Leto VIL, Ribnica april 1986, številka 3
Ö üli^ SS^Sag ^sT M M
<r-
X"'
Delo
kot praznik
Konec meseca si bosta, čez tri delovne dneve podata roki dva praznika, spominski dan osvobodilne fronte s 1. majem, praznikom dela. Nedeljski dan osvobodilne fronte bomo praznovali v spomin na enega največjih dogodkov v slovenski narodni Zgodovini, na trenutek, ko so bite pred petinštiridesetimi leti zdruiene vse najbolj zdrave narodne sile v skupnem boju za ohranitev in kasneje za nacionalno in socialno osvoboditev. Petinštirideset let mineva od takrat, od zgodovinske ustanovitve skupne osvobodilne fronte slovenskega naroda v Vidmarjevi hiši pod Kotnikom.
Sicer pa praznujemo Iptos oba velika spominska dneva in praznika v znamenju začetka novega srednjeročnega razvojnega obdobja, v znamenju vedno upornejših prizadevanj za izpolnjevanje v stabilizacijskih programih dogovorjenega, v znamenju srditih bojev z inflacijo in vrsto drugih negativnih pojavov. Takjepaččas, v katerem tivimo, čas in razmere, ki zahtev ajo akcijo, dejanje in ne besed.
Prav sedanji čas je tudi čas velikih obračunov družbenopolitičnih organizacij v republikah, pokrajinah in federaciji. Kar nekaj deset kongresov partijskih, sindikalnih in mladinskih ter drugih organizacij se bo zvrstilo tja do poletja, do počitnic, vsa pa so v znamenju iskanja poti iz zagat, iskanja novih rešitev. Tako smo pogosto počeli tudi »’ preteklosti pa nam izvajanje dogovorjenega nekako ni šlo najbolje od rok. Sklepi o tem, kako moramo in kaj je treba, zaklinjanje o vztrajanju na začrtani poti — to ja, besede pa vedno tetko postanejo dejanja. Simpatična je misel nekega delegata pred odhodom na kongres: »Ne, kaj je treba in kako moramo, ampak — kako bomo!« Brez pogojnikov in vprašal-nie, konkretno, odgovorno, resno in zavzeto.
Tako zavzeto, kot so tekmovali v začetku aprila kovinarji v Ribnici in Kočevju na regijskem tekmovanju kovinarjev. Naši so se kar dobro odrezali. Če na tekmovanju, zakaj tudi ne vsak dan?
To naj bo tudi naša čestitka vsem občanom ob prazniku O F in prazniku dela. Delavno, uspešno, ustvarjalno in osebno zadovoljno.
F. C.
Skupina delegatov za zbor občin
V	skupino delegatov za delegiranje delegatov na seje zbora občin Skupščine SR Slovenije se delegirajo:
1.	Jadranka Brožič — Jamnik, delegatka RIKO, DSSS Ribnica
2.	Danica Pegic, delegatka OŠ Dr. F. Prešeren Ribnica
3.	Pavel Hočevar, delegat KS Dolenja vas
4.	Andrej Klemenc, delegat KS Ribnica
5.	Franc Lapajne, delegat DPZ
6.	Janez Lavrič, delegat KS Loški potok
7.	Dušan Lovšin, delegat DPZ
8.	Matjaž Nosan, delegat DPZ
9.	Zvone Oberstar, delegat DPZ
10.	Leopold Šilc, delegat INLES, TOZD TSP Dolenja vas
11.	Marko Škrabec, delegat Mercator KZ Ribnica
12.	Dušan Urh, delegat KS Sodražica
Skupina delegatov za ZZD skupščine SRS
V	skupine delegatov za delegiranje delegatov na seje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije se delegirajo:
a)	Gospodarsko področje — 10. okoliš s sedežem pri SO Kočevje (4 delegati)
L Bogdan Adamič, delegat DONIT, TOZD Pletilnica Sodražica
2.	Cvetka Debeljak, delegatka MERCATOR Rožnik, TOZD Jelka Ribnica
3.	Pavel Šobar, ing., delegat RIKO, DSSS Ribnica
Frane Lapajne, predsednik SO Ribnica
4.	Vili Vesel ml., delegat INLES, TOZD TSP Dolenja vas
b)	Prosvetno-kulturno področje — 3. okoliš s sedežem pri SO Ljubljana Vič-Rudnik (2 delegata)
1.	Anica Hren, delegatka OŠ dr. F. Prešeren Ribnica
2.	Cvetka Vesel, delegatka OŠ Dr. L Prijatelj Sodražica
c)	Socialno-zdravstveno področje — 3. okoliš s sedežem pri SO Ljubljana Vič-Rudnik (2 delegata)
L Ljuba Josič, delegatka TOZD Zdravstveni dom Ribnica
2.	Alenka dr. Voljč, delegatka TOZD Zdravstveni dom Ribnica
d)	Področje kmetijstva — 2. okoliš s sedežem pri SO Ljubljana Moste-Polje (2 delegata)
L Alojz Andoljšek, kmet, delegat Mercator KZ Ribnica
2. Janez Ravnikar, kmet, delegat Mercator KZ Ribnica
e)	Področje obrti — 2. okoliš s sedežem pri SO Ljubljana Šiška (1 delegat)
L Rački Bojan, obrtnik, delegat obrtnikov
f)	Področje državnih organov •— 2. okoliš s sedežem pri SO Ljubljana-Center (1 delegat)
L Vinko Mlakar, delegat delovne skupnosti upravnih organov
g)	Področje oboroženih sil —enotni okoliš s sedežem pri SO Ljubljana-Center (L delegat)
L Dragoljub Ugrenovič, delegat oboroženih sil
Inž. Peter Levstek, predsednik Izvršnega sveta S O Ribnica
Svet za SLO in DS
L Predsednik: Lapajne Franc, predsednik SO Ribnica
2.	Podpredsednik: Levstek Peter, predsednik IS SO Ribnica
3.	Tajnik: Lavrič Miran, načelnik Oddelka za LO
4.	Član: Andoljšek Ciril, sekretar OK ZSMS Ribnica
5.	Član: Bavdek Milan, komandant OŠ TO Ribnica
6.	Član: Borovac Radislav, sekretar OK ZRVS Ribnica
7.	Član: Hojč Andreja, ravnatelj VVO Majda Šilc Ribnica
8.	Član: Lavrič Nada, sekretar OO RKS Ribnica
9.	Član: Lilič Miroslav, polkovnik, komandant garnizona JLA Ribnica
10.	Član: Marolt Alojz, poveljnik OŠ za CZ Ribnica
11.	Član: Mohar Jože, direktor Mercator, TOZD Jelka Ribnica
12.	Član: Nosan Matjaž, predsednik OK za SLO in DS
13.	Član:	Šobar Anton, predsednik
občinskega komiteja za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun
14.	Član: Tanko Edo, sekretar občinske gasilske zveze
Zakonske
zveze bodo sklepali
L Franc Lapajne, dipl. oec., Ribnica
2.	Janez Novak, ing. Loški potok
3.	Janez Debeljak, prot'., Ribnica
4.	Alojz Marolt, dipl. ing. gozd., Ribnica
5.	Janez Mihelič, prof., Sodražica
Stanko Rus, predsednik Družbenopolitičnega zbora
*
VOLITVE ’86
Novo občinsko vodstvo
Dne 14. aprila so se sestali vsi trije novoizvoljeni zbori občinske skupščine — družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. Za zadnja so bili delegati izvoljeni na prvih sejah delegacij v združenem delu in v krajevnih skupnostih neposredno po volitvah.
Skupščina na prvi seji ni imela posebno velikega dela, saj je bilo dotlej vse najtežje obravnavano in sprejeto še v skupščini prejšnjega mandata (zadnja seja, na kateri so sprejeli tudi letošnji proračun občine, je bila 31. marca). Izvoljeno je bilo novo občinsko vodstvo — predsedniki in podpredsedniki skupščine in zborov, predsednik in člani izvršnega sveta, skupine delegatov za posamezna področja za delegiranje v zbora republiške skupščine, komisija za volitve in imenovanja ter svet za ljudsko obrambo. Seveda bo prva naslednja seja skupščine bolj delavna, saj se bodo delegati že soočili z vrsto ne ravno nepomembnih problemov in tako bo vsa naslednja štiri leta. Prepričani smo, da požrtvovalno, delavno in tudi sklepčno.
Sicer pa so delegati na prvi seji opravili še volitve DPZ skupščine Slovenije, se izrekli o slovenskih delegatih v zvezni skupščini ter o predsedniku in članih predsedstva Slovenije.
V občini smo dovolj široko in demokratično zastavili akcijo okrog evidentiranja možnih kandidatov in kandidiranja za najodgovornejše funkcije v skupščini občine. Iz vrste evidentiranih možnih kandidatov seje v socialistični zvezi počasi izoblikoval ožji predlog, s katerim so bili seznanjeni delegati na prvih temeljnih kandidacijskih konferencah v združenem delu in krajevnih skupnos-
Breda Oraiem, predsednica Zbora zd ruienega dela
tih, obravnavali so jih v družbenopolitičnih organizacijah, na občinski kandidacijski konferenci, na drugih temeljnih kandidacijskih konferencah, končni predlog pa je sprejela in skupščini posredovala druga občinska kandidacijska konferenca konec marca.
Skupščino bodo vodili:
—	predsednik skupščine občine: France Lapajne, ekonomist iz Ribnice, dolgoletni družbeno politični in upravni delavec, zadnja štiri leta je bil predsednik izvršnega sveta SO Ribnica,
—	podpredsednik skupščine občine: inž. Janez Novak iz Loškega potoka, direktor Inles TOZD Sodražica,
—	predsednica zbora združenega dela: Breda Oražem iz Ribnice, ekonomistka, zaposlena na Inlesu, dolgo let že deluje v delegatskem sistem in v interesnih skupnostih,
—	podpredsednik zbora združenega dela: inž. Pavel Šobar iz Nemške vasi, zaposlen na Riku, v prejšnjem mandatu je uspešno deloval v delegaciji za zbor občin republiške skupščine,
—	predsednik zbora krajevnih skupnosti: inž. France Šilc iz Praproč, KS Velike Poljane, direktor TOZD Riko Rikostroj, uveljavljen družbeno politični delavec v KS, v SZD1.. ŽK in v skupščini občine,
—	podpredsednik zbora krajevnih skupnosti: France Prelesnik iz Nemške vasi, organizator na Riku, znan družbenopolitični delavec v občini, v KS, predvsem v.sindikatih na Riku, v občini in v sozdu ZPS,
—	predsednik družbenopolitičnega zbora: Stanko Rus iž Ribnice, doslej predsednik skupščine občine,
Inl. France Šilc, predsednik Zbora krajevnih skupnosti
— popredsednik družbenopolitičnega zbora: Jože Andoljšek z Brega, zaposlen na Inlesu v Ribnici, aktiven družbenopolitični delavec v ZK in v sindikatu.
Za mandatarja za sestavo izvršnega sveta občinske skupščine je bil imenovan inž. Peter Levstek iz Ribnice, dolgoletni upravni delavec, doslej predsednik komiteja za gospodarstvo, družbeno planiranje in proračun.
Tudi postopek za imenovanje mandatarja za sestavo IS je bil voden v socialistični zvezi, skupaj z mandatarjem ter vodstvi vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij pa je bil oblikovan tudi predlog sestave novega občinskega izvršnega sveta ter predstojnikov občinskih upravnih organov. Izvršni svet šteje po statutu predsednika in deset članov, sestavljajo pa ga:
1)	inž. Peter Levstek, Ribnica, predsednik
2)	Anton Šobar, dipl. vet. iz Ribnice, podpredsednik in predsednik komiteja za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun
3)	Stane Kromar, višji upravni delavec iz Dolenje vasi, podpredsednik in načelnik oddelka za notranje zadeve
4)	Janez Debeljak, tehnik iz Loškega potoka, tajnik KS Loški potok, zadolžen v IS za področje krajevnih skupnosti
5)	Miran Lavrič, viš, upr. del. iz Ribnice, načelnik oddelka za ljudsko obrambo, doslej je vodil skupne službe SIS družbenih dejavnosti
6)	Franc Mihelič, ekonomist iz Ribnice, Inles, za področje lesne industrije , in gozdarstva
7)	Janez Mihelič, profesor iz Sodražice, predsednik komiteja za družbene dejavnosti in občo upravo
8)	Jože Mihelič, tehnik iz Prigorice, za področje SIS materialne proizvodnje (vodja strok, služb SIS materialne proizvodnje)
9)	Jože Oven, viš. upr. del. iz Ribnice, direktor uprave za družbene prihodke
10)	France Petek, stroj. inž. iz Ribnice, direktor Riko TOZD Ricomag, za področje kmetijstva
11)	Janez Rus, inž. agr. iz Nemške vasi, pospeševalec v KZ Ribnica, za področje kmetijstva
Za sekretarja skupščine in izvršnega sveta je bil imenovan Bogo Abrahamsberg, doslej načelnik oddelka za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Strokovnosti novemu vodstvu skupščine in izvršnemu svetu ne bo manjkalo, saj so v predsedstvu skupščine dva z visoko in štirje z višjo izobrazbo. V izvršnem svetu ima visoko izobrazbo šest članov, višjo trije in le dva srednjo. Tudi starostna struktura izvršnega sveta je ugodna, saj so le trije člani stari nad štirideset let, ostalih osem pa manj kot 40 let.
Skupščina je izvolila tudi delegatsko komisijo za volitve in imenovanja (ki bo do naslednje seje skupščine pripravila predloge za sestavo vrste drugih skupščinskih organov) in sicer v naslednji sestavi: inž. Alojz Marolt iz Ribnice (DPZ), predsednik, Nada Blatnik iz Ribnice, Anton Hren, Dolenja vas, Miran Košmrlj, Grčarice, Bogo Abrahamsberg, Ribnica, Stjepan Novosel, Ribnica, Angelca Oražem, Dolenja vas. Rado Sever, Breg, Vojko Štanfelj, Ribnica.
Izvoljena je bila še skupina delegatov, pooblaščenih za sklepanje zakonskih zvez, skupina delegatov za delegiranje v zbor občin skupščine SRS ter skupine delegatov za delegiranje v zbor združenega dela skupščine SRS ter svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito."
REŠETO
r

Na voliščih v naši občini
13.	in 16. marca je bilo živahno. Za izvedbo tako obsežne in odgovorne naloge je bilo potrebnih veliko aktivistov. Za uspeh velja zahvala tudi množici članov številnih volilnih odborov po voliščih oziroma volilnih komisij v tozdih in krajevnih Skupnostih. Na sliki — volilni odbor na volišču Inles v Dolenji vasi, še pred volitvami, kot kaže njihovo vedro razpoloženje.
v
Predsednik skupščine hobraievalne skupnosti Lado Orel
Izvoljene četrte delegacije
V dneh 13. in 16. marca je bila zaključena velika, pomembna družbenopolitična aktivnost, volitve 86, volitve delegacij in delegatov četrtega delegatskega mandata.
Osnovna nosilca priprav in izvedbe volitev — socialistična zveza in sindikat — sta, tako v občini ocenjujemo, dobro opravila svojo odgovorno nalogo. Tudi Rešeto, glasilo občinske konference socialistične zveze, je več kot dobroopravilo vlogo informatorja občanov, saj smo skozi vse lansko leto in v prvih mesecih letos posvečali volitvam in pripravam nanje veliko pozornost. Bralce smo sproti seznanjali s potekom aktivnosti in dovolj zgodaj objavili sezname evidentiranih možnih kandidatov za člane delegacij in možnih kandidatov za opravljanje najodgovornejših poklicnih in nepoklicnih delegatskih dolžnosti v skupščinah družbenopolitične in samoupravnih interesnih skupnosti.
Priprave na volitve v naši občini so izhajale tudi iz ocenitve dosedanjega delovanja delegatskega sistema, njegovih dobrih in slabših strani. Tri delegatska obdobja so že za nami. delegatske volitve smo pripravljali in izvedli tokrat četrtič, v letih 1974. 1978, 1982 in letos. Dovolj tovrstnih družbenopolitičnih izkušenj imajo družbenopolitični delavci v vseh sredinah, ob vsakih volitvah pa se v volilne aktivnosti vključujejo številni novi občani, predvsem mladi. Tudi za tokratne volitve lahko rečemo, da je bilo vključenih v krog evidentiranja možnih kandidatov res veliko mladih, veliko (kar precej nad četrtina vseh delegatov) je bilo izvoljenih tudi v delegacije, zelo veliko mladih pa je sodelovalo pri neposredni izvedbi volitev — v volilnih komisijah in volilnih odborih.
Socialistična zveza bo analizo volitev še podrobneje obravnavala in kdaj kasneje dala tudi podrobnejšo oceno. Že danes pa lahko rečemo, da je bilo izredno malo evidentiranih, ki niso hoteli sprejeti kandidature. Odstotek teh je zanemarljivo majhen, izredno majhen pa je tudi odstotek volilcev, ki niso prišli volit. To potrjuje misel, da velikanska večina delovnih ljudi sprejema delegatski sistem, sploh sistem socialističnega samoupravljanja kot edini možni temelj, na katerem naj sc razvija naša družba. Potrjuje kljub občasnemu negodovanju, kljub nekaterim nesmiselnim nerodnostim« oblasti neposredno pred volitvami (podražitve!). Ne nazadnje — po mnenju mnogih je množična volilna udeležba tudi naš skupen izraz skrbi za nadaljnji razvoj v svetu, izraz skrbi za ohranitev miru.
In kako smo pri nas volili?
Dne 13. marca, pri volitvah v združenem delu, smo glasovali za delegacije tozdov in delovnih skupnosti v zboru združenega dela
ter za delegacije v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V volilnih imenikih je bilo vpisanih skupno 4.185 volilcev. Volilo je 3.924 volilcev ali 93,79?. Odsotnih je bilo 261 volilcev ali 6,39ž. Odsotnost je šla v glavnem na račun bolniških izostankov, dopustov in službenih potovanj in le v nekaj primerih vzroki niso jasni (dejanska abstinenca).
V obrtni dejavnosti je bilo 368 volilnih upravičencev, volilo je 305 volilcev ali 82,88%, odsotnih pa je bilo 63 volilcev ali 17,12%.
V	krajevnih skupnostih so bili rezultati — udeležba na volitvah — še boljši. Tu smo volili delegacije za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine, delegacije (posebne, skupne, združene) za samoupravne interesne skupnosti ter enotno listo družbenopolitičnega zbora skupščine občine.
V	krajevnih skupnostih je bilo v volilnih imenikih vpisanih skupno 9.137 volilcev. Od tega števila so odšteti zdomci (408). tako da je bilo dejanskih volilnih upravičencev 8.729.
Volilo je skupno 8.280 volilcev ali 94,80%. Po krajevnih skupnostih je bila volilna udeležba naslednja: KS Velike Poljane 89,67% , KS Sodražica 93,50%, KS Ribnica 94.55%, KS Dolenja vas 95,50%, KS Loški potok 97,30% in KS Slemena 100%.
V nadaljevanju lahko vidimo volilne rezultate po posameznih voliščih v občini. Ker pa je posebej zanimiv podatek glasovanja za listo družbenopolitičnega zbora skupščine občine, pri čemer so bili ugotavljanj glasovi za listo, proti listi, neveljavne glasovnice, posamezne kandidate na kandidatni listi pa so volilci lahko tudi črtali, bomo o tem delu glasovanja zapisali tudi kak podatek več. Po posameznih voliščih v občini bomo zapisali naslednje podatke: odstotek udeležbe na volitvah (ta velja tudi za volitve ostalih delegacij na vsakem volišču oziroma v krajevni skupnosti), v oklepaju pri vsakem volišču pa šč odstotek glasov za listo, proti listi in neveljavnih glasovnic. Takole izgleda stvar:
Volišče TVD Partizan Ribnica: glasovalo 95% (za listo 89%, proti listi 6,25%, neveljavnih glasovnic 4,7% — pri naslednjih voliščih bomo zapisali samo številke, pomenijo pa odstotek volilne udeležbe, v oklepaju pa odstotke glasov za listo DPZ, proti listi in neveljavnih glasovnic!), volišče v DU v Ribnici — 87,3 (87 — 8,3 — 4), volišče na
Opekarski cesti — 93,9 (82 — 12,7 — 5.3), Glasbena šola — 95.6 (84,5 — 13 — 2,3). AM D — Šcškova — 92,6 (85 — 11,3 — 3.4), Društvo upokojencev — 9,35 (84.1 — 13,1
—	3,8), Dvorana DPO — 94,1 (88.4 — 6.7
—	4.9). Hrovača —98(71.5 — 13,9— 14,6), Goriča vas — 85,5 (61,6 — 23,5 — 14,9), Nemška vas — 97,9 (72,7 — 20,2 — 7,1), Otavicc — 95.5 (54,7 — 36 — 9,3), Sajevec
—	99 (77,3 — 9,2 — 13,4), Bukovica — 98,3 (96,5 — 3,5), Dane — 100(71 — 13— 15,4),
Zadoljc — 100(94,9 — 5------), Jurjeviča —
98,2 (65,3 — 28,7 — 6), Kot pri Ribnici —
94.5	(87,2 — 8,1 — 4,7). Breže — 96 (65,6 — 18,8 — 15,6), Breg — 98,4 (88 — 6,3 — 5,6), Grič — 98,9 (82,2 — 14.4 — 3.3), Dolenji Lazi — 95 (85,4 — 8,2 — 6,4), Žlebič — 94,'8 (71,6— 17,8 — 10,6). Sušje —96,9 (57.4 —
24.5	— 18), skupaj KS Ribnica — volilna udeležba 94,55 odstotka.
V	KS Dolenja vasje bila volilna udeležba 95,50 odstotka, po voliščih pa (z enakimi podatki kot zgoraj): Lipovec — 96,3 (85,9
—	12.8— 1,3), Prigorica — 95,7 (86,1 — 10
—	3,9), Dolenja vas — 93,5 (87,5 — 7,6 —
4,9), Blata — 94,3 (97 — 3--), Rakitnica
—	100(76,7 — 15,6—7,7), Grčarice —96.9 (90,2 - 5,7 - 4).
Velike Poljane 85.4 (76 — 7,7 — 16,3), Ortnek 94,5 (94,2 — 5,7 —). KS velike Poljane skupaj 89,67 odstotka udeležbe.
V	KS Sv. Gregorje bila volilna udeležba 100 odstotna, za listo je glasovalo 77,1% , proti 13,2%, neveljavnih glasovnic je bilo 9,7%.
V	KS Sodražica je bila volilna udeležba
93.5	odstotna, po voliščih pa taka: Zapotok
—	96 (84,8 — 14,3 — 0,9), Lipovšica — 100 (72,1 — 24,6 — 3,3), Zamostec — 87,8(68,3
Predsednik skupščine Kulturne skupnosti Franci Zajc
—	13.8 —7,9), Sodražica —96,6(75— 15.9
—	9,1), Žimaricc — 74 (63,6 — 16.8 — 19,6), Globel — 96 (87,5 — 9.7 — 2.8), Pod-klancc — 100.(80,6 — 9,7 — 9.7), Gora —
91,6	(80,4 — 7 — 12,6).
Volitev v KS Loški potok seje udeležilo 97.30 odstotka volilcev, po posameznih voliščih pa so rezultati naslednji: Retje — 99,37 (89,7 — 8.1 — 2.2), Hrib — 98,32 (94
—	3,8 — 2,1). Šegova vas — 95,14 (97,3 — 3
----), Travnik — 94,56 (85 — 7 — 8), Mali
log — 98,71 (89,6 — 9,7 — 0,6).
Za listo je bilo torej oddano skupno 81,44 odstotka glasov volilnih upravičencev, proti listi je glasovalo 12,04%, neveljavnih glasovnic pa je bilo 6.52 odstotka.
Novoizvoljene delegacije so se neposredno po volitvah (med 18. in 21. marcem) že sestale in se konstituirale, to je izvolile vodje in namestnike v<xlij delegacij. Izvoljeni so bili tudi prvi delegati za prve seje zborov oziroma skupščin. Takoj zatem je bila tudi druga seja občinske kandidacijske konference, na kateri so bili dokončno obravnavani in potrjeni predlogi za vodilne funkcije v skupščini občine in skupščinah sisov. Ob-ravnaxani so bili tudi predlogi za slovenske delegate v zveznem zboru skupščine SFRJ, predlogi za kandidate za predsednika in člane predsedstva SRS, za vodilne funkcije v skupščine SRS ter v skupščinah SIS v Sloveniji.
Dne 14. aprila seje že sestala na prvi seji četrta delegatska skupščina občine Ribnica. Do konca aprila so se ali pa se še bodo sestale tudi nove skupščine občinskih sisov, na katerih so delegati izvolili tudi nova skupščinska vodstva. O tem poročamo na drugih straneh Rešeta.
Predsednik skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Lado Andoljšek
VOLITVE 86
Nova vodstva skupščin samoupravnih interesnih
Predsednica skupščine Zdravstvene skupnosti prof. Zinka Benulič
O možnih kandidatih za vodilne f unkcije v sisih smo že poročali v prejšnjih številkah. Končni predlog je bil oblikovan na drugi občinski kandidacijski konferenci 20. marca. Danes podrobneje predstavljamo nova vodstva skupščin s is:
Izobraževalna skupnost:
Predsednik skupščine — Lado Orel, pravnik iz Ribnice, zaposlen v Kočevju, delegat KS Ribnica, podpredsednica Vera Popovič, prof. na OŠ Ribnica. Predsednica zbora uporabnikov (v nadaljevanju ZU) Olga Tanko, pravnica na Riku, Goriča vas, delegatka Ri-ka, podpredsednica ZU Vesna Pošt-rak, prevajalka na Riku, Ribnica, delegatka Rika. Predsednica zbora izvajalcev (v nadaljevanju Zl) Eva Perušek, prof. na OŠ Ribnica, podpredsednik Zl Viljem Vesel, učitelj na OŠ Loški potok, oba delegata svojih šol.
Zdravstvena skupnost:
Predsednica skupščine — prof. Zinka Benulič, dir. OŠ Sodražica, delegatka KS Ribnica, dolgoletna družbenopolitična delavka. O svoji prihodnji samoupravni obveznosti je dejala, da si bo prizadevala predvsem za dobre samoupravne odnose, da bo skupščina kraj uspešnega dogovarjanja in sklepanja in da bo zdravstvo, ki ima v naši občini kar dobre pogoje za delo,
Predsednica skupščine Skupnosti socialnega varstva Andreja Šulentič
Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Nina Češarek
tudi v prihodnje uspešno delovalo v splošno zadovoljstvo izvajalcev in uporabnikov. Za takšno delovanje skupščine pa bo nujno aktivno sodelovanje izvoljenih delegatov.
Podpredsednik skupščine — Alojz Češarek, Dolenji Lazi, delegat TOZD Jelenov žleb, sicer pa dolgoletni družbenopolitični delavec v občini. Predsednik ZU Hinko Oblakf vodja izobraževalnega centra na Riku, delegat Rika, podpredsednica ZU Metka Klun, Breg, delegatka TOZD Sukno Jurjeviča, predsednik Zl Irfan Sarkič iz zdravstvene postaje Sodražica, podpredsednik Darko Križ iz Ribnice, ZD Ribnica.
Skupnost otroškeva varstva:
Predsednica skupščine — Nina Češarek iz Ribnice, pravnica na Riku, predsednica Gordana Lešnjak iz Sodražice, delegatka KS Sodražica, predsednica ZU Irena Prus, ekonomistka iz Dolenje vasi, podpredsednica ZU Štefka Mlinko iz Ribnice, med. sestra v zdr. domu Ribnica, predsednica Zl Julka Lesar z Brega, vrtec v Ribnici, podpredsednica Zl Andreja Bartol iz Loškega potoka.
Raziskovalna skupnost:
Predsednik skupščine — inž. Leopold Trdan iz Sušja, delegat Riko Ribnica, podpredsednica skupščine Milena Brezec iz Ribnice, prof. na OŠ Ribnica.
Predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti Uroš Bregar
Predsednik skupščine Raziskovalne skupnosti int Leopold Trdan
Predsednik skupščine — Dušan Bajde iz Ribnice, sekretar DO ITPP, delegat KS Ribnica, podpredsednica skupščine Marjana Radivojevič iz Ribnice, zaposlena na SO Ribnica.
Kulturna skupnost:
Predsednik skupščine — Franci Zajc iz Ribnice, komercialist na Riku. delegat Rika in aktiven član godbe na pihala, podpredsednik skupščine Milan Čirovič iz Ribnice, učitelj v OŠ Ribnica in aktiven kulturni delavec, predsednik zbora uporabnikov Bogdana Košmrlj iz Loškega potoka, podpredsednik ZU Ivan Henigman, Prigorica, ekonomist v ITPP, delegat KS Dolenja vas, predsednik Zl Bojan Oražem, vodja godbe na pihala iz Ribnice. podpredsednik Zl Metod Jaklič iz Sv. Gregorja, dolgoletni kulturni delavec, delegat KUD Slemena.
Skupnost socialnega skrbstva:
Predsednik skupščine — dr. Lado Andoljšek iz Ortneka, zdravnik v ZD Ribnica, delegat KS Velike Poljane, podpredsednica skupščine Rezka Či-hal iz Ribnice, delegatka Inles Ribnica, predsednica ZU Irena Bambič iz Goriče vasi, psihologinja na Riku, delegatka Rika. podpredsednik ZU Jože Kljun iz Ribnice, upokojenec.
Predsednik skupščine Stanovanjske skupnosti Dušan Jamnik
Predsednik skupščine Skupnosti za zaposlovanje Dušan Bajde
predsednica Zl Nuša Andoljšek iz Ribnice, podpredsednica Zl Lučka Rupa-rčič iz Ribnice, obe zaposleni v socialnem skrbstvu.
Skupnost socialnega varstva:
Predsednica skupščine — Andreja Šulentič iz Ribnice, učiteljica na OŠ Ribnica, podpredsednica Nada Lavrič iz Ribnice, zaposlena na RK Ribnica.
Telesnokulturna skupnost:
Predsednik skupščine — Uroš Bregar iz Ribnice, referent za informiranje na Riku, delegat telesnokultur-nih izvajalcev, podpredsednik Janko Ilc iz Ribnice, prof. telesne vzgoje na šoli, predsednik ZU Borut Kozina iz Ribnice, zaposlen na TO Ribnica, podpredsednik ZU Marija Pajk iz Sodražice, tajnica KS Sodražica, predsednik Zl Anton Joras, telesno-kulturni delavec iz Sodražice (SO Ribnica). podpredsednik Zl Niko Bajde, tclesnokulturni delavec v KS Dolenja vas (Riko).
Stanovanjska skupnost:
Predsednik skupščine — Dušan Jamnik, lesni inženir iz Ribnice (Inles), podpredsednik Andrej Rus, grad. inž. iz Rakitnice, zaposlen na Riku, predsednik ZU Jože Košmrlj, učitelj iz Sodražice, podpredsednik ZU Alojz Zbašnik iz Ribnice (Inles).
Skupnost pokojninskega invalidskega zavarovanja:
Predsednik skupščine — Ivan Petrič, upokojenec iz Sodražice, podpredsednica Nada Blatnik, upokojenka iz Ribnice.
Predsednik skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Ivan Petrič
Do konca aprila naj bi se sestale skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, katerih temeljne delegacije so bile izvoljene na volitvah 13. in 16. marca letos. Da ponovimo — gre za skupščine s področij izobraževanja, zdravstva, otroškega varstva, raziskovanja, zaposlovanja, kulture, socialnega skrbstva, socialnega varstva, telesne kulture, stanovanjske politike in pokojninsko invalidskega zavarovanja.
Skupnost za zaposlovanje:
REŠETO
r
L
Praznik občine v Sodražici
PRAZNIK OBČINE
__	x/
Domicil 15. diviziji, častni občan Tone Cuk
Letošnje praznovanje občinskega praznika je bilo dne 26. marca v Sodražici, s čimer smo nadaljevali z uveljavljeno tradicijo slavnostnih zasedanj skupščine občine ob prazniku v posameznih krajevnih središčih — Ribnica, Sodražica, Dolenja vas, Loški potok.
srednjeročne plane in s tem politične odločitve o nadaljnjem razvoju gospodarstva in družbenopolitičnih odnosov v občini in v širši družbenopolitični skupnosti. Ta trenutek nas obvezuje, da zato še bolj resno in kritično ocenjujemo slabosti, ki so se pojavljale
Poleg delegatov vseh treh zborov skupščine občine in delegacij občinskih družbeno političnih organizacij se je na praznovanju v dvorani TV D Partizan Sodražica /bralo še veliko drugih gostov — predstavnikov gospodarstva, krajevnih skupnosti, sosednjih občin, medobčinskih organov, prvoborci, častni občani, predstavniki ji,A, domicilnih partizanskih enot itd. Delegacijo iz pobratene občine Arcevia je vodil podžupan Franco F'iori, ki je zbrane na slavnostni seji tudi pozdravil in zaželel tudi v prihodnje še bolj poglobljeno sodelovanje med obema občinama in narodoma.
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Sodražica Janez Mihelič je v imenu organov in družbenopolitičnih organizacij KS pozdravil prisotne in jih seznanil z dosežki KS na gospodarskem in drugih področjih v zadnjih letih. Najpomembnejša pridobitev KS Sodražica v zadnjem obdobju je izgradnja vrtca, kar je rezultat občinskega samoprispevka in tovrstne solidarnosti vseh občanov občine.
Skupščina je sprejela tudi sklep o podelitvi domicila skupnosti borcev 15. partizanske udarne divizije, s čimer je bil tej diviziji domicil tudi podeljen.
O pomenu občinskega praznika, o veličini partizanske zmage nad Italijani v Jelenovem žlebu 26. marca 1943. leta, predvsem pa o sedanjem družbenoekonomskem trenutku v občini je spregovoril predsednik skupščine občine Stanko Rus. Pomembnejše dele njegovega govora objavljamo v nadaljevanju.
Doseženi rezultati in pripravljenost delovnih ljudi in občanov so izziv in spodbuda novi delegatski skupščini in delegatom, da bo v občini Ribnica tudi v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju mogoče izpeljati in doseči planirane cilje.
Izkušnje, ki smo si jih pridobili v spremenjenih težjih pogojih gospodarjenja in opiranja na lastne moči, ponovno potrjujejo neizpodbitno dejstvo, da razmere lahko spreminjajo samo delovni ljudje, strokovni in vodstveni kadri, njihovo znanje, delo, sposobnost, ustvarjalnost in odgovorno odločanje.
Prihodnost ni v zategovanju pasu
Prihodnost občine Ribnica in naših občanov ni in ne more biti v zategovanju pasu, v nizkih osebnih dohodkih zaposlenih. Preprečiti moramo naraščanje števila nezaposlenih, socialno razslojevanje, težke pogoje v šolstvu, v zdravstvu, kulturi in v gospodarstvu. Pred nami je naloga, da uresničimo prihodnji razvoj, ki smo ga začrtali v planskem dokumentu, v dolgoročnem in srednjeročnem planu občine Ribnica v letih 1986—1990 in do leta 2000, ki daje spodbudne perspektive za nadaljnji, hitrejši, družbenoe-ekonomski razvoj občine in s tem hitrejšo rast družbenega in osebnega standarda. Da bomo vse naloge in cilje v na-
y kulturnem programu na slavnostni seji je nastopil tudi moški pevski zbor Sodražica, ki ga vodi inž. Brane Košir
slednjem obdobju pravočasno uresničili, bomo morali hitreje odpravljati žgoča neskladja, ki ne ostajajo brez posledic.
Nadpovprečne rezultate smo doslej dosegli pri ustvarjanju dohodka in čistega dohodka v DO, pri stopnji rasti industrijske proizvodnje, investicijski izgradnji, v izvozu, akumulaciji, zaposlovanju, komunalni in infrastrukturni izgradnji.
Planirani razvoj ni bil dosežen v trgovini in v kmetijski proizvodnji zaradi znanih objektivnih razlogov in problemov, ki vse bolj hromijo te gospodarske panoge, ki pa so življenjskega pomena za naš obstoj?
Naše gospodarstvo je v globalu v preteklem letu uspešno izvajalo tudi svoje izvozne načrte. Prihodek od prodaje izdelkov in uslug na zunanjem trgu je rastel znatno hitreje od prodaje na domačem trgu, tako da je v letu 1985 že presegel 30% celotnega prihodka. V celoti pa so izvozni plani organizacij združenega dela z območja naše občine bili v letu 1985 preseženi za 8%, ob tem pa je vrednost izvoza bila skoraj petkrat večja od vrednosti uvoza.
Nadaljnja pozitivna značilnost v našem gospodarstvu v preteklem letuje investicijska aktivnost. Ta ugotovitev je pomembna zlasti vtem trenutku, ko spričo znanih gospodarskih težav grozi slovenskemu gospodarstvu še večje zaostajanje za razvojem tehnologije v svetu.
V letu 1985 smo uspešno zaključili večino gospodarskih investicij iz sred-
njeročnega plana 1981 — 1985, pri čemer je potrebno posebno poudariti, da smo zabeležili pomembne investicijske naložbe ne le pri INLESU in RI-K U, ampak tudi v tistih organizacijah, kjer je bila investicijska aktivnost v zadnjih letih manj intenzivna.
Naj tu omenim izgradnjo novih poslovnih prostorov zaradi uvajanja novih in dopolnilnih proizvodnih programov v Plctilnici Sodražica, Su-knu Jurjeviča. 1TPP Ribnica. Velika investicijska aktivnost je bila v Eurot-ransti, kjer seje število kamionov povzpelo na 110, povprečna starost pa je nižja od treh let. Poleg tegaje v zaključni fazi izgradnja nove mehanične delavnice v Goriči vasi.
Težišče investicijske aktivnosti je bilo v preteklem letu torej na gospodarskih in proizvodnih investicijah, saj je bila med investicijami v družbeni standard edina pomembna naložba izgradnja otroškega vrtca s šolsko kuhinjo v Sodražici iz sredstev občinskega samoprispevka v skupni vrednosti skoraj 70 milijonov dinarjev. Pomembnejša vlaganja smo beležili na področju infrastrukture, zlasti cest, kanalizacije in vodopreskrbe, saj se zavedamo zaostajanja na nekaterih področjih komunalnega gospodarstva, ki že ogroža okolje, pa tudi normalen razvoj samega gospodarstva.
Za kvalitetne premike v gospodarjenju
V tem trenutku smo v izredno občutljivem času, ko sprejemamo
v preteklem planskem obdobju in pred katerim, ni imuno tudi gospodarstvo naše občine. Globoko sc zavedamo, da sc nam učinkovitost investicij slabša. Povečanje proizvodnje v industriji je vse preveč slonelo na ekstenzivnem razvoju gospodarstva, to je na povečanju števila zaposlenih, premalo pa na kvalitetnih spremembah v načinu gospodarjenja: večjo produktivnostjo, boljšem izkoriščanju .proizvodnih naprav, predvsem pa boljšem izkoriščanju reprodukcijskih materialov in energije. Te negativne ocene predvsem potrjuje podatek, da fizični obseg industrijske proizvodnje ni dosegel rasti števila zaposlenih v organizacijah združenega dela", kar seveda opozarja na zmanjšanje produktivnosti.
urug zasKrbijujoc pojav je povečana diferenciacija organizacij združenega dela na finančno uspešne in manj uspešne organizacije. To trditev potrjuje podatek, da je relativno visoka stopnja akumulativnosti in reprodukcijske sposobnosti ribniškega gospodarstva, ki daleč presega republiško povprečje, posledica finančne uspešnosti ene delovne organizacije, to je RIKO, ki nam ustvarja preko 70% vseh reprodukcijskih sredstev. Nadalje moramo opozoriti, da je industrija vse pomembnejši nosilec razvoja, medtem ko druge dejavnosti kot gospodarske panoge, zmanjšujejo svoj delež v ustvarjenem družbenem proizvodu, pri čemer je mišljeno predvsem kmetijstvo, drobno gospodarstvo in trgovina. Ocenjujemo, da na teh področjih ne dosegamo takih rezultatov, ki bi jih glede na naravne danosti lahko dosegali in morali dosegati.
I
Za nujne objekte bomo morali zbirati denar.
To velja zlasti za obnovo šolskih poslopij, izgradnjo novih in rekonstrukcijo dotrajanih vodovodnih napeljav, iskanje rezervnih kvalitetnih virov pitne vode, izgradnjo čistilnih naprav in kanalizacijo.
Varstvo okolja postaja vse pomembnejša naloga. Reševanju ekoloških problemov smo posvetili premalo skrbi. Denarja res ni bilo za vse, toda Ribnica in drugi centri sc dobesedno ekološko zastrupljajo, ker nimajo izgrajenega kanalizacijskega sistema, da ne govorimo o čistilnih napravah.
Energija postaja vse bolj cenjena. Pomanjkanje virov energije narekuje skrajno racionalizacijo ne samo v industriji, v proizvodnih procesih, ampak tudi v široki potrošnji in bo treba tudi v Ribnici izvesti izgradnjo toplifi-kacijc.
Po končani izgradnji projekta suhe akumulacije Prigorica, ki je vleku in je
nfzacij združenega dela, ki seje kazala v nadpovprečni rasti celotnega prihodka. dohodka in njegovih elementov, števila zaposlenih, izvoza, pa tudi investicijskih vlaganj v osnovna sredstva. Vsi indeksi rasti osnovnih kazalcev uspešnosti finančnega poslovanja so bili nekoliko nad povprečjem, ki velja za republiko kot celoto.
Celoten prihodek oziroma plačana realizacija sc je v organizacijah združenega dela naše občine v letu 1985 nominalno povečala za 97% in je znašala 32 milijard dinarjev. Materialni stroški so rasli sicer nekoliko počasneje od celotnega prihodka — 95%,, vendar pa je zaradi velikega povečanja drugih porabljenih sredstev predvsem obresti pa tudi sprememb v načinu ugotavljanja dohodka, dohodek porast el le za 64%,. Če clemini-ramo učinek sprememb v načinu izračunavanja dohodka, ugotovimo, da je primerljiv dohodek porasel za 92%, čisti dohodek pa za 93%,.
Število zaposlenih v temeljenih organizacijah združenega dela in delov-
nih skupnostih s področja gospodarstva sc je povečalo visoko nad republiškim povprečjem — 5%, tako da seje število zaposlenih povzpelo že na 3.417. Povprečni osebni dohodki v gospodarstvu so znašali 54.494 dinarjev, kar pomeni v primerjavi s preteklim letom povečanje za 93% — torej povečanje, ki je enako rasti čistega dohodka in sredstev za reprodukcijo. Zaradi že omenjene rasti števila zaposlenih pa tudi povečanje obremenitve dohodka za skupno porabo je rast razporejenih sredstev za osebne dohodke presegla rast čistega dohodka in je znašala kar 106%.
V letu 1985 smo prvič v tem srednjeročnem obdobju gb koncu poslovnega leta izkazali tudi izgubo v višini 130 milijonov dinarjev, ki sicer predstavlja le majhna sredstva v primerjavi z ustvarjeno akumulacijo in je tudi v celoti pokrita, vendar pa pojav izgube vsekakor nalaga delovnim kolektovom in družbenopolitični skupnosti nove obveznosti.
Ocenjujemo, da smo v prejšnjem srednjeročnem obdobju ustvarili solidno podlago za nadaljnji razvoj gospodarstva ter družbenega in osebnega standarda prebivalstva, tako da bomo ob učinkovitejšem izkoriščanju proizvodnih kapacitet, naravnih danosti, predvsem pa človekove ustvarjalnosti v prihodnjih petih letih lahko zagotavljali 4% rast družbenega proizvoda.
Rast števila zaposlenih se bo v primerjavi z doseženo rastjo v preteklem planskem obdobju sicer znižala, vendar bo še vedno presegala republiško povprečje, vsekakor pa se bo ekstenzivnost zaposlovanja morala zmanjšati. Kljub relativno visokim investicijskim naložbam v zadnjih lotih preteklega planskega obdobja bomo morali . tudi v prihodnjem planskem obdobju zagotoviti pomembna investicijska vlaganja v modernizacijo strojne opreme in novih proizvodnih obratov. V celoti namreč predvidevamo, da bi po cenah iz leta 1985 v prihodnjih petih letih porabili za gospodarske in proizvodne investicije skoraj 10.000 milijonov dinarjev.
Za tako ambiciozne investicijske programe ob upoštevanju potrebe po krepitvi lastnih virov obratnih sredstev bo nujno potrebno optimalno realizirati tiste cilje ekonomske politike in prakse, ki so začrtani v naših programih dolgoročne stabilizacije gospodarstva in drugih razvojnih načrtih.
Prihodnje obdobje gotovo ne bo lahko. Vsi v občini si bomo morali prizadevati, da ohranimo raven doseženih uspehov, z napori vseh delovnih ljudi ter družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov pa bomo lahko tudi napredovali vsaj tako uspešno kot doslej. Nove skupščine, njihove delegate ter vodilne ljudi čaka veliko dela. Za vse to, za nove dosežke in napredek, so ustvarjeni osnovni pogoji. Se bolj bo treba ceniti znanje, pa tudi izkušnje in zavzetost za krepitev samoupravnega sistema. Ustvarjati bo treba tudi pogoje za življenje in delo prihajajočim generacijam.
Na slavnostni seji so bila podeljena tudi letošnja občinska priznanja in nagrade, občinski odbor zveze borcev pa je podelil deset plaket Jelenov žleb.
za Ribnico velikega pomena, bomo morali izvesti projekt agro in hidro melioracije na cca 580 ha kmetijskih zemljišč ob potoku Bistrice, Sajevec, Tržiščice, kar je izjemnega pomena za povečanje proizvodnje ribniškega kmetijstva.
Zato moramo nujno uvesti planirano rast družbenega proizvoda v višini 4%,, industrijske proizvodnje 4,5%, produktivnosti dela 1,3%, izvoza 6% in zaposlovanja 3%.
Delovne organizacije so planirale celo nekoliko višjo stopnjo rasti.
V	gospodarstvu sodijo, da bo uresničitev gospodarskih nalog sicer možna, toda odvisna od gospodarske politike. Začetek letošnjega leta ne daje vzpodbud, situacija je slabša, kot smo pričakovali.
Gospodarstvo nad povprečjem
V	gospodarstvu naše občine so sc v obdobju preteklega leta nadaljevali nekateri procesi, ki so sicer bili značilni za celotno petletno plansko obdobje. To je predvsem ekspanzija orga-
Priznanja
Predsednik žirije za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj France Grivec je v imenu žirije podal obrazložitve predlogov za posamezna priznanja in nagrade, podelil pa jih je predsednik skupščine Stanko Rus. Podeljena so bila tudi tradicionalna priznanja občinskega odbora zveze borcev — Plakete Jelenov žleb, ki jih je podelil predsednik O O ZZB Vinko Kersnič.
Predstavnik 15. divizije prejema diplomo o podelitvi domicila enoti ter sliko Jelenovega žleba
Tone Čuk, častni občan občine Ribnica
V občinskem statutu iz leta 1974 smo opredelili podeljevanje občinskih priznanj in nagrad. V 246. členu statuta je opredeljena možnost podelitve nagrad in priznanj za uspehe na področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstveno raziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanja in negovanja tradicij NOB. na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva in socialnega skrbstva, na področju delovanja krajevne samouprave ter drugih družbenih dejavnosti. Nagrade lahko prejmejo posamezniki, delovne in druge organizacije, skupnosti in društva.
Prvič smo podelili občinska priznanja ob občinskem prazniku marca 1975. leta. V statutu in posebnem pravilniku imamo opredeljena naslednja priznanja in nagrade: domicil, naziv častnega občana, plaketa 26. marec, priznanje občine in Urbanova nagrada.
Predstavnik DO BPT Tržič (levo) prejema plaketo 26. marec
V februarski številki občinskega glasila Rešeto je žirija za podeljevanje občinskih priznanj in nagrad objavila razpis za zbiranje predlogov za letošnja priznanja in nagrade. Kar precej predlogov se je zbralo, posredovale pa so jih krajevne konference socialistične zveze, sindikalne organizacije, delovne organizacije, družbeno politične organizacije, interesne skupnosti in drugi. Žirija je sklenila podeliti v letu, ko se spominjamo 45-letnice vstaje naših narodov ter ob izteku tretjega delegatskega skupščinskega mandata naslednje nagrade in priznanja: štiri plakete 26. marec, dve Urbanovi nagradi, 18 priznanj občine, podeli se en naziv častnega občana in sprejme odlok o podelitvi domicila.
Utemeljitev:
Na osnovi razvoja narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji v začetku leta 1943 je dal
in nagrade
»
f	\
Podelitev domicila
Vsem trem zborom skupščine občine predlagamo v sprejem naslednji
ODLOK:
Na podlagi 165. člena statuta skupščine občine Ribnica (Skupščinski DL št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1986 sprejela
Odlok o podelitvi domicila 15. udarni diviziji NOVJ.
L člen
15. udarni diviziji NOVJ se podeljuje domicil v občini Ribnica.
2. člen
Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem DL.
Štev.: 27-4-85-01 Pred s. skup. občine Ribnica
Stanko Rus
\____________________________________V
Edvard Kardelj pobudo o preoblikovanju partizanske vojske in ustanavljanju divizij. Z na-
redbo vrhovnega komandanta tov. Tita naj bi se v juniju, točneje 23. junija 1943, ustanovili iz slovenskih partizanskih brigad dve slovenski diviziji, 14. in 15. divizija. Z odlokom slovenskega glavnega štaba sta bili diviziji ustanovljeni 13. julija, v sestav 15. divizije pa so prišle Cankarjeva brigada. Gubčeva. 12. in 15. brigada — Belokranjska, vse pa so, tako kot divizija, prejele naziv — UDARNA. Ustanovni zbor divizije z vsemi brigadami je bil 23. julija 1943, ko je borcem spregovoril tov. Kardelj, prva skupna naloga pa je bila napad na Žužemberk. Prvi komandant divizije je bil Predrag Jevtič — Dragan, prvi komisar Viktor Avbelj — Rudi, načelnik štaba pa Rade Pehaček. Divizija je dala 19 narodnih herojev in veliko kasnejših vojaških starešin.
Okrog 70 odstotkov borcev divizije je bilo iz Dolenjske, mnogi tudi iz naših krajev. Borbena pot divizije je v glavnem potekala po širšem prostoru Dolenjske, pogosto tudi po naših krajih.
Z današnjim sprejemom odloka o podelitvi domicila skupnosti borcev 15. divizije se občina Ribnica pridružuje občinam Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje, ki so to storile že pred časom.
REŠETO
Jote Benčina
Častni občan
Na predlog družbenopolitičnih organizacij DO ITPP Ribnica se naziv ČASTNI OBČAN podeli Tonetu Čuku za izjemne zasluge in dosežke pri gospodarskem razvoju naše občine.
Tov. Čuk je bil rojen 25. aprila 1926 v Kočevju v napredni družini, iz katere mu že 16-letnemu ni bilo težko najti pot v partizane, kjer je bil dvakrat ranjen, prejel pa je več odlikovanj.
Po vojni je ves čas deloval na gospodarskem področju, od leta 1951 v Kočevju, kjer je bil med ustanovitelji gradbenega podjetja Zidar, kasneje h asa, po letu 1963 je vodi! podjetje Vozita v Novi Gorici, desetletje pred upokojitvijo pa je bi! komercialni direktor Tehnoimpexa v Ljubljani. Iz sedemdesetih, let je znano njegovo intenzivnejše sodelovanje z Ribnico, najprej z Rikom, v letih 1971 in 1972 pa z ustanovitvijo podjetij ITPP in Evrotrans. Spoštovanja vreden pa je njegov prispevek pri sanaciji DO ITPP v zadnjih osmih letih.
Dušan Lavrič
Žirija meni, da je predlog DO ITPP dovolj utemeljen, posebej še, ker podelitev naziva častni občan občine Ribnica sovpada z bližnjim življenjskim jubilejem tov. Čuka, njegovo šestdesetletnico.
Plaketa 26. marec
Plaketo 26. marec prejmejo tri delovne organizacije in en posameznik in sicer:
Delovna organizacija BPT — bombažna predilnica in tkalnica Tržič v priznanje za dolgoletni trud pri gospodarskem razvoju dolga leta nerazvitega Loškega potoka. Pred več kot poldrugim desetletjem je kolektiv BPT iz Tržiča imel dovolj posluha za želje naših krajev po novih delovnih mestih in tako je nastal obrat BPT v Loškem potoku, v katerem je našlo in ima še danes zaposlitev nekaj deset žensk. Priznanje je zahvala za doslej opravljeno delo pri razvoju naših krajev in še bolj spodbuda za prihodnje še odločnejše korake pri razvoju tega obrata v Loškem potoku.
Delovna organizacija SUKNO Zapuže na
Gorenjskem za 25-letno nadvse uspešno sodelovanje z našo občino. Pred četrt stoletja sta Sukno in njegov dolgoletni direktor Lojze Andoljšek s pretanjenim posluhom za sodelovanje na manj razvitih območjih našla v sicer skromnih investicijskih možnostih ustrezno obliko za ustnanovitev proizvodnega tekstilnega obrata v jurjeviškem zadružnem domu. V 25. letih se je obrat razvil v temeljno organizacijo združenega dela, ki zaposluje okrog 100 delavcev tega območja. Plaketa bo kolektivu delovne organizacije podeljena ob
prvi slavnostni priložnosti v delovni organizaciji ali v tozdu Jurjeviča.
Posestvo SNEŽNIK Kočevska Reka za dolgoletno uspešno gospodarsko in drugačno sodelovanje z občino Ribnica oziroma posameznimi krajevnimi skupnostmi in kraji, družbeno političnimi organizacijami in posameznimi delovnimi organizacijami. Pri mnogih krajevnih ali občinskih akcijah smo doslej pri Snežniku naleteli na popolno razumevanje in pomoč, zato je to občinsko priznanje vodstvu in kolektivu Snežnika skromna zahvala in priporočilo.
Franc Zbačnik iz Ribnice prejme Plaketo 26. marec za življenjsko revolucionarno ter družbeno politično in samoupravno delo. Dobro je vsem znan njegov velik prispevek v osvobodilnem boju, prav tako pa tudi njegovo dolgoletno delo v gospodarstvu in še posebej v družbenopolitičnem in samoupravnem delu v občini in krajevni skupnosti.
Urbanova nagrada
Dramska sekcija kulturno umetniškega društva Slemena je edina stalno organizirana in stalno delujoča dramska skupina v občini in s svojim dolgoletnim, kar nekaj desetletij dolgim delovanjem nenehno potrjuje živo zavzetost naših občanov za kulturno delovanje.
Slemenci, ki predstavljajo eno najmanjših , krajevnih skupnosti v občini, ustvarjajo na kulturnem področju mnogo več kot vse velike krajevne skupnosti. Kar je najpomembnejše, v delu na kulturnem področju v Slemenih ni generacijskih prepadov in spopadov, pač pa zložno delajo po najboljših močeh stari in mladi, katerim je edini cilj — kuiturno delo.
Drugo letošnjo Urbanovo nagrado namenjamo drugi amaterski kulturni skupini v občini, pevskemu zboru Lončar iz Dolenje vasi.
Med številnimi pevskimi zbori v občini so Lončarji najtrdnejši, najbolj povezani, skratka ne dajo se in tako bodo letos praznovali že lep petintridesetletni jubilej prepevanja. Od tistih dni spomladi 1951. leta, ko so se fantje na še starejših pevskih tradicijah v Lončariji zbrali, zapeli in sklenili peti, dokler bo šlo. No, šlo jim je vse do danes in jim bo tudi še naprej.
Priznanje občine
Priznanja občine prejmejo naslednji:
1)	Srečko Arko iz Sodražice za življenjsko delo, še posebej pa za ustvarjalen prispevek v družbenopolitičnem delu v občini in KS.
2)	Jože Bartol iz Ribnice, strojni inženir, vodja konstrukcije v DO Riko, za ustvarjalen prispevek k razvoju delovne organizacije Riko.
3)	Jože Benčina iz Ribnice za dolgoletno uspešno delo na področju gospodarstva, v družbeno političnem in samoupravnem življenju.
4) France Češarek iz Sodražice za dolegolet-no delo na področju telesne kulture ter opravljanje različnih odgovornih funkcij v krajevni skupnosti in v občini.
5)	Franc Fajdiga iz Sodražice za življenjsko delo ob njegovem življenjskem jubileju — 80-letnici.
6)	Alojz Kos, Ribnica, za ustvarjalen prispevek razvoju gasilstva v občini, katerega vodi kot predsednik občinske gasilske zveze.
7)	Dušan Lavrič iz Ribnice, za življenjsko delo na družbenopolitičnem področju.
8)	Franc Levstik iz Travnika v Loškem potoku za prispevek razvoju krajevne skupnosti in ob njegovi 60-letnici.
9) Miroslav Lilič, polkovnik JLA in komandant garnizona JLA v Ribnici za prispevek k razvoju koncepta splošne ljudske obrambe in za ustvarjalno sodelovanje z družbenopolitično skupnostjo.
10) inž. Alojz Marolt, Ribnica, za dolgoletno požrtvovalno družbeno politično delo na mnogih področjih v občini in krajevni skupnosti.
11) Osnovna šola dr. Ivan Prijatelj Sodražica
za uspehe na področju vzgoje in izobraževanja ter na kulturnem in športnem področju ter ohranjanju tradicij NOB.
12)	Julijan Ozimek iz Ribnice za dolegoletno družbeno politično delo v različnih sredinah v občini.
13)	Andrej Puhar iz Ribnice, za ustvarjalen prispevek in življenjsko delo na področju glasbenega izobraževanja mladih v glasbeni šoli v Ribnici.
14)	Franc Rus iz Sodražice za dolgoletno požrtvovalno delo na področju gasilstva, krvodajalstva in požarnega varstva v KS Sodražica.
15)	Maks Šteblaj iz Kočevja, direktor posestva Snežnik 1 Kočevska Reka za dolgoletno sodelovanje na gospodarskem področju in še posebej pri razvijanju koncepta SLO in DS.
16)	inž. Leopold Trdan iz Sušja za ustvarjalen prispevek pri osvajanju novih proizvodnih programov v Riku, še posebej osvajanju proizvodnje gibljivih linij.
17)	Franc Turk iz Kočevja, direktor posestva Snežnik 11 Kočevska Reka za dolgoletno sodelovanje na gospodarskem področju in še posebej pri razvijanju koncepta SLO in DS.
18)	Srečko Vesel iz Sodražice, vodja razvojnega sektorja v DO Riko Ribnica, za ustvarjalen prispevek pri oblikovanju in razvoju novih proizvodnih programov v delovni organizaciji.
Plakete »Jelenov žleb«
Kot vsako leto bo občinski odbor zveze združenj borcev NOV Ribnica ob našem občinskem prazniku podelil PLAKETE »JELENOV ŽLEB«. Plakete so namenjene kot priznanje udeležencem borb v naših krajih, borbenim enotam ter društvom in posameznikom za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB. Plakete Jelenov žleb prejmejo:
1)	Dora Nankovič iz Ptuja, nosilka partizanske spomenice 1941, borka Gubčeve brigade.
2)	Pavel Golob, rojen v Litiji, udeleženec NOB od 1942, vojaški vojni invalid.
3)	Tončka Košir, roj. v okolici Črnomlja, bolničarka v 3. bataljonu Cankarjeve brigade.
4)	Anton Bizjak — Rafal iz Rake, udeleženec NOV od 1942, borec 2. grupe odredov, Cankarjeve brigade in zaščitnega bataljona 15. div.
5)	Ludvik Boh — Stane iz Dolenjih Lazov, sedaj stanuje v Ljubljani, borec od 1942 v Tomšičevi brigadi in udeleženec pohoda 14. div.
6)	Milan Guček iz Dobrniča, sedaj stanuje v Ljubljani, borec od 1942, v Šercerjev! brigadi, udeležene pohoda 14. div. na Štajersko, znan kronist borbene poti Šercerjeve brigade, dobitnik nagrade vstaje slovenskega naroda.
7) Karol Horvat, Bela krajina udeleženec NOB od 1943, med drugim je bil tudi s 3. bataljonom 9. brigade ob znani tragediji v Makoši.
8)	VOJAŠKA PARTIZANSKA ENOTA v.p. 2945 Ribnica, ki nosi ime in ohranja tradicije 9. SNOUB Kočevske.
9)	Adolf Dimnik, borec 2. bataljona 8. Levstikove brigade. Sodeloval tudi v številnih bojih v naših krajih.
10)	AVTO MOTO DRUŠTVO RIBNICA za dolgoletno prizadevno delo na področju ohranjanja borbenih tradicij narodnoosvobodilnega boja ter za zavzeto vzgojo novih voznikov.
Franc Turk
/ni. Alojz Marolt
Maks Šteblaj
REŠETO
OTROŠKO VARSTVO
Predšolska vzgoja in otrokom razvoj
Pisati o razvoju otroka v predšolskem obdobju je zahtevna naloga. Številni strokovnjaki na področju psihologije, pedagogike, sociologije in drugih ved so posvetili temu vprašanju veliko pozornost. S svojimi spoznanji so pomembno prispevali k razvoju naše vzgojne prakse ter pripomogli, da vidimo predšolskega otroka drugače, spoštujemo njegovo svojstveno osebnost ter mu pomagamo pri vraščanju v življenje.
Pričujoči prispevek bo osvetlil nekatera aktualna stališča in probleme o bistvenih značilnostih družinske vzgoje, ki pomeni proces primarne socializacije in oblikovanja individualnosti pri otroku ter o zasnovi družbeno organizirane predšolske vzgoje.
Značilnosti sodobne družine
V nasprotju od prejšnje predindustrijske družine s številnimi člani in funkcijami sodobno družino označujemo kot majhno družino. Manjše število članov (oče, mati, maloštevilni otroci), emancipacija žene in njeno mesto v družini, številne nove norme in vrednote, spremenjeni odnosi med generacijami so poglavitne značilnosti sodobne družine. Manjša se število funkcij, ki jih opravlja družina — ni več proizvajalna skupnost, saj se poklicno delo staršev odvija izven doma. S tem se rahlja zveza med starši in otroci, izgubljajo se najbolj ugodne možnosti vplivanja staršev na otroke. Skrb za vzgojo mladih, začenši s predšolskimi otroki, vse bolj prehaja na družbo.
Družina tako postane čustveno poudarjeno intimno področje življenja, ki otroka bolj ščiti pred zunanjim svetom, kot da bi ga vanj uvajala (v tem vidimo upadanje vzgojne moči družine).
Vloga očeta v majhni družini upada. Mati, še posebej če je zaposlena, dobi dodatno vlogo — saj postane glavna nosilka družinskega življenja. V gospodinjstvu je zaradi tehničnih pripomočkov razbremenjena, več se posveča otrokom, skuša jim celo nadomestiti stike z drugimi otroki. Zmanjšano učinkovitost družinske vzgoje pa pogojujejo tudi hitre spremembe v načinu življenja. Te otežujejo staršem prenesti vzgojne modele, ki sojih sami podedovali od svojih staršev, na vzgojo otrok. Težave v družinski vzgoji povzroča prizadevanje staršev za dvig življenjskega standarda družine — posebno družin z nizkim materialnim statusom.
Na razlike v razvojnih dosežkih družinske vzgoje vpliva tudi različen kulturni nivo dužine.
Po Bergantovi so glavna in osnovna posebnost družine odnosi, ki se v njej oblikujejo: to so čustva ljubezni, človeško polnovredni odnosi, ki vežejo starše in otroke. Vrednost družinske vzgoje stopnjuje čustvenost predšolskih otrok, saj ima majhen otrok močno potrebo po varnosti, kj se povezuje s potrebo po ljubezni. Še neka druga metoda družinske vzgoje je pomembna za zdravo rast osebnosti, to je proces indem iti kacije — istovetenja otrok s starši (istovetenje pomeni, da je nekdo sprejel stališča pojmovanja, vrednotenja, vedenjske vzorce drugih, tako da so postali stalen del njegove osebnosti). Pogoj indentifika-■cije pa je čustvena povezanost, večletni nepretrgani socialni stiki, skupni doživljaji — takorekoč življenje v istem svetu. Slika sveta staršev se v otroka zelo globoko vtisne.
Družine so zelo različne, še posebej iz zornega kota bolj pa tudi manj pedagoško sposobnih družin — so tudi družine, ki svojim vzgojnim nalogam niso kos. (npr. z zornega kota indenti-fikacijskih vzorcev govora, znanja, vpogleda v svet vrednot).
Zato se nam tudi vloga družbeno organizirane vzgoje, ki lahko izpolni zaradi pomanjkljivosti družinske vzgoje nastali vakuum, pokaže v novi luči. Psihologinja Čačinovičeva osvetljuje socialno psihološke ovire, ki preprečujejo reševanje problemov sodobne družine na demokratičen način. Po mnenju avtorice se mnogokrat ne izvrši preobrazba vseh članov v smeri enakopravnosti. Navadno žena svojim tradicionalnim dolžnostim doda še nove. Od moža — očeta pa ne dobi pričakovane pomoči. V takšnih družinah so obremenjeni starši, pa tudi otroci. kajti demokratični odnosi ne odpravljajo nalog in odgovornosti. Napačno tudi mnogi starši pojmujejo samostojnost otrok s tem, ko jim demokracija pomeni otroka prepustiti samemu sebi, namesto da bi mu pomagali.
Ovira za oblikovanje res demokratičnih odnosov, meni Čačinovičeva, je tudi v tem, da otroci premalo poznajo svoje starše, vase zaprta družina pa otroku ne more zagotoviti enakopravnosti. Zato je smiselno, da starši iščejo pomoč v družbenih ustanovah.
Kaj v družini pozitivno vpliva na razvoj otroka
Otrok se v družini počuti kot posameznik in ne kot eden izmed mnogih. V družini so vloge družinskih članov dokaj različne, zato za otroka tembolj zanimive. V družini ne prihaja do velikih sprememb, je stalna (če očeta ni doma, se ga večkrat spomnimo, prostor se ne menja pogostoma, tudi dogajanja so ponavadi podobna). Približno enaka je tudi intenzivnost čustvovanja, ki je lahko pozitivna ali negativna, vendar se v družini vedno izenači (pestrost čustvovanja — jeza, veselje, prepir se menjavajo, vendar vedno izenačijo).
Materialno okolje je pestro, ker je otrok odličen opazovalec in mora manipulirati z različnimi predmeti. V domačem okolju je mnogo vzpodbud, staršem ni potrebno nič narediti, pa se otrok igra., Številčnost vzorov, predvsem odraslih je veliko, raznovrstnost pozitivno vpliva na otroka, saj se otrok uči pretežno s posnemanjem. Družina omogoča otroku tudi bivanje na zraku, s tem pa krepi in utrjuje njegovo zdravje. Tudi ko otrok zboli, mu družina omogoči s svojo stalno prisotnostjo in domačim okoljem, da hitreje okreva.
Značilnosti zasnove družbeno organizirane vzgoje
Družinska in družbena vzgoja se dopolnjujeta vzporedno in zapored-
no. Če si vanji zajeta programa nasprotujeta, učinki niso zadovoljivi. Značilnosti družbeno organizirane vzgoje je najbolj veljavno najti v dokumentu, ki jo opredeljuje, to je v zakonu o vzgoji predšolskih otrok.
Vzgojnovarstvena organizacija (vrtec) izvaja vzgojo in varstvo predšolskih otrok po programih vzgojnega dela. VVO izvaja vzgojo z ustreznimi aktivnostmi, zlasti z igro, zaposlitvami, delovnimi opravili in drugimi oblikami vzgojnega dela, s katerimi vzgojitelj usmerja in spodbuja otrokovo dejavnost. Podlaga za načrtovanje vzgojnovarstvenega dela je vzgojni program.
Naša zasnova družbeno organizirane predšolske vzgoje temelji na prizadevanju uravnovesiti otrokove razvojne in indvidualno pogojene interese in želje z zahtevami usmerjanja in vodenja otrok, ki jih določajo
družbeni interesi. Tako je možno zagotoviti učinkovitost svobodne izbire dejavnosti.
K uresničevanju vzgojnega programa torej prispevajo tako spontane kot usmerjene dejavnosti, kajti ene in druge omogočajo vsestransko oblikovanje otrokove osebnosti.
Odnos med družinsko in družbeno organizirano predšolsko vzgojo
Zaradi današnjih sprememb v družbi in sprememb v družini družina ne more več zagotavljati osnovnih pogojev za optimalni fizični in psihični razvoj otroka. Zato je potrebna družbena intervencija, vzgoja v posebnih družbenih ustanovah.
Družbeno organizirana vzgoja postaja vse bolj neobhodna dopolnitev družinske vzgoje za načrtno in sistematično delovanje na fizični in psihični razvoj predšolskih otrok. S tem se zmanjšujejo razlike, ki jih pogojujejo
različni sociokulturni družinski
pog-
oji. S tem se ustvarjajo enakopravni
pogoji za optimalni razvoj otrok predšolske starosti. Potreba po organizirani vzgoji v predšolskih ustanovah se je pokazala tudi z vidika priprave na šolo, hiter razvoj znanosti namreč povečuje zahtevnost osnovnošolskih programov. Dinamika družbe — način življenja s pomembnimi spremembami sistema vrednot, načinov mišljenja, tehnične opreme, produkcijskih in tehničnih metod zahteva napredovanje pri učenju ne le otrok, ampak tudi odraslih. Otroke je potrebno voditi do spoznanja, da učenje ni nikdar zaključeno.
S tehnizacijo postaja delo vse manj časnovno zahtevno, hkrati pa nudi človeku vse manj vsebine. Na smotrno preživljanje časa je potrebno pripraviti že otroka (sposobnosti sproščanja, počivanja).
Spremenjeni socializacijski pogoji v družbi prav tako kažejo potrebo po družbeno organizirani vzgoji. Pogojujejo jih nove vrednote, novi vzgojni cilji. Včasih je bila npr. cenjena natančnost, rednost, skromnost, poslušnost. zdaj pa stopajo na površje:
samozavest, odločnost, kritičnost, samostojnost, kooperativnost, usklajevanje interesov posameznikov v skupini. Spreminjajo se tudi metode in oblike vzgajanja (dresura, dril, ukaz, represija se umikajo diskusiji, samo-odločanju, soodločanju — tudi pri učenju).
Mnoge raziskave na področju razvojne psihologije dokazujejo, da vpliv okolja spreminja otrokove osebne karakteristike, četudi ne gre zapostavljati dednih faktorjev. Ta nova orientacija postavlja pred veliko odgovornost družbeno organizirano vzgojo: npr. kako uspešnost ali neuspešnost pri otroku iskati v vzgojnem ukrepanju, stalnem izpopolnjevanju vzg. programov ipd.
Ker ima zgodnje otroštvo izjemno vlogo pri nadaljnjem človekovem razvoju, je treba te možnosti otroštva izkoristiti z načrtnimi in sistematični-' mi pobudami v okviru VVO. Potrebo po družbeno organizirani predšolski vzgoji potrjuje tudi odkritje novih metod učenja in poučevanja, ki omogočajo učinkovitejše usmerjanje procesa socializacije. Pomembna so zlasti spoznanja v vlogi motivacije, okrepitve, povratne informacije, transfera, o vlogi nagrade in kazni, uspeha in neuspeha.
Poudarja se vloga igre, vendar se je ne pojmuje kot dejavnost, ki je ostro ločena od učenja, temveč kot izredno pomembno zaradi koriščenja razvojnih potencialov predšolskih let.
Andreja Hojč
Zakaj samoupravni sporazum
Na podlagi temeljev plana SIS družbenih dejavnosti ter srednjeročnega načrta občine Ribnica za obdobje 1986 — 1990 je pripravljen SaS o dodatnem združevanju sredstev za širitev vzgojnovarstvenih kapacitet, obnovo in vzdrževanje izobraževalnih, kulturnih in telesnokullurnih objektov. Za te namene naj bi podpisniki sporazuma v naslednjih letih združevali sredstva v višini 2% od bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka. Odločitev za to dodatno obremenitev gospodarstva ni bila lahka, narekovala pa jo je nujnost stanja na področju otroškega varstva, ker je odklonjenih veliko število otrok, naravnost kritično stanje šolskih zgradb, v katere se ni desetletja ničesar vlagalo, nič boljše pa ni stanje na področju kulturnih in telesnokullurnih objektov. Ne gre torej za nove zidove, razen pri otroškem varstvu, pač pa za našo vest, da ohranimo vse to, kar smo v preteklosti s težavo zgradili, predvsem pa zato, da mladi generaciji zagotovimo enake pogoje za šolanje in to ne samo v primernih prostorih, ampak tudi sodobno opremljenih, saj današnja hitro razvijajoča se tehnologija ne dopušča zaostajanja, naš zaostanek pa je že prevelik in ne dopušča odlašanja. Končno pa gre za našo mladino, za naše bodoče delavce, strokovnjake, ki bodo jutri prevzeli krmilo našega razvoja in napredka.
Odločitev za sporazum pomeni torej napredek, obnovo, odločitev proti pa prevzem odgovornosti vseh nas, da prepuščamo vse to, kar smo v preteklosti zgradili, neizbežnemu propadanju in nazadovanju.
Izobraževanje
Stanje objektov, predvsem obeh starih šol v Ribnici in šole v Sodražici, je takšno, da bi zahtevalo temeljito obnovo že včeraj in ne šele jutri. V to se lahko vsakodnevno prepričamo sami, o tem nam pripovedujejo naši otroci, na to nas opozarja Zavod SRS za šolstvo in odločbe sanitarnih inšpektorjev, v katerih je navedeno, daje potrebno takoj popraviti praktično vse. In ne samo to. Sodoben pouk, ki naj sledi zahtevam znanosti in tehnologije in ki naj bi se izvajal preko prenovljenega programa življenja in dela OŠ, zahteva sodobno opremljene učilnice z učili in didaktičnimi pripomočki ter sodobnejšo avdiovizuelno tehnologijo pa tudi brez računalnika si današnje vzgoje in izobraževanja ni moč več zamišljati.
Nekaj od tega že imamo, vendar daleč premalo, da bi lahko že danes ujeli korak s časom, v katerem živimo, zato si zagotovimo to vsaj za jutri, sicer bo mnenje generacije, ki prihaja, o nas ....?
Otroško varstvo
_ Z dograjenim vrtcem leta 1977 ter prizidkom leta 1984 vključuje VVO Majda Šilc Ribnica v 12 oddelkih skupno 265 predšolskih otrok. Kar 60 otrok biva v prostorih osnovne šole, kjer prostori ne zadoščajo niti sanitarno-higienskim niti razvojno-predšolskim normativom. Dejavnost VVO pa ni usmerjena le v skrb za otroke iz dnevnega varstva, temveč s krajšim' programi, kot npr. Pravljične in Cicibanove urice ter skrajšana priprava na šolo (mala šola) omogoča, da so otroci, ki niso vključeni v VVO, deležni organizirane predšolske vzgoje. Mnenja o
učinkovitosti teh kratkotrajnih programov so deljena. Dejstvo pa je, da se otroci v VVO dobro počutijo in da so starši zadovoljni.
Čemu družbeno varstvo otrok?
Obstajajo številni vzroki, ki so povzročili, daje postal ribniški vrtec pretesen za otroke, ki tudi do štiri leta čakajo na prosto mesto. Vsesplošen razvoj ribniške občine, posebno združenega dela, terja urejene pogoje za zadovoljevanje potreb svojih delavcev. Razen urejenega zdravstva, šolstva, kulture, telesne kulture itd., predstavlja mladi družini največji problem skrb za malega, nedoraslega in nesamostojnega predšolskega otroka.
Zaposlenost žene — matere postaja ob težkem ekonomskem položaju družine nujnost. Iskanje varstva za otroka postane poleg zadovoljevanja materialnih pogojev družine poglavitna naloga.
Vrat, na katera bo potrkal roditelj, je vse manj, saj se malo žensk odloča za privatno varstvo. In tako ostane edina pot: vrtec. Starši so osveščeni, zavedajo se, da današnje zahteve osnovne šole predstavljajo velik napor za predšolskega otroka. S sistematično organizirano predšolsko vzgojo bodo svojemu otroku zagotovili kvalitetno osnovo za njegovo osebnostno rast ter nadaljnje izobraževanje.
»Morate ga sprejeti, čakam že 4 leta...«
VVO Majda Šilc Ribnica vključuje v dnevno varstvo predšolske otroke iz okoliša treh krajevnih skupnosti: Ribnice, Dolenje vasi in Velikih Poljan. Pbvedaiio v številkah, gre za okoli 800 predšolskih otrok v starosti do 7 let.
Kljub nenehnim prizadevanjem, da bi zagotovili potrebno število mest za predšolske otroke, se je število odklonjenih v zadnjih letih povečalo:
1980	— 17 odklonjenih otrok
1981	— 20 odklonjenih otrok
1982	— 49 odklonjenih otrok
1983	— 50 odklonjenih otrok
1984	— 27 odklonjenih otrok (dograjen prizidek
1985	— 30 odklonjenih otrok s 3 oddelki)
V letu 1986 ocenjujemo, da bo odklonjenih okoli 80 predšolskih otrok, kar utemeljuje preko 130 vlog za sprejem otroka v VVO.
Dosedanje izkušnje pa nam kažejo, da je čakalna doba staršev na sprejem v vrtec (če otrok ni vključen takoj po porodniškem dopustu) od dveh do štirih let.
Obup, jezo in ogorčenje staršev, ki ne vedo, kam z otrokom, poznajo le nekateri: privatne varuhinje, ki varujejo že več otrok, kot zmorejo, komisija za sprejem otrok, predvsem pa odgovorni delavci vrtca. Mnogo premalo pa na to opozarjajo delegati v skupščini otroškega varstva, krajevni skupnosti, organizacijah združenega dela.
Prihajajo tudi vloge za sprejem brez otrokovega imena. »Ni še rojen«, pojasnjujejo starši v zadregi, «zagotoviti si moramo čim višji vrstni red na listi čakajočih.«
(Nadaljevanje na 14. strani)
S skupnim denaijem do novega vrtca in boljših šol
Uporabniki in izvajalci, združeni v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih za področje izobraževanja, ostroškega varstva, kulture in telesne kulture v občini Ribnica, sklepamo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev za širitev vzgojno-varstvenih kapacitet, obnovo in vzdrževanje izobraževalnih, kulturnih in telesnokullurnih objektov.
1.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih planov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za področje izobraževanja, otroškega varstva, kulture in telesne kulture bodo v obdobju 1986 — 1990 opravljena vlaganja v:
1.	Izobraževanje
—	obnova in_vzdrževanje OŠ v Ribnici
—	obnova OŠ v Sodražici
—	izgradnja kuhinje pri COŠ Dolenja vas
2.	Otroško varstvo
—	izgradnja prizidka otroškega vrtca v Ribnici (5 oddelkov)
3.	Kultura
—	obnova kulturnega doma v Loškem potoku
—	obnova odra v TV D Partizan v Ribnici in Sodražici
—	ureditev prostorov muzeja, galerije in knjižnice v Ribnici
4.	Telesna kultura
—	obnova TVD Partizan Ribnica
—	obnova TVD Partizan Sodražica
—	vzdrževalna dela na športnem centru
2.	člen
Za izvedbo v prejšnjem členu navedenih vlaganj bodo udeleženci tega sporazuma mesečno združevali sredstva po stopnji 29t od bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka.
Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačujejo podpisniki na poseben račun št. mesečno in sicer ob vsakokratnem izplačevanju OD in drugih osebnih prejemkov.
3. člen
Za realizacijo vlaganj iz 1. člena bomo v posameznih letih združili naslednja sredstva:
leto znesek
1986
1987
1988
1989
1990
Skupaj 86—90:
(v tisočih din) 71.737 74.609 77.593 80.697 83.925 388.503
Izračun temelji na masi sredstev za bruto OD v letu 1985 in 491 realni rasti.
4.	člen
Od skupnega zneska zbranih sredstev v obdobju 1986 —1990 bomo namenili: 52,3% za obnovo in vzdrževanje OS. 18.99 za kulturne objekte, 18,8% za otroško varstvo, 10% za telesno kulturo.
5.	člen
Skupščina občine bo z letnim finančnim načrtom določala porabo zbranih sredstev za namene iz 1. člena tega sporazuma.
6.	člen
Skupščina občine bo imenovala poseben organ za spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma v sestavi:
—	predstavnik SIS za izobraževanje
—	predstavnik SIS za otroško varstvo
—	predstavnik SIS za kulturo
—	predstavnik SIS za telesno kulturo
—	predstavnik IS
—	2 delegata zbora združenega dela
7.	člen
Ta samoupravni sporazum velja, ko ga podpiše 2/3 vseh udeležencev, objavi pa se v Skupščinskem Dolenjskem listu.
K
(Nadalje» anej s 13. strani)
In rešitve?
Dokumenti VVO za srednjeročno obdobje 1986 — 90, plan skupnosti otroškega varstva ter skupščine občine Ribnica utemeljuje razširitev kapacitet na področju predšolske dejavnosti v Ribnici. Na pobudo VVO poteka akcija za dograditev III. faze vrtca v Ribnici.
Idejni projekt prizidka vključuje 5 igralnic za 120 otrok, s pripadajočimi prostori in pralnico.
Z novimi kapacitetami bi omogočili, da se oddelki od 3 — 7 let potrojijo, ostali prostori pa bi zadovoljili potrebam bogatega in ustvarjalnega življenja VVO. Ob dograditvi prizidka ter povečanja števila otrok bo nujno razbremeniti kuhinjo, ki sedaj oskrbuje osnovno šolo v Ribnici in Dolenji vasi.
Kako se bomo odločili?
Razpolagamo s. ponudbo Marlesa, ki je montažni prizidek k obstoječemu objektu ocenil na 102.330.700.— din.
Zastrašujoče visoka vsota glede na to, da VVO nima denarja za investicijo. Po
drugi strani pa nizek davek glede na to, da N E gre za naložbo v zidove, temveč za človeka. Za mladega, razvijajočega človeka, ki bo JUTRI s svojim znanjem in ustvarjalnostjo doprinesel k vsesplošnemu razvoju in napredku naše družbe.
Kultura in telesna kultura
»Človek ne more živeti na svetu, če ne pričakuje nič veselega.« To pričakovanje mu izpolnjuje tudi kultura kot duševna in telesna kultura, kot fizična rekreacija.
Dolga leta smo objekte, namenjene tem dejavnostim, pustili vnemar, da postajajo spomenik naše skromne kulturne ravni. Stanje kulturnega doma v Loškem potoku, telovadnice in kulturne dvorane TV D Partizan v Sodražici in TVD Partizan v Ribnici je vredno razmisleka, predvsem pa odločne akcije obnove. Vse te dejavnosti pa je nujno postaviti v času primerno raven.
S SaS zbrana sredstva ne bodo omogočila nikomur postavitev zidov kot spomenik, ne bodo omogočala otvoritev z velikim pompom, pač pa le obnovo in vzdrževanje tega. kar imamo, da bo naša vest pred naslednjimi generacijami čista, predvsem pa to pomeni temelj za ustreznejšo raven vseh družbenih dejavnosti kot osnovnega člena družbene reprodukcije.
Nova je miselnost naše mladine
Velikokrat sem se že spraševal, kako je mogoče, da prisotni na najrazličnejših sestankih kar mirno in potrpežljivo sedijo, medtem ko govorci ponavljajo stare, dolgovezne že zdavnaj izgubljene fraze, ob koncu pa jih še nagradijo z aplavzom, v katerem je sicer zaznati priokus vljudnosti in mlačnosti. Vendar aplavz je le aplavz!
Na 12. kongresu ZSMS so mladi temu dokončno napravili konec. Na koliko negodovanja, smeha, žvižgov so naleteli tisti, ki so v svojih razpravah ponavljali puhle, že tolikokrat izgovorjene besede, in koliko vročega, iskrenega aplavza so doživeli tisti z novimi svežimi mislimi. Več kot očitno je, da smo mladi siti govoričenja o splošnih stvareh. Kakšni mojstri smo pravzaprav, ko opredeljujemo, definiramo našo sedanjost in ko iščemo krivce (abstraktno se ve) za našo »brezizhodnost« pa kako revni smo tedaj, ko je potrebno povedati, kako naprej-sedaj, v tem trenutku.
Pa ne daje bil 12. kongres mladih zagodovinski! Če že govorimo o določeni prelomnici v mladinski organizaciji, potem je bila ta dosežena na kongresu v Novem mestu pred štirimi leti. Mladi so se tedaj zares kritično soočili z vso grenkobo družbene krize. Rezultat kongresa je bila sicer splošna, vendar teoretsko poglobljena resolucija, ki je mladim postavila trden temelj za njihovo dejavnost. Njihove predstave je bilo vse pogosteje slišali v najrazličnejših organih ob uveljavljanju največkrat argumentiranih, konstruktivnih predlogov.
Zavedajoč se, da bo naš kvalitetnejši razvoj mogoč le ob spremenjeni gospodarski strukturi, smo si prizadevali za zmanjšanje števila kapitalno zahtevnih investicij, ki zahtevajo ogromne količine energije, obenem pa škodljivo vplivajo na okolje. Mladi smo prvi podvomili v upravičenost nove investicije na Jesenicah in v TGA Kidričevo. Boljši jutri vidimo le ob povečanju manjših, fleksibilnejših
podjetij, ki bi znala izkoriščati ustvarjalnost ljudi. Mlad. org. je konkretno pokazala, kako si zamišlja to tehnološko obnovo z ustanovitvijo podjetja za izdelavo računalniških programov in opreme.
Velika zasluga mlad. org. je nedvomno tudi naša prebujena ekološka zavest. Prav mladi smo odkrili zastrupljeno Krupo v Beli krajini. Elektrogospodarstvu postavljamo zahteve, da nas seznani z vsemi posledicami gradnje novih elektrarn, obenem pa
Mi pa hočemo biti generacija, ki odloča in ne samo posluša. Mi hočemo biti generacija znanja, nove tehnologije, fleksibilnem udarne ekonomije, mi hočemo biti generacija odprte kulture in socialne fantazije, generacija, ki ji je dopuščeno, da misli s svojo glavo in da te misli svobodno izrata, generacija, ki se ne zadovoljuje in se ne bo zadovoljevala z doseženim, skratka, mi hočemo biti generacija svobode in človeškega dostojanstva.
Robert Černe, predsednik RK ZMŠ.
4. aprila 1986 na kongresu mladih v Krškem
Že dolgo opozarjamo, da je naša rešitev le v spremenjeni gospodarski strukturi. ZSMS je bila prva, ki je opozorila, da so pogoj za bolj akumulativno gospodarstvo majhne delovne organizacije, ki ne potrebujejo velikih kapitalnih investicij, bile pa bifleksibilne, inovativne, tehnološko intenzivne, v komplementarnem odnosu z veliko industrijo.
Janez Škrabec.
, delegat iz Ribnice, na kongresu miadih v Krškem
opozarjamo, da energetske krize ne bomo rešili ne z novimi nuklearkami, še manj s termo in hidroelektrarnami, marveč s preusmeritvijo našega gospodarstva na energetsko varčnejše projekte, ki bi sloneli na razvoju energije človeških sposobnosti in ustvarjalnosti.
Ni pa bilo le ekonomsko področje tisto, ki je zaposlovalo mlade. Po načelu, da v družbi ni problemaTki ne bi bil tudi mladinski, seje mlad. organizacija aktivno vključila v reformo našega izobraževanja. Danes zahtevamo že »reformo reforme«. Dolgo časa so odmevali tudi predlogi za pospešitev podružbljanja SLO in DS,...
Kongres v Krškem je bil zato le kongres kontinuitete, le postaja na poti procesa, ki bi mladinski organizaciji dal resnično obeležje samostojnosti, naprednosti...
Konkretni oblikovani sklepi, katere je zadnji dan kongresa sprejelo preko tristo delegatov,-zajemajo vrsto področij. SZDL bomo nemudoma predlagali, da ustanovi inštitut za ekologijo, podali smo zahtevo, da se za vzpodbujanje ustanavljanja mladih produkcijskih enot odpravijo ovire pravnega značaja. Zavzeli smo se za neposredne volitve na višjih nivojih delegatskega sistema. Nedotaknjen ni ostal tudi kazenski zakonik SFRJ, v katerem se mladi zavzemajo za eliminacijo 133. člena, ki opredeljuje verbalni delikt,. in še bi lahko naštevali.
Se sedaj mi v ušesih odmevajo spodbudne besede Janeza Stanovnika, ki nas je na kongresu pozdravil: »Pozdravljam vaše načelne opredelitve, vendar bi vas želel opozoriti, da vaša pot ne bo lahka, da bodo pred vami številne dileme. Zato je pri tem pomembno imeti jasen cilj in trdno voljo. Končal bi rad s citatom Danteja: pojdi po svoji poti in ne oziraj se na njih, toda bodi previden in hrabro naprej«.
Bomo v pokongresnem obdobju imeli dovolj poguma, smelosti znanja ter uresničili naše cilje?
Janez Škrabec
\
Priznanja osvobodilne fronte
Na poslavi v počastitev dneva OF v petek, 25. aprila v Ribnici bodo podeljena letošnja občinska —srebrna Priznanja OF, ki jih vsako leto ob dnevu OF 27. aprilu podeljuje občinska konf'erenc;a socialistične zveze. Žirija za podeljevanje priznanj pri OK SZDL je v Rešetu razpisala natečaj za zbiranje predlogov. Tehje iz različnih sredin prišlo dvajset, žirija pa je v skladu z razpisom podelila deset priznanj. Prejmejo jih: PCD Mali log v Loškem potoku za razvijanje gasilske organizacije in dosežke pri požarnovarnostnem delu, TOZD Inles Loški potok za dosežke na gospodarskem področju in utrjevanju samoupravljanja, Marija Pajk iz Sodražice za aktivno delo pri utrjevanju krajevne samouprave, Stanko Lovšin iz Gašpinovega v Slemenih za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah, krajevni skupnosti in v občini, Franc Levstik iz. Sodražice za življenjsko delo. Anton Gregorič iz Loškega potoka za dolgoletno delo pri razvijanju samoupravnih odnosov. Stane Kromar iz Dolenja vasi za dolgoletno družbenopolitično in samoupravno delovanje, Stanko Rus iz Ribnice za življenjsko delo pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov, Vinko Bambič iz Loškega potoka za dolgoletno družbenopolitično delo in Uroš Bregar iz Ribnice za delo v družbenopolitičnih organizacijah in v telesni kulturi.
Prejemnikom letošnjih Priznanj OF iskreno čestitamo.
X____________ .	__________J
<----------------—--------------------------------N
Skupina CK ZKS v Ribnici
V dneh 27. in 28. marca je delovna skupina CK ZKS obiskala občinsko organizacijo zveze komunistov v Ribnici. Skupino je vodil izvršni sekretar P CK ZKS Ivan Godec, sodelovali pa so še izvršni sekretar Ivo Marenk, sekretar MS ZKS Ljubljana-okolica Andrej Ambrožič in še nekateri drugi.
Najprej je bil razgovor z občinskim vodstvom na občinskem komiteju, pri čemer sosegostjeseznanili s splošno problematiko gospodarjenja združenega dela v naši občini. Sledil je razgovor s člani OO ZK v delovni organizaciji ITPP, popoldne pa še ogled celodnevne osnovne šole v Loškem potoku in razgovor s komunisti v šoli. Naslednji dan je delovna skupina obiskala še delovno organizacijo Inles in se udeležila sestanka osnovne partijske organizacije.
Obisk delovne skupine CK je sodil v predkongresne aktivnosti zvezekomu-nistov. V zgoščenem poročilu skupina ugotavlja dobro usmeritev gospodarskih in družbenopolitičnih prizadevanj v naši občini. Posebej je bilo izpostavljeno problematično stanje na področju vzgoje in izobraževanja oziroma vseh družbenih dejavnosti tako v sistemu nagrajevanja kot zagotavljanja sredstev za materialno poslovanje. Kritično je bilo ocenjeno tudi obnašanje občinske izobraževalne skupnosti, ki se zadnji dve leti sploh ni sestala.
Dne 10. aprila so bili v Ribnici ponovno nekateri člani delovne skupine CK ZKS, ki jih je vodil (tedaj že) predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Miha Ravnik. Na razgovoru v Inlesu je bilo poudarjeno, daje treba v občini vztrajati na začrtanih poteh, nujno pa mora lesna industrija v sedanji situaciji najti več skupnega z gozdarji kot tudi s trgovci, če hočejo biti kos vedno večjim cenovnim neskladjem. Lesarji bi morali tudi bolj pogumno iskati dodatne proizvodne programe. Skrbneje seje treba posvetiti tudi vprašanjem okrog nagrajevanja, odpravljati uravnilovko in bolje nagrajevati strokovno delo, znanje.
Lovski dom Ribnica - delovna zmaga ribniških lovcev
5. julija, čez dobra dva meseca, bomo člani LD Ribnica praznovali — in to delovno. Odprli bomo naš novozgrajeni lovski dom ter v nadaljevanju priredili veliko veselico v bližini lovskega doma na Opekarski cesti v Ribnici, na katero ste vsi lovci kot nelovci, Ribničani kot ostali lepo povabljeni.
Lovska družina Ribnica je bila ustanovljena kmalu po osvoboditvi kot Lovsko društvo Ribnica. Članstvo se je iz leta v leto večalo in v letošnjem letu ima LD Ribnica že 62 članov. Lovišče, s kakršnim gospodari LD Ribnica danes, meri 4577 ha lovne površine in meji na lovišča štirih sosednjih lovskih družin ter na Gojitveno lovišče Medved. Z LD Sodražica mejimo na severozahodu, LD Velike Poljane na Severu, LD Struge na severovzhodu. LD Dolenja vas na jugovzhodu ter GL Medved na jugu. Naše lovišče je dobilo dokončno obliko leta 1954, ko se je od takratne LD Ribnica odcepila LD Dolenja vas, del lovišča pa je pripadel Gojitvenemu lovišču. Lovišče daje po Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju z lovišči Občinska skupščina kot lastnik lovišča lovski družini v upravljanje z medsebojno sklenjenim Samoupravnim sporazumom o dodelitvi lovišča.
Če se ozremo nazaj v zgodovino Lovske družine Ribnica vidimo, da
so bili člani LD Ribnica vedno aktivni in delavni. Letos praznujemo 30-letnico izgradnje lovske koče ha Dolgi ravni v Veliki gori, ki je bila v teh tridesetih letih tudi primerno vzdrževana, pred nekaj leti pa obnovljena. Lahko se pohvalimo tudi z lovsko kočo v Mali gori ter še z dvema manjšima lovskima kočama v Veliki gori. Seveda je bila vedno na prvem mestu skrb za varstvo in gojitev divjadi. O tem pričajo številna krmišča, soline, kaluže in primerno vzdrževane druge
lovske naprave.
V preteklem letu smo postavili tudi prvo avtomatsko krmilnico za divje prašiče, kateri bosta v naslednjih letih sledili še dve. Zavedamo se, da je obremenitev prostora vse večja — vse večje gozdne mehanizacije, turistov, nemira, kar negativno vpliva na življenjske razmere divjadi. Ribničani vse močneje posegamo v naravo. Samo v preteklem in sedanjem petletnem obdobju je bila potrebna korektura za 331 ha lovne površine, ki so bile zazidaneali v na-
slednjih 5 letih bodo ali so bile izločene za potrebe industrije.
Samostojno ali povezani v 6. lovskogojitveno območje poskušamo skupaj s kmeti in gozdarji ustvariti dovolj močne inštrumente za uspešno reševanje problemov, ker bomo le tako lahko uspešno opra-vijali našo osnovno nalogo — varstvo in gojitev divjadi ter našim zanamcem ohranili čim več lepot naše naravne dediščine.
Lovski dom nam bo pri tem v veliko korist, saj bomo tako prišli do svojega društvenega prostora, sodobna hladilnica pa je nujnost za dobro gospodarjenje, ravno tako skladiščni prostor.
Končal bi s spoznanjem, da nas je 4000 ur prostovoljnega dela pri gradnji lovskega doma še bolj združilo ter nam nova pridobitev vnesla no-\ ih moči za nadaljnje delo.
Člani LD Ribnica se zahvaljujemo vsem našim prijateljem — delovnim organizacijam, DPS, DPO in posameznikom, ki so nam ali nam bodo do tega uspeha pomagali, posebno priznanje pa velja vodji gradnje, članu LD Ribnica tov. Kozina Darku, ki je do sedaj uspešno vodil delo, prepričani pasmo, da ga ho tudi naprej.
Jože Bartol
REŠETO
Restavracija orgel v Sodražici (orgelska omara — fotografirano med delom)
Orgle v ribniški dolini
V Sodražici bodo še to jesen poleg velikih zapele tudi manjše orgle, ki so trenutno v obnovi. Te orgle so verjetno najstarejše v Sloveniji z zelo pisano zgodovino. O njih bo Rešeto poročalo, ko bodo dokončno obnovljene.
Ob tem vzbuja pozornost veliko kulturno-umetniško bogastvo Ribniške doline prav v teh glasbilih. Pa ne samo danes, tudi v preteklosti. Tako je ta kos Slovenije v tem pogledu daleč nadpovprečen. Povod za to je cerkve-no-upravnega značaja, saj je bila Ribnica v letih 1462 do 1787 sedež go-riškega arhidiakonata za spodnjo Kranjsko. Od ustanovitve ljubljanske škofije do ukinitve po cesarju Jožefu II. so ribniški arhidiakoni skoraj konkurirali ljubljaskim škofom. Iz njihovih vrst je izšel cel niz ljubljanskih, tržaških in drugih škofov. S temi podatki je bolj jasno, zakaj ima ribniška pokrajina tako bogato orgelsko tradicijo.
Križmanov e orgle. Prve večje orgle je v ribniški cerkvi postavil vipavski orglar Frančišek Ksaver Križman leta 1761. Kako velike so te orgle bile, žal ni znano. Delo je Križmanu tako uspelo, da je arhidiakon Janez Jakob
Bajec napisal Križmanu priporočilno pismo, ki je še ohranjeno, na podlagi tega pisma je dobil Križman naročilo za orgle v ljubljanski stolnici, nato še v uršulinski cerkvi. Poznejeje šel na Dunaj in'postal eden najznamenitejših avstrijskih orglarjev v drugi polovici 18. stoletja. Žal so te orgle pele le 15 let. kajti leta 1775 je požar vpepelil ves ribniški trg, pri čemer je pogorela tudi župnijska cerkev in seveda z njo orgle.
Pred Križmatiovimi so bile v cerkvi neke majhne orgle, ki jih je ta orglar odstranil.
Scholzove orgle. Čez pet let, že leta 1780. je bila župnijska cerkev obnovljena. Dve leti zatem pa je dobila nove orgle, ki jih je naredil celjski orglar Anton Scholz, kar pove tudi nalepka v sapnici: »Gemacht durch mich Antoni Scholtz Orgelmacher in Cilli. Anno 1782.” Ta orglarje nasledil in prevzel delavnico Janeza Frančiška Jancčka. Le-ta in Kisel sta največja slovenska orglarja v 18. stoletju (in verjetno sploh). Scholz je nadaljeval z izdelavo kakovostnih orgel po Janečkovih načelih. V nekem smislu bi lahko rekli, da so to Janečkove orgle. To glasbilo ima 13 registrov na manualu in pedalu. Ko so podrli staro župnijsko
KULTURA
—
Spet pevska revija
Kulturnoumetniško društvo France Zbašnik je s kulturno skuponostjo tudi letos povabilo na tradicionalno — tokrat že 12. — srečanje pevskih zborov iz občin Ribnica in Kočevje. Srečanje naj bi bilo v soboto, 18. maja zvečer v družbenem centru DC 16 v Dolenji vasi.
K sodelovanju so povabili vse stare znance — pevske zbore iz Loškega potoka, Sodražice, Slemen, Ribnice, Dolenje vasi in Kočevja, kot goste pa še domačo folklorno skupino, tamburaše iz Sodražice in ribniško godbo na pihala.
Vsa srečanja doslej so lepo uspela, prepričani so. da bo tudi letošnje, ki bo potekalo tudi ob jubileju domačega pevskega zbora Lončar, praznuje namreč lepo 35-letnico delovanja.
Dolenjevaški pevci v začetku maja (predvidoma 10. maja) pripravljajo skupaj z domačo folklorno skupino posebno prireditev ob 10-lctnici uspešnega delovanja folklorne skupine. Folkloristi so sklenili ob jubileju povabiti medse, tudi na skupen ples vse fante in dekleta, ki so doslej v skupini plesali, pa potem prenehali. Vsi skupaj bi že bili res lepa folklorna skupina.
x_____________________________________________________________________y
cerkev, da bi zgradili novo, so orgle prenesli v Hrovačo. Te orgle so še vedno odličen instrument, ki bi z malenkostno nego zapel v vsem baročnem lesku.
Goršičeve orgle. Orgle kot instrument so dosegle svoj vrhunec v baročni dobi v 18. stoletju. Zatem so v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja doživele krizo, danes pa se vračamo k baroku in spet cenimo blesk in sijaj baročnega glasbila. V tej dobi krize, v drugi polovci 19. stoletja . pa je prava izjema Ljubljančan Franc Goršič, ki ni samo največji slovenski orglar 19. stoletja, temveč zadnji veliki slovenski orglar sploh. Njegove orgle so raztresene po vseh pomembnejših cerkvah širom Slovenije in tudi v cerkvi sv. Štefana v Ribnici. Naredil je Goršič 66 instrumentov. Največji je v urušulin-ski cerkvi v Ljubljani. Na polovici svojega delovanja je prešel iz sapnic na poteg na sapnice na stožce, kar se je pozneje izkazalo za nazadovanje. Iz prve polovice svojega dela, ko je delal najboljše orgle, so največje glasbilo ravno orgle v Ribnici s 26 registri na dveh manualih in pedalu iz leta 1874.
Med prvo svetovno vojno so pobirali pročeljne (kositrne) piščali (in tudi zvonove), da so iz njih vlivali topove (!). Dekan Anton Skubic seje tako zavzel za Goršičeve orgle, daje bilo ribniškim orglam to vandalstvo prizaneseno. Tako so te orgle ene redki h. ki so v takem stanju, kot so izšle iz Goršičeve roke. Brez vsakega pretiravanja bi smeli reči, da so najboljše Goršičeve orgle v Ribnici.
Eislove orgle. Omenjeno je bilo, da sta .laneček in Lisci najpomembnejša orglarja v 18. stoletju, ko so doživele orgle vrhunec svojega razvoja. Če so »Janečkove« orgle v Hrovači, pa so Lislovc orgle v cerkvi sv. Križa v Jurje-
viči. Spet dobimo v sapnici nalepko, ki nam izda orglarja: »Joannes Georgius Eisl burger. Orgelmacher in Laibach 1772.« S tem je vse povedano. Orgle so značilen primer baročnega pozitiva s šestimi registri brez pedala. Leta 1985 je bil obnovljen »dvojček« tega instrumenta, ki je bil v Dvorski vasi, in zdaj odlično spremlja petje bogoslovcev v ljubljanskem semenišču. Glasbilo v Dvorski vasi je bilo v precej slabem stanju, medtem ko orglam v Jurjeviči praktično ničesar ne manjka. Kot za Hrovačo moremo tudi tu reči, da bi z malenkostno nego instrument zapel v vsem baročnem lesku.
Ostale orgle. Manjše orgle in mlajše od Eislovih najdemo v Nemški vasi. Te orgle so kupili leta 1842 za Hrovačo. Leta 1882 so se umaknile Sch-olzovim. ki so se umaknile Goršiče-vim. Ker letnice natančno ne sovpadajo, smemo sklepati, da so bile tako ene kot druge orgle nekaj časa vskladiščene.
Tudi v Dolenji vasi so imeli Goršičeve orgle z 12 registri iz leta 1869. Teh orgel zelo žal ni več.
Pri Novi Štifti pa imajo že pnevmatične in ne več mehaničnih orgel, kijih je naredil avstrijski orglar Mauracher. Orgle so iz leta 1904 in imajo 14 registrov na dveh manualih.
Sklep: Zdaj je bolj jasno, zakaj je Ribnica nadpovprečno bogata v kul-turno-umetniških spomenikih kot so orgle: Križman, »Janeček«, Eisel, Goršič! Če smo rekli, da so ribniški arhidiakoni konkurirali ljubljanskim škofom, se to kaže tudi v orglah. V 18. stoletju, že v novi stolnici, so bile troje nove orgle, ki sojih naredili Janeček, Križman in Eisel! Neverjetno naključje’
Edo Škulj
V aprilski številki Inlesovega časopisa Naša vez je tudi v Rešetu. Kot smo zapisali že zadnjič, bomo poslej objavljen zanimiv članek Mirka Anzeljca o vprašanjih imeli stalno rubriko Stanovanjske zadruge Riko (v katero stanovanjske gradnje, predvsem z vidika proizvodnje se lahko včlanijo tudi drugi interesenti), v njej pa bomo stavbnega pohištva. Zdi se nam prav, da ga ponatisnemo objavljali najbolj zanimiva sporočila za graditelje._
Problematika stanovanjske gradnje
V Sloveniji se proizvede več kot 40% celotne jugoslovanske proizvodnje stavbnega pohištva (oken in vrat), kar predstavlja relativno velik delež naše republike v tej dejavnosti, česar se morda premalo zavedamo. Problematika proizvodnje in prodaje v tej dejavnosti je danes enako težka in kritična ter zaskrbljujoča, kolje to tudi na področju proizvodnje ploskovnega pohištva. Največji problem, s katerim se spopadamo proizvajalci stavbnega pohištva, je močno zmanjšani obseg porabe teh izdelkov zaradi naglega upadanja stanovanjske gradnje v Jugoslaviji, kar je zlasti očitno v zadnjem letu. Računamo, da seje že in da se bo še bolj v letošnjem letu zmanjšala stanovanjska gradnja in to za eca 30%. Po vsej verjetnosti se položaj tudi v naslednjih letih ne bo izboljšal. Skratka, prisiljeni smo, da brez odlašanja iščemo ustrezne rešitve tako v prestrukturiranju proizvodnje kot v povečanju izvoza. Pri reševanju krize, v kateri je lesna industrija^ pa računamo na vsestransko pomoč družbenih dejavnikov, ki lahko z različnimi družbenoekonomskimi ukrepi pozitivno učinkujejo na to, da se kolikort-oliko normalizira poslovanje in gospodarski položaj naše panoge. Med temi ukrepi zavzema pomembno mesto tudi jasno opredeljena politika stanovanjske gradnje in tudi drugi ukrepi, ki bi izboljšali stanovansko gospodarstvo.
Menimo, da zaenkrat še nimamo dovolj jasno opredeljene naše stanovanjske politike tako iz. družbenopolitičnega kot tudi iz družbenoekonomskega vidika. Našim ljudem,zlasti mladim, sedaj ni povsem jasno, kako naj pridejo do stanovanja oz. kako naj rešijo svoj stanovanjski problem. Marsikdo ne ve, ali naj prične sam varčevati, najemati posojila in si sam zgraditi stanovanjsko hišo ali kupiti etažno stanovanje, ali pa naj prične pisati prošnje za dodelitev stanovanja na svoj TOZD, samoupravno stanovanjsko skupnosti in drugam. Skratka, iz vseh družbenih dokumentov ni dovoljjasno razvidno in opredeljeno, kdo je v naši družbi nosilec politike stanovanjske izgradnje. Ni jasno opredeljeno ali naj ima prednost družbena gradnja (ki je dražja) ali zasebna gradnja (ki je cenejša). Menimo, da bi bilo potrebno dati vso prednost tisti obliki stanovanjske gradnje, ki je cenejša, ker edino tako lahko z enakim obsegom razpoložljivih sredstev zgradimo več stanovanjskih enot, rešimo več stanovanjskih problemov in istočasno preskrbimo več dela naši lesni industriji, zlasti id-nustriji stavbnega pohištva. Proizvodnja stavbnega pohištva je neposredno odvisna od obsega stanovanjske gradnje, kajti kdor na primer okna ne potrebuje, ga ne bo kupil ne glede na to, tudi če bi bila cena teh oken minimalna.
Stanovanjsko gradnjo je sicer možno omejiti ali celo ustaviti za krajše obdobje, nikakor pa to ni možno na daljše obdobje, ker je ljudi pačvsak dan več. Omejiti obseg stanovanjske gradnje na krajše obdobje predstavlja velik gospodarski problem za proizvajalce stavbnega pohištva in gradbenih materialov, vendar moramo vedeti, da se bo ta gospodarski problem najkasneje v roku 2 — 3 let spremenil v pereč družbeno-politični problem.
Menimo, da bi bilo potrebno v naših planskih in drugih družbenoekonomskih dokumentih znatno jasneje opredeliti zlasti naslednja stališča:
Kdo v naši družbi je nosilec stanovanjske politike oz. javno opredeliti in jasno povedati, ali bo za reševanje stanovanjskih vprašanj skrbeladružba ali pa vsakdo sam. Menimo, daje najbolj sprejemljiva oblika v naših razmerah ta, da je za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja odgovoren vsakdo sam, družba pa mu bo pri tem v različnih oblikah nudila ustrezno pomoč, zlasti v obliki ugodnega stanovanjskega kreditiranja.
Ravno tako bi bilo potrebno, da se jasneje opredeli družbenopolitični odnos do tako zvane zasebne stanovanjske gradnje, ki predstavlja v Jugoslaviji cca 65%. vseh gradenj. Gre le za to, da se opredeli ali je ta oblika gradnje družbeno interesantna ali ne. Ali jedc-lavec, ki si sam zgradi hišo, dober in vsestransko zaslužen državljan ali paje že mali kapitalist? Podatki kažejo,daje spričo ogromnega delovnega in materialnega prispevka, ki ga vloži delavec v gradnjo svoje hiše, tovrstna gradnja približno 50% cenejša od družbene gradnje, saj delavec, ki si sam zgradi hišo. porabi za to najmanj 10-letni osebni dohodek in žrtvuje za to 3 — 4 leta svojega celotnega prostega časa.
da pri tem ne omenjamo posebej pomoči, ki mu jo dajejo sorodniki, prijatelji in člani njegove družine. Seveda pa zasebna gradnja ne pride v poštev v večjih mestih in urbaniziranih središčih, pa tudi ne na produktivnih kmetijskih površinah. Menimo, da bi pravilno usmerjena stanovanjska politika lahko povzročila, da bi tudi v kriznih časih, ko nam vsestransko primanjkuje sredstev, lahko s polnim angažiranjem dela in sredstev občanov znatno povečali obseg stanovanjske gradnje in na ta način močno zmanjšali probleme, ki jih imajo proizvajalci gradbenih materialov in stavbnega pohištva zaradi zmanjšanja obsega stanovanjske izgradnje. Naš skupni cilj bi moral biti, da s čimmanjšimi družbenimi sredstvi zgradimo čimveč stanovanjskih enot, kar pa je možno edinole ob čimvečjem angažiranju dela in sredstev občanov samih, katerim bi dajala družba različne oblike pomoči ob pogoju, da seveda sami participirajo v čim večji možni meri svoja lastna sredstva in svoje delo za rešitev svojega lastnega stanovanjskega vprašanja.
Uvesti bi bilo potrebno tudi stanovanjski trg in določene kategorije občanov, ki imajo nadpoprečno visoke dohodke, na ustrezen način »prisiliti«, da si sami kupijo stanovanje in to po realni, vrednosti in ne da stanujejo v družbenih stanovanjih in plačujejo neekonomsko nizko stanarino, istočasno pa si gradijo bogate vikend hišice in sc vozijo z dragimi avtomobili.
Problematična je tudi linearnost sedanjega stanovanjskega prispevka iz osebnih dohodkov, ki sploh ne loči tistega delavca, ki je za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja že porabil svoj 10-letni osebni dohodek, od tistega, ki ni vložil ničesar in stanuje v cenenem družbenem stanovanju.
V zvezi s to problematiko dajemo nekaj konkretnih predlogov, ki naj bi posredno in neposredno prispevali k povečanju obsega stanovanjske gradnje v naslednjem srednjeročnem obdobju:
— Cimprej ukiniti vse limite in druge razne omejitve pri odobravanju stanovanjskih kreditov pri poslovnih bankah in zagotoviti vsem interesentom, ki so pripravljeni sami graditi ali kupiti stanovanje, stanovanjske kredite pod ugodnimi pogoji.
— Jasno povedati ljudem, da je vsakdo sam odgovoren za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja in da mu bo družba pri tem nudila ustrezno pomoč ter tudi natančneje opredeliti odnos do takoimenovane individualne stanovanjske izgradnje.
— Organizirati delovanje stanovanjskega trga, to je gradnja stanovanjskih enot za prodajo občanom ali organizacijam združenega dela.
—	Poenostaviti predpise, ki urejajo obseg in vsebino gradbeno-tehnične ter urbanistične dokumentacije in postopke v zvezi s pridobitvijo ustreznih soglasij in dovoljenj.
—	Ukiniti prometni davek na okna, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede propustnosti toplote, ker s tem posredno prispevamo k splošnim prizadevanjem za varčevanjezenergijo in bi ta ukrep tudi pospešil takozvano sanacijsko gradnjo, to je obnavljanje starih stanovanj.
To je le nekaj pogledov na problematiko stanovanjske gradnje in istočasno tudi predlogov, da se poveča njen obseg in tako posredno blaži tudi problem proizvodnje in prodaje stavbnega pohištva pa tudi drugega stanovanjskega pohištva in opreme, ki jo proizvaja naša lesna industrija.
Mirko Anzeljc
Stanovanjska zadruga RIKO
:°°o'
B2
S to številko REŠETA, začenjamo z rubriko, ki bo v občinskem merilu seznanjala člane stanovanjske zadruge in ostale interesente za vključitev v zadrugo s pogoji za vključitev in z navodili za poslovanje preko zadruge.
Najprej bi radi seznanili interesente s postopkom za vključitev v zadrugo. Vsak občan, ki bi se rad v skladu s Statutom zadruge včlanil v zadrugo, mora najprej izpolniti vlogo za pristop v zadrugo in '.zjavo o pristopu. Omenjene obrazce vsak interesent lahko dobi v upravi zadruge v času uradnih ur. Izpolnjene obrazce nato na prvi seji obravnava zadružni svet. ki je podobno kot delavski svet DO organ upravljanja zadruge. Sklep zadružnega sveta nato vsak dobi po pošti in potem sledi plačilo pristopnega deleža na žiro račun zadruge. Za začetek poslovanja preko zadruge pa je potrebno predložiti še naslednjo dokumentacijo:
—	gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del
—	potrjen izvod projekta
—	pri vzdrževalnih delih in adaptacijah predračun ^ stroškov
— izvleček materiala z izjavo nadzornega organa o pravilnosti navedenih količin materiala.
Z dostavitvijo omenjene dokumentacije so podani pogoji za sklenitev pogodbe med zadrugo in zadružnikom in s tem tudi za začetek poslovanja. Samo poslovanje pa poteka na ta način: zadružnik v upravi zadruge dvigne naročilnico za potreben material v skladu z izvlečkom. Trgovska organizacija pošlje račun zadrugi in ta ga v imenu zadružnika poravna v zakonitem plačilnem roku. Zadružnik mora imeti ob dvigu naročilnice ustrezno finančno pokritje kot sredstva, ki izvirajo i/ ustreznega bančnega kredita ali kot gotovinski polog na žiro račun zadruge.
Na koncu naj še opozorimo vse občane, ki se zanimajo za nakup zemljišča v območju zazidalnega načrta Gornje Lepovče. da je to mogoče izpeljati preko stanovanjske zadruge. Vse pogoje in ostale informacije glede zazidalnih parcel v Gornjih Lepovčah lahko dobite v upravi zadruge tel. 861-611 int. 350 (tov. Rus).
Andrej Rus
6. DELOVNO PROIZVODNO TEKMOVANJE KOVINARJEV LJUBLJANSKE REGIJE — 7. DELOVNO
PROIZVODNO TEKMOVANJE KOVINARJEV OBČINE RIBNICA USPEŠNI TEKMOVALCI RIKA -------------------------—..^ ............................................/
Uspešni tekmovalci Rika
Na minulem 6. delovno proizvodnem tekmovanju kovinarjev ljubljanske regije je nastopilo skupno 128 tekmovalcev v 11 poklicih. Ob zaključku je vse tekmovalce pozdravil predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov ljubljanske regije tov. Pintar. Pokale in priznanja sta podelila' predsednik sindikata delavcev kovinske in elektro industrije Slovenije tov. Ivan Kramer in predsednik organizacijske regije tov. Franci Prelesnik.
