Poštnina plačana v gbtoMnU Štev*. 28. Izhaja vsak četrtek Naročnina za tu/emstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; zi ina» zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din,' Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani, št 10.711.'- Posamezna itav. Din jUpravništvo „0omovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 iulija 1932. Nova vlada pod predsedstvom drja. Milana Srškiča Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki že precej časa boleha, je dne 2. t. m. podal ostavko. Po parlamentarnih običajih je obenem podala Jato ostavko celokupna vlada. Njegovo Veličanstvo kralj je ostavko sprejel in poveril sestavo nove vlade dosedanjemu ministru za notranje posle, drju. Milanu Srškiču. V soboto je bila nova vlada že zaprisežena. Sestavljena je tako, da je: predsednik ministrskega sveta dr. Milan S r -š k i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister brez portfelja dr. Albert K r a m e r, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan P u c e 1 j, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister brez portfelja dr. Hamdžija K a r a-m e h m e d o v i č, senator in bivši minister; minister za prosveto dr. Dragutin K o j i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister pravde dr. Ilja Š u m e 11 k o v i č, bivši stalni delegat pri Društvu narodov -in narodni poslanec; minister brez portfelja Boža M a k s i m o v i c, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za promet inž. Lazar R a d i v o i e -vič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za kmetijstvo Juraj D e m e t r o v i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za vojsko in mornarnico armijski general Dragomir S t o j a n o v i č, minister na razpoloženju; minister za finance dr. Milorad D j o r d j e -vič, minister na razpoloženju; minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za gradbe dr. Stjepan S r k u 1 j, minister na razpoloženju; minister za šume in rudnike Viktor Pogač-n i k, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister za zunanje posle Bogoljub J e f t i č, minister dvora; minister za notranje posle Zivojin L a z i č, ban vardarske banovine; minister za trgovino in industrijo Ivan M o -h o r i č, narodni poslanec. Resortna ministrstva so, kakor kaže sestava nove vlade, z malimi izjemami ostala v rokah dosedanjih ministrov. Minister dr. Kramer je izročil ministrstvo za trgovino in industrijo svojemu dosedanjemu pomočniku Ivanu Mohoriču, da se bo lahko še bolj posvetil splošnim državnim poslom. Iz enakega razloga je zapustil svoj resort tudi minister Boža Maksimovič. Obema boio poverjeni posebni posli ministrskega sveta. Novi kabinet predstavlja politično ojačeno vlado, ki se bo s podvojeno silo lotila reševanja političnih in gospodarskih vprašanj. Denarna zmeda Kamor se človek okrene, povsod isti pogovori o denarju. Vlagatelji tožijo in kolnejo, ker jim hranilnice ne izplačujejo njihovega naloženega denarja in imajo zaradi tega zvezane roke za kupčevanje in včasih veliko škodo. Samo en primer naj navedemo od tisočev: Revni vdovi je pogorela lansko jesen hiša. Zavarovalnino je dala v hranilnