cena 110 dinarjèv številka 41 (845)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 16. oktobra 1986
Dobitniki nagrad občine Velenje
Praznično zborovanje v Belih vodah
Naš občinski praznik
Pretekli teden je bil v Šaleški dolini praznično obarvan, saj smo s številnimi slovesnostmi proslavili naš občinski praznik. Slavimo ga v spomin na noč med 7. in 8. oktobrom leta 1941, ko so partizani prvega štajerskega bataljona za nekaj ur osvobodili mesto Šoštanj.
Osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku je bila v soboto. Najprej so se zbrali v slavnostno okrašeni dvorani doma kulture v Titovem Velenju na slavnostnem zasedanju delegati občinske skupščine, predstavniki družbeno političnih organizacij, delovnih organizacij in skupnosti ter številni gostje, med katerimi so bili predstavniki pobratenih občin Vrnjačke Banje, Pucareva in Splita, nekateri udeleženci napada na Šoštanj pred 45. leti in seveda dobitniki letošnjih nagrad občine Velenje.
Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Velenje magister Drago Sulek. Govoril je o pomenu praznika in o sedanjem družbeno političnem in gospodarskem stanju v občini.
Za tem sta član komisije za odlikovanja Jože Veber in predsednik skupščine občine Velenje magister Drago Šulek podelila letošnje občinske nagrade. Grb občine Velenje so podeliti dekliškemu pevske-
mu zboru Centra srednjih šol in občinski organizaciji Zveze združenj borcev NOV. Nagrado 8. oktober je prejela delovna organizacija Gorenje Servis, Kajuhove nagrade pa Marija Kolar, Polde Rober, Franc Zgank, Pavle Šifer in Radio klub Hinko Košir.
Predstavnik delovne organizacije Gorenje Servis se je zahvalil v imenu nagrajencev za nagrade, in dejal, da kolektiv te delovne organizacije odstopa denarni del nagrade občinski kulturni skupnosti za nadaljnjo krepitev kulturnega sodelovanja s pobratenimi občinami.
V imenu delegacij pobratenih občin je prisotne pozdravil predsednik skupščine občine Vrnjačka Banja Jankovič.
Slavnostno zasedanje občinske skupščine so začeli godbeniki velenjske rudarske godbe, sklenil pa gaje nagrajeni dekliški pevski zbor Centra srednjih šol pod vodstvom Ivana Marina in Danice Pirečnik.
Nato so v počastitev imena in spomina borcev in junakov, ki so za našo svobodo darovali svoje življenje in v spomin revolucionarja, katerega ime nosi naše mesto, delegacije občinske skupščine, družbeno političnih organizacij in pobratenih občin, položile cvetje k spomenikom na Titovem trgu in trgu Edvarda Kardelja.
Udeleženci slavnostnega zasedanja občinske skupščine so si nato ogledali prenovljene prostore Delavskega kluba, slovesnost pa nato nadaljevali v Belih vodah. Tu je bila osrednja proslava ob letošnjem občinskem prazniku in hkrati krajevnem prazniku Belih vod. Proslavljali so sicer na videz skromen, pa za krajane Belih vod nadvse pomemben delovni dosežek. V vas so dobili sodobno asfaltirano cesto. Doslej so bili namreč Belovojčani v zimskem času še vedno odrezani od sveta in ravno to je bil eden največjih vzrokov, da so mladi zapuščali to sicer idilično hribovsko vasico. Kot je v svojem govoru poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Melhior Mazej, so krajani prepričani, da odslej ne bo več tako. Na osrednji proslavi v Belih vodah je prisotnim, med katerimi sta bila tudi Tone Bole in Ivan Dolni-čar-Janošik, govorila predsednica občinske konference SZDL Velenje Nada Zavolovšek Hudarin. Kulturni program pa so pripravili domačini — učenci osnovne šole Štirinajste divizije ter pevski zbor in harmonikarji.
Po slovesnosti pa so ostali gostje in domačini na prijetnem srečanju. (O praznovanju podrobno na 6—7 strani)
Velenje—Mozirje
Poglobiti sodelovanje
Da bi sodelovanje občin Velenje in Moziirje še poglobili, so se pred dnevi sestali predstavniki Savinjsko šaleške gospodarske zbornice, skupščin in njunih družbeno političnih organizacij.
Govorili so o uresničevanju nalog in nadaljnjih aktivnostih institucij, k:i jih imata ti dve občini skupno organizirane. To so predvsem Savinjsko Šaleška gospodarska zbornica, Veterinarska postaja, zdravstvo, nekatere inšpekcijskie službe. Govorili so o določeniHi kadrovskih razmejitvah skupniih organov, oba izvršna sveta p>a sta podala še informacijo o nadaljnjem skupnem razreševanjju in skupnem organiziranju organov s področja državne uprave;, modernizaciji poslovanja držaivne uprave, razvoju informatikee...
Veliko poozornosti so namenili zdravstvu iin sicer ureditvi razmer organiizacijskih enot Zdravstvenega ce;ntra v mozirski občini in seveda tudi položaju zdravstva v Vetlenju. Skrbno pa so proučili tucdi bodoče organiziranje Veteriniarske postaje, ki naj bi po novenm zakonu o veterinarstvu ne bi i bila več samostojna delovna orrganizacija. Predstavniki obeh cobčin so si bili edini, da v predllagani organiziranosti ne vidijo raacionalizacije. Še slabr še — vse kaaže, da bi prinesla dodatne finannčne obremenitve. O tem vprašannju bodo pripravili razgovore tucdi s predstavniki drugih občin cceljskega območja.
Delovna i organizacija EKO je izrazila nezzadovoljstvo, ker so v Glinu Nazzarje začeli izdelovati podstrešna t okna. Na zadnjem sestanku so < oba izvršna sveta zadolžili, da ppripravijo skupaj z gospodarsko zbornico razgovor z obema omnenjenima delovnima oxaaa^cijajama. Na tem razgovo-bno uskladiti razvojne
usmeritve in vzpostaviti takšne odnose, da ti delovni organizaciji ne bosta konkurenta temveč poslovna partnerja.
O neurejenem trgu lesa smo že veliko pisali in o tem je tekla beseda tudi med predstavniki občin Velenje in Mozirje. Dogovorili so se, da bodo pripravili skupni razgovor s predstavniki občin Celje, Mozirje in Žalec in tako skušali doseči večjo stopnjo družbene kontrole trgovanja z lesom. Dali so še pobudo, da o tej problematiki razpravljajo izvršni sveti občin celjskega območja, z njo pa bodo seznanili tudi republiški izvršni svet. Menijo namreč, da bi bilo potrebno na tem področju spremeniti zakonodajo in doseči gospodarnejše ravnanje s temi naravnimi dobrinami.
Predstavniki občine Velenje so svoje gostitelje seznanili tudi s konceptom razvoja turizma v občini Velenje. Dogovorili so se za nekatere skupne aktivnosti z željo, da bi nudili celovito turistično ponudbo.
Kot je povedal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Miran Arzenšek, bodo takšna srečanja odslej redna oblika dela. Podobne razgovore bodo pripravili že prihodnji mesec tudi z občinama Slovenj Gradec in Šentjur, načrtujejo pa ga tudi s predstavniki Celja. Z žal-čani pa so se o sodelovanju že dogovarjali, (mz)

MODERNO JE IZ ELKROJA JE
J
Gorenje
Uspel nastop
Prejšnji teden je bila na ljubljanskem Gospodrskem razstavišču 33. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, računalništva, robotizacije in nukleonike »Sodobna elektronika 86«. Med 625 raz-stavljalci od tega 197 domačini, na razstavi je bila tudi sestavljena organizacija združenega dela Gorenje.
S proizvodnimi novostmi in že uveljavljenimi izdelki so se v Ljubljani predstavile delovne organizacije Gorenje Elrad, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenej Muta in Gorenje Servis.
Razstavni prostor Gorenja v paviljonu »Jurček«, ki je bil urejen nadvse domiselno, so si ogledali številni gostje,-ki so prišli na razstavo »Sodobna elektronika 86«.
Ljubljansko Gospodarsko razstavišče pa je dodelilo sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje priznanje za celovito predstavitev na 33. mednarodni razstavi elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, računalništva, robotizacije in nukleonike »Sodobna elektronika 86«. (an)
Hišni sejem
V ponedeljek, 20. oktobra, bodo t velenjski Rdeči dvorani odprli že tradicionalno razstavo poslovnega sistema. Letošnja, enajsta predstavitev zapored, je namenjena prikazu Gorenjevega »Pogleda v'prihodnost«.
Razstavo bodo s priložnostno slovesnostjo odprli v ponedeljek ob 10. uri. Delovni ljudje in občani Šaleške doline si bodo lahko razstavo ogledali v soboto in nedeljo, 25. in 26. oktobra.
Omenimo naj, da se bo na posebnem razstavnem prostoru v Rdeči dvorani, v okviru tako imenovanega Gorenjevega hišnega sejma, predstavilo tudi gospodarstvo občin Velenje in Mozirje.
Letos bodo v okviru razstave tudi »Dnevi Gorenja«, ki naj bi predstavili utrip vsakdanjika delavcev Gorenja.
Gorenjeve novosti, razstavljene v »Jurčku«, so vse dni privabljale številne mlade
(vos)
Titovo Velenje
V torek zasedanje zborov
V torek, 21. oktobra bodo v Titovem Velenju zasedali vsi trije zbori velenjske občinske skupščine. Skupno jim je pet točk dnevnega reda: razvoj gostinsko — turistične dejavnosti v občini Velenje, poročilo o uresničevanju socialne politike in socialno — varstvenih pravic, poročilo o izvajanju odloka o proračunu občine Velenje za letošnjih devet mesecev, osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Velenje za leto 1986 in poročijo o izvajanju ukrepov družbene-
ga varstva v delovni organizaciji Veplas.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta poleg teh točk obravnavala še: predlog odloka o spremembi odloka o zazidalnem načrtu Velenje — vzhod, predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV, osnutek odloka o pokopališkem redu na območju občine Velenje in osnutek odloka o pod-stanovalskih razmerjih na območju občine Velenje.
Bilo je pred 45 leti
CRETA — V soboto, 18. oktobra, bo ob 11. uri na Creti slovesnost ob 45 — letnici prve frontalne bitke, ki jo je na tem mestu bojeval Štajerski bataljon. Bitko bodo ponazorili pripadniki teritorialne obrambe mozirske in žalske občine, opisal pa jo bo udeleženec bitke in nosilec partizanske spomenice 1941 Ludvik Zupane—Ivo. Ob tej priliki bodo v enote teritorialne obrambe sprejeli mladince prostovoljce, kulturni spored pa bodo pripravili šolska mladina in aktivisti z Vranskega, Braslovč in Mozirja ter libojska godha na pihala.
Narodna zaščita
med NOB
CELJE — Pokrajinski komite za SLO in DS ter Uprava za notranje zadeve Celje vas vabita na zanimivo razstavo, ki bo gotovo pritegnila veliko obiskovalcev. Razstava nosi naslov »Narodna zaščita v obdobju NOB in revolucije na Slovenskem.«
Odprta bo od 21. oktobra, ko bo ob 17. uri otvoritev, pa do 27. oktobra. Vsakega od teh dni si jo lahko ogledate od 9. do 17. ure v prostorih Doma JLA na Titovem trgu 2 v Celju.
Razstava, ki bo še posebno zanimiva za »narodnozaščitnike« in učence zadnjih razredov osnovnih šol, ki bodo imeli lahko ogled razstave kot zanimivo uro zgodovine seveda pa tudi drugim, je pripravil Muzej organov za notranje zadeve SR Slovenije.
Seminar
KUMROVEC - Občinski komite zveze komunistov Velenje bo v soboto v prostorih politične šole Josip Broz — Tito v Kumrovcu pripravil celodnevni seminar, na katerega so vabljeni vsi sekretarji osnovnih organizacij ZK in predsedniki, akcijskih konferenc. Udeleženci bodo na seminarju govorili o aktualnih nalogah pri postopni prenovi zveze komunistov, prav tako pa bodo obravnavali naloge in aktivnosti, ki jih narekujejo kongresni dokumenti.
2.stran ★ TOS CaS
Od Četrtka do četrtka
titovo velenje -k	16. oktober
KS Šoštanj
Priznanja in spominska slovesnost
Tudi v Šoštanju so ob krajevnem prazniku, slavijo ga skupaj z občinskim praznikom, podelili priznanja krajevne skupnosti. Slovesno sejo skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij je začel mešani pevski zbor Svoboda, ki je zapel nekaj pesmi, zatem pa je o prazniku spregovoril predsednik skupščine Rudi Bajec.
Plaketo in priznanje krajevne skupnosti so podelili mešanemu pevskemu zboru Svoboda Šoštanj, ki je letos med drugim na tekmovanju Naša pesem v Mariboru prejel za svoj nastop srebrno plaketo, priznanje krajevne skupnosti pa sta prejeli še Rozalija Mla-
kar, ki je že vrsto let marljiva gasilka in sploh prizadevno dela na vseh področjih v kraju ter Elica Nagode, med drugim za nadvse prizadevno delo v krajevni organizaciji Rdečega križa.
Po slavnostni seji skupščine so se delegati in gostje, katerim so se pridružili še drugi krajani, zbrali na spominski svečanosti pri spomeniku talcev, kjer so kulturni program izvedli šoštanj-ski godbeniki ter učenci. O maščevanju sovražnika nad zavednimi fanti in možmi pa je spregovoril ravnatelj osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj Karli Kordež.
(vos)
Skupnost za zaposlovanje
Drugo zasedanje
Ce začnemo pri kvantiteti: 19 točk dnevnega reda je osnovna značilnost 2. zasedanja skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje v novem mandatu. Delegati se bodo sestali v četrtek, 30. oktobra, ob 12. uri v sejni sobi Zdravstvenega centra.
Na dnevnem redu pa imajo: razpravo in sklepanje o poročilu o kadrovski reprodukciji za letošnje prvo polletje, o finančnem planu občinske skupnosti za zaposlovanje — tudi za letošnje leto, o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje, o osnutku statuta občinske skupnosti za zaposlovanje in poslovnika o delu skupščine in njenih organov, obravnavali bodo poročilo o podeljenih štipendijah iz združenih sredstev in Titovega sklada, merila in kriterije za štipendiranje posebno nadarjenih učencev, sprejeli bodo ugotovitveni sklep o podpisu SaS o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje za obdobje 1986—1990 in SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini za enako obdobje ter SaS o štipendiranju v občini.
V	deseti točki bodo razpravljali in sklepali o predlogu samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela na področju Usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb v tem srednjeročnem obdobju in o aneksu k samoupravnemu sporazumu za drugo polovico letošnjega leta. Imenovali pa bodo tudi člana v odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela na področju usposabljanja in zaposlovanje invalidnih oseb.
V	nadaljevanju seje bodo delegati imenovali še predsednika komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe, obravnavali predlog za sofinanciranje raziskovalnih nalog in
Razvoj gostinsko-turistične dejavnosti v občini Velenje
Sprejemljiv razvojni program
Kakšne so možnosti gostinsko-turistične dejavnosti, da postane pomembnejši dejavnik prestrukturiranja velenjskega gospodarstva? Na vprašanje je poskušala odgovoriti komisija, zadolžena od občinskega izvršnega sveta, da predlaga razvojne usmeritve ter materialne in organizacijske pogoje za hitrejši razvoj turizma in gostinstva v dolini. Osnovne ugotovitve gradiva, o katerem se bodo na naslednji
seji izrekli delegati opčinske skupščine — možnosti občine, da se aktivneje vključi v turistične tokove —, so predvsem v integralni ponudbi poslovnega, zdraviliškega in rekreativno-športnega turizma; to terja združevanje sedanjih nosilcev dejavnosti pod streho ene delovne'or-ganizacije ter priključitev le-te enemu izmed dveh velikih poslovnih sistemov v dolini (REK ali Gorenje); v prehodnem ob-
Cestno prometna varnost
Zlate značke
Številnim prireditvam ob prazniku občine Velenje se je pridružila tudi svečanost ob podelitvi značk SPV SR Slovenije z zlatim, srebrnim in bronastim vencem tistim strokovnjakom in občanom naše občine, ki si že vrsto let prizadevajo za večjo varnost v cestnem prometu.
V četrtek, 9. oktobra, ob 16. uri, so se zbrali prejemniki značk, člani SPV naše občine, mentorji prometne vzgoje na šolah in v WZ Velenje, člani ZŠAM, AMD in Avto moto tu-ring kluba ter drugi na OŠ Antona Aškerca. Sekretar republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, tovariš Bojan Žlender, ki je ob tem svečanem dogodku podelil kar štirinajst zlatih značk, šestnajst srebrnih in deset bronastih, je povedal, »da priznanja niso slučajna ali rutinska akcija, kot se pogosto dogaja, ampak, da gre za zaslužne strokovnjake in delavce z raznih prometno vzgojnih področij, ki opravljajo poleg svojega osnovnega dela še pomembno
družbeno, humano delo, s katerim se poizkuša omiliti kritična situacija na področju varnosti v cestnem prometu. Velenjski svet za preventivo je z dolgoletnim, sistematskim delom dosegel dobre uspehe, z nekaterimi akcijami pa je presegel pričakovanja. Zato poznajo te »prometnike« tudi drugje v republiki. Tudi šola Antona Aškerca se je v zadnjem obdobju že nekajkrat izkazala kot odličen organizator in prireditelj prometno preventivnih manifestacij.« Tovariš Žlender je šoli Antona Aškerca predal kolo ROG, ker si ga je ta prislužila z odličnim prispevkom na razpis Pionirskega lista — v akciji Jugoslovanske pionirske igre — »varne poti«.
Zlate značke so prejeli Oto Praprotnik, Andrej Centrih, Jani Hrovat, Ivan Lesjak, Marjan Ko-lar, Anica Žibert, Hermina Čes-nik, Ivan Lipičnik, Marjeta Švaj-ger, Zdravko Ožir, Marija Her-lah, Julij Slemenšek, Peter Ka-všek in Jože Miklavc.
Jože Miklavc
Zveza telesnokulturnih organizacij
V ponedeljek ponovljena seja
V ponedeljek, 20. oktobra ob 18. uri se bodo v prostorih krajevne skupnosti Levi breg na Foitovi 2 v Titovem Velenju že drugič sestali delegati skupščine Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje.
Glavna točka dnevnega reda bo ponovna obravnava in sprejem finančnega načrta ZTKO občine Velenje to leto 1986.
dobju je potrebno zagotoviti poseben družbeni status dejavnosti ter skupno vlaganje v obnovo in izgradnjo objektov ...
Kolegij poslovodnih delavcev SOZD REK je 9. oktobra obravnaval predlagani program in oblikoval naslednja stališča: analiza in predlagane rešitve so dobro izhodišče za nadaljnje usmerjanje razvoja dejavnosti gostinstva in turizma v občini; program je v precejšnji meri usklajen z dosedanjim in načrtovanim razvojem družbenega standarda in gostinstva v SOZD REK, zato je njegovo uresničevanje tudi v interesu delavcev REK; kljub temu združevanje mora temeljiti na poglobljeni analizi možnosti poslovanja bodoče delovne organizacije, jasni konstrukciji finančne podlage načrtovanega razvoja, realni oceni povpraševanja ter časa, ki je potreben, da se dejavnost postavi na lastne noge.
Poslovodni delavci REK ocenjujejo, da je kombinat sposoben postati nosilec izvajanja programa, oziroma tistih usmeritev, ki bi jih nujno potreben ekonomski elaborat utemeljil kot perspektivne. Ob tem se mora pripravljenost vseh subjektov, ki so se vključili v pripravo programa, iskazati tudi pri sprejemanju konkretnih obveznosti pri njegovem uresničevanju.
Ljubiša Savovič
informacijo o pravicah za čas brezposelnosti po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, imenovanje v. d. vodje strokovne službe, obravnavali predlog za pred->ednika skupščine Koroške medobčinske skupnosti za zaposlovanje, obravnavali pa bodo tudi pritožbe in določili delegate.
Pesje—Gripe
Prijateljske vezi
V dneh od 3. do 4. oktobra je bila v Splitu na prijateljskem obisku delegacija krajevne skupnosti Pesje. Vračala je obisk predstavnikom krajevne skupnosti Gripe iz Splita, ki so obiskali Pesje v začetku letošnjega aprila. Ob tej priložnosti so predsedniki skupščin in krajevnih konferenc SZDL obeh krajevnih skupnosti podpisali listino o prijateljskem sodelovanju. Podpis je soupadal s praznovanjem prvega krajevnega praznika KS Gripe v spomin na 3. oktober 1945, ko so borci Mosorskega odreda prišli v Split, na območje sedanje krajevne skupnosti Gripe.
Obe krajevni skupnosti bosta krepili prijateljstvo z izmenjavo delegacij družbenopolitičnih aktivistov (v začetku), kasneje pa s širšo izmenjavo obiskov krajanov, ki si bodo želeli ogledati Split oziroma Titovo Velenje. Posebej pomembno je to, da bodo gostili prijatelje izključno na svojih domovih in zato ne bodo družbi povzročali nobenih stroškov, kot smo zapisali v protokolu.
Na takšen način želimo poglabljati bratske vezi med občinama Velenje in Split in omogočiti ogled Splita in Titovega Velenja ljudem, ki bi si sicer tega nikoli ne privoščili. Naša delegacija je bila izredno prisrčno sprejeta, med drugim smo se srečali tudi s predsednico občine Split, predsednikom IS Split, sprejela pa nas je tudi predsednica OK SZDL Split. Od vseh prinašamo v Pesje in Titovo Velenje prijateljske ozdravel
-t. h,-
Na slovesnost! ob predaji prenovljenih prostorov je govoril direktor TOK Kmetijstvo Šoštanj Henrik Jonko
Era-Tok Kmetijstvo Šoštanj
Posodobljeno gospodarsko poslopje
V	počastitev občinskega praznika so predali delavci velenjske ERE namenu prenovljene delovne prostore na Turnu.
Temeljna organizacija kooperantov Kmetijstvo Šoštanj je nosilka kmetijske proizvodnje v družbeni in zasebni lastnini v velenjski občini.
»V zadnjih letih dajemo vedno večji poudarek kmetijstvu v usmeritvah in dokumentih, ob tem pa ugotavljamo,« je med drugim dejal v svojem pozdravnem govoru ob otvoritvi Henrik Jonko, direktor tozda TOK Kmetijstvo Šoštanj in dodal, da je kmetijstvo v ekonomskem pogledu še vedno v podrejenem položaju.
V	velenjski občini so bili narejeni na tem področju pomembni koraki. Veliko vlagamo v družbeno organizirano proizvodnjo in krepimo strokovne pospeševalne službe. Vse to nam seveda v veliki meri omogočajo sredstva sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje in kmetijsko zemljiške skupnosti.
Čeprav so naša kmetijska zemljišča razdrobljena in iih zaradi izkopavanja premoga v dolini izgubljamo, se je stalež osnovne črede v zadnjih desetih letih povečal za okoli 2000 glav živine, kar je pomembno za našo samooskrbo. Pokrivamo kar več kot polovico potreb po hrani.
Gostje so si ogledali sodobno urejen hlev
Henrik Jonko je v svojem pozdravnem govoru predstavil tudi družbeni sektor tozda TOK Kmetijstvo: »Organiziran je v dveh enotah — Ravne—Šmartno in Velenje. V upravljanju imamo le 1,71 odstotka vseh zemljišč v občini oziroma 6,8 odstotka zemljišč v družbeni lasti, vendar je družbeni sektor pomemben in zanesljiv v kriznih obdobjih v prireji mesa. V družbenih hlevih na Turnu, v Ravnah n Šmartnem predstavlja prireja 25 odstotkov tržnih viškov mesa.
Pomembna je proizvodnja hmelja v Šmartnem ob Paki in sadjarstvo ne enoti Velenje, kjer danes predajamo namenu posodobljena in prenovljena gospodarska poslopja s katerimi bomo tudi na tej enoti izboljšali delovne pogoje zaposlenim, bolje ohranili in vzdrževali delovne stroje in priključke, obenem pa je to tudi dobra osnova, za nadaljnji razvoj družbeno organizirane kmetijske proizvodnje na rekultiviranih površinah, kar je tudi naša skupna naloga, ki smo si jo zastavili z družbenim planom v občini. Ne smemo pozabiti, da je prav družbeno kmetijstvo v Titovem Velenju zaradi močne urbanizacije izgubilo največ kmetijskih zemljišč. V delovni enoti v Titovem Velenju imamo danes organizirano proizvodnjo na 47,5 ha kmetijskih zemljišč, od katerih je skupaj polovica intenzivnih sadovnjakov in upravljamo s 100 ha gozdov.
V enoti je zaposlenih devet delavcev poleg njih pa ob delovnih konicah zaposlujemo še sezonske delavce. Ob normalnih pogojih in letini pridelamo 350 ton jabolk in 35 ton mesa.«
Delavci Ere so v prenovo objektov na Turnu vložili 120 milijonov dinarjev. Sredstva so zagotovili iz lastnih investicijskih virov, kredita temeljne banke Velenje in sredstev investicijskega vzdrževanja. Zadovoljni so bili tudi z izvajalcem del — Vegra-dom, tozdom Gradbenik Ljubno, ki je vsa dela končal v sorazmerno kratkem času.
Prisotni so si nato ogledali prenovljene prostore in razstavo sadja, ki ga pridelujejo v tej delovni enoti.
(mz, vos)
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občini Velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DI	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. del.
OŠ XIV. DIVIZIJE		— šolski svetovalni delavec					
EKO TOZD VZDRŽEVANJE	dipl. psiholog	(lahko tudi pripravnik)	X	nč	8	130.000	1
	strojni tehnik	— izvajanje specialnih in ključavnič.					
		vzdrževalnih del	3	nč	15	160.000	1
VEKOS TOZD TOPLOTNA OSKRBA	monter ogrevalnih naprav	— pripravnik	X	dč	8	90.000	1
TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ	avtomehanik	— avtomehanik-voznik	1	nč	8	90.000	1
REK DSSS SOZD	administrator	— administrativna dela	1	nč	8	89.227	1
ODDELEK ZA OBČO UPRAVO	kovinarski delavec-hišnik	— hišnik	X	nč	8	92.200	t
ERA	skladiščni delavec	— skladiščna dela	1	nč	8	79.000	1
ERA	snažilka	— čiščenje	X	dč	8	70 000	1
CSŠ TOZD SRŠ »RŠC«	dipl. zgodovinar	— učitelj Zgodovine in STM	X	dč	8	155.000	1
LEGENDA: DI - delovne Izkušnje, NC - nedoločen č«*, Dč - določen ču, ROK P - rok prijav«, OD - osebni dohodek, ŠT. DEL - število delavcev
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center ia informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja	1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega uredni-	ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451,	854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je	4.920 dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.	Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
					
16. oktober	* titovo velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas * stran 3
Pomembni sanacijski dosežki Gorenja
Fizični obseg proizvodnje, izvoz in produktivnost večja za približno 50 odstotkov
V delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju (naslednikih delovnih organizacij Gorenje Tovarna gospodinjskih "aparatov in Gorenje Promet Servis) prehajajo v novo, razvojno fazo sanacije.
Dosedanji potek in dosežke Gorenjevih delovnih organizacij iz Titovega Velenja pa je mogoče strniti v naslednje ugotovitve in zaključke.
Na osnovi javnega in realnega koncepta sanacije ter učinkovitega pristopa in izvajanja začrtanih aktivnosti, opredeljenih v sanacijskih programih, so bili v triletnem obdobju v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju doseženi pomembni uspehi. Le-ti lahko ob razrešitvi predstavljajo solidno osnovo za nadaljevanje druge, to je razvojne faze sanacije, v katero so Gorenjeve delovne organizacije iz Titovega Velenja stopile že lansko leto.
Obseg fizičnega obsega proizvodnje, izvoza in produktivnosti dela je zdaj za okrog 50 % višji kot pred tremi leti. Pretežni del izpada proizvodnje zaradi prenosa proizvodnje hladilnikov v Bihač, je že nadomeščen s porastom proizvodnje v drugih programih delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju. Vse to
je rezultat uspešnega izvajanja programa notranjih ukrepov, saj večjih vlaganj v tehnologijo v zadnjem obdobju ni bilo.
Finančni rezultati tekočega poslovanja so pozitivni in v glavnem na ravni predvidevanj. Občutno se je izboljšala likvidnost. Obratna sredstva, ki so bila pred tremi leti v celoti krita s kratkoročnimi kreditnimi viri, so danes že več kot polovico financirana iz lastnih virov. Devizna zadolženost delovnih organizacij Gorenja iz Titovega Velenja se je od junija do zdaj zmanjšala za okrog 10 milijonov dolarjev.
Skladno z načrti je končana likvidacija firm Gorenje Koerting Elektronic v Zvezni republiki Nemčiji in Gorenje Hellas v Grčiji. Izvajanje prvotne zasnove sanacije firme Gorenje Koerting Italija pa je pogojilo odločitev o spremembah koncepta nastopanja Gorenja na italijanskem tržišču. Druge Gorenjeve poslovne enote na tujem bolje obvladujejo finančne in blagovne tokove, znatno so se zmanjšale medsebojne terjatve in obveznosti, izrazito pa so znižane prav tako terjatve do tujih kupcev.
Opravljena je reorganizacija delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju.
Osnovni namen je bil decentralizirati in racionalizirati posamezne poslovne podsisteme za zagotavljanje pogojev za samostojnejši razvoj novih programskih smeri ter racionalizacijo postopkov poslovanja z vidika boljšega obvladovanja vseh prvin ustvarjenega dohodka. Pridobitev kadrov za najodgovornejša dela in naloge tako v sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje kot v novo oblikovanih delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju predstavlja pomembno kadrovsko krepitev in kontinuiteto pri izvajanju programa sanacije.
Izboljšuje se kvalifikacijska struktura zaposlenih, čeprav sanacijski cilji v celoti še niso doseženi. Delež delavcev s I. stopnjo strokovnosti se je zmanjšal od
51.5	% na 48,7 %, porastel pa je delež delavcev s V. stopnjo od
16.6	% na 18 % in delavcev s VI. do VIII. stopnjo od 4,3 % na 5 %. Število štipendistov za redni študij je poraslo od 425 na preko 700. Opravljena je bila vrsta internih tečajev, seminarjev in drugih oblik izobraževanja ob delu.
S posebno pozornostjo v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju uresničujejo vrsto ukrepov operativnega in si-
Železarna Ravne—Kovinarstvo Ljubno
Iz težav le z lastnimi močmi
Z vsemi posledicami neurejenih družbeno-ekonomskih odnosov doma in na tujem so se v letošnjem letu srečevali tudi ljubenski Kovinarji, takoj pa velja zapisati, da so jih z lastnimi močmi zelo uspešno premagovali. V prvem trimesečju so bili na meji poslovanja z izgubo, danes pa je stanje bistveno drugačno. V težkem položaju se niso izgovarjali na zunanje vzroke in se izgovarjali na druge, marveč so maja sprejeli vse možne ukrepe, da bi z lastnimi močmi in urejanjem notranjih razmer izboljšali gospodarjenje in dosegli boljše uspehe.
primerjavi z povprečjem v prvem polletju povečali proizvodnjo za 30 odstotkov, za več kot toliko se je povečala vrednost prodanih izdelkov, bistveno so zmanjšali stroške, ponašajo se z veliko pridnostjo na delu in še bi lahko naštevali. To vse je seveda posledica kratkoročnih ukrepov, pripravljajo pa tudi dolgoročne, na podlagi katerih nameravajo v zahtevnejše izdelke preusmeriti dve tretjini proizvodnje, kar bo razumljivo terjalo tudi nova vlaganja.
Torej so nedvomno uspeli, z velikimi obeti pa pričakujejo tudi konec leta. V prvem trimesečju so bili glede na rast dohodka in glede na doseženi dohodek na repu lestvice, konec leta bodo zagotovo med najboljšimi. To pa veliko pomeni, ne glede na to, da kritično ocenjujejo ukrepe zvezne vlade. Menijo namreč, da se uspeh temeljne organizacije ne more meriti glede na dosežke v enem samem trimesečju, pač pa na daljše časovno obdobje.
Sicer pa so za letos načrtovali bistveno spremembo proizvodnega programa, ki so si jo zastavili že v preteklih letih. Dobro namreč vedo, da z enimi in istimi izdelki ne morejo vztrajati več let, saj na tak način ne bi preživeli. Zato je njihova temeljna organizacija nenehno v »prestrukturiranju«. Tudi zadnji sklepi zveze komunistov terjajo naslonitev na lastne sile, kar so ljubenski kovinarji počeli že vsa leta nazaj. Vedno so bili prisiljeni zagotavljati višjo kakovost izdelkov, večjo produktivnost, nenehno so v svoje delo vlagali več znanja.
Njihova proizvodnja je trenut-
Ravnatelj temeljne organizacije Kovinarstvo Mirko Strašek: »S preusmeritvijo proizvodnje na zahtevne končne izdelke si veliko obetamo«
V oktobru že lahko ocenjujejo, da so se odločili prav, saj so v zadnjem trimesečju rezultati bistveno boljši, še boljše pa se obetajo ob koncu leta, kar je najpomembnejše. Seveda jim velikih težav pri uresničevanju sprejetih sklepov tudi ni manjkalo, težko je namreč preko noči razrešiti probleme, ki so se nakopičili v daljšem časovnem obdobju, velja pa to za odnos do stroškov, produktivnosti, za delovno in tehnološko disciplino, pridnost in podobno, kljmb temu pa so bili zares uspešni. Ukrepi so bili usmerjeni v hitrejše uvajanje novih prograimov, v povečanje pro-duktivnostii, zmanjševanje stroškov, v boljši odnos do dela in podobno.
Da so billi uspešni, pričajo tudi številke. Navzlic temu, da je tretje tromeseičje čas poletja in do-, pustov, so iprav v tem obdobju v
Razvijajo ] proizvodnjo namenskih strojev — bagerjev
no na dokaj visoki kakovostni ravni, vendar so to večinoma polizdelki, zato se preusmerjajo v proizvodnjo lastnih končnih izdelkov in se z njimi tudi sami pojavljajo na tržišču. Torej se njihovo prestrukturiranje kaže najprej v proizvodnji lastnih strojev in delov zanje, kar naj bi na koncu pomenilo dve tretjini celotne proizvodnje, drugič pa to pomeni nov in drugačen nastop na tržišču. Njihov razvoj torej teče v dve smeri. Prva je proizvodnja strojev in naprav, kamor sodijo stroji za pripravo paličastega materiala, stroji za razrez kovin in tudi numerično krmiljena po-strojenja. Druga usmeritev izhaja iz njihove sedanje proizvodnje sestavnih delov za bagre. Rafcvi-jajo namreč namenske stroje in bagre, ki jih na našem tržišču ni in jih uvažamo. Računajo, da bodo v sodelovanju s tujim partnerjem dosegli primerno kakovost, večjo proizvodnjo in prodajo, s tem pa tudi bistveno večji dohodek.
(J. P, vos)
stemskega značaja za dosego ciljev kakovosti, opredeljenih v sanacijskem programu (uvrstitev izdelkov v višji kakovostni razred, izboljšanje zanesljivosti in zmanjšanje stroškov v eksploata-ciji izdelkov, izboljšanje kakovosti v proizvodnih procesih itd.). Kazalci spremljanja navedenih parametrov kažejo na pomemben napredek. Slej ko prej pa ostaja problematična kakovost vhodnih sestavin, saj več pomembnih Gorenjevih dobaviteljev ne dosega zahtev svetovnega tržišča, kjer se, kar je posebej pomembno, kriteriji kakovosti vse bolj zaostrujejo.
Upoštevaje doktrino, razvojno politiko in strategijo sestavljene organizacije združenega dela Gorenje so oblikovane programsko razvojne usmeritve in sprejeti srednjeročni načrti delovnih organizacij za obdobje 1986-1990. Uveljavljen je enoten pristop obravnàvanja in usklajevanja naložb v enostavno in razširjeno reprodukcijo na osnovi enotnih kriterijev za usmerjeno in racionalno koriščenje investicijskih sredstev. Sprejet je samoupravni sporazum o združevanju dela akumulacije za skupne razvojne programe sozda Gorenje. Ustanovljen je bančni konzorcij za spremljanje razvojnih programov Gorenja.
Okrepljene aktivnosti Gorenja na razvojnem in investicijskem področju v letu 1985, še posebej pa v letu 1986, predstavljajo prehod iz prve faze sanacije (stabiliziranje dobrih rezultatov tekočega poslovanja in pokrivanja izgub iz preteklosti) v drugo, to je razvojno fazo sanacije delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju.
V	planskih dokumentih za srednjeročno in dolgoročno obdobje si je Gorenje začrtalo svoj razvoj v okviru štirih integralnih strateških sistemov, in sicer:
•	integralnega strateškega sistema »DOM«, ki ga sestavljajo programske celote: gospodinjski aparati, elektronika široke potrošnje in toplotna tehnika;
•	integralnega strateškega sh stema »INTEGRALNI INFORMACIJSKI SISTEMI«, ki ga sestavljata programski celoti: poslovna oprema in komunikacijski sistemi;
•	integralnega strateškega sistema »PROCESNA OPREMA«, ki ga sestavljata programski celoti: tehnološka oprema in sistemi za avtomatizacijo-, ter
•	integralnega strateškega sistema »ZELENI PROGRAM«, ki ga sestavljata programski celoti: kmetijska tehnika in živilska tehnika.
V	okviru tako opredeljenih razvojnih usmeritev imajo vse delovne organizacije Gorenja svojo konkretno vlogo, zlasti pa je poudarjena odprtost Gorenja navzven v povezovanje in delitev dela z združenim delom v Jugoslaviji in sodelovanje z večjimi sorodnimi sistemi v tujini.
Gospodinjski aparati
Prve že v
naložbe teku
Zaradi izrazite izvozne naravnanosti proizvodnega programa gospodinjskih aparatov, ki terja nenehno krepitev konkurenčne sposobnosti na svetovnem trgu, so lani v Gorenju izdelali predinvesticijsko študijo inovacije programa in tehnološkega prestrukturiranja proizvodnje gospodinjskih aparatov. Predinvesticijska študija je ena od Gorenjevih aktivnosti za programsko in tehnološko modernizacijo ter prestrukturiranje industrije kot ene od ključnih nalog našega gospodarstva in družbe nasploh.
S predinvesticijsko študijo so v Gorenju Gospodinjski aparati opredelili inovacijo programa ter tehnološko prestrukturiranje proizvodnje gospodinjskih aparatov. Predinvesticijska študija pa je bila osnova tudi za izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih načrtov razvoja. Sicer pa so bili izdelani tudi prvi investicijski programi, s katerimi so v Gorenju Gospodinjski aparati začeli uresničevati prepotrebne programske in tehnološke posodobitve. Predinvesticijska študija pa je tudi ena od osnov oziroma sestavni del skupnega programa razvoja proizvodnje in izvoza gospodinjskih aparatov jugoslovanskih aparatov za srednjeročno obdobje 1986—1990, izdelanega avgusta letos.
Inovacijo programa in tehnološko prestrukturiranje proizvodnje gospodinjskih aparatov spremljajo aktivnosti takoreč na vseh področjih poslovnega procesa, od trženjsko — programskega, razvojnega in tehnološkega do informatike, izobraževanja, kadrovanja in varstva okolja. Poseben poudarek pa je dan preverjanju možnosti dolgoročnega povezovanja Gorenja doma in na tujem.
Posebne projektne skupine, v katere so vključeni strokovnjaki iz vseh delovnih področij, so zadolžene za izdelavo posameznih investicijskih programov. V programih bodo opredelili konstrukcijo novih oziroma izpopolnitev obstoječih proizvodov v obsegu, potrebnem za določitev in izbor proizvodne opreme. Prav tako bodo z investicijsko tehnično dokumentacijo opredelili značilnosti tehnoloških procesov in potrebne opreme, opredelili pa tudi gradbeno instalacijske in energetske naloge do ravni projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V programih pa bodo podrobno opredeljeni tudi tržni, kadrovski, organizacijski in ekonomsko-finančni vidiki posamezne naložbe. Vsak investicijski program mora torej potrditi pričakovane učinke in utemeljiti upravičenost vlaganj, istočasno pa mora biti kar najboljša osnova za hitro in kvalitetno opravljanje vseh investicijskih aktivnosti za uresničitev zastavljenih ciljev, seveda v celotnem procesu poslovanja.
S programom naložb za leto 1986 je bila, med drugim, predvidena izdelava dokumentacije in
pričetek več naložb iz programa razvojne sanacije Gorenja Gospodinjski aparati, opredeljenih v predinvesticijski študiji. Tako povečujejo in posodabljajo proizvodnjo plastičnih izdelkov v tozdu Hladilnozamrzovalna tehnika, osvajajo pa tudi proizvodnjo nove generacije termostatov v tozdu Kondenzatorji Rogatec. V teku pa so še nekatera druga naložbena dela.
Sicer bo, kot predvidevajo, do konca leta pripravljena investicijska dokumentacija za naložbe v osvajanje proizvodnje nove generacije tako imenovanih »FF« kompresorjev v tozdu Kompresorji Črnomelj, za proizvodnjo enojne in dvojne vgradne pečice ter za posodobitev emajliranja, lakiranja in peskanja v tozdu Štedilniki, za izboljšanje kvalitete lakiranja v tozdu Pralnopomi-valna tehnika ter za modernizacijo žičnih izdelkov v tozdu Galva-na. Te programe naj bi začeli uresničevati že prihodnje leto. V pripravi pa so še drugi projekti, npr. za pralne stroje nove generacije itd.
Izdelava investicijskih programov poteka skorajda skladno s predvidevanji iz predinvesticij-ske študije. Do zamud prihaja v primerih, ko je treba dokončati razvoj proizvoda oziroma opredeliti tržišče in bodoči proizvodni program. Svoje pa prispeva, razumljivo, tudi želja po kar največji kvaliteti izdelanih investicijskih programov.
Trenutno so prizadevanja usmerjena v pospešitev izdelave kvalitetne investicijske dokumentacije kot podlage za sprejemanje investicijskih odločitev oziroma za zagotovitev sredstev, prav tako pa tudi za pričetek izvajanja naložb. Istočasno pa si prizadevajo, da bi se usposobili tako, da bodo pričete naložbe kvalitetno uresničili, v predvidenih rokih, v okviru predvidenih sredstev ter brez motenj v tekoči proizvodnji.
Pospešena programska in tehnološka razvojna preobrazba Gorenja Gospodinjski aparati, predvidena s predinvesticijsko študijo, bo omogočila intenzivnejše vključevanje največjega jugoslovanskega proizvajalca gospodinjskih aparatov v mednarodno delitev dela in znanja, kar je in ostaja temeljna strateška razvojna usmeritev poslovnega sistema Gorenje.
Iskra Feriti Ljubno ob Savinji
Četrtina evropske proizvodnje
Ob nedavnem prazniku občine Mozirje so delavci in delavke enote Iskrine temeljne organizacije Feriti na Ljubnem ob Savinji pridobili novo prostorno in sodobno opremljeno tovarno, kar je za njih in za kraj vsekakor izjemen dosežek. Začetek te enote sega 15 let nazaj, ko je v prostorih zasebne hiše pričelo z delom 15 delavk. Kasneje so kupili prostore Ijuben-skega Gradbenika, si z njimi zagotovili mnogo boljše delovne pogoje in na tem mestu delajo še danes. Podobna enota deluje tudi v Solčavi, skupaj pa trenutno zapo-slujeta 150 delavcev in predvsem delavk. Z novo tovarno so pridobili 2.200 kvadratnih metrov sodobno opremljenih delovnih in ostalih funkcionalnih prostorov, kot so kotlovnica, kompresorska postaja, skladišča, družbena prehrana in podobno.
Predvsem je pomembno, da se tako velik objekt lepo prilagaja okolju in je praktično skoraj neviden. Poleg tega je za kraj in dolino pomembno, da je proizvodnja ekološko povsem čista. Z novo sodobno tehnologijo bodo poslej še bolj konkurenčni na svetovnem tržišču, saj ne smemo pozabiti pomembnega dejstva.
da tovarna na Ljubnem pokriva kar četrtino evropske proizvodnje korektorjev linearnosti za televizorje. Njihovi največji kupci so v Angliji, na Švedskem, v ZR Nemčiji in Avstriji. Poleg programa za široko potrošnjo, kamor sodijo korektorji lienarnosti
in vrstični transformatorji za televizorje, izdelujejo še elemente za profesionalne naprave, telefonske centrale, za vojaške naprave in dušilke. Del te proizvodnje tudi izvažajo, sicer pa jih prodajajo na domačem tržišču. Novo naložbo so načrtovali po-
Nova tovarna je zares prostorna in sodobno opremljena
stopno, saj jo bodo še nadgradili, če bo povpraševanje po teh izdelkih doma in na tujem še naprej tako veliko.
Samoupravno so seveda organizirani v skladu z zakonskim predpisi. Delavski svet temeljne organizacije Feriti ima sedežv Ljubljani, na Ljubnem imajo njegovega podpredsednika, imajo osnovne organizacije zveze komunistov, zveze socialistične mladine in zveze sindikatov. Nove delavke in delavce trenutno še sprejemajo, zahtevnejša delovna mesta pa imajo v tem trenutku že zasedena. Tudi kadrovska sestava je danes mnogo boljša, kot na začetku, čeprav večino zaposlenih seveda predstavljajo kvalificirane in nekvalificirane delavke, ki so v tej enoti našle prepotreb-no zaposlitev in zaslužek. Naj kot zanimivost zapišemo, da za njihovim strojem dela tudi inženirka kmetijstva, ki v vsej Gornji Savinjski dolini ni našla svoji izobrazbi primerne zaposlitve. Seveda za to vrsto proizvodnje največ velja ročna spretnost, pri čemer je čas priučitve za navijal-ne stroje daljši, za ostala ročna dela pa bistveno krajši. t
(J. P., vos)
4. stran * nSS CSS
DNEVI GORENJA
titovo velenje *
16. oktober
Pogled v prihodnost — sreča v Gorenju
Letošnji hišni sejem Gorenja je že 11. po vrsti. Enajstič bodo torej v razstavišču Rdeče dvorane v vseh razstavnem sijaju zablesteli številni izdelki te sestavljene organizacije združenega dela.
Vendar bo pozorno oko lahko med drugimi, letos opazilo še neko novost. Vzporedno s hišnim sejmom se bodo namreč odvijali tudi »Dnevi Gorenja«
V vse hujšem industrijskem oziroma civilizacijkem tempu dela in življenja je nevarnsot, da bi ob razstavljenih proizvodih — tej moderni tehnični paši za oči sodobnega človeka — kar nekako prezrli delavca, ki je v Gorenju s trdim delom te izdelke naredil. Z »Dnevi Gorenja« pa bodo skušali, vsaj na posreden način, doseči neko ravnotežje. Pod njihovim naslovom bodo namreč potekale kulturne in športne prireditve, strokovna srečanja, srečanja družbeno političnih delavcev, razstava, k bo prikazala razvoj Gorenja, ter razstava, ki bo predstavila prizadevanja tega kolektiva za doseganje ustreznega družbenega standarda. Prav o tem pa govori tudi ta članek.
Naši sogovorniki so bili Marjan Salobir, vodja delovne skupine za predstavitev družbenega standarda, Vida Robida — področje izobraževanja, Zlatka Golja — socialno delo, Božena Gorjan — informiranje, Franjo Gjerkeš — stanovanjski standard, Ivan Sotošek — sindikat, Jože Angeli — delavski turizem in Janez Pušnik — kultura.
Gorenje je danes staro 33 let. Med ljudmi velja, da so to najlepša leta, leta moči, delovnega elana in pogumnega pogleda v prihodnost.
»Takšno pa je tudi naše Gorenje.« pravi Marjan Salobir. »To je moč osemnajsttisočlanskega giganta, delovni elan enakega števila Gorenju zvestih src in pogumen pogled v prihodnost, ki temelji na znanju, delu in poštenih medsebojnih odnosih.«
V letih hitrega prodora Gorenja, je bilo potrebno mnogo odrekanj. Rastle so sicer nove tovarne, družbeni standard pa je bil bolj kot ne potisnjen ob rob.
»Nato pa so prišla leta, ko smo tudi v Gorenju za delavca naredili več. Zgradili smo veliko stanovanj, postavili lepo menzo, odmerjali pomemben del sredstev za socialno delo, za izobraževanje, za kulturo, za rekreacijo. .. Z enim stavkom: Gorenje je začelo skrbeti za svojega človeka.«
Ob koncu prejšnjega desetletja pa je nastopila kriza in dotedaj energični koraki, tudi pri napredovanju standarda, so zastali. Kriza je segla v vse pore dela in življenja delavcev v Gorenju.
»Tudi v času sanacije, v času naših najtežjih, a vendar lepih in složnih let, na družbeni standard nismo pozabili. Posebna skrb je bila namenjena izboljševanju pogojev dela. Zgradili smo novo prirezovalnico in tako odpravili mnogo pretežka delovna mesta. Veliko sredstev smo namenili izobraževanju, kulturi, rekreaciji. Na področju stanovanjske izgradnje pa bomo prihodnje leto spet dosegli moto: »100 stanovanj v enem letu«.
Vse to kaže, da smemo upravičeno pričakovati nadaljnji napredek našega družbenega standarda.«
In kaj odkriva pogled v prihodnost?
»V Gorenju smo nekje zapisali: Vsaka prihodnost ima svojo preteklost. Naša preteklost je lepa, uspešna, pa tudi težka. Le z izjemnimi napori smo premagali veliko krizo v kateri smo se znašli. Toda naša odrekanja in slož-nost sta nam prinesla uspeh. Prva faza, to je finančna sanacija Gorenja, je za nami. Življenje pa je takšno: takoj, ko se nekaj posreči, že moraš hoteti naprej. Takšno je tudi Gorenje. Uresničujemo že drugo, to je razvojno fazo sanacije.
Pogumen pogled v prihodnost nam torej odkriva visoke cilje. Velike naloge pa tudi naporno delo. A ta pogled nam odkriva tudi osebno srečo v Gorenju.« je omenil naš prvi sogovornik.
Sindikat v Gorenju
»V delovnih organizacijah Gorenja SOZD je 19 444 članov sindikata in zato je izredno pomembno kako smo organizirani in kakšne metode dela uporabljamo. Z ustrezno organiziranostjo želimo doseči predvsem čim večjo učinkovitost in dobro medsebojno informiranje. Take smo organizirani v 1 18 osnovnih organizacijah zveze sindikata povsod po Jugoslaviji, znotraj osnovnih organizacij pa imamo sindikalne skupine, ki štejejo od 10 do 50 članov, v nekaterih OZD pa tudi preko 100 članov. Skupno imamo 553 sindikalnih skupin,« pravi Ivan Sotošek.
»Dejansko smo na področju informiranja, medsebojnega obveščanja ter možnosti vplivanja na sprejete odločitve že v fazi priprave predlogov, v zadnjem obdobju v Gorenju največ naredili. Takšen način delovanja se prav gotovo kaže v rezultatih, ki jih dosegamo na različnih po-
dročjih. Vsekakor je naša permanentna naloga doseganje planirane proizvodnje in planiranega dohodka. Takšnega dohodka, ki bo omogočal takšne osebne dohodke, s katerimi bo zagotovljena ne samo večja socialna varnost ampak tudi kvalitetnejše življenje delavcev. Za dosego tega cilja je zastavljeno veliko aktivnosti na različnih področjih in to od akcije za zmanjšanje stroškov poslovanja za 10 odstotkov, za zmanjšanje števila bolniških izostankov, dodatnega dela v proizvodnji režijskih delavcev, do pospeševanja aktivnosti na področju tehnološke posodobitve in prestrukturiranja proizvodnih programov, analiziranja izvajanja ciljev opredeljenih z dolgoročnimi razvojnimi in sanacijskimi programi, kakor tudi tekoče obravnavanje rezultatov poslovanja in uresničitev letnih planskih ciljev. Drugi del aktivnosti pa je usmerjen v dograditev družbeno
ekonomskih in samoupravnih odnosov v Gorenju SOZD, tako na nivoju SOZD, kakor tudi pri posameznih članicah. Na tem področju je delovanje izredno dinamično in je potrebno, da je v reševanje vključen vsak delavec, kajti le to zagotavlja pričakovane rezultate. Izredno pomembna je v zadnjem obdobju tudi povečana skrb za človeka. Čeprav so tu narejeni veliki koraki pa še vedno ugotavljamo, da nas drugi problemi preveč obremenjujejo, in da še vedno premalo naredimo zase, za sodelavca, za človeka kot takega. Ni dovolj, da znamo razreševati, in da smo vpeti v razreševanje samo velikih problemov, da dajemo prednosti samo strateškim ciljem, pri tem pa pozabljamo na majhne pro-blemčke, posameznika, človeka, delavca, zato je naša usmeritev in akcijska naravnanost ravno obrnjena, namenjena ravno delavcu in za delavca,« zatrjuje Ivan Sotošek.
Več znanja za preživetje
Ena pomembnejših oblik družbenega standarda, ki je v Gorenju dobita še poseben poudarek v zadnjih desetih letih, je izobraževanje. Izobraževanje v vseh svojih pojavnih oblikah, se je dotaknilo tako ali drugače vsakega delavca tega kolektiva, pa ne le njega, temveč tudi njegovih otrok. Za izobraževalno dejavnost bogato in razvejano, skrbi v
Gorenju izobraževalni center. Delovne skupnosti Splošni posli Gorenja sozd.
»S sanacijskim programom, ki smo ga sprejeli leta 1984, smo si med drugim zadali tudi kadrovsko preobrazbo Gorenja. Ekstenzivno zaposlovanje v preteklosti je vplivalo na neugodno kvalifikacijsko strukturo, ki je med drugim pripomogla, da so bile naše težave v letih 1980—83 še toliko večje,« pravi Vida Robida.
Zato so bistveno izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih njihovo intenzivnejše funkcionalno usposabljanje, štipendiranje, izobraževanje ob delu in iz dela, temeljni cilj kadrovske sanacije in osnova tehnološkega prestrukturiranja.
»Maloštevilna skupina strokovnih in administrativno tehniških delavcev (komaj 9 zaposlenih), v izobraževalnem centru, je sprejela nase veliko odgovornost za uresničitev postavljenih ciljev.
Vendar pa se ukrepi in z njimi povezane aktivnosti že odražajo v zelo intenzivni in tudi agresivni kadrovski politiki, politiki štipendiranja, izobraževanja ob delu in iz dela, predvsem pa v prizadevanjih za boljšo usposobljenost vseh delavcev, še posebej strokovnih in vodilnih.«
Celotna dejavnost izobraževalnega centra je programsko zasnovana v treh vsebinsko zaokroženih celotah. In sicer v izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe (štipendiranje, študij ob delu in iz del), v funkcionalnem usposabljanju in izpolnjevanju (tečaji, seminarji, programi izpopolnjevanja) ter v usposabljanju z delom (uvajalni seminarji, pripravništvo, proizvodno delo, delovna praksa).
Izreden obseg dejavnosti in pestrost oblik zahtevata tudi veliko sredstev. Delavci delovnih organizacij velenjskega dela Gorenja združujejo 2,5 odstotka od osnove bruto osebnih dohodkov za te namene. Od tega je več kot polovica sredstev namenjenih za štipendije, ostali del pa za druge izobraževalne oblike. Trenutno štipendirajo okoli 800 učencev in študentov vseh usmeritev, smeri in stopenj. Približno 35 odstotkov štipendistov je na višjih in visokih šolah, 45 odstotkov na peti in 20 odstotkov na četrti stopnji zahtevnosti. Štipendisti prihajajo kar iz 26. občin Slovenije in drugih republik. Največ (več kot polovica) pa jih je iz velenjske občine.
»Mnogi med njimi so otroci naših delavcev. Družinska tradicija navezanosti na Gorenje, se
potrjuje tudi skozi štipendiranje,« pravi Vida Robida in nadaljuje:
»Vsakoletni razpisi izobraževanja ob delu in iz dela omogočajo vsakemu delavcu pot do znanja, poklica, do izpolnitve svojih osebnih želja in interesov, do preizkušanja svojih sposobnosti. Kar 550 delavcev (vsak 19. delavec) se izobražuje ob delu in iz dela s pomočjo delovnih organizacij velenjskega dela Gorenja. Plačilo stroškov šolanja, prevoza v šolo, študijski dopust, enoiz-mensko delo, je le nekaj ugodnosti, ki jih ima delavec, ko se odloči za izobraževanje. Vedno večja vrednost in cena znanja, predvsem pa zahteve delovnih nalog, vplivajo na vse večji interes za izobraževanje. So še določene težave, ki morda prenekate-rega delavca odvrnejo od misli po izpopolnjevanju, vendar se trudimo, da bi bilo tega čim manj.«
Funkcionalne oblike usposabljanja in izpopolnjevanja so glede na velikost delovnih organizacij izredno dobro obiskane. V internih oblikah, ki jih organizirajo v delovnih organizacijah Gorenja, na osnovi lastnih programov in z lastnimi strokovnjaki, se letno izpopolnjuje preko 5000 delavcev. Od varstva pri delu, kontrole kakovosti, izpolnjevanja serviserjev, do računalniškega opismenjevanja, izpopolnjevanja na višji stopnji, družbenopolitičnega izobraževanja in še nekaterih oblik, imajo delavci na voljo v svojem delovnem okolju.
Vsako leto je več tudi tistih, ki iščejo usluge fakultetnih in znanstvenih institucij, z željo, da ne
zaostanejo preveč in prehitro, za tehniško-tehnološkim razvojem razvitega sveta. Preko tisoč strokovnjakov se je tako v lanskem letu udeležilo različnih izobraževalnih oblik od informativnih do znanstvenih, od individualnih do skupinskih. Pretok znanja in njegova uporaba, je pač edina alternativa preživetja.
»Fluktuacija, ki je kljub ugodnejšim razmeram v delovnih organizacijah velenjskega dela Gorenja še vedno prisotna, zahteva tudi relativno visoko stopnjo zaposlovanja. Zaradi vse manjše ponudbe ustrezno usposobljenih delavcev, so potrebe po uvajanju novo sprejetih delavcev izredno velike. To narekuje večjo skrb za kakovost uvajalnih programov, če se hočemo izogniti manjši produktivnosti in zastojem v proizvodnji.
Pripravništvo kot posebna, uzakonjena oblika usposabljanja z delom, je v Gorenju doseglo poln razmah. Približno 180 do 200 pripravnikov vsako leto prične ali konča pripravniški staž in opravi strokovni izpit. Kopica strokovnjakov je vključenih v delo s pripravniki in sicer mentorji, člani komisije, organizatorji itd., katerih naloga ni samo strokovno usposabljanje oziroma uvajanje v delo, ampak tudi vzgoja in oblikovanje mladega človeka.
V našem izobraževalnem centru pa se srečujemo tudi z učenci in študenti, bodočimi strokovnjaki, ki skušajo skozi pripravniško delo in delovno prakso, povezati znanje s praktičnim delom. Preko 800 mladih se vsako leto zvrsti na različnih delih in nalogah
v delovnih organizacijah velenjskega dela Gorenja. Za uspešnost njihovega praktičnega dela skrbi cela vrsta mentorjev, organizatorjev, inštruktorjev. Prepričani smo, da njihovo delo ni zaman. Povezanost s šolo, z delovnim okoljem, je nujnost današnjega trenutka.
To bi bila kratka predstavitev naše vzgojno izobraževalne dejavnosti kot ene izmed oblik družbenega standarda. Da, tudi možnost izobraževanja in štipendiranja, je družbeni standard, je dokaz velike skrbi za delavca — človeka, ki je bila v burnem in hitrem razvoju Gorenja dolgo drugotnega pomena. Vedno večje zanimanje delavcev za izobraževanje in mladih za štipendiranje pa potrjuje, da smo na pravi poti in lahko z zaupanjem gledamo v prihodnost,« je zaključila svoje misli Vida Robida.
Skrb za
stanovanjsko
gradnjo
Gorenje se že vsa leta trudi, da bi kar najuspešneje razreševalo tudi stanovanjske probleme svojih delavcev. Pri tem pa se srečujejo z velikimi problemi, saj je tistih, ki pričakujejo razrešitev svoje stanovanjske stiske mnogo več, kot pa na novo pridobljenih stanovanj, ali razpoložljivih sredstev za stanovanjska posojila. V želji, da bi to problematiko lahko reševali bolj celovito in sklad-neje s cilji, ki so si jih v Gorenju zastavili, so letos sprejeli nove samoupravne akte, ki urejajo ta vprašanja. Pri njihovi izdelavi pa je sodeloval zelo širok krog ljudi.
»Precejšnja ovira je sedaj pri razreševanju stanovanjskih problemov, prostorska omejitev, ki je v občini Velenje vedno bolj prisotna. Zaplete povzročajo tudi cenovna politika, predolgo-trajna dogovarjanja, pa premajhen vpliv združenega dela oziroma vseh zainteresiranih pri planiranju družbeno-usmerjene stanovanjske gradnje. Tudi tu je doslej še premalo zaživel samoupravni delegatski sistem podkrepljen s strokovnim znanjem,« meni Franjo Gjerkeš.
Sicer pa je Gorenje lastnik 1200 stanovanj v občini Velenje, ki so jih kupili v zadnjih petnajstih letih. Imajo še 120 stanovanj v drugih krajih Jugoslavije, kjer so servisni in prodajni centri. Ostale članice Gorenja pa: Gorenje Muta 100 stanovanj, Gorenje Fekro 60, Gorenje Varstroj 90, Gorenje Tiki 20, Gorenje Elrad 90, Gorenje Metalplast 41, in Gorenje Bira 5 stanovanj.
Zavedajo se, da s tem številom nikakor ne zadovoljujejo velikega dela potreb delavcev in da bodo morali v prihodnje narediti še precej, da-bodo zmanjšali odstotek nerešenih stanovanjskih problemov.
»Stanovanjska vprašanja naših delavcev rešujemo tudi preko stanovanjske zadruge Gorenje in z dodeljevanjem stanovanjskih posojil za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. S posojili vsako leto pomagamo pri gradnji približno dvestotim delavcem Gorenja, stanovanjska zadruga Gorenje pa šteje sedaj že skoraj 250 članov,« pravi Franjo Gjerkeš.
Kako
pomagati?
Cilj dela socialnih delavcev je obdržati, pa tudi izboljšati življenjski standard vseh zaposlenih, izboljšati njihove življenjske razmere, preprečiti asocialne pojave ter tako prispevati tudi k boljšim poslovnim rezultatom Gorenja.
»Področja našega dela so socialna patologija s poudarkom na alkoholizmu, zdravstveno varstvo, medicinska rehabilitacija, invalidska problematika, otroško varstvo itd.
Ob Dnevih Gorenja pa predstavljamo le nekatera področja, ki so neposredno vezana za družbeni sandard,« meni Zlatka Golja in nadaljuje:
»Eno teh področij je zdravstveno varstvo ter problematika delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo. V preteklosti smo se
posvečali predvsem kurativnemu zdravstvenemu varstvu, v zadnjih letih pa vse več pozornosti posvečamo tudi preventivi. Delavcem skušamo zagotoviti varno delovno okolje, delovne in življenjske razmere.
V	Zdravstvenem centru delujejo štiri obratne ambulante za delavce Gorenja. Zdravniki spoznavajo delovno okolje delavcev ter obremenitve na različnih delih ter tako lažje presojajo delavčevo bolezensko stanje ali dela-zmožnost in tudi primerneje ukrepajo.
Upamo, da bo v prihodnosti znotraj tovarniških zidov zaživela tudi naša ambulanta prve pomoči.«
Kljub dobremu zdravstvenemu varstvu v Gorenju opažajo, da število invalidov narašča. Narašča namreč starost kolektiva, s tem pa tudi število tistih delavcev, ki imajo zmanjšane delovne sposobnosti. V Gorenju imajo 414 invalidov ter 350 delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo. Vsi so razporejeni na lažja dela, skladno z oceno invalidske komisije, oziroma z izvidi zdravniškega konzilija.
Ker pa je število lažjih delovnih mest omejeno, bodo ta problem rešili še z adaptacijami delovnih mest, humanizacijo, oziroma odpravo težkih pogojev dela.
Zgradili pa bodo tudi delavnico s prilagojenim programom.
»Pomembno vlogo pri preprečevanju invalidnosti in rehabilitaciji invalidov ima Aktiv invalidov Gorenja, ki ravno sedaj slavi peto obletnico delovanja.
Socialni delavci se zavedamo tudi vse večjega razkoraka med rastjo življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, zato vedno večjo pozornost posvečamo socialnim pomočem kot so: pomoč svojcem umrlega delavca, denarna pomoč v primeru daljše bolezni ali ob smrti v ožji družini, enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah, požarih in podobno.
Tudi za prehrano je dobro poskrbljeno. V TOZD Gostinska enota vsak dan pripravijo 7000 malic, kar pomeni, da topli obrok uživa 80 % delavcev. Januarja 1981 pa smo prvi v Sloveniji uvedli dietno linijo, kjer pripravljajo topli obrok, takoimenova-no »varovalno dieto«.
Pomagati ljudem, prizadevati si za njihov boljši jutri in dobro počutje v Gorenju, bo tudi v pri-hodnjosti naše osnovno vodilo.«
Obveščanje za odločanje j
»V Gorenju poleg ustnih oblik I obveščanja kot so sestanki sindikalnih in samoupravnih skupin, zbori delavcev in podobno, uresničujemo tudi pisne oblike obveščanja, med katerimi imajo I svoje posebno mesto glasila delovnih organizacij in naš časopis Gorenje,« pravi Božena Gorjan.
V	glasilih delovnih organizacij j objavljajo vesti o gospodarjenju, ; samoupravnem, družbenopoliti-čnem in interesnem delovanju | delavcev. V njih so sproti obja- [ vljena gradiva in dogajanja v de- t lovnih oziroma temeljnih organi- I zacijah.
Časopis Gorenje, ki izhaja v slovenskem in srbohrvaškem jeziku, pa je list delavcev sestavljene organizacije in naj bi postal osnovni spodbujevalec in povezovalec interesov delavcev in [ krepitve njihove pripadnosti Go- L renju.
V	večini delovnih organizacij I že vrsto let izdajajo glasila, ki pa I jih skušajo dopolnjevati z vedno novimi in sodobnejšimi oblikami I obveščanja.
Najbolj dolgo izhaja glasilo Gorenje Elrad, saj so njegovo prvo številko izdali že 1950. leta in sicer na sedmih ciklostiranih straneh. Danes je to glasile« tiskano, pridružile pa so se mu tudi Informacije, ki so nasledile Eks-pres Elrad in služijo sprotnejše-mu obveščanju.
Prva številka glasila Gorenje Muta Izpod ponve in kladiva je izšla 1. marca 1961. leta. V prvih desetih letih je izšlo to glasilo nekajkrat letno, kasneje vsak mesec. Danes ga dopolnjujejo tudi Obvestila, s katerimi hitreje in I sprotneje obveščajo delavce o I vseh dogajanjih v delovni orga- I nizaciji.	,
V	Gorenju Varstroj že deveto I leto izhaja mesečnik Varlist, na I
Od leve proti desni Božena Gorjan, Marjan Salobir, Vida Robida, Jože Angeli, Zlatka Golja, Ivan Sotošek, Janez Pušnik in Franjo Gjerkeš.