Tekmovalci Ribnice so osvojili eno prvo mesto: Rus Ivan (konstrukcijski ključavničarji), štiri druga mesta: Krže Stane (kovinostrugarji), Rigler Jože (kovinorezkalci), Grčman Bojan (orodjarji), Lesar Franc (plamenski varilci) in dve tretji mesti: Levstik Dušan (konstrukcijski ključavničarji) in Kos Franc (orodjarji).
Rezultati:
Kovinostrugarji:	Kramar Janko,
Kamnik — 771 točk, Krže Stane,'Ribnica — 742točk, Bartol Bojan. Kočevje
—	733 točk.
Kovinorezkalci: Pregelj Miha, Kamnik — 717 točk, Rigler Jože, Ribnica — 703 točke, Trebižan Brane, Kamenik
—	676 točk.
Orodjarji: Seršan Pavel. Kamnik — 617 točk, Grčman Bojan, Ribnica — 603 točk, Kos Franc, Ribnica — 591 točk.
Konstrukcijski ključavničarji: Rus
Ivan, Ribnica — 868 točk. Hribar Valentin. Kamnik — 837 točk, Levstik Dušan, Ribnica — 831_točk.
Plamenski varilci: Švigelj Marjan, Kamnik — 854 točk. Lesar Franc, Ribnica— 800 točk, Kravanja Jure, Kočevje — 756 točk.
Kovinobrusilci: Žerovnik Stanislav, Kamnik — 921 točk, Marinko Dušan, Kamnik — 831 točk, Hribar Vinko, Kamnik — 843 točk B.
Varilci REO: Benčina Josip, Kočevje — 299 točk. Lipovšek Danilo, Domžale — 283 točk, Škaper Milan, Kočevje — 232 točk.
Varilci MAG: Jerebičnik Avgust, Kočevje — 814 točk, Širec Živko, Domžale — 784 točk, Grad Drago, Domžale — 763 točk.
Varilci TIG: Šobar Franc, Kočevje — 818 točk, Peterlin Božo, Kočevje — 815 točk, Letnar Stane, Domžale — 768 točk.
Avtomehaniki OTTO: Ilc Pavle, Kočevje — 960 točk, Štaudohar Emil,
Kočevje — 882 točk, Kveder Marjan, Domžale — 835 točk.
Avtomehaniki DIESEL: Gričar Franc, Litija — 901 točk, Kezelc Ivan, Kočevje — 819 točk, Vidervol Vinko, Kočevje — 812 točk.
Istočasno je potekalo tudi 7. delovno proizvodno- tekmovanje kovinarjev občine Ribnica.
Rezultati tekmovanja kovinarjev občine Ribnica:
Kovinostrugarji: Krže Stane, Riko — 742 točk, Mihelič Jože, ITPP — 629 točk, Zoran Jože, Riko — 694 točk B.
Kovinorezkalci: Rigler Jože, Riko — 703 točk, Lovšin Brane, Riko — 635 točk. Češarek Jože, Riko — 367 točk.
Orodjarji: Grčman Bojan, Riko — 603 točk. Kos Franc, ITPP — 591 točk. Zobec Ivan, Riko — 534 točk.
Konstrukcijski ključavničarji: Rus Ivan, Riko — 868 točk, Levstik Dušan, Riko — 831 točk, Ilc Dušan, Riko — 738 točk.
Plamenski varilci: Lesar Franc, Riko
—	800 točk, Krže Janez. Riko — 703 točk. Pa h ulj e Jože, Riko — 696 točk.
Varilci MAG: Gornik Stanko, Riko
—	705 točk, Obrenič Peter, Riko — 656 točk, Dražetič Bare, Riko — 625 točk.
U. B.
C
FINALE POKALA MLADOSTI V RIBNICI
Inles v finalu izgubil z Dinos-Slovanom
J
Ribnica je bila gostitelj moškega in ženskega rokometnega finala pokala mladosti SRS. Rokometaši ribniškega Inlesa so se uvrstili v finale po zmagi
nad Aero — Celjem kot gostje v Celju, njihov nasprotnik v finalu je bila ekipa Dinos — Slovana, trenutno vodila v II. zvezni rokometni ligi. Zmagal je Slo-
van z rezultatom 22 ': 15 (10 : 8). Rokometaši Inlesa, ki trenutno načrtujejo osvojitev 1. mesta v republiški ligi, so zamudili izjemno priložnost, ki
sc jim je ponudila v prvem polčasu (vodili so kar 7:4), da bi osvojili dragoceno lovoriko pred domačim občinstvom. Dvorana je bila polna, kar zgovorno dokazuje, da si ribniško rokometno občinstvo želi tekem višjega ranga. Novo vodstvo RK Inles,ki so ga izvolili na zadnji skupščini (novi predsednik je inž. Franc Sile), pa planira in načrtuje v letošnji sezoni uvrstitev v višjo ligo, s tem pa bi istočasno povrnili ugled nekdanji slavi ribniškega rokometa.
Letos praznuje RK Inles 30-letnico delovanja in z osvojitvijo naslova republiškega prvaka bi vsekakor prispevali del k popolni sliki realnih ciljev nadaljnjega napredovanja ribniškega rokometa v zveznem in ne samo republiškem merilu.
V ženskem finalu pa je prvoligaš Belinka Olimpija premagala ŽRK Velenje visoko 33:16 (17:8).
Pokale in medalje udeležencem obeh final je podelil novi predsednik RK Inles inž. Franc Šilc, drugače direktor največje Rikove temeljne organizacije Rikostroj.
U. B.
REŠETO
:: : , ' - ■ ^ ■
SPORT
«Sili
Z	\
PO ŠTIRIH LETIH ZOPET V RIBNICI
v____________/
Zlata
selekcija:
Riko
5:4
V prepolni dvorani ribniškega športnega centra sta se pomerili ekipi Zlate selekcije in Rika, ki je bila sestavljena iz vodilnih in vodstvenih delavcev ter okrepljena / veterani — nogometaši naše delovne organizacije. Za Zlato selekcijo so nastopili: Jože Trobec (avtor olimpijske maskote Vučka), Vili Ameršek (nogometaš), Boris Strel (smučar). Janez Hočevar-Rille, Tone Fornczzi-Tof (svetovni smučarski prvak med novinarji). Brane Kuzmič (državni prvak v avtomobilizmu ),.lojo Pogačnik (svetovni smučarski prvak med novinarji), Franek Klemenc (državni prvak v kotalkanju), Miro Cerar (zlati konjenik in najboljši športnik Jugoslavije vseh časov), Nuša Tome (smučar), Cveto Pavčič (smučarski teki), Bogdan Norčič (smučarski skakalec), Za za Bečejac (nogometaš). Boris Kalčič (zvezni trener akrobatskega smučanja). Sodnik je bil Zvone Zano-škar (trener kolesarjev Roga).
Za ekipo Rika pa so nastopili: Petek Franc (direktor Tozd Ricomag), Lavrič Janez (pomočnik direktorja Tozd Ri kost roj). Henigman Janez (direktor TOZD Z PO). Bambič Vinko (direktor Tozd Loški potok), Vesel Srečko (vodja razvojno raziskovalnega sektorja), Šobar Pavel st. (tehnični vodja TOZD Rikostroj), Bolha Janez (vodja komercialnega sektorja), Štanfelj Vojko (predsednik DS DO Riko), Tanko Franc (predsednik DS TOZD RIKOSTROJ), Ambrožič Brane (vodja SKK), Zajc Rudolf(vodja AOP), Petek Janez (vodja nabave), Jože Turk (pravna služba). Lesar Franc (vodja razreza), Strnad Anton (pomočnik direktorja TOZD RICOMAG), Piškur Roman (vodja tehnično komercialnega sektorja TOZD KO), Marinšek Cveto, Dokič Milojko, Kljun Janez, Pctrovac Stipe. Kersnič Stane. Mohar Mirko, Mikulin Zde n o in Koš m rij Jože. Selektor ekipe Rika je bil Nikolaj Bajde iz splošnega sektorja.
Ves izkupiček (trideset starih milijonov) je bil namenjen Zvezi paraplegikov Slovenije.
Strelci: Trobec, Strel in Ameršek (2) ter Kljun (avtogol) za Zlato selekcijo, ter Mikulin, Piškur in Ambrožič (2)za Riko.
U. B.
Zmagovalna ekipa Riko 11: Adamič, Tekavec, Zobec, Tomšič
S D Sodralica: Zajc, Arko, G rij, Mrdla
SD Velike Poljane: Peterlin, Kozina, Klun, Prijatelj
-
TURNIR 26. MAREC EKIPI RIKA
N________________y
Stane Adamič najboljši med posamezniki
V počastitev občinskega praznika 26. marcaje SD Rikopripravila turnir občinskih strelskih družin na strelišču strelske družine Riko.
Tekmovanje se je udeležilo 10 ekip. Zmagala je ekipa Rika II pred L D Sodražica in LD Velike Poljane. Streljali so v disciplini z zračno puško in sicer 20 strelov v konkurenci. Med posamezniki je bil najboljši Stane Adamič izekipe Rika II s 179 krogi.
Vrstni red:
1.	RIKO II.	605	krogov
2.	LD SODRAŽICA
570 krogov
3.	LD VELIKE POI..IANF
568 krogov
4.	LD DOLENJA VAS
559 krogov
5.	LD RIBNICA	557 krogov
6.	LD LOŠKI POTOK
527 krogv
7.	RIKO III.	492	krogov
8.	POSTAJA MILICE
491 krogov
9.	KASARNA M. BRAČIČ "
451 krogov
10. RIKO L (ŽENSKA EKIPA") 401 krogov
Posamezniki:
L Stane Adamič, Riko 11
179 krogov
2.	P u želj Andrej, LD Ribnica
160 krogov
3.	Bartol Jože. LD Ribnica
159 kroggov U. B.
Kegljalci Rika še neporaženi
Kegljaško prvenstvo LKZ — II. liga — spomladanski del 1986
REZULTATI:
L kolo 6. 2. 1986
2.	kolo 12. 2. 1986
3.	kolo 20. 2. 1986
4.	kolo 27. 2. 1986
5.	kolo 8. 3. 1986
6.	kolo 13.3. 1986
7.	kolo 17. 3. 1986
8.	kolo 27.3. 1986
9.	kolo 7. 4. 1986
RIKO
ZASTAVA
RIKO
RIKO
GRADIS 11. RIKO
KOČEVJE H.
RIKO
ISKRA APARATI
: GEOLOŠKI ZAVODU.
: RIKO : .11 B
: ROKOVILC L preloženo RIKO
: TEKSTIL SLOVAN II.
: RIKO : SCT II : RIKO
4925:4873 4818:4936 4974 : 4877 — okvara na kegljišču 4621 — 4662 4968 : 4863 4931 :5019 4959:4835 45<>5 :4759 U. B.
Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1986/87
Zn šolsko leto 1986/87 razpisuje delovna organizacija INLUS-inilustrija stavbnega pohištva Ribnica (TOZD-i in DSSS) kadrovske štipendije za naslednje usmeritve in stopnje zahtevnosti poklica:
TOZD RIBNICA
Smer	Stopnja zahtevnosti poklica	Naziv poklica	Število štipendij
Lesna	IV.	lesar širokega profila	10
	V.	lesarski tehnik	4
	VII.	dipl. ing. 1 esarstva	2
Strojna	IV.	preoblikoval ec in spajalec	2
Elektro	IV.	elektrikar-energetik	2
Gostinstvo	IV.	kuhar	1
TOZD DOLENJA VAS			
Lesna	III.	lesar	2
	IV.	lesar širokega profila	10
	v. *	lesarski tehnik	2
Elektro	v.	elektrotehnik-elektronik	1
	iv.	elektrikar-energetik	1
Računalništvo	v.	računalniški tehnik	1
	VII.	računalništvo VŠOD	1
TOZD LOŠKI POTOK
Lesna	III. IV.	lesar široketa profila	4 4
TOZD SODRAŽICA			
Lesna	II.	obdelovalec lesa	6
	III.	lesar	3
	IV.	lesgr širokega profila	3
	V.	lesarski tehnik	3
	VI.	ing.lesarstva	1
	VII.	dipl.lesarski ing.	1
Strojna	V.	strojni tehnik	1
	IV.	vzdrževalec vozil in strojev	1
Gostinstvo	IV.	kuhar	1
TOZD TRGOVINA			
Lesna	IV.	lesar širokega profila	2
	VI.	ing.lesarstva	1
DSSS			
Lesna	VII.	dipl.lesar- ki ing.	4
Strojna	VII.	dipl. ing. strojništva	7
	VI.	ing. strojništva	1
Gradbena	VII.	dipl. ing. gradbeništva	1
Prijave za štipendije sprejema delovna organizacija INLliS-industrija stavbnega pohištva Ribnica — Odbor za nagrajevanje in kadrovsko politiko delovne organizacije.
Prijave dostavitve na obrazcu 8.40 Državne založbe Slovenije.
Kandidati morajo k prijavi priložiti naslednje dokumente:
1.	potrdilo o vpisu v šolo
2.	overovljen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdijo višješolske oz. visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih
3.	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine),
4.	potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1985.)
Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti najkasneje do 15. julija. Tisti, kise bodo naknadno vpisali, pa najkasneje v 30 dneh po vpisu.
Organizacijsko splošna služba ČR
Ivanu Petriču zlati znak OF
Mei! dvajsetimi letošnjimi nagrajenci osvobodilne fronte, dobitniki zlatega znaka OF. ki jih podeljuje republiška konjernca SZDL. je tudi Ivan Petrič iz Sodražice, upokojenec, dolgoletni družbeno politični delavec v občini in gospodarstvenik.
Ce kdo. potem je visoko družbenopolitično priznanje zaslužil naš Ivan. Malo jih je v občini, ki bi ga ne poznali, saj je ime! v a vaji bogati in polni politični karieri dovolj priložnosti spoznati veliko ljudi, si nabrati velikoprijateljev (pa tudi
kak nasprotnik je vmes, saj vemo, kako je to!).
Zdaj že četrto leto uživa zasluženi pokoj doma v Sodražici, Zavoda senten-da po novem imenuje tista ulica, debije v raznih organizacijah in društvih, kadar pa trna čas. sc ukvarja s suho robo (saj drugače bi ne bi! Ribničan, pardon — Sodražan!). Dolgo časa je tajnikoval sodraški in ribniški občini, več let je bi! direktor Pletilnice v Sodražici, od maja 1974 do upokojitve 1982 pa je bi! sekretar O K SZDL v Ribnici. Za njim je dolga življenjska doba, veliko dobro opravlje-
nega koristnega dela. vnjempaševeliko delovne energije in pripravljenosti za delo in sodelovanje. To nenehno vneto počne pri upokojencih, gasilcih, družbenopolitičnih organizacijah, v športnih organizacijah. zdaj pa kot predsednik prevzema občinsko skupščino pokojninsko in validskega zavarovanja.
Zlato priznanje O F je torej prišlo v prave roke. k človeku, našemu znancu, sodelavcu in prijatelju, ki ga je s trdim delom zaslužil in ga bo s ponosom nosil. Iskrene čestitke. Ivan!
F. Gr iv ec
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Ribnica. Izhaja enkrat mesečno oziroma desetkrat letno v nakladi 4.000 izvodov. Ureja uredniški odbor v sestavi: France Grivec, odgovorni urednik, Stane Kromar, glavni urednik, Karel Oražem, Viktor Pogorelc, Ivan Petrič, Alojzija Zakrajšek, Janez Mihelič, France Lapajne, Stanko Rus, Janez Bambič, tehnični urednik: Uroš Bregar. — Uredništvo: OK SZDL Ribnica, 61310 Ribnica, Šeškova 14, telefon 861-274 ali 861-067. — Priprava za tisk: D1C— TOZD Grafika Novo mesto, Tisk: Tiskarna Novo mesto.
Delavci zdravstvenega doma v Ribnici so nas prosili, naj objavimo njihovo posebno zahvalo, kar storimo od srca radi. Vrsto let doslej se je uprava zdravstvenega doma z najrazličnejšimi prošnjami obračala na domače delovne organizacije, ki so imele za potrebe zdravstva v občini vedno izreden posluh. V lanskem letu je bilo zdravstvo deležno spet lepe denarne pomoči od delovnih organizacij Riko, Inles, ITPP in Eurot-rans pri nakupu različnih pripomočkov za boljše delo zdravstva, zobozdravstva in reševalne službe. Zdravstveni dom lastnih sredstev za podobne nakupe nima. Ob besedah zahvale za dosedanjo pomoč se zdravstveni delavci tem in drugim ribniškim delovnim kolektivom na tiho priporočajo tudi v prihodnje. Saj z združenimi močmi morebitnim prošnjam ne bo težko ustreči, ali ne?