgovor skriva še prihodnost. Pruska vlada še ni rekla, da hoče mirovati; ruska neki vendar le zbira svojo armado; Lahi tudi rogovilijo, v Moldavi in Vlahii je še vse negotovo. Avstrijska, angležka in francozka vlada so se dogovorile, da se trdno drže parižke pogodbe 1858. leta o podonavskih zadevah, turška pa (neki v soglasji z rusko) hoče , da se Moldava in Vla-hija ločite zopet na dvoje. Da avstrijske vlade ne pri-hiti kako nemirno početje, je Njih veličanstvo sklicala na Dunaj v posvet vse maršale (vojaške prvake) in med njimi tudi fzm. Benedeka. Kaj se je v tem posvetu godilo in sklenilo, ni znano.