16. oktober
* titovo velenje
DNEVI GORENJA
nas cas ★stranö
Pogled v prihodnost sreča v Gorenju
Ob koncu brigadirske sezone
oglasnih deskah pa objavljajo Dnevne Novice.
Z organiziranim obvečanjem so v Gorenju Tiki pričeli pred osmimi leti, ko so izšle prve občasne Informacije. Tri leta kasneje pa so že izdali tudi svoje glasilo S Tiki.
Vezi, glasilo delavcev Gorenja Glin, izhajajo od leta 1975, sprva občasno, sedaj pa tedensko izdajajo tudi Informator.
»Za zagotavljanje obveščenosti delavcev v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju že dvajseto leto skrbi Informator, ki ga izdajamo tedensko.
V Gorenju Gecro poleg Ko-vinka izdajajo Novice in Obvestila. V Gorenju Metalplast imajo na oglasnih deskah Novice, svoj Informator pa že od vsega začetka izdajajo tudi v novi delovni organizaciji Gorenje Bira v Bihaču.
Že teh nekaj skopih podatkov o obveščanju v naših delovnih organizacijah priča, da mu skušamo dati čim večjo veljavo. Nenehno iskanje novih, privlačnejših oblik, predvsem pa takih, ki bodo zagotavljale sprotnejše oveščanje, to le še potrjuje.«
Kulturo do
delovnega
mesta
Kulturna dejavnost ima v Gorenju bogato tradicijo, ki se še bolj kot skozi najrazličnejše oblike kulturnega ustvarjanja delavcev kaže v izdelkih, ki jih Gorenje proizvaja in v želji, da bi bili ti izdelki tudi nosilci kulturnega sporočila in ne zgolj uporabne vrednosti.
Temeljni pogoj za kultiviran izdelek pa je prav gotovo kultu-viran in kulturen proizvajalec tega izdelka. To velja seveda tudi obratno. Zato je kultura, kulturen način življenja, boj za pogoje, ki kulturo omogočajo, tudi vtkan v proces razvoja poslovnega sistema Gorenje.
Nosilec dejavnosti, ki naj te pogoje ustvarijo, torej omogočijo zadovoljevanje kulturnih potreb, je od vsega začetka sindikalna organizacija. V okviru sindikalnih organizacij pa so najbolj poklicani za spodbujanje in organizacijo kulturne dejavnosti organizatorji kulture. Ti so tudi glavni vzvodi, ki premikajo v Gorenju to področje človekove dejavnosti mieni Janez Pušnik.
»Glaisbena, likovna, literarna, filmskai, fotografska, gledališka dejavnost ter organiziranje najrazličnejših kulturnih prireditev in sodelowanje s kulturnimi institucijami, razširjanje bralne kulture med deelavci, sodelovanje z drugimi oirganizacijami združenega dela terr šolami so osnovne stalnice kultturnega delovanja delavcev Goirenja.
Vzpoiredno s tem pa potekajo seveda še druge dejavnosti, ki te stalnicee omogočajo: animiranje, obveščaanje o kulturnih dogodkih, sofinanciranje vstopnin za kulturme prireditve, opremljanje prostorrov za kulturno dejavnost in opreemljanje dejavnosti s sodobno 1 tehniko in literaturo.
Za to vse strokovno skrbi Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost, ki je neposredna vez med organizatorji kulture, porabniki kulturnih dobrin in izvajalci.
Temeljna usmeritev kulturne dejavnosti v Gorenju je: vzpodbuditi delavca Gorenja, da bo čim prej in čim laže prehodil pot od »porabnika« kulturnih dobrin do aktivnega »proizvajalca« svoje lastne kulture.
Zato v Gorenju poleg že ustaljenih dejavnosti razvijamo tudi nove, ki se jim pravi kultura dela in delovnega okolja in varovanje lastne kulturne dediščine.
Danes je situacija s kulturo v Gorenju taka, da lahko mirne duše govorimo o množičnosti pri sprejemanju kulturnih dobrin in informacij o kulturi ter o premajhnem deležu delavcev, ki se z eno od kulturnih zvrsti aktivno ukvarjajo,« zatrjuje Janez Pušnik.
»Splošna situacija danes kulturi in njenemu razvoju ni najbolj naklonjena, vendar smo si v
ne. O tem ne bi polemiziral,« govori Jože Angeli.
»Diagnoza je jasna! Lastnih zmogljivosti nimamo, zato je nujno potrebno, da pristopimo k temu reševanju organizirano — celotno Gorenje.
Ob spoznanju, da je organiziran oddih delavca še kako pomemben, smo pred štirimi leti pričeli s profesionalnim pristopom k reševanju tega problema.
Povezali smo se s turističnimi agencijami, delovnimi organizacijami, občinskim sindikalnim svetom, skratka z vsemi tistimi, ki so nam lahko ponudili kakršnokoli obliko letovanja — tako zimskega, kot letnega.«
Na osnovi tega lahko delavcem ponudijo zelo širok program letovanj, od Umaga do Ulcinja v različnih objektih.
Tak način letovanj je pri delavcih naletel na velik odziv. To lahko ilustrira podatek, da je bilo leta 1983 - 123 nočitev, danes pa jih je 18.200.
»Ko smo celovito analizirali delavski turizem vsa ta leta, smo ugotovili, da je takšen vzpon le-
■It 1			te is©® 1
			
i			
4	~ v 1		§§ ■t H alKS : ■
		2§o	B|P : IV I
		SrJ^	s — ; J;
			"^V. «
			JJK* ^
Skrb za socialno varnost pomemben element sreče na delovnem mestu
Gorenju skozi njegovo zgodovino ustvarili dovolj trdne temelje, da lahko bolj optimistično razmišljamo in smeleje delujemo v smeri prestrukturiranja človekove, delavčeve zavesti, da bo črpal iz lastnih kulturnih potencialov.«
Tudi delavski
turizem v i
razvoju!
»Zakaj nismo priskrbeli v preteklosti boljše pogoje za normalen razvoj delavskega turizma v Gorenju, bi sedaj težko ocenjevali. Po vsej verjetnosti so obstajali objektivni razlogi, ali pa tudi
KS Pesje
Bila) je živahno
V krajajevni skupnosti Franc Lesko-šek—Luluka, Pesje je bilo ob koncu tedna naiadvse živahno. Prejšnji petek so v dvcrorani doma krajevne skupnosti odprlrli razstavo ročnih del upokojencev. C Čeprav je bila odprta le v soboto in i nedeljo, si jo je z zanimanje ogledalolo veliko krajanov. Upokojenci pa so p pokazali, kako domiselni in ustvarjalalni so lahko ljudje tudi v jeseni življerenja.
Osnovjvna organizacija Rdečega kri-, ža, vodi ji jo Milka Tamše, je pripravila v sobototo že tradicionalno srečanje
starejših krajanov. Srečanje, uotimli so se ga tudi tisti upokojenci, ki bivajo v velenjskem domu za varstvo odraslih, je bilo tako kot vsa dosedanja prisrčno. Kulturni program ob tej priložnosti so pripravili udeležencem mladi tamburaši.
Tamburaški orkester Svoboda iz Pesja (starejši) pa je v petek popoldne zabaval oskrbovance doma za varstvo odraslih Titovem Velenju. Kolektiv in varovanci so tako na skromen način skupaj proslavili 10-letnico delovanja tega doma.	-th-
Šmartrtno ob Paki
Odmrli knjižnico
V k'kulturnem domu v Šmaitnem ob Paki so pretekli petek s krajšo slovesncnostjo predali svojemu namenu nove prostore knjižnice. Čeprav je je to bolj »mini« knjižnica, se na njenih policah »drenja« več kot 350000 knjig. Odprta bo ob četrtkih od 13. do 16. ure. Če pa bo vanjo prihihajalo več pridnih bralcev, se bodo njena vrata odprla še širše.
tovanj nastal predvsem zaradi naslednjih razlogov: hitra pridobitev vseh potrebnih dokumentov, zagotovljena cena aranžmajev, osem mesečno obročno odplačevanje, različni kraji letovanj in objektov, cenejši aranžmaji kot v programu agencij.
Pomemben podatek za nas vse pa je to, da se organiziranega letovanja iz leta v leto bolj poslužujejo delavci z nižjo izobrazbo, oz. delavci iz proizvodnje.
Če pa želimo delavcem omogočiti še boljši in cenejši oddih, je nujno potrebno, da si pridobimo lastni prostor ob morju. Poudariti moramo, da je v tem trenutku »atmosfera« ugodna in prepričan sem, da bomo tudi ta problem rešili skupno, v popolno zadovoljstvo vseh delavcev našega Gorenja,« je zaključil naš razgovor o uspehih in problemih, ki jih dosegajo in s katerim se otepajo, na področju družbenega standarda v Gorenju, Jože Angeli.
Kljub vsem zapetljajem uspešno
Tanja Škarja
V praznovanje občinskega praznika so se letos že tretjič zapored vključili tudi brigadirji velenjske občine. Okrog 60 se jih je zbralo na zaključku letošnje brigadirske sezone pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki.
Sobotno dopoldne in del popoldneva je bilo za udeležence brigade delovno. Urejali so namreč okolico športnih objektov. Po poltretji uri so se nato zabavali na raznih družabnih igrah, najprijetneje pa je bilo zvečer ob tabornem ognju.
Na straneh našega tednika smo že pisali o uspešni brigadirski sezoni naših mladincev in mladink. Letos so ti sodelovali na dveh zveznih in petih lokalnih delovnih akcijah. Na nedavnem sestanku z vsemi brigadirji, ki ga je pripravil center za mladinsko prostovoljno delo pri občinski konferenci ZSMS Velenje, so kritično ocenili razmere na tem področju, tudi o svojih napakah, o vsebini in namenu delovnih akcij nasploh. Med drugim so sprejeli usmeritve za prihodnje.
Zakaj se je mladinsko prostovoljno delo znašlo v krizi? Zakaj zanj takšno nezanimanje med mladimi? Kakšne bi morale biti akcije, saj mladi menijo, da sta kramp in lopata že preživeli obliki te dejavnosti? To so vprašanja, na katere smo iskali odgovore med nekaterimi udeleženci zaključka letošnje brigadirske sezone v Šmartnem ob Paki.
Slavko Sekulič
Tanja Škarja se je lani prvič vključila med brigadirje: »Gnala me je radovednost, želja po širjenju bratstva in enotnosti, srečanje z vrstniki, novi prijatelji,. . . Ne morem reči, da so se moja pričakovanja uresničila. Ne smem hvaliti, pa tudi grajati ne.
Odvisno pač od vsakega posameznika, kako se znajde v novem okolju. Jaz sem se dobro, zato se bom brigadirskih akcij udeležila tudi v prihodnje. Zakaj med mladimi ni pravega zanimanja? Levji delež imajo pri tem nerazumevanje okolja, morda slabe izkušnje,...«
Ze od leta 1976 dalje se Slavko Sekulič udeležuje brigadirskih akcij. Za njim so lepi spomini na brigado jadranska magistrala, Bar, Titovo Užice, Šamac—Sarajevo, Kras 82,. .. Bera — devet značk udarnika, od tega je tri podaril, več pohval, priznanj, žuljev pa tako že dolgo ni več. Na delovnem mestu, kjer je zaposlen — Rudnik lignita Velenje, tozd Jamska mehanizacija — nima težav. »Vendar povsod ni tako. Mnogo je takšnih, ki ne poznajo pomena, vsebine mladinskega prostovoljnega dela. Slabo o akcijah govorijo predvsem tisti, ki na njih še niso sodelovali in vedo največ iz pripovedovanja drugih. Če je akcija uspela ali ne, je odvisno od vrste stvari; od organizacije, starostne strukture brigadirjev, upoštevanja norm. Sicer pa ima o krampih in lopatah vsak svoje mnenje. Velika napa-
Husein Pezič
ka občinskih konferenc ZSMS je ta, da pošljejo na akcijo dogovorjeno število brigadirjev. Premalo pozornosti pa pri izbiri namenjajo drugim mnogo pomembnejšim zadevam. Prav nič ne bo narobe, če povem, da so akcije izgubile pomen, ki so ga imele v tistih zlatih letih 1970, 75. Sodeloval sem na dobrih in slabih akcijah. Prav zaradi prvih, bom še »vztrajal«. Rad bi se udeležil še kakšne zvezne in mednarodne akcije.«
»Zame je bilo v petih letih, odkar sem spoznal brigadirsko življenje, najtežje na akciji Šamac—Sarajevo. Delali smo v kar treh izmenah,« nam je povedal Husein Pezič. Zakaj kriza mladinskega prostovoljnega dela?«
Zaradi raznih dezinformacij, slabo organiziranih in pripravljenih akcij, nenazadnje pa se splošne težave odražajo tudi pri tej dejavnosti. Stik med mladinci in osnovno organizacijo ZSMS postaja vse bolj formalen. Res je delo najpomembnejše, poleg tega pa so pomembne tudi prostovoljne dejavnosti. Tu bo treba v prihodnje več narediti. Mene je med brigadirje vleklo pestro življenje, srečanje z vrstniki, novi prijatelji,... Vsem zgodam in nezgodam navkjub bom rad sodeloval na brigadirskih akcijah tudi v prihodnje oziroma dokler bo dovolj razumevanja za to dejavnost v okolju, kjer delam.«
t. p.
Šestdeset brigadirjev je urejalo okolico športnih objektov v Šmartnem ob Paki
Turistično društvo Šoštanj
Vrsta zanimivih prireditev
Z vsemi svojimi čari in slikovitostjo je jesen turistična prizadevanja »potisnila« nekoliko v ozadje. Od dopustniških dni so ostali bolj ali manj samo še skomini. Za pridne turistične delavce pa tudi v tem času ni počitka.
Ze kar lep čas je od tega, ko smo tu in tam zapisali kakšno turistično vest. V času pa so .se ponovno »zganili« člani turističnega društva Šoštanj. V soboto, 18. oktobra, bodo namreč v sodelovanju s Kajuhovim domom pripravili nadvse zanimiv, predvsem pa pester popoldan in večer — kostanjev piknik oziroma
družabni večer smeha in humorja. Koliko in kakšne dobrote lahko pripravimo iz kostanja bodo delavci Kajuhovega doma obiskovalcem predstavili že popoldan. Na voljo bo vse od pečenega, kuhanega kostanja, raznih koktejlov iz tega sadeža, sladic, skratka na svoj račun bodo prišli še tako zahtevni sladokusci. Organizatorji poleg jedače in pijače, ki sodi poleg, obljubljajo veliko smeha in zabave, saj so na to prireditev povabili tudi Vinka Ši-meka. »To ni seveda edina akcija. Do konca leta bomo pripravili še kakšno zabavno, kulturno prireditev, čaka pa nas še letna
konferenca. Člani šoštanjskega turističnega društva smo seveda zelo veseli, da so se v naša prizadevanja vključili tudi krajani.
Turistični teden je prav po njihovi zaslugi uspel. Na upravnem odboru smo se dogovorili, da bomo v prihodnje pripravljali zanje le takšne prireditve, ki si jih želijo. Dosedanje izkušnje nam bodo pri tem glavno vodilo. Ne morem pa pohvaliti delo znotraj društva. Ni nam uspelo namreč pridobiti v naše vrste mladih članov,« pravi predsednica turističnega društva Šoštanj Milojka Plamberger.
Prednostna naloga tovrstnih društev gotovo ni in ne more biti le organizacija raznih prireditev.
Tega se šoštanjski turistični delavci zavedajo. Želijo si namreč že lep čas predstaviti Šoštanj po dolgem in po čez. Zaenkrat jim je to uspelo na razglednicah, izdali so značke, svoj kraj pa bi radi predstavili še na prospektu.
Kaj pa urejenost okolja, oken, balkonov ... Po mnenju naše sogovornice tudi te hotenja počasi, a vztrajno uresničujejo s pomočjo krajevne skupnosti, tamkajšnjih delovnih organizacij in obrtnikov.
6. stran * HSS C3S
Predsednik skupščine občine Velenje magister Drago Šulek
»Zmagovali bodo lahko samo najbolj pošteni in najbolj predani«
Živimo v občini, katere središče Titovo Velenje je bilo in je dokaz nadvse hitrega in nadvse uspešnega povojnega razvoja v socialistični Jugoslaviji. Tega ni in ne bo mogoče zanikati.
V povojnem razvoju je do leta 1980 Titovo Velenje doživelo samo en resnejši zastoj, ko je v drugi polovici šestdesetih let zajela ves svet in tudi naš rudnik velika premogovna kriza. Toda, ta zastoj je bil samo predah pred novim razvojnim zamahom. V nekaj letih je ob rudarstvu zrasla močna kovinska in elektropredelovalna industrija. Gorenje, nosilec te industrije, je hitro osvojilo vrhunske tehnologije in se povzpelo v vrh jugoslovanskih proizvajalcev bele tehnike in elektronike. Tudi rudnik in termoelektrarna sta zaradi naftne krize doživela svoj ponovni polni razcvet. Žal, ta drugi razmah Tigovega Velenja ni bil zgrajen na zdravih temeljih. Omogočili so ga tisoči delavcev, ki so prišli, v glavnem nekvalificirani, iz vseh koncev Jugoslavije. Po letih izjemne rasti se je v začetku osemdesetih let pokazalo, da gospodarstvo ne ustvarja toliko, da bi lahko skrbelo za svoj nadaljnji razvoj in seveda tudi ne toliko, kolikor rastoče prebivalstvo potrebuje in je doslej v glavnem tudi dobivalo za svoj osebni in družbeni standard. Zato kriza, ki jo preživljamo danes, zanesljivo ni samo kratek predah za nov, tretji razvojni zamah Titovega Velenja. Ne, sedanja kriza je obdobje streznitve, tipanja in iskanja poti naprej. In ta pot, tudi zaradi krize celotne jugoslovanske družbe, prav gotovo ne bo več tako gladko kot doslej vodila naprej, v boljše pogoje dela in življenja. Celo rudnik in elektrarna, ki imata jasno začrtane programske usmeritve in proizvodne načrte za preostala desetletja svojega obstoja, kljub svojemu relativno visoko cenjenemu delu, ne moreta resno računati, da bi bila lahko dovolj vitalna generatorja novega razvoja. Zadovoljni bomo lahko, če bosta uspevala sproti sanirati vse ekološke in socialne posledice, ki jih puščata v svojem okolju. Tudi v ostalem gospodarstvu smo dosegli komaj kaj več, kot zametke prestrukturiranja. Toda nekaj je postalo vsem jasno! Da na ne kvalificirani delovni sili, zlasti pa na nadaljnjem priseljevanju take delovne sile, ne moremo graditi novene poti naprej. Ko to trdim, se v polni meri zavedam, da današnji svet, kot vidimo in občutimo, ne dopušča nikakršne statične samovšečnosti, samozadostnosti in zapiranja za tovarniške, občinske ali kakšne, druge plotove. Vse bolj se ta svet cepi na tiste, ki napredujejo in tiste, ki zaostajajo. Prepad med enimi in drugimi je vse globji in vse težje premostljiv. In pri tem se moramo zavedati, da tega ni kriva samo politika današnjega sveta, sebična politika velikih in močnih. Najpomembnejše je vendar slej ko prej odvisno od volje, ustvarjalne sposobnosti in ambicij slehernega
naroda, sleherne komune, slehernega kolektiva posebej. Zato je nevarno videti odločilne razloge svojega zaostajanja le zunaj sebe. Celo
stopnja pomoči, ki jo v današnjem modernem svetu potrebujemo, drug od drugega terjamo in pričakujemo, je odvisna predvsem od naše sposobnosti, da pomoč sploh dobimo, je odvisna predvsem od naše sposobnosti, da pomoč sploh dobimo, še zlasti pa od tega ali jo znamo plodno uporabiti. Pri tem nas ne sme zavesti skušnjava, da bi poskušali vrtoglavo napredujoči svet dohajati samo na enem področju, na primer samo v gospodarstvu, ali celo samo v določeni tehnologiji, v teoretični znanosti ali v razvoju družbenega standarda. Ne! Napredek je iz dneva v dan možen samo, če je celovit in skladen, v življenjskem prepletu vsega, kar nas opredeljuje kot demokratično, socialistično družbo, kot ustvarjalne kolektive in posameznike v čisto konkretnem prostoru in času — torej danes in tukaj.
Tovarišice in tovariši!
Prijetno, a hkrati nadvse odgovorna naloga je spregovoriti zbranim delegatom, pr-voborcem, družbeno političnim delavcem in gostom v počastitev dneva, ki si ga je občina Velenje izbrala za svoj praznik. Naloga je še posebej odgovorna zato, ker so med nami danes tudi še živeči člani tiste desetine, ki se je pred petinštiridesetimi leti, v noči od 7. na 8. oktober lo-
Vesel sem, da vas lahko pozdravim v imenu delegacij pobratenih občin Pucareva, Splita in Vrnjačke Banje in vam čestitam za praznik.
Prvič sem v vašem mestu, dobro poznam, podobno kot prebivalci Vrnjačke Banje nasploh, vaš povojni razvoj.
Ta nas vse navdušuje in srečni smo, da smo pobrateni.
Upamo, da boste tudi vi veseli, če vas v marsičemu posnemamo, od srca pa vam želimo, da razvoj z istim tempom nadaljujete.
tila neverjetnega podviga. Čeprav samo za dve kratki uri, so sebi in someščanom simbolično izborili najdragocenejše, kar človek ima svo-
bodo. Šele iz primerne časovne razdalje, ko nek dogodek že postane del zgodovine, lahko dovolj objektivno ocenimo njegovo pravo vfednost in pomen. Za napad na Šoštanj, ki je morebiti takrat, v okupirani deželi, deloval kot avantura nerazsodnih zanesenjakov, lahko danes z gotovostjo trdimo, da je bil zgodovinsko dejanje, dejanje izjemne vizije in izjemnega poguma. Na zato, ker je bil Šoštanj dve uri svoboden, temveč zato, ker je zanetil iskrico upanja in zasejal kal upora med ustrahovanim prebivalstvom.
Ne morem si kaj, da ne bi v današnjih kriznih razmerah tudi sam zbral dovolj poguma za nekoliko drzno primerjavo, katere izhodišče je teza, da smo v sicer svobodni Jugoslaviji vendar na nek način resno okupirani. Zavojevalci, ki jih imam v mislih, niso prišli z orožjem in niso prišli kot sovražniki. Sami smo jih zaprosili za pomoč, za kredite, za tehnologijo, za znanje. Pomoč, ki smo jo dobili, nas je uspavala, nam omogočala hiter razvoj, ki ga nismo zaslužili s svojim delom in znanjem. In tako danes živimo v deželi, ki se ponaša z najvišjo stopnjo demokracije, ki je teoretično najbolj pogumno in najdlje zakorakala po poti socializma, pa vendar nismo svobodni. Namesto, da bi bili svetu
Miomir Jankovič
enakopravni znanstveni, proizvodni in trgovski partnerji, nas naša ekonomska nemoč in odvisnost od kreditodajal-cev potiska v vse bolj podrejen položaj. In prav kakor v pretekli vojni, se tisti, ki so se zavedli teže in nevarnosti te sodobne oblike tehnološke in ekonomske okupacije, ne bodo prisiljeni boriti samo proti tujim zavojevalcem. V lastnih vrstah je vse polno notranjih sovražnikov, tudi takih, ki se tega sploh ne zavedajo. To niso samo socialistični bogataši, ki si z goljufijami, špekulacijami in utajami grabijo bogastvo. Ne! To so tudi vsi tisti, ki namesto na delo, hodijo v službo. To so tisti, ki nas v imenu samoupravljanja peljejo v papirnato družbo, v kateri postaja vsako razumno upravljanje in odločanje skoraj nemogoče. To so tisti, ki se skrivajo za krinko kolektivne odgovornosti in seveda tudi tisti, ki jemljejo delavcem pravico in možnost, da bi delali v stabilnih pogojih gospodarjenja in sami odločali o rezultatih svojega dela.
Vprašam vas, tovarišice in tovariši, ali ne potrebujemo tudi danes pogumnih mož in žena, fantov in deklet, ki se bodo upali in znali postaviti po robu vsem naštetim in rje-naštetim sovražnikom. Ali ni boj za ideale, za katere so se borili naši vzorniki v narodno osvobodilnem boju, danes vsaj tako aktualen, kot takrat, le da ga ne moremo biti s puško v roki, temveč oboroženi z znanjem in delovalj-nostjo, toda vsaj z enako mero poguma. In očitno je, da bodo tudi v tem boju lahko zmagovali samo najbolj pošteni in najbolj predani. Ali nas je že za kakšno udarno desetino? In kdaj bomo formirali čete, bataljone in divizije borcev za izvirni samoupravni socializem, tako pogumnih, kot so bili Titovi borci v NOB in tako predanih, kot so bili Titovi delavci še lep čas po vojni. Potrebujemo jih, take borce, vsakega posebej in vsako desetino, ki bo znala s svojim znanjem, s svojim zgledom osvoboditi od lagodnosti in nedela okupirano okolje. In ko bo takih desetin dovolj, se bo zaustavljeno kolo zgodovine znova premaknilo v smer razvoja svobodne, enakopravne in bogate Jugoslavije.
Vsi moji predhodniki in tudi jaz, smo doživeli tukaj topel sprejem in gostoljubje na vsakem koraku in storili bomo vse, da to prenesemo mlajšim generacijam.
Imeli smo podobno zgodovino, bili smo odgnani z domov, toda drug drugemu smo dokazali, da smo bratje in da se ljubimo. Ne želimo, da se zgodovina ponavlja, biti želimo bratje v miru.
Zaradi tega vam želim danes predlagati, da naše sodelovanje še okrepimo, tako da
Drago Šulek
Miomir Jankovič, predsednik Sob Vrnjačka Banja
Na široko odprta vrata
Melhior Mazej, predsednik sveta KS Bele vode
NAŠ
Zborovanje v Belih vodah
Delegati in gostje na slovesnem zasedanju
V prijazni hribovski vasici,	le še 54. Delno so k temu pri-	28 kmetij
kjer je bila letos osrednja pro-	pomogli napredek in boljši ži-	katerih sfl
slava ob občinskem prazniku, je	vljenjski pogoji v dolini — od-	kmetijstv«
prisotne najprej pozdravil pred-	daljenost, prešolanje otrok viš-	ostali de:aip
sednik sveta krajevne skupnosti	jih razredov v centralno šolo	dolini vfl
Melhior Mazej. Izrazil je zado-	Biba Roeck v Šoštanj, pred-	ganizacij*
voljstvo, da po 19. letih zopet	vsem pa slaba cestna povezava	poslenihB
praznujemo osrednjo slovesnost	v zimskem času.	darstvul*
ob občinskem prazniku v njihovi	Bele vode so hribovska, pia-	ji del Bel®
krajevni skupnosti in se z njimi	ninska vas, ki se razteza vse od	dovi,
veselimo velikih dosežkov. Med	Grebenška z nadmorsko višino	Osnovn|c
njimi je vsekakor največjega po-	480 metrov, pa do koče na	živinoreja
mena njihova krajevna cesta.	Smrekovcu z nadmorsko višino	razvoj bi
1377 metrov. Najvišje ležeče	nesjevB
Krajevno skupnost pa je ta-	kmetije pa dosegajo tisoč me-	glav govij
kole predstavil: KS Bele vode,	trov nadmorske višine. Smo	vsi kmetje
ena izmed 27. krajevnih skup-	obrobna krajevna skupnost, saj	nizirano i
nosti občine Velenje, so po po-	meJimo z °bči"° MozirJe in	?ko H
vršini, 2454 ha največja, po šte-	RaKV"e na Koroškem	k spM
.. ,. . ..' ,	Na področju Belih vod ima spodarski
vilu prebivalcev — 247 pa sko-	t- j
raj najmanjša krajevna skupnost. Nekoč je bilo tukaj naseljenih 75, domačij — danes pa
bi se naši otroci pogosteje obiskovali, ne samo ob praznikih, temveč vedno, kadar bi le bila priložnost. Biti morajo pravi nosilci bratstva, kulturnih in gospodarskih stikov. Obogatili nas bodo duhovno, tehnično in materialno. Pomagajmo jim pri tem. Odprimo jim na široko vrata, hvaležni nam bodo.
Pričakujemo vas v naši in vaši Vrnjački Banji. Prihajajte skupaj z našimi prijatelji iz pobratenih občin Pucarevo in Splita, prepričajte se, da je Vrnjačka Banja Jugoslavija v malem.
Predsednica OK SZDL Velenje Nada Zavolovšek-Hudarin
Odpirati poti v vsej njihovi
raznoterosti
Sleherni del naše domovine ima svoje po«bne čare in lepote. Do izraza prihajajo v vsakem izmed letnih časov in v vsakem izmed krajev različno. Vem, da ta lepota ne zadeva zgolj narave. Vselej jo moramo iskati tudi v ljudeh. Pa ne samo v teh zdajšnjih dneh, temveč tudi v prejšnjih letih, desetletjih, stoletjih. Na sleherni del domovine gledam skozi prizmo njegovih ljudi in njihovega življenja včeraj, danes, jutri. Predvsem skozi prizmo preteklosti. Zato nemara sedanje življenje vidim kot nadaljevanje dosedanjega in kot zagotovilo za prihodnje življenje — z vsemi žalostmi in radostmi vred.
Bele vode s svojimi ljudmi so prav gotovo eden izmed tistih krajev, v katere se človek znova in znova rad vrača, kraj, kjer imaš na dlani pred sabo velenjsko kotlino z obrobjem, živa vez med Savinjsko, Koroško in Šaleško dolino.
Zemlja in gozd sta preživljala Belovojčane, namenjali so jima svoje človeške moči. Največ in najvišje ležeče samotne kmetije so tod naokrog.
Razmeroma pomemben delež kmetijstva in velika površina, ki je bila ohranjena gozdu, sta bila v času NOB pomembna dejavnika, zlasti še po prihodu XIV. divizije. V tem času so ponovno oživele stare poti, ki so se izogibale ozkih sotesk, ki so se držale planih višin od Belih vod, Zavodenj, Graške gore, do Mislinjske doline.
Povojni čas je tudi med krajane Belih vod prinesel mit tovarniškega dimnika, na kmetovanje pa smo začeli gledati kot na nekaj postranskega. Ljudje so začeli odhajati v dolino. Način življenja se je kljub navidezni odmaknjenosti popolnoma spremenil. Nič več ni bilo poži-galništva, nič več tako imenovanih oferskih družin, ki so si z dninami odsluževale kos zemlje, šola je prinesla v kraj novo kvaliteto življenja, vse več in več je novih funkcionalno zasnovanih kmečkih domov. Delno spremenjen odnos do kmetovanja, zavedanje, da ne smemo več razsipati in tratiti zemljo, občutek večje socialne varnosti, elektrifikacija, cestna in telefonska povezanost z dolino, pa so vzroki, da se mladi vračajo domov in da se je odliv prebivalstva zaustavil po 40. letih. Še veliko dela čaka krajane Belih vod, ki so dokaza-
li, da je moč storiti veliko, če so hotenja močna, če primejo za delo in če se v njihova prizadevanja vključi tudi družbeno politična skupnost. Ostaja nam še ena črna točka — Zaloka. In tako kot smo v preteklosti solidarno pomagali vsi občani občine Velenje, bomo zastavili vse moči, da bo moč v Zaloki imeti živ stik s svetom tudi v zimskih mesecih.
In če nam še za trenutek misel in pogled sežeta na dogajanja v občini.
Naravno bogastvo, ki se skriva v nederjih Šaleške doline, je postalo vir gibanja in nenehnega razvoja, žal pa se je ob mnogih pridobitvah in večji kvaliteti življenja začelo kopičenje problemov. Vsak dan se bolj zavedamo posledic ekstenzivnega razvoja gospodarstva, ki prinaša težave na področjih dela in življenja od komunalne urejenosti, pa do težav v družbenih dejavnostih. Vsi, ki živimo v občini Velenje, se zavedamo, da življenje brez energije ni mogoče. Toda, hkrati smo prepričani, da je lepo in prijetno življenje mogoče tudi ob smotrni in manjši porabi premoga. Dolina, v kateri živimo in delamo, je v povojnih letih skoraj spremenila zunanjo podobo in način življenja. Naša generacija je priča redkemu trenutku v človeški zgodovini, energijsko okolje vpliva na kulturo, vrednote, politiko ter gospodarstvo, ki jih vzpostavlja družba. To lahko spremenimo z novimi pristopi, z novimi prijemi in varčevanjem z energijo, surovinami in delovno silo. Ne novo, kar nas navdušuje samo po sebi, ampak novo zaradi tega, ker daje večjo substanco, večjo možnost za doživljanje našega nacionalnega in kulturnega bistva, ker nam daje možnost, da živimo ne samo zase, temveč tudi za prihodnje generacije. Premalo se zavedamo, da je naše okolje temeljni sestavni del kulturno življenjskega prostora. S kulturnostjo, odnosom do narave, se ob vseh prelestih dežele, v kateri prebivamo, ob vsem bogastvu dediščine, žal, ne moremo pohvaliti. Splošni vtis ob pogledu na naš življenjski prostor, je očiten izraz prevladujočega, kalne človeške men-talitete. Kot, da teh svojih krajev nimamo dovolj radi. Prvi problem nam mora biti obnavljanje okolja. Zavest o skrbi za okolje moramo vzgraditi v našo celotno raz-
Čestitke ob prazniku
. Ob občinskem prazniku so nam poslali čestitke: MIHA RAVNIK, predsednik republiškega sveta Zve-
sindikatov, TOMISLAV VOJVODIC, predsednik skupščine občine Tito» Vrbas, HERMAN RIGELNIK, predsednik poslovodnega odbora sozd Gorenje, POSADKA LADJE VELENJE, FILIP BEŠKOV-NIK, predsednik medobčinskega sveta SZDL Celje, MIRAN BOGATAJ, namestnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo, Skupščina občine in družbeno politične organizacije občine LAŠKO, Skupščina, občine fn družbeno politične organizacije občine DOMŽALE, predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec JANEZ GOLOGRANC.
Nada Zavolovšek Hudarin med slavnostnim govorom v Belih vodah
vojno koncepcijo, v tem smislu pa tudi v zasnovo inovacijske naravnanosti in tehnološkega razvoja. Živimo na majhnem, toda enem od najbolj ekološko ogroženih območij Slovenije. Zastavili smo odločne akcije za sanacijo posledic onesnaževanja in za preventivno preprečevanje novih žarišč uničevanja dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja. Če kdo, potem moramo biti mi prvi, ki bomo nehali streči kratkoročnim ekonomskim uspehom in kratkoročni ekonomski logiki.
Zgodovina naše države je podobna silni reki, ki muhasto po nepredvidljivih, nam ne vselej doumljivih zakonih, ali prijazno vijuga, ali pa se v slapu preganja prek skalne stene, a nekega dne spremeni svojo smer in si izbere novo strugo. 41. bo ostalo vselej prelomnica na razvojni pori narodov. Takrat si je tok izbral novo strugo. V zraku sta
trili napetost in teža dramatičnih dogodkov. Vsi so jo občutili. 45 let je od tega. 45 let pa mineva tudi od napada na Šoštanj. Napad je bila skrbno pripravljena in uspešna akcija. Kljub temu, da ni bilo organiziranega nemškega odpora, ocenjujejo to akcijo kot zelo dober primer partizanske taktike. To je bil tudi moralni in politični uspeh partizanov. Okrepil je narodno zavest in moralo naprednih ljudi ter opogumil sodelavce narodno osvobodilnega gibanja. Kot da bi organizatorji v sebi nosili silni Kajuhovvz-klik: »Mar bo slovenski narod ostal vedno tak, za sužnja rojen?« Boj za osvoboditev je bil junaški boj, v katerem je bila izpričana v dejanjih zavednost, požrtvovalnost, domoljubnost in nezlomljiva odločenost, da se borijo za svobodo in srečnejšo prihodnost domovine. In zakaj se vedno znova vračam več kot štiri desetletja nazaj?
Ker nam mora ta čas pomeniti oporišče trdne vere v lastno ustvafjalno moč, da lahko premostimo razjede med ljudmi. To je bil začetek poti, ki tako trmasto stremi k človeškemu dostojanstvu, navzlic razočaranjem in stiskam. Naše ustvarjalne zmogljivosti moramo kar najbolje uresničevati, odpirati moramo pota v vsej njihovi raznoterosti, razvijati našo kulturno posebnost do kar najčistejše razvidnosti, pri tem pa ne smemo izgubljati razsodnosti, če se bodo od časa do časa zazdela ta iskanja na stranpoti. Iskati in graditi moramo nove vizije prihodnosti. Veliko ljudi imamo, ki so pripravljeni svoje znanje, organizacijske in moralne lastnosti ter sposobnosti v vsakem trenutku vpreči v skupno akcijo in jih podrediti skupnemu cilju. Strnimo torej naša hotenja in zaorji-mo novo, še bolj globoko brazdo.
Domačini so pripravili lep kulturni program
Za praznik so odprli tudi preurejen Delavski klub. Prvim obiskovalcem so zapeli člani Šaleškega okteta
^ Mira in Boris Zakošek, Stane Vovk	^
i — na Gcovoril je o delovnih uspe-vljajo s hih. Ob novi sodobni cesti, ki tvom — so jo) poimenovali po legendar-osleni v ni Sttirinajsti diviziji, so v Belih rnih or- vodaih seveda tudi veseli, ker Ii je za- so v : zadnjem obdobju napeljali gospo- elekttriko tudi še do preostalih rav več- najbnolj oddaljenij domačih in ijo goz- dobiili 15 telefonskih priključkov. V zvezi s tem je Melhior metij je Mazcej dejal : »To pa še ni dopa tudi volj., Nadaljnja razširitev tele-la. Da- fonslkega omrežja je zelo potko 400 trebnna, če že ne nujna.« i skoraj Poozabili pa tudi niso na v orga- najmnlajše, šoloobvezne otroke kmetij- in spploh vse mlade, saj so jim pa tudi uresr.ničili dolgoletno željo z mu go- zgraoditvijo večnamenskega as-.«	faltnciega igrišča.
stran 8 ★ flOS C3S
KULTURA
titovo veienje *	16. oktober
Številnim odličjem so pevke dodale še enega — srebrni grb občine Velenje. Na posnetku s slovesnega
zasedanja velenjske občinske skupščine dekleta z dirigentom Danico Pirečnik in Ivanom Marinom.
Dekliški pevski zbor Centra srednjih šol
Pripravljajo že 20. letni koncert
Le kdo v naši občini, pa tudi izven nje, ne pozna dekliškega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Titovega Velenja? Dekletom, ki so ponesla ime naše občine že v Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, deklet, ki so najbolje zapela na mladinskem festivalu v Celju? Letošnje leto je zanje jubilejno. Zbor deluje namreč že 20 let. V njem je zapelo že ničkoliko generacij srednješolk. V torek, 21. oktobra, od 19.30 pa se bodo ljubiteljem lepe zborovske pesmi predstavile že na 20. po vrsti letnem koncertu v dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega.
Vendar to ne bo takšen jubilejni koncert kot smo ga napovedovali. Takšnega, pravega jubilejnega, bomo videli prihodnjo pomlad. »V 20 letih, odkar zbor deluje, je v njem pelo že okrog 700 pevk. Pričakujemo, da bo na koncertu prihodnje leto zapela vsaj polovi-
ca. Za nas, ki delamo z zborom, za pevke same, prav tako za tiste, ki nam vedno radi prisluhnejo ter nas vedno nagradijo z glasnim ploskanjem, pravi praznik. Iščemo še pokrovitelja, ki nam bi priskočil na pomoč,« nam je povedal dolgoletni vodja dekliškega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Titovega Velenja profesor Ivan Marin.
21. oktobra zvečer bo dvorana glasbene šole v Titovem Velenju gotovo polna kot že dolgo ne, saj so pevke s svojim ubranim petjem, odličnim programom privabile v kulturne hrame, kjerkoli so nastopile, vedno veliko ljubiteljev zborovskega petja. Ta koncert sodi med lotošnje abonmajske prireditve. Nanj se seveda pevke tako kot vedno marljivo pripravljajo. Občinstvu se bodo predstavile z nekaterimi pesmimi, ki so jih zapele na gostovanju v
Belgiji, v drugem delu nastopa le iz slovenskih pesmi — Simo-nitijeve, Ukmarjeve, Šivičeve, nekaj priredb ljudskih pesmi, svoj koncert pa bodo končale z vedno priljubljeno Žabjo svatbo.
Zamisel, da bi pritegnili v ta zbor tudi pevke iz drugih šol, ne samo iz družboslovne usmeritve, so začeli že uresničevati. Pričakovali so sicer dober odziv, takšnega zanimanja za zbor pa se niso nadejali. Zboru seje pridružilo trenutno 16 novih pevk, vsak dan pa še prihajajo nove iz različnih šol — od gostinske, gradbene, tehnične, prijavile pa so se tudi dekleta iz drugifi usmeritev znotraj Centra srednjih šol. Trenutno tako prepeva v dekliškem pevskem zboru Centra srednjih šol iz Titovega Velenja 54 pevk, poprečno pa naj bi jih nastopilo 44.
— tp, vos —
Šoštanj, Titovo Velenje
»Od bisera pesmarica«
Odbor za kulturo delavcev iz bratskih republik pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje vabi ljubitelje narodnozabavne glasbe, humorja in lepih besed na prireditev »Od bisera pesmarica«, ki bo najprej v Kulturnem domu v Šoštanju — 19. oktobra ob 17. uri, za tem, 25. oktobra, ob 18. uri, pa v velenjskem kulturnem domu.
Vstopnice lahko kupite dve uri pred pričetkom v blagajni doma.
Nazarje ~
Dve stoletji šolstva
V soboto popoldne je bila na prostoru pred nazarsko cerkvijo in samostanom slovesnost, na kateri so obeležili 200-letnico frančiškanskega šolstva in s tem seveda šolstva v Nazarjah. Slovesnosti se je udeležilo veliko krajanov, predstavnikov družbe-no-politične skupnosti, šolstva in drugih, predstavnike cerkve pa je vodil lavantinski škof dr. Kram-berger.
Uvodoma je spregovoril predstavnik slovenske province frančiškanov in gostitelj nazarski pater Boris, o šolstvu na Štajerskem in v Nazarjah pa je spregovoril višji kustos slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani mag. Andrej Vovko. V pestrem kulturnem
Prvi naravoslovni dan
Biološko stanje reke Pake in vplivi onesnaženja na ekosistem
Vsi šestošolci smo se prvega naravoslovnega dne zelo veselili. Veselje je bilo toliko večje, saj smo izvedeli, da bomo tudi mikroskopirali. Ker smo v šestem razredu mikroskope šele spoznali, nas je vse še bolj zanimalo.
Ko smo se v petek zjutraj polni pričakovanja zbrali pred šolo, smo dobili umik dela. Razdeljeni smo bili v skupine. Naša skupina seje zbrala pri mikroskopih. Tovarišica in dekleta, ki so ji pomagala, so nam pokazale razne alge in živali. Vse nas je zelo pritegnilo.
Potem so v mestni knjižnici iskali razne podatke o živalih in rastlinah v vodi. Koliko novih stvari smo izvedeli!
Seveda pri vsem tem nismo ostali lačni.
Potem smo si ogledali čisti in onesnaženi del Pake. Tam, kjer je bila voda čista, je bilo veliko alg in živali. Ko pa smo prišli k onesnaženemu delu Pake, smo videli vso umazanijo in odpadke, ki so plavali v vodi. Tudi zelenice ob reki so bile umazane. Za naše ljudi, ki imajo smetnjake, zelo sramoten pogled!
Vrnili smo se k živalim in rastlinam. Lovili smo jih v velikih posodah. Med njimi so bili enoceličarji in žuželke. Na veliko presenečenje vseh smo našli tudi konjsko pijavko in ko-marjevo ličinko.
Nato smo v skupinah prihajali na Titov trg, kjer smo lepili plakate, risali in pisali po pločniku; skratka, pripravili smo pravo pravcato demonstracijo: PROTI ONESNAŽEVANJU! Ljudje, ki hodili mimo, so naše delo komentirali, prikimovali, odki-movali, nekateri pa so se iz vsega tega norčevali.
Vsi upamo, da smo s tem prebudili vsaj nekoliko slabo vest onesnaževalcev našega mesta. Če je tako, je naš prvi naravoslovni dan uspel!
Klavdija Dovečar, 6.a OS Anton Aškerc Literarno-dopisniški krožek
sporedu so sodelovali nazarski dekliški pevski zbor, recitatoci in nazarski šolski pevski zbor, spominsko ploščo pa je odkril Alojz Plaznik, predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti Mozirje, ki je ploščo tudi prispevala.
1 1	M	l-l	M	M	1 1	1 1	1 1	1 1
S^KpK^ir ; , V< IjC, ... -i
r *r/v .m-2 3
f «T6M SAMOSTANU JC M6D K LiTI M6 DO 19VI DOMOVÀLÀ
W SOLA frančiškanov *
I T BUDILÀ NARODNO ZÀVÉST
GOJILA VOLJO ZA • KULTURNO RAST
oe x ' . :l( '. ; v,	-. ; 'm •Jav.iit
Na slovesnosti v Nazarjah se je zbralo veliko krajanov ta gostov
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Kako draga je varnost v cestnem prometu?
V	petek 10. oktobra 1986 je moj šestnajstletni sin, učenec srednjega usmerjenega izobraževanja, hotel opraviti v Zdravstvenem domu Titovo Velenje zdravniški pregled, da bi se lahko prijavil k izpitu za voznika motornih vozil »A« kategorije. Žal, zdravniškega pregleda ni opravil, saj je imel s seboj le 10 tisoč dinarjev, zdravniški pregled pa stane v našem zdravstvenem domu 14.413 dinarjev.
V	ponedeljek 13. oktobra sem telefonsko vprašala za cene iste-
ga pregleda v Celje in Slovenj Gradec. V Celju stane pregled od 3.600 do 8.000 din, verjetno odvisno od zdravstvenega stanja kandidata, v Slovenj Gradcu pa 7.888 din.
Sestro v Slovenj Gradcu sem vprašala ali lahko pride na pregled kandidat iz Titovega Velenja, pa me je hitro »potolažila«, da mora iti na tovrstni pregled v kraju bivanja.
Torej smo Velenjčani prisiljeni plačati pregled skoraj dvakrat toliko kot Celjani ali Slovenjgrad-čani.
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 16. 10. ob 18. in 20. uri SHEENA KRALJICA DŽUNGLE — ameriški avanturistični. V gl. vi.: Tanya Roberts Petek, 17. 10. ob 10. uri VRNITEV MOŽA TRINITÀ - italijanski, vestem. V gl. vi.: Bud Spencer, Terence Hill
Petek, 17. 10 ob 18. in 20. uri NE STRELJAJ V NASLEDNICO — ameriški, akcijski, komedija. V gl. vi.: Jackie Chan
Sobota, 18. 10. in nedelja, 19. 10. ob 18. in 20. uri VRNITEV MOŽA TRINITÀ - italijanski vestem. V gl. vi.: Bud Spencer
Nedelja, 19. 10. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: TOMMY V JOK, JERRY V SKOK: V počastitev »dneva otrok« vam BREZPLAČEN OGLED OMO-
Cena je enotna za zaposlene kakor tudi za šolajočo se mladino.
Sprašujem :
—	Zakaj takšne razlike v ceni zdravniškega pregleda med zdravstvenimi domovi T. Velenje, Celje, Slovenj Gradec?
—	Kakšne so zdravstvene storitve pri pregledu kandidata za vozniški izpit, za katere lahko naš zdravstveni dom zaračuna 14.413 din?
— Kako lahko pri takšnih cenah zahtevamo od motoristov, med katerimi je največ šolajoče se mladine, da opravijo izpit za voznika motornih vozil in s tem skrbijo za svojo in našo varnost v cestnem prometu?
M. H.
GOČA - LJUBLJANSKA BANKA - TB VELENJE
Ponedeljek, 20. 10. ob 10., 18. in 20. uri NE STRELJAJ V NASLEDNICO — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Jackie Chan
Torek, 21. 10. ob 18. in 20. uri in 22. 10. ob 10., 18. in 20. uri ČASTNI KONZUL - ameriški triler. V gl. vi.: Richard Gere
Četrtek, 23. 10. ob 18. in 20. uri EROTSKI TIP - italijanski, erotski. V gl. vi.: Lilli Carati
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 16. 10. ob 20. uri NE STRELJAJ V NASLEDNICO — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Jackie Chan
Nedelja, 19. 10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA -TOMMY V JOK - JERRY V SKOK. V počastitev dneva otrok vam LJUBLJANSKA BANKA - TEMELJNA BANKA VELENJE omogoča brezplačen ogled matineje
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 20. 10. ob 20. uri DRAGA MAMI — ameriški. V gl. vi.: Faye Dunaway
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 18. 10. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA -TOMMY V JOK - JERRY V SKOK — V počastitev »dneva otrok« vam LJUBLJANSKA BANKA - TEMELJNA BANKA VELENJE omogoča brezplačen ogled matineje
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 17. 10. ob 19. uri VRNITEV MOŽA TRINITÀ - italijanski vestem, v gl. vi.: Bud Spencer
Martina de Costa, organizatorka kulturnih prireditev
Veliko zanimanje za abonmaje
Ljubitelji gledališke, folklor ne, likovne in morda še kakšne dejavnosti v naši občini se nad kulturno sušo ne smejo pritoževati. K še pestrejši in kakovostnejši ponudbi bodo v sezoni 1986/87 gotovo prispevali levji delež tudi abonmaji. Prav o njih, zanimanju zanje smo se pred dnevi pogovarjali z organizatorko kulturnih prireditev pri kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje Martino de Costa.
Zakaj ste se po nekaj letih »odmora« znova odločili za abonmajske prireditve?
»Dosedanje izkušnje so pokazale, da si občani Šaleške doline želijo takšnih ali drugačnih kulturnih prireditev. Da bi jih lahko organizirano obiskovali, si zanje že vnaprej odmerili čas, in da jim ne bi bilo treba skrbeti za vstopnice za vsako predstavo posebej, smo se letos ponovno odločili zanje.«
Ali je zanimanje za te prireditve opravičilo vaša pričakovanja? »Lahko rečem, da smo zadovoljni. Trenutno je razprodanih več kot 300 abonmajev za gledališke predstave, 180 za koncertne in 81 za komorne koncerte. Prve predstave — gostovanje mariborskega gledališča z renesančno komedijo Be-nečanke, pa Slovenske filharmonije iz Ljubljane — so bile dobro obiskane. Vendar menimo, da bi bil lahko obisk na tako kakovostnih prireditvah, ki so jih izbrali za abonmaje strokovni sveti, še boljši. Zato bomo morali v prihodnje še več narediti pri osveščanju občanov in jim ponuditi tudi tiste vstopnice, ki so na voljo. Jutri bomo sicer vpis v abonmaje zaključili. To pa ne pomeni, da prostih vstopnic za posamezne predstave ne bo. Približno tretjina sedežev v dvorani doma kulture je namenjenih tistim obiskovalcem, ki si bodo prišli ogledat le posamezne prireditve.«
Koliko in katere prireditve si bodo lahko vsi, ki so se odločili-za abonmaje v sezoni 1986/87, ogledali?
»Med sedmimi koncertnimi prireditvami naj omenim le nastop dekliškega pevskega zbora
Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane, sezono koncertnega abonmaja pa bo zaključil akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Veliko je zanimanje za baletni večer ter opero Prodana nevesta. Tisti, ki
Martina de Costa
imajo radi resno glasbo, si bodo lahko ogledali šest predstav. Ime Dubravke Tomšič-Srebotnjak pove vse. Največ pa je seveda gledaliških prireditev, in sicer osem. Od tega še bo ljubiteljem te dejavnosti predstavilo šest profesionalnih gledaliških skupin, eno eksperimentalno iz kateregakoli kraja v Sloveniji, v gledališki abonma pa smo vključili še domačo amatersko skupino. Če bodo v kateri krajevni skupnosti Šaleške doline pripravili dovolj kakovosten program, bomo tudi tega videli na odru abonmajskih prireditev.«
Kako pa je s prireditvami izven abonmaja in v drugih krajih Šaleške doline?
»V sezoni 1986/87 naj bi si vsaj dve gledališki in prav toliko koncertnih predstav ogledali krajani Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Seveda ne bo manjkalo tudi priložnostnih prireditev, takšnih kot je bila pred dvema dnevoma, ko je v Titovem Velenju gostoval državni akademski pevski zbor iz Minska.«
Nedelja, 19. 10. ob 13.30. uri OTROŠKA MATINEJA -TOMMY V JOK - JERRY V SKOK — ameriška risanka. V počastitev »Dneva otrok« vam Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje omogoča brezplačen ogled matineje
Torek, 21. 10. ob 17. uri E. T: VESOLJČEK - ameriški, znanstveno fantastični
KINO BRASLOVČE
" Nedelja, 19. 10. ob 18. uri SHEENA - KRALJICA DŽUNGLE — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Tanya Roberts
Sreda, 22. 10. ob 19. uri VRNITEV MOŽA TRINITÀ - italijanski vestem. V gl. vi.: Bud Spencer
VIZ VELENJE
TOZD OSNOVNA ŠOLA ANTON AŠKERC
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
1.	dvoplaščna jeklena cisterna z volumnom 10 ms z izklicno ceno 250.000 din
2.	oljni gorilec Weishaupt L 2 VZDV — C z izklicno ceno 200.000 din
3.	toplovodni kotel TAM STADLER ZE 200 z izklicno ceno 100.000 din s tem, da ga je kupec dolžan sam odstraniti iz prostora, v katerem se nahaja.
Licitacija bo v torek, 21. 10. 1986 ob 17.00 na podružnični šoli v Pesju, Pohorskega bataljona 12.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe pod enakimi pogoji. Ogled vseh osnovnih sredstev je možen na dan licitacije od 15.00 dalje.
Interesenti plačajo pred licitacijo 10% polog od začetne izklicne cene na mestu licitacije.
Začetna izklicna cena vsakega osnovnega sredstva je brez obračunanega prometnega davka. Le-tega plača kupec sam. Kupec mora osnovno sredstvo plačati v roku 8 dni od dneva licitacije in ga odpeljati. Demontažo opravi kupec v lastni režiji.
Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja
Že 11. srečanje
Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja iz Titovega Velenja, pripravlja 26. oktobra že 11. srečanje zbiralcev iz raznih krajev Jugoslavije.
To srečanje bo od 9. pa do 13. ure v posebni sobi hotela Paka v Titovem Velenju. Na takšnih srečanjih lahko zbiralci, pa tudi drugi, izpopolnijo in še obogatijo svoje zbirke.
Jesenski kros
Pokal NČ ekipi bratov Mravljakov
Predstavniki ZTKO Velenje so skupaj z velenjskim atletskim klubom'v sredo prejšnji teden spet pripravili tek v naravi za pokale ZTKO in Našega časa.
Veliko cicibanov, pionirjev, mladincev se je zbralo na krosu. Najboljši bodo že čez nekaj dni nastopili na jesenskem krosu Dela v Kranju. Po travi v mestnem parku ob Kidričevi cesti so najhitreje tekli pionirke in pionirji ter mladinke in mladinci osnovne šole bratov Mravljakov, ko so prejeli tudi lep pokal našega tednika. Se enkrat jim čestitamo!
Tek je bil tudi za odrasle. Zal je bila udeležba zelo slaba. Nekaj velenjskih atletov in rekreativcev iz Gorenja, tu in tam kakšen ljubitelj krosa iz drugih delovnih organizacij, pa nič več.
Rezultati: Cicibani — 500 m: I. Si-
mončič (Tinkara), 2. Tomažič (Tinkara), 3. Ivančič (Tinkara); cicibanke — 500 m: 1. Tešanovič (Lučka), 2. Jauz (Tinkara), 3. Ramšak (Tinkara); najmlajši pionirji — 1978 in mlajši — 500 m: 1. Lozič (BM), 2. Svetko (GŠ), 3. Cencelj (AA); najmlajše pionirke — 1978 in mlajše — 500 m: 1. Najdov-ska (BM), 2. Šulek (GŠ), 3. Hrustič (W); najmlajši pionirji — 1976, 77 — 1000 m: 1. De Costa (BM), 2. Kandu-ti (MPT), 3. Abšner (BM); najmlajše pionirke — 1976, 77 — 1000 m: Ste-blovnik (GŠ), 2. Malkočevič (BM), 3. Žnider (BM); mlajši pionirji — 1975 —' lOOOm: 1. Rabič (BM), 2. Jahič
(GŠ), 3. Grabnar (GŠ); mlajše pionirke — 1975 — 1000 m: 1. Praunseis (AA), 2. Bitenc (BM), 3. Bokur (GŠ); mlajši pionirji A — 1974 — 1000 m: 1. Habjanič (AA), 2. Juvan (BM), 3. Jelen (BM); mlajše pionirke A — 1974 — 1000 m: 1. Rant (BM), 2. Šteharnik (BR), 3. Tišljarič (BM); mlajši pionirji B - 1973 - 1000 m: 1. Kokol (MPT), 2. Seme (W), 3. Lazič (BM); mlajše pionirke B — 1973 — 1000 m:
1.	Raner (VV), 2. Kladnik (BM), 3. Skrbinek (BR); starejši pionirji A — 1972 - 1000 m: 1. Suhadolnik (BM),
2.	Barborič (GŠ), 3. Jevšnik (VV); starejše pionirke A — 1972 — 1000 m: 1. Mraz (BM), 2. Verdnik (BM), 3. Gor-
šek (BR); starejši pionirji B — 1971
2. P še pi<
ke B - 1971 - 1000 m: 1. Sumah
irii B —
1000 m: 1. Gorjup (RSC), 2. Pohar (EKŠ), 3. črnič (EKS); starejše pionir-
(SDŠ), 2. Kos (EKŠ); mlajši mladinci - 1969, 17 - 2000 m: 1. Suhadolnik (SDŠ), 2. Marinšek (SDŠ), 3. Weiss (EKŠ); mlajše mladinke - 1970, -1000 m: 1. Bürger (SDŠ), 2. Silovšek (SDŠ), 3. Cokle (SDŠ).
VSEEKIPNI VRSTNI RED:
1. ŠŠD Bratov Mravljakov (245 točk), 2. ŠŠD Borec, OŠ Veljko Vla-hovič (332 točk), 3. ŠŠD Anton Aškerc (470 točk), 4. ŠŠD Rudar, OŠ Gustav Šilih (525 točk), 5. ŠŠD Lignit, OŠ M. Pintar-Toledo (565 točk), 6.-8. ŠŠD Biba Röck, ŠŠD Kajuh, OŠ K. Destovnik-Kajuh, ŠŠD Projekt, OŠ XIV. divizije.
Rally »Titovo Velenje« 86
Letos odločitve o državnih prvakih
Člani Avto-moto turing kluba bodo ob občinskem prazniku letos že tretjič zapovrstjo pripravili rally »Titovo Velenje«, s katerim bodo tokrat obeležili tudi 40-le-tnico AMZ Jugoslavije. Letošnje tekmovanje bo zagotovo bolj za-nimivio, kot prejšnji dve. Najprej zato, ker se bo rally tokrat točkoval zai državno prvenstvo, drugič pa zatto, ker bo v večini kategorij odločial o letošnjih državnih prvakih.. Udeležba naših najboljših tekmcnvalcev je tako zagotovljena. Zllasti bo zanimivo v odprtem razrediu. "Pu je v začetku prvenstva kcazalo, da bo zmagala Romana Zrnec, kasneje se ji je približal Ktizmič, na zadnjem tek-movatnju pa je oba za malenkost prehittel Podobnik. Vsi trije torej še lahiko zmagajo v državnem pr-venstvvu, pogoj pa je seveda zmaga nai velenjskem rallyju.
Stairt tekmovanja bo v soboto, 18. olktobra, ob 8. uri pred ve-lenjskco pošto. To bo začetek pr-
vega — šoštanjskega kroga, ki ga bodo sklenili s hitrostnimi preizkušnjami do Slemena in Skorne-ga. Popoldne bo na vrsti velenjski krog s hitrostnimi preizkušnjami od Podgorja do Andraža in nazaj do Podkraja, iz Šentilja, preko Laz do Vodosteča ter iz Vinske gore do Lipja in smučišča. Popoldanski del se bo pričel ob 15. uri in bo sklenjen okrog 20. ure zvečer. Za gledalce bo zanimiva celotna proga, zaradi zelo dobrega dostopa do proge pa bo najbrž najbolj privlačen zadnji del v Vinski gori. Vse ceste bodo seveda za hitrostne preizkušnje zaprte za ves promet, za tekmovanje je vse pripravljeno, organizatorji pa prosijo vse gledalce in ostale, da upoštevajo navodila in s tem zagotovijo varnost. Ob izredno velikih hitrostih je namreč nevarnost za gledalce in tekmovalce izredno velika. Za konec še to, da organizatorji pričakujejo okrog 40 posadk, od tega bodo 4 domače.
Podravka: Velenje 24:16
Velenjčanke so na gostovanju v Koprivnici odlično začele in vodile s 4:1. Nadaljevale so veliko slabše, zlasti po rezultatu 6:6, ko se je poškodovala Misaljevičeva, ki do konca srečanja ni mogla več nastopiti. Podravka je zatem dosegla kar pet zadetkov zapored in povedla z 11:6, gostje so se kasneje nekoliko zbrale in znižale na 10:13, nato pa zapravile vrsto priložnosti in domačinke so visoko zmagale. V prihodnjem kolu bodo igrale Velenjčanke doma s Splitom.
w
Šoštanj:
Ajdovščina 30:23
Nova visoka zmaga igralcev Šoštanja v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Približno 5 minut prvega polčasa, ves drugi so Šoštanjčani zaigrali zelo dobro in ob taki igri njihova zmaga seveda ni bila vprašljiva. Kljub visokemu rezultatu pa je v njihovi igri še vse preveč napak. Še posebej to velja za igro pred svojim šest-metrskim prostorom.
Zadetke za Šoštanj so dosegli: Zol-ger 8, Lesjak 7, Vrečar 4, Ramšak 3, Požun in Plaskan po 2, Medved, Kre-jan, Strigi in Gradišnik po 1.
Elkroj: Rudar 1:0
Na nedeljskem savinjsko-šaleškem nogometnem derbiju nogometaši obeh ekip sicer niso prikazali prav vrhunske igre, vseeno pa je bilo to pravo prvenstveno in borbeno srečanje, predvsem pa vseh 90 minut izredno zanimivo, s številnimi priložnostmi na obeh straneh. Zal so se z neiznajd-Ijivostjo in neučinkovitostjo znova izkazali nepadalci, srečnejši in spretnej-ši pa so bili domačini, ki so zmagali z zadetkom Hrena v 46. minuti. Sicer so bili gostitelji boljši v začetkih obeh polčasov, vendar tokrat nezanesljivih gostujočih vratarjev niso uspeli premagati večkrat. V nadaljevanjih obeh delov igre so se razigrali velenjski nogometaši, vendar zadetka nikakor niso znali doseči. Končno so se vsaj malo prebudili tudi navijači, svoje pa je k pravemu nogometnemu dogodku z odličnim sojenjem prispeval sodnik Mitrovič iz Ljubljane. Nogometaši Rudarja bodo v nedeljo doma igrali s celjskim Kladivarjem, igralci Elkroja pa bodo gostovali pri zadnjeuvrščeni ekipi Vozil v Novi Gorici. Oboji si torej lahko obetajo precej izkupička, ki bi prav tako obojim bil še kako dobrodošel.
Elektra: Šentjur
103:100
Avto n moto turing klub Titovo Velenje obvešča vse uporabnike cest, da bodo o dne 18. 10. 1986 zaradi rallya za prvenstvo Jugoslavije zaprti na-slednjinji cestni odseki: od 7.7.30 do 13. ure
odsekek Lajše pri Šoštanju—Zavodnje—Šentvid—Bele vode in odsek šentflittlorjan—Skorno—Gorenje od 1414.30 do 20. ure
odsekek Podgorje—Andraž nad Polzelo—Podkraj pri Velenju, Odsek Šentiljtilj—Laze—Podkraj—Vodosteč in odsek Vinska gora—Lipje— Bevčeče—Vrtače
Gledadalce in obiskovalce prosimo, da se ravnajo po navodilih redarjev in upoštištevajo cestno prometno signalizacijo.
Ze v 1. kolu so se domači košarkarji Elektre doma pomerili s svojim najnevarnejšim nasprotnikom v boju za 1. mesto, ekipo Šentjurja.
Domačini so začeli dobro in večji del I. polčasa vodili z 6 do 10 točkami razlike. Breznik je zaigral dobro v obrambi, kar sicer ni njegova navada, ter povsem onemogočil najboljšega strelca nasprotnikov. Z dobro igro v napadu so se mu pridružili še Lipnik, Pašič, in Cajner. Slabši od ostalih je bil Mlinšek, ki je izgubil kar sedem žog in metal 14:4. Tri minute pred koncem polčasa so domačini vodili z 53:45, nato pa močno popustili in dovolili nasprotniku, da je I. polčas odločil v svojo korist z 56:55. V prvem delu igre so bili oboji zelo natančni pri metih. Tako so igralci Elektre od 45 metov zadeli kar 29 (66%).
V drugem delu igre so povedli igralci Šentjurja in vodili vse do 15. minute. Takrat je domači petorki Mrzel, Dumbuya, Rotovnik, Breznik in Pašič (ob koncu ga je dobro zamenjal Cajner) uspelo povesti in vodstvo obdržati do konca.
Domačini bodo morali v prihodnje igrati bolj zbrano v obrambi ter z manj individualnimi akcijami v napadu. Seveda pa je potrebno upoštevati, da tokrat zaradi poškodb nista nastopila Kitak ter Brešar. Pa tudi povratnika iz JLA Mackovšek in Leskovšek še nista v pravi formi.
Za Elektro so nastopili: Sevšek, Mrzel, Lipnik, Pečovnik, Leskovšek, Dumbuya, Mlinšek, Cajner, Breznik, Rotovnik in Vovk.
Sah
Šahisti Velenja so v nedeljo igrali v drugi slovenski ligi vzhod z ekipo Brežic in zmagali z rezultatom 5:1. Tako imajo po treh kolih 4 točke in so četrti.
Doktorji: Trhle veje 4:3
Ob 10-letnici sodelovanja profesorjev s fakultete za telesno vzgojo v Ljubljani in telesnovzgojnih delavcev Šoštanja ter Titovega Velenja so se v telovadnici solidarnosti srečali v malem nogometu. Gostje, med drugimi so igrali Verdenik, Pavlovič, Vest, Pire, (vsi doktorji), mg. Pavčič itd., so zmagali s 4:3. To je bila njihova druga zmaga v desetih letih. Za Trhle veje pa so igrali: med drugim Natek, Toplak, Napotnik, Kavtičnik, Škobrne, Devič, itd. (vos)
Odbojkarji odlično začeli
Pričelo se je tekmovanje v prvi slovenski odbojkarski ligi za moške in ženske. Obe ekipi Odbojkarskega kluba Topolšice sta igrali doma in zasluženo osvojili prve prvenstvene točke. Moška ekipa je zmagala proti Odbojkarskemu klubu Staubar MTT — mladi iz Maribora s 3:0 (12;12;14). Tekma je bila zanimiva in polna akcij z obeh strani. Najzanimivejši je bil tretji set, kjer sta bili ekipi zelo izenačeni. Po nekaj zaporednih napak nasprotnika, pa so tudi ta set osvojili domačini.
Ženska tekma med Odbojkarskim klubom Topolšico Kajuh in Fužinar-jem II je bila na povprečni ravni. Do-
mačinke so zmagale s 3:0 (3;7;4), vendar niso mogle prikazati vsega kar znajo, saj jim pomlajena gostujoča ekipa ni nudila resnejšega odpora.
V II. kolu obe ekipi gostujeta in sicer moški v Slovenski Bistrici proti Odbojkarskemu klubu Granit, ženske pa v Ljubljani proti Odbojkarskemu klubu Črnuče.
Moški: Globačnik, Božič, Golob, Aravs, Mihalinec, Plamberger, Lihte-neker, Nahtigal, Tajnik, Šmon P. In Šmon F.
Ženske :Mevc, Stevančevič N., Kompan, Türk, Kavnik, Kumer, Stevančevič J., Hojak M., Hojak I., Ceh, Koželjnik.
Smučarski skoki
V soboto je bilo na velenjski skakalnici tekmovanje za pokal Titovega Velenja ob prazniku občine Velenje.
V dokaj okrnjeni konkurenci so slavili domači skakalci. Pri pionirjih je zmagal Pogorelčnik pred Rednjakom, pri mladincih Pušnik pred Dolarjem in pri članih Mihelič pred Golobom. Pokal Titovega Velenja je osvojil Mihelič.
Golob in Mihelič sta v torek z B državno reprezentanco odpotovala v Berchtesgaden v ZR Nemčiji. V soboto, 18. oktobra, pa bodo na skakalnicah v Titovem Velenju in Pesju sklepne tekme za regijski pokal za pionirje C in B.
Usnjar: Ilirija 2:2
Vsi domači igralci so pričakovali zmago in dve novi točki. Bili so vseh 90 minut boljši nasprotnik. Kljub premoči so v prvem polčasu mrežo zatresli le enkrat, drugič pa v drugi polovici drugega polčasa. Vsi so bili že prepričani v zmago, vendar se gostje niso predali in so v zadnjih minutah izenačili. V naslednjem kolu igrajo mladinci Usnjarja v Mariboru z istoimensko ekipo.
Turnir za praznik
Šahovska sekcija v Šoštanju je ob tamkajšnjem krajevnem prazniku v sodelovanju s krajevno skupnostjo in TVD Partizanom pripravila ekipni šahovski brzoturnir. Tekmovanja se je udeležilo 15 ekip, zmagala je ekipa Šoštanja II, pred Topolšico III in Šoštanjem I.	G. Rupnik
Mladinci Elektre prvi
v svoji četrtfinalni skupini tekmovanja mladincev v Sloveniji je ekipa Elektre osvojila 1. mesto. V drugem delu tekmovanja so imeli tudi en kiks, ko so v Ljubljani izgubili z ekipo Smelt Olimpije. V vseh drugih srečanjih pa so igrali zelo angažirano predvsem v obrambi in vsa srečanja zanesljivo dobili.
Rezultati — Smelt Olimpija Plektra 87:76 (36:29), Ele1(tra:Rogaška 89:55 (36:34), Rudar:Elektra 49:95
(2l:5l), Libela:Elektra 72:81 (35:34) in Elektra :Zagorje 111:72 (49:34).
Za ekipo Elektre so nastopili: Sevšek, Mrzel, Lipnik, Pečovnik.'Kitak, Dumbuya, Mlinšek, Vovk, Rotovnik, Brešar, Plešej, Gojevič, Pinter, Purnat in Bogataj.
Tekmovanje bodo nadaljevali s če-trtfinalnim turnirjem v februarju.
Končna lestvica: Elektra 18, Smelt Olimpija 16, Libela 12, Rogaška 10, Rudar 4 in Zagorje 0 točk.
Trim kolesarjenje
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira v nedeljo 19. oktobra TRIM KOLESARJENJE s skupnim startom ob 10. uri izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju.
Prijavite se lahko na startu od 9. do 10. ure. Po 10. uri ne sprejemamo več prijav. Vozili boste v koloni s spremstvom na lastno odgovornost in po cestno-prometnih predpisih. Trasa bo potekala od skupinskega starta izpred Rdeče dvorane mimo nove Name, Stare vasi, Hrastovca do Skal. Od Skal bodo nadaljevali udeleženci pot mimo Gaberk, Raven proti Šoštanju, kjer bo kontrolna točka pred domom TVD Partizana, nato bodo kolesarji po cesti za Topolščico prišli na cesto za Skorno do Penka in proti novi cesti, nadaljevali do Lokovice preko Pesjega do cilja v Titovem Velenju pred Rdečo dvorano. Udeleženci dobijo značke, za okrepčilo pa soke.
Trasa za TRIM kolesarjenje je dolga 26 km.
Start bo skupinski in na začetku in koncu kolone bo vozilo z rumeno rotacijsko lučjo. Otroci mlajši od 14 let se prireditve lahko udeleže le v spremstvu polnoletne osebe.
Če bo deževalo, akcija odpade!
Tekmovanje v prostih metih na koš
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira zanimivo tekmovanje v metanju prostih metov na koš za pokal ZTKO. Prireditev je primerna za vse starostne strukture. V metanju prostih metov na koš se boste lahko preizkusili 21., 23., 26., 28., in 30. 10. 1986 od 17. do 18. ure na košarkaškem igrišču pri kopališču v Titovem Velenju. Prijave sprejemamo na licu mesta. Vsak lahko meče samo enkrat v enem dnevu, srečo pa lahko ponovno poskusi tudi naslednji dan. Tisti, ki doseže zaporedoma največ košev, dobi pokal Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje, ostali pa priznanja za sodelovanje. Pridite in se preizkusite v metanju na koš!
Cooperjev test
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira v sredo,22. oktobra, od 15.30 do 17.00 ure-Cooperjev test na atletskem stadionu v Titovem Velenju.
Kako boste opravili Cooperjev test, to je tek 12 minut?
V tem času morate preteči čim dlje, vmes pa lahko tudi hodite, če ne gre drugače. Test boste opravili na atletski stezi, ker lahko na njej natančno izmerite dolžino pretečene proge.
Ce ste se odločili, da boste poskušali ohraniti in izboljšati svoje zdravje in psihofizično kondicijo, je prav, da se preizkusite in potem postopno in načrtno nadaljujete s tekom, saj je tek učinkovito zdravilo proti boleznim današnjega časa.
Cooperjev test je primeren za vse starostne strukture!
Nasvidenje na stadionu!
Opravičilo
V članku Pokal Našega časa Ra-venčanom nam je zagodel tiskarski škrat pri podpisu k sliki zmagovalna ekipa Raven. Na sliki so bili Topolš-čani. Za napako se opravičujemo.
Elektra: Srečanje generacij
Zadevali so tudi trojke
Ljubitelji košarke smo pretekli petek v Šoštanju v tamkajšnji telovadnici solidarnosti osnovne šole Biba Roeck spet lahko občudovali nekdanje mojstre te igre z žogo iz Šoštanja in Ljubljane. Na srečanju generacij, ki so ga pripravili na pobudo nekdanjih in tudi sedanjih zagnancev košarkarske igre, predvsem Matjaža Natka in še nekaterih drugih, so se zbrali veterani Olimpije in igralci, ki so v 40. desetletjih z veseljem oblačili dres šoštanj-ske Elektre. Tako so se na najlepši način spomnili prvih korakov košarkarske igre v Šaleški
dolini, hkrati pa so se vključili v praznovanje krajevnega praznika Šoštanja.
Navdušeni smo občudovali nekdanje igralce Olimpije na čelu s kapetanom naše zlate reprezentance iz Ljubljane, leta 1970, saj so s svojo igro potrdili znani pregovor: kar se Janezek nauči, to Janez zna. Daneu, Žorga, Logar, Lemaič in drugi »old boysi Olimpije« so s svojimi potezami navdušili gledalce. Nasproti njim so se »postavili« Natek, Jerič, Breznik, Polovšak in drugi. Po letih so bili slednji nekoliko mlajši in zasluženo zmagali z
86:82. Vendar rezultat tokrat ni bil pomemben. Elektrini igralci so presenetili tudi s trojkami. Jerič je zadel kar tri, Natek dve in eno Kristan. Pri gostih pa se je trojka posrečila Božiču.
Elektra: Jerič 20, Kristan 5, Decosta, Lukman, Pur, Bukovič 2, Natek 6, Polovšak 12, Breznik 20, Koren 2, Kac, Udrih 16.
Olimpija: Podboj, Fišer 8, Kvas 2^ Božič 6, Lemaič 12, Ver-bič 4, Zorga 8, Potočnik 6, Daneu 12, Logar 24.
Tekmo sta sodila nekdanji , mednarodni sodnik Brumen iz Ljubljane in Grudnik iz šoštanja.
Ob koncu še spominski posnetek (vos)
10. stran *
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje -k
16. oktober
MLADI DOPISNIKI. MLADI DOPISNI
OŠ Veljka Vlahoviča
Učenci, starši in učitelji preživeli skupaj lep dan
Učenci osnovne šole Veljko Vlahovič so pripravili v petek, v sodelovanju s starši in učitelji, v počastitev tedna otroka, vrsto aktivnosti, ki so jih poimenovali s skupnim imenom »Mir, za srečno pot v 21. stoletje.«
Učenci so se igrali, opisovali in risali svoje najljubše igrače, izdelovali igrače in okrasne predmete, popravljali igrače, pisali in dramatizi-" rali na temo »Kadar mačke ni doma«, izvedli anketo o bojnih igračah, izdelali vesoljsko ladjo, ki vleče nase orožje in ga uničuje, izdelovali priložnostna darila, plesali v folklorni skupini, peli v pevskem zboru, uredili kotiček Veljka Vlahoviča v knjižnici, urejali so knjige ter izdali priložnostno glasilo.
Dan je vsekakor uspel. Vsi so odhajali zadovoljni. Učenci, ker so se imeli lepo, ob tem pa veliko ustvarili, enako pa tudi starši in učitelji, ki so jih pri delu opazovali in usmerjali. Le malo pomoči so potrebovali, da so svoje izvirne ideje uresničili.
Povzemamo anketo o vojnih igračah, ki so jo tega dne pripravili učenci osnovne šole Veljko Vlahovič. Pogovar-
jali so se s starši, prodajalci in s svojimi vrstniki.
Večini anketiranih učencev se bojne igrače ne zdijo privlačne, raje se igrajo z avtomobili, punčkami, medvedki. Starši jim bojne igrače sicer kupujejo, a so proti njim. Tudi otrokom se želja po njih ne poraja, niti se pogosto z njimi ne igrajo. Vendar pa so predvsem fantje presenetili z odgovori, da se na obiskih pri prijateljih radi igrajo z bojnimi igračami, če so te na voljo. Z njimi se igrajo tudi, kadar se dolgočasijo"; zdijo se jim privlačne, z njimi se počutijo odrasle, radi se vojskujejo in »oponašajo« filmske junake. Takšni odgovori so seveda presenetili in pripravljala ankete so se spraševali, če se morda njihovi sošolci doma s takšnimi igračami ne smejo igrati, ker jim starši tega ne dovolijo in se zato raje igrajo z njimi pri prijateljih?
IN KAKŠNO JE BILO MNENJE STARŠEV - KUPCEV?
Kupci ne želijo kupovati bojnih igrač in jih tudi prej niso mnogo kupovali. Če so jih, so jih predvsem za darila in dobre uspehe v šoli, oziroma otrokom, starim manj kot 9 let. Ne nameravajo jih veliko kupovati, ker spodbujajo agresivnost, niso vzgojne, vendar pa jih imajo otroci radi. Z njimi se igrajo
predvsem doma, sami ali v družbi. Starši bojnih igrač ne priporočajo, prav tako jih ne priporočajo nekateri prodajalci, ostali pa bi s pravilnim svetovanjem lahko pripomogli k vzgoji proti bojnim igračam.
MNENJE PRODAJALCEV
Razen v eni, prodajajo bojne igrače v vseh anketiranih trgovinah. Večina trgovcev se s prodajo bojnih igrač ne strinja, čeprav jih poleg ostalih igrač na veliko ponujajo, predvsem v času pusta, ob aktualnih filmih, oddajah, dogodkih. Kupujejo jih največkrat očetje.
Učenci se ob koncu ankete, ki jo je na osnovi zbranih podatkov oblikoval Rok Poles zapisali: »Mislimo, da naj pri proizvodnji in prodaji igrač svetujejo pedagogi, psihologi, učitelji, vzgojitelji, starši in otroci, in pripomorejo, da se bojne igrače črtajo s spiska igrač.
Na današnji dan smo učenci, starši, vzgojitelji in učitelji naše šole dokazali, da je lahko lepo tudi igranje z »nebojnimi« igračami«.
(mz)
Ko bi bile sanje resničnost
Hodim po puščavi. Vidim le pesek in redke palme. Peščeni zasipi se dvigajo v nebo. Toda nekje na svetu gotovo ni tako. V zrak se dvigajo oblaki, sliši se bobnenje tankov. Slišijo se otroški glasovi, ki kličejo mamo, očeta, brate, sestro, prijatelje: »Na pomoč! Pomagajte!«, a jih nihče ne sliši. Njihovi kriki so zrnca peska v puščavi. Nihče se ne zmeni zanje. Tudi ljudje, ki imamo mir in ne čutimo vojne, premalo cenimo to vrednost sveta. To nam je deveta briga. Nihče ne pomisli na ljudi, ki so ta trenutek na bojišču, lačni, žejni, bosi, premočeni in utrujeni. Napenjajo ušesa, morda bo med bobnenjem le zaslišal težko pričakovani krik, krik svobode; a vse zaman.
Več je treba storiti za mir. Kako lepo bi bilo, ko bi bile povsod na svetu vroče puščave, sončne oaze, živahni pragozdovi, polarna okrožja in Sredozemlja! Ta načrt pa lahko skujemo le v sanjah in otroški domišljiji, za katero je mir zelo pomemben.
Natalija Kopušar, 8. razred OŠ bratov Letonje. Šmartno ob Paki
mi
d**M k*j 'hntaq.
Mir — največja vrednota človeštva
Kaj mi pomeni mir? To je pojem, o katerem lahko mnogi le sanjajo. To je kot košček kruha, ki bi ga podaril lačnemu. Da, to je mir! Največja človekova dobrina. In mi ga imamo in tudi uživamo. Toda mnogi, mnogi lahko le sanjajo o njem, kajti
tam divja vojna. Tista neusmiljena in divja vojna, ki ne prizanaša nikomur. V njej je padlo na milijone ljudi, ki bi radi živeli v miru. Zdaj lahko mnogi o mirnem življenju le sanjajo. Toda morda se bodo sanje le spremenile v resničnost. To si želimo vsi.
Tomaž Pire, 8. razred OŠ bratov Letonje, Šmartno ob Paki
v veleblagovnici Titovo Velenje
nama
•	velika izbira jesensko-zimske konfekcije
•	konsignacijska prodaja akustičnih aparatov FISHER in ITT
•	lepa izbira sveč
•	ugodna prodaja nekaterih živilskih izdelkov Hiša dobrega nakupa!
Gostišče Eva Ržen
s Koroške 26 v Šoštanju
obvešča
cenjene goste, da bo v tednu
od 14. do 19. oktobra 1986
popestrila ponudbo svojih že znanih specialitet in vam postregla z novim moštom. " Ob zvokih prijetne glasbe naših narodov in narodnosti Jugoslavije se boste lahko prijetno zabavali vsak dan od 9. do 22. ure.
Vljudno vabljeni!
^ jO ;
Le kaj je to, kar ni za moške? Takšna vprašanja ste si verjetno postavljali, ko ste slišali ali brali — nekaj tednov zapored — moški, to ni za vas! Samo to, vse drugo pa je bilo zavito v skrivnost. Ampak, da kakšna stvar ni za moške, to je pa že od sile. Skoraj niste verjeli, da bi bilo kaj takšnega mogoče. Saj tudi ni. Čisto prav ste imeli. Malo je res tudi za moške, samo bolj posredno.
Moški, to ni za vas! 0, pa je tudi!
Torej Lili — tista od Teko Zakaj je prišla Lili
Teko je trgovinska delovna organizacija, ki se ukvarja izključno z maloprodajno dejavnostjo — s prodajo oblačilnih izdelkov, nekaj malega pa tudi s prodajo živil in tehničnega blaga.
Centralni objekt Teka iz Celja je veleblagovnica »T«. Poleg tega pa k Teku sodi še devet specializiranih prodajaln in ena od teh
devetih je tudi Lili v Titovem Velenju. Pa še nekaj je treba povedati. Teko je tudi organizator mreže YU botiquev v SR Sloveniji-
V Teku je zaposlenih 260 delavcev in letos načrtujejo približno 3 in pol milijarde celotnega prihodka. Delovna organizacija Teko pa je tudi ena od članic sozda Merx.
prav v Titovo Velenje?
Lili
s Kardeljevega trga
Katera Lili? Ja tista s Kardeljevega trga vendar! Je še niste videli? Slišali pa ste že zanjo. To je specializirana trgovina z ženskim perilom. S perilom izključno iz Lisce. Pa ne samo to. V specializirani trgovini Lili bodo poleg ženskega perila — torej kakovostnih izdelkov Lisce — prodajali tudi volno, pribor za pletenje, nogavice, modne dodatke . . . Natančno so vedeli tisti, ki so si to stvar zamislili, kaj Velenjčanke potrebujejo.
Iniciativo za specializirano prodajalno Lili v Titovem Velenju je dala Lisca iz Sevnice, ki že dolgo poslovno sodeluje s celjskim Tekom. Lisca je tudi združila sredstva za uresničitev te ideje.
A kako so prišli na to idejo? Raziskave trga so potrdile, da Velenjčanke rade v prostem času tudi ple-
tejo. Zato bodo v specializirani prodajalni Lili poleg kakovostnega ženskega perila prodajali tudi volno, pa pribor za pletenje, nogavice, modne dodatke, tekstilno galanterijo ...
Lili je prijazna in dober gostitelj. Zato bodo lahko Velenjčanke ob obisku popile tudi kavico.
♦ ♦ ♦
Kakšna je Lili?
Da dobite odgovor na to vprašanje je seveda najlaže, če jo obiščete. Če pa ta hip še nimate časa, pa bi jo kljub temu rade spoznale, potem povejmo, da je velika 40 kvadratnih metrov. Tolikšna je njena površina. Projekte so ji izdelali na Projektivnem biroju v Titovem Velenju, notranja oprema je delo Magde Klančnikove, obrtniških del pa se je lotil VEKO.
Lili je torej na široko odprla vrata ženskam. Pa ne samo njim. Obiščete jo lahko vsak delovni dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa sprejema obiske samo dopoldan, od 7. do 13. ure.
V delovni organizaciji Teko pa že sedaj obljubljajo — Velenjčanke bodo zadovoljne.
Pridite torej na obisk. K Lili.
16. oktober
* titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas ★ stran 11
koledar
Četrtek, 16. oktobra -hedvika
PETEK, 17. oktobra - IGNAC SOBOTA, 18. oktobra - LUKA NEDELJA, 19. oktobra - ET-BIN
PONEDELJEK, 20. oktobra -IRENA
TOREK, 21. oktobra - URŠULA
SREDA, 22. oktobra - ZORI-SLAV
M ALi OGLASI
UGODNO PRODAM ZELJE,
odlično za kisanje. Dostavimo ga tudi na dom. Informacije o telefonu 855-335 ali 854-631. PRODAM ZASTAVO 101 v voznem stanju, letnik 1977. Telefon 854-251 dopoldne. KUPIM KOMPLET MOTOR za Renault — 4. Kličite od 14. do 15. ure po telefonu 881-008. PRODAM VIDEO RECORDER, »Universum« in glasbeni stolp Gorenje. Telefon 856-985. PRODAM BETONSKO STREŠNO OPEKO in pianino »Fošt-ner« ter harmoniko »Melodija«, 96 basno. Veno Hušek, Uriskova 24, Pesje, Titovo Velenje. IŠČEM KUHARICO Z DIPLOMO za stalno zaposlitev v tujini. Stanislav Hojnik, Hans Sakss strasse 18, 4010 HILDEN, ZRN ali telefon 9949-210-331-518. IŠČEVA GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE V TITOVEM VELENJU. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Predplačilo«. PRODAM ŠOTOR ZA 4 osebe. Telefon 891-160, popoldan.
UGODNO PRODAM FOTOAPARAT PRACTICA MTL, z dodatno opremo. Informacije po telefonu 853-547, Petek. AMI — 8, registriran do aprila 1987, z rezervnim motorjem, prodam. Šonc, Šaleška 2 a, telefon 855-818
PRODAM KRZNENO JAKNO
(mongolska ovčka) in zimski plašč iz ovčjega velurja. Velikost 38. Telefon 853-128, od 17. do 19. ure.
PRODAM ŠEST RABLJENIH
GUM 16 x 650, zamrzovalno omaro ZOS 310, dvojna vrata, nerabljena in mehansko stiskalnico, za sadje. Telefon 882-883. PRODAM POKROV MOTORJA za Jugo, poleg tega pa tudi PRODAM OZIROMA ZAMENJAM PRVO STOPNJO NEMŠČINE 2000 S za angleščino. Telefon 881-320.
UGODNO PRODAM NERABLJEN KOMBINIRAN ŠTEDILNIK (2 + 4). Telefon
854-716,	popoldan.
DEKLE IŠČE SOBO S SOUPORABO KOPALNICE v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Telefon 853-321 interna 407. PRODAM OSEBNI AVTO R-18, letnik, oktober, 1982. Informacije po telefonu, dopoldan
855-417,	popoldan 856-363. NAJAMEM GARAŽO, preko zime, v okolici Titovega Velenja. Plačam vnaprej. Telefon 063
857-648,	po 15. uri. ZAMENJAM 400 kom strešne opeke za EFE zidake. Telefon 883-226, od 15. ure dalje. PRODAM SEDEŽNO GARNITURO (kavč, dva fotelja, tabu-re). Ogled na Šercerjevi 15, Titovo Velenje, stanovanje 42, popoldne.
PRODAM MALO RABLJEN ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elektrika, po polovični ceni. Telefon
858-751,	popoldan.
Socialistična republika Slovenija OBČINA VELENJE
Oddelek za občo upravo in proračun
—	razpisna komisija
objavlja
dela in naloge — HIŠNIKA
Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	skrajšan program srednjega izobraževanja elektro ali kovinarske smeri
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Občine Velenje, Titov trg, 1, 8 dni po objavi.
PRODAM ZELO DOBRO OHRANJENO POHIŠTVO za
spalnico in jedilnico. Cesta Bratov Mravijak 7, Titovo Velenje ali po telefonu 854-100. PRODAM DOBRO OHRANJENO ZAMRZOVALNO SKRINJO, 310 litrsko, za 8 M. Franc Polak, Cèsta XIV. divizije 9, Titovo Velenje. SLIKAR IN PRAVNICA NAJA-MEVA stanovanje v Titovem Velenju, Šoštanju ali Topolšici. Možnost predplačila. Gorazd Rihtarič, Tomšičeva 11, Titovo Velenje, telefon 854-090.
PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVO 101, letnik 1978, registriran do 3. 1. 1986, za 68 SM, informacije po telefonu 857-748, popoldan.
ZAMENJAM TROSOBNO STANOVANJE (79 m!) V centru Titovega Velenja, za dve manjši stanovanji (dvosobno in garsonjera) v Titovem Velenju. Zainteresirani naj se oglasijo po telefonu 853-112, interna 13, do 7.30
ure zjutraj._
ZASTAVO 750, letnik 1979, prevoženih 50.000 km, prodam. Telefon 856-256.
UGODNO V POTROŠNIKU
Teden ugodnega nakupa živil od
!
15. do 22. oktobra 1986
DO 25 % CENEJE LAHKO KUPUJETE:
—	kekse, napolitanke — KOESTLIN BJELOVAR
—	ribje konzerve DROGA PORTOROŽ in ADRIA ZADAR
—	čokolada mlečna 200 gr„ 300 gr. - ZVEČEVO
—	kokoši lahko - JATA LJUBLJANA
Posebna ugodnost: DETERGENT l11/1 samo 275 din za komad
Obiščite nas v Blagovnici GORICA Titovo Velenje, Blagovnici Šoštanj in Marketu Šmartno ob Paki. PRI NAS JE V TEM TEDNU CENEJE.
POTROŠNIK
PRODAM OTROŠKO POSTELJICO, globok voziček, hojco, otroški nahrbtnik (za prenašanje otroka). Oto Prkič, Tomšičeva 15. Ogled mogoč ves dan. ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1981, registriran, prevoženih 49.000 km, naprodaj. Hudomal-Lužan, Ravne 181, Šoštanj. Telefon 881-390.
PRODAM LADO 1300 S, letnik 1983. Telefon 881-133. R-5(odlično ohranjen) prodam. Anton Pivec, Aljaževa 20, Slovenska Bistrica
PRODAM RABLJENO STREŠNO OPEKO. Telefon 855-319. Alojz Lipičnik Lilijska 5 Pesje, Titovo Velenje.
GIBANJE PREBIVALSTVA. GIBANJE
Matični urad Velenje: Poroke:
Franc Kotnik, roj. 1964, elek-trikar iz Škal in Zdenka Pušnik, roj. 1965, prodajalka iz Skalskih Cirkovc; Franc Čanč, roj. 1953, orodjar iz Plešivca in Ana Vrč-kovnik, roj. 1945, ekonomski tehnik iz Šoštanja.
Matični urad Šoštanj: Smrti :
Rudolf Šimec, upokojenec iz Celja, Gregorčičeva 2, roj. 1915; Jožef Lajlar, upokojenec iz Celja, Dobrova 79, roj. 1924; Peter Sprajc, upokojenec iz Celja, Škvarčeva ul. 10, roj. 1924; Ceci-
ZAHVALA
t
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in praočeta
Mihaela Pirnika
iz Srednjega Doliča 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo delavcem DO RLV TOZD Mehanizacija, DO ERA in DO EKO, prav tako pa tudi Rudarski godbi, Društvu upokojencev Titovo Velenje, govorniku in častni straži. Enaka zahvala velja g. župniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: žena Pepca, sin Ivan z družino, hčerke Darinka, Zdenka ter Marta in Silva z družinama.
lija Vošnjak, kmetovalka iz Pire-
šice 10, roj. 1910.
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
18. in 19. oktobra 1986 — dr. Zora Pavlovič, Petra Stanteta 13, Titovo Velenje;
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 17. do 24. oktobra 1986 -Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223.
MERCATOR ZGORNJE SAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Ima RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI od 17. oktobra do razprodaje pri kooperantih
Ivan Kotnik, Ljubija 6, Mozirje
Alojz Blekač, Rečica 39, Rečica ob Savinji
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljno rejo.
Cena za kokoš je 650 din.
t REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o. c i
: Titovo Velenje


DO Rudnik lignita Velenje Kadrovsko — splošni sektor
Delavski svet TOZD Klasirnica in Jamska Mehanizacija
RAZPISUJE
dela in naloge individualnega poslovodnega organa
1.	VODJA TOZD KLASIRNICA
2.	VODJA TOZD JAMSKA MEHANIZACIJA
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
ad 1,2.
—	najmanj srednja strokovna izobrazba elektro, strojne ali rudarske smeri
—	strokovni izpit za delo v metanskih jamah
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD.
Kandidati naj vložijo pisne prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Titovo Velenje, pod oznako za razpisno komisijo TOZD DO RLV. Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
Srečno!
ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in očeta
Martina Petana
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sorodnikom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala velja godbi RLV, pevcem, častni straži, govornikom Mihi Va-lenciju, tovarišu Zlodeju, duhovniku za opravljen obred.
Še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerka Emi z možem, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Nemi in brez besed ostajamo ob kruti usodi, ki nam je iznenada iz naše srede iztrgala predrago ženo in mamico
Zofijo Šalamon
Vsem, ki ste nam ob teh najtežjih trenutkih nesebično pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti — iskrena hvala. Preskromna beseda je, vendar hvala ! Hvala društvu invalidov Titovo Velenje, ŠD Rudnika boksita Topolca iz Madžarske, Domu za varstvo odraslih AMD Šaleške doline, Društvu Šaleških likovnikov, društvu modelarjev, Zavodu za urbanizem, Gorenje Commerce — maloprodaja, Gorenju Raziskave in razvoj — Design center ter oktetu Šentjanški fantje iz Vinske gore.
Neutolažljivi: mož Arpad, sin Arpad, teta Ana in ostalo sorodstvo.
Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos te nikjer več ni, zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu spi, nam pa rosijo se solze iz oči.
(Gradnik)
V SPOMIN
24. oktobra bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil vil. letu starosti naš ljubljeni sin, brat in stric
Uroš Golob
Nikoli se ne bomo sprijaznili z neusmiljeno, kruto resnico, da se je tvoja pot končala tako kmalu. V našem domu je brez tebe velika praznina, a v srcih bolečina, ki ne bo nikoli minifa. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se ga spominjate, mu prinašate cvetje, prižigate svečke in po-stojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Vedno tvoji: mama, ata, sestra in nečak Jaki.
Mesec požarne varnosti
Uspele vaje gasilskih enot OGZ Velenje
Čeprav si Gasilska zveza Slovenije in Gasilska zveza Velenje prizadevata, da bi dejavnost varstva pred požari in gasilsko dejavnost čim bolj podružbili in bi se s požarno varnostjo ukvarjali v vseh delovnih in bivalnih okoljih ter skozi vse leto, pa vendarle želijo v mesecu oktobru, ki je simbolično določen za mesec varstva pred požari, poudariti nekaj aktivnosti, ki so ključnega pomena za prepotrebno večanje požarne varnosti. To sta preventiva in operativna usposobljenost gasilskih enot.
Tako je bila v četrtek, v Šoštanju, v Tovarni usnja osrednja akcija vseh gasilskih enot šoštanjskega in šmarškega sektorja OGZ. S predpostavko, da je v tovarni izbruhnil požar, je bil v popoldanskih urah alarm kot v stvarnih razmerah. Akcija je stekla in v nekaj minutah se je začelo gašenje in reševanje. Po enournem »boju« s
požarom je bil le ta pogašen, ponesrečeni delavci pa oskrbljeni in odpeljani v zdravniško nego.
Ob akciji so sodniki in operativni vodje vaje ocenjevali možnosti za uspešno gašenje in reševanje ter dejansko usposobljenost gasilskih operativnih desetin. Ocena — uspešno, zelo dobro.
V petek popoldne je alarm najavil požar v okolici Titovega Velenja. Prijavljen je bil obširen požar na gradu Turn, kjer so številna stanovanja, objekt pa je na vzpetini, težko dostopen in slab kilometer oddaljen od vira gasilne vode. Skoraj zatem je zagorelo na več mestih v gospodarskih poslopjih Erine kmetijske zadruge pod Turnom,kot da bi šlo za požig. In akcija je stekla kot resnična. Ognjevitost, organiziranost in reševalna vnema gasilcev je presegla vsa pričakovanja. Z verižno in kombinirano vajo
gašenja so pričele enote tako, kot so predvidevali v operativnem štabu, kjer imajo vnaprej pripravljene sisteme gašenja na javnih objektih, ki so požarno bolj ogroženi. Vendar pa je bilo potrebno hitro in učinkovito ukrepati, da je gasilna voda pritekla iz starega velenjskega jezera do poslopij v dimu in plamenih. Prebiti se je bilo potrebno prav blizu, za to pa so uporabili cisterne z vodo in druga orodna vozila.
Posamezne gasilske enote so mobilizirale svoje bolničarje in pripadnike civilne zaščite, ki so reševali poškodovane stanovalce, reševali ogrožene ljudi z blokiranih prostorov in iz ogroženih predelov stanovanjskega poslopja ter drugih objektov.
Akcijo so snemali opazovalci - predstavniki štaba civilne zaščite, ki so takoj po končani vaji pokazali enotam posnetek, ki je vsebinsko pripomogel k analizi. Le ta je pokazala, da je mogoče gasiti in reševati le ob izjemno
izurjenih ekipah in tehniki, ki jo enote OGZ imajo. Ocena — pozitivno, z nekaterimi pomanjkljivostmi in napakami, ki pa se ob resnični katastrofi ne bi dogajale, saj bi bilo potrebno reševati življenja in premoženje.
Skupna ocena obeh vaj je »uspešno«, kar pa velja tudi za večino resničnih intervencij, ki jih gasilske enote izvajajo skozi vse leto. To pa pomeni, da smo v občini — kar zadeva gasilsko operativno usposobljenost — visoko strokovno, tehnično in kon-dicijsko usposobljeni.
Kdaj pa splošno znanje o požarni varnosti, o gašenju začetnih požarov in reševanju, o preprečevanju nastankov požarov? To je široka tematika, katere se moramo lotevati načrtno, kompleksno in strokovno. Za vsakega občana, delavca, šolarja, posebej v razumljivem in strokovnem jeziku ter čim bolj praktično. Te naloge se moramo lotiti v široki fronti samozaščite. Že danes, ne le v mesecu požarne varnosti, in jo izvajati vse leto. V tem je velik delež naše varnosti, našega bogastva.
Jože Miklavc
Smrekovec
»Zagorel« je planinski dom
V	splet dejavnosti v mesecu požari.; varnosti je sodila tudi nedeljska skupna vaja občinskih gasilskih zvez Mozirje in Ravne na Koroškem. Gasilci obeh sosednjih dolin so tako pričeli uresničevati željo po tesnejšem sodelovanju, ki so jo izrekli na letošnjih občnih zborih obeh občinskih zvez. Nedeljska akcija je pokazala, da je bila ta želja še kako upravičena, bodoče sodelovanje pa bo zagotovo prispevalo lep delež k še boljši pripravljenosti in usposobljenosti koroških in gornjesavinjskih gasilcev.
V	nedeljo dopoldne je tako »zagorelo« ostrešje planinskega doma na Smrekovcu. Ogenj seje razširil na vse poslopje, potrebno je bilo reševanje planincev iz doma, požar pa je zajel tudi bližnji
gozd. Gasilci z obeh strani razmeroma visokega Smrekovca so s tem želeli preveriti, v kakšnem času lahko prihitijo na kraj morebitnega požara s svojimi avtomobili, cisternami in opremo. Vaja je pokazala, da so prišli v znatno krajšem času, kot so sicer predvidevali in tudi to spoznanje bodo lahko koristno uporabili pri oblikovanju svojih požarnovarnostnih načrtov. Ob tem so gasilci mozirske občine preverjali tudi delovanje in slišnost UKV zvez, ki so jih lani namestili v svoje avtomobile, vsi skupaj pa so na srečanju po sklenjeni vaji izmenjali izkušnje, navezali nove stike in se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju.
Na vaji so sodelovala društva Prevalje, Raven, Mežica in Črna
Takšne podobe planinska postojanka na Smrekovcu zagotovo še ni imela in upajmo, da je zares nikoli ne bo
s koroške strani ter Ljubno, Lu-če, Radmirje in Gorica ob Dreti s savinjske, ostala društva pa so bila prav tako vključena, vendar so gasilci teh društev ostali v dolini in bili v pripravljenosti. Skupaj je požar gasilo 69 gasilcev z vozili, cisternami in popolno opremo za gašenje in reševanje. S cisternami so na Smrekovec pripeljali 14.100 litrov vode, nekaj vode je bilo v zbiralniku pri planinskem domu, v dolini pa so seveda čakali gasilski avtomobili s potrebno vodo.
Vaja je vsekakor uspela, pomanjkljivost, ki so jih pri tem ugotovili, bodo seveda odpravili in bodo tako koristen napotek za idelavo načrtov, vse skupaj pa bo prispevek k še boljši pripravljenosti in usposobljenosti za
gašenje in reševanje v oddaljenih hribovitih in gozdnih predelih. Ko smo že pri pomanjkljivostih, naj zapišmo še nekaj. Koroški gasilci na" kraj požara niso prišli v predvidenem času. »Zakasnili« so zato, ker so na hitri poti po strmi in ozki gozdni cesti doživeli manjšo nezgodo, ki bi lahko bila veliko hujša. Ob tem se samo po sebi ponuja sklepno razmišljanje. Temeljna naloga humane gasilske organizacije in njenih članov je reševanje človeških življenj. Če gasilci torej ne bodo poskrbeli najprej za svojo varnost in svoja življenja, tudi drugim ne bodo mogli pomagati. To je treba upoštevati vedno in povsod. Seveda to ni »pomanjkljivost« ali očitek, le nujno spoznanje.
Sklepni del so namenili oceni vaje
MILIČNIKI SO ZAPISALI # MILIl7
VINJENEMU VOZNIKU PREPREČIL NADALJNJO VOŽNJO
6. oktobra je občan Mustafa E. preprečil vinjenemu vozniku kombija, Antonu H., da bi nadaljeval vožnjo. Vzel mu je ključe in poklical miličnike.
VLOMIL V HIŠO
Doslej še neznani storilec je 8. oktobra vlomil v stanovanjsko hišo Alojza Š. na Pokopališki cesti v Titovem Velenju. Odnesel je zlat nakit vreden okoli 200 tisoč dinarjev.
PERILA NI USPEL ODNESTI
Na podstrešje stanovanjske hiše na Koroški cesti v Titovem Velenju je okoli 23. ure, 10. oktobra letos, splezal neznanec. Odnesti je skušal perilo, ki so ga tam sušili. Lastnik gaje pri dejanju zalotil, vendar pa mu je neznanec ušel.
ZADEL PEŠCA
Na Kidričevi cesti v Titovem Velenju je voznik osebnega avtomobila Simo Marinovič 8. oktobra okoli 21. ure zbil pešca Štefana Ramšaka in ga hudo telesno poškodoval.
STRESLO GA JE
V ESO se je pripetila 7. oktobra delovna nezgoda. Elektrikar Jože G. je vklopil stikalo, pri tem pa ga je streslo in se je telesno poškodoval.
TEŽJE POŠKODOVAN KOLESAR
Na Partizanski cesti v Titovem Velenju je 8. oktobra okoli 6. ure zjutraj voznik osebnega avtomobila Štefan Cvar zbil kolesarja Antona Berzelaka. Ta je dobil pri tem hude telesne poškodbe.
POGREŠANEGA OBČANA SO NAŠLI
V soboto, 11. oktobra, opoldne je bila organizirana akcija iskanja pogrešanega 74-letnega Jožeta Srebotnika iz Velikega vrha. Iskalo ga jc približno 40 gasilcev, miličnikov in krajanov. Akcija je trajala vse do 23. ure, vendar ga niso našli. Iskanje so nadaljevali naslednje jutro. Tokrat je sodelovalo v akciji, v katero so se vključili tudi predstavnik civilne zaščite in izvršnega sveta ter lovci in okoli 150 občanov. Pogrešanega Jožeta Srebotnika so našli lovci Lovske družine Velenje v ne-
deljo okoli 18. ure v gozdu v Tajni. Prepeljali so ga domov, kjer mu je zdravnik nudil zdravniško pomoč, ostal pa je v domači negi-
VELIKA MATERIALNA ŠKODA
V Lokovici se je pripetila 12. oktobra okoli 17. ure 45 minut prometna nesreča, ki je terjala veliko materialno škodo. Kar okoli 20 milijon dinarjev je namreč škode na osebnih avtomobilih Antona Muršiča in Alojza Hudalesa, ki sta trčila. Alojz Hu-dales je bil pri nesreči tudi težje poškodovan.
TRČENJE NA KIDRIČEVI CESTI
Na Kidričevi cesti v Titovem Velenju sta 12. oktobra nekaj po 13. uri trčila voznika osebnih avtomobilov Viktor Hrast in Muha-med Hasanovič. Po tej cesti je ravno takrat pripeljal še voznik osebnega avtomobila Dževad Dorič, ki je zapeljal na pločnik in povozil pešca Alojza Drobeža in ga hudo telesno poškodoval.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
— Pred gostiščem Brede Rajh je 8. oktobra nekaj po polnoči neznanec poškodoval vse štiri gume taksistu Ramizu R. Malo
kasneje pa je prav tako pred omenjenim gostiščem Dragan M. iz neznanega razloga pretepel Nermino T. in jo lažje telesno poškodoval. V domu učencev Centra srednjih šol sta se 9. oktobra nekaj po 21. uri stepla stanovalca Rasim K. in Ivan R. Istega dne okoli 23. ure pa so morali miličniki posredovati tudi v gostišču Pod gozdom, kjer je razgrajal Miro J. V soboto, 11. oktobra sta kršila javni red in mir v Pivnici na Cankarjevi cesti Ignac G. in Ivan P. Na hodniku na Šaleški cesti 2 v Titovem Velenju pa je tega dne, sredi dopoldneva razgrajal vinjeni Beno B. Z glavo se je zaletaval v vrata stanovanja. Ko so prišli miličniki, je bil telesno poškodovan, tako da mu je bila potrebna zdravniška pomoč. Seveda pa bo moral svoje »početje« zagovarjati pri sodniku za prekrške.
12. oktobra okoli polnoči se je vrnil v samski dom Vegrada močno vinjeni Meho M. Vratar ga ni uspel pomiriti, zato je poklical na pomoč miličnike. Tega dne pa so morali posredovati miličniki tudi v hotelu Paka, kjer je razgrajal Dragan M.
VLOMIL V KLET
Neznani storilec je iz kleti Mirka Z. s Kardeljevega trga v noči na 10. oktober odnesel štiri kolesa, ki jih je demontiral z dveh koles z motoriem.
Vodstvo občinske gasilske zveze se je dogovorilo: »Vaja bo ...«
Oglasila se je sirena, kar najhitreje v gasilski dom
Bili smo uspešni. Tudi nama je zelo vroče, pa to ni pomembno. Samo, da smo preprečili najhujše (posnetki S. Vovk)
Prebrali sodbo Petru Sedovniku
Za grabež in poneverbo poslovnih
listin enajst let zapora
Petra Sedovnika, referenta deviznih reklamacij pri Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje je Temeljno sodišče Celje, enota Titovo Velenje, zaradi kaznivega dejanja posebno hudega grabeža in poneverjanja poslovnih listin obsodilo na skupaj enajst let zapora. Sodba še ni pravnomočna, nanjo so v petnajstih dneh možne pritožbe.
Skupno je obtoženi Peter Sedovnik storil 76 posameznih kaznivih dejanj, ki se štejejo kot enotno kaznivo dejanje. Za kaznivo dejanje posebno hudega primera grabeža je sodišče Petra Sedovnika obsodilo na 10 let zapora, za kaznivo dejanje poneverjanja poslovnih listin pa na leto in 10 mesecev zapora in mu izreklo enotno kazen 11 let zapora. Sedovnik je v priporu od 18. marca letos. Sodišče mu je izreklo tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja vseh dolžnosti, s katerimi je povezano razpolaganje in upravljanje z družbenim premoženjem, za dobo pet let. Obtoženec mora Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje vrniti znesek 5.462.676 dinarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi, sevèda pa poravnati tudi dinarsko protivrednost nezakonito pridobljenih deviz.
Peter Sedovnik, 30-letni gimnazijski maturant, je bil zaposlen kot referent deviznih reklamacij pri Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje. Bil je pooblaščen za usklajevanje prometa in odpravljanje razlik med ERC in knjigovodstvom. Na podlagi te-meljnic za knjiženje internih nalogov, ki jih je izpolnjeval, pa je na svoje tri devizne račune v času od 1. marca 1982 do 12. marca 1986, prenesel in si protipravno prilastil skupno 53.664.173,46 di-
narjev. Ali drugače povedano: 296.049,86 zahodnonemških mark, 2.233,08 ameriških dolarjev, 17.607,47 švicarskih frankov, 84,29 francoskih frankov in 5.462.676 dinarjev. Skupna protivrednost je po takratnem tečaju znašala približno 23 milijonov dinarjev, na dan 5. junija letos pa 58.956.228,36 dinarjev.
V obrazložitvi je rečeno, da denarja ni dvigoval samo na svoje ime, ampak tudi na imena sorodnikov. V tem obdobju je porabil okoli 230 do 250 tisoč nemških mark. S tem denarjem si je med drugim kupil Alfa Romeo — leta 1983, leto kasneje še Re-noult Fuego, denar je porabil za nakup čolna, parcele, smučanja v tujini . . .
Peter Sedovnik je krivdo priznal. Dejal je, da ga je v kazniva dejanja vodila priložnost. Do potankosti je poznal bančništvo in računalništvo, slabosti programa in šibke točke v kontroli. Vse to mu je omogočilo tisto, kar nekateri imenujejo tudi grabež desetletja.
Vendar pa je treba ob vsem tem dodati še nekaj. Sedovnik je kazniva dejanja grabeža in ponarejanja poslovnih listin neovirano opravljal nekaj dni več kot štiri leta, pa čeprav je bil že v juniju 1983 na njegovo življenje na veliki nogi opozorjen z anonimnim pismom tudi generalni direktor banke. Ker avtor anonimnega pisma ni bil zadovoljen z »nikakršnim ukrepom« v zvezi s tem, je decembra istega leta spet napisal pismo. Tokrat ga je naslovil na več naslovov, med drugim tudi na Službo družbenega knjigovodstva. V priporu pa je od 18. marca letos. Odkritje je sprožil povsem »nedolžen« minus na njegovem deviznem računu.	■ '
(mkp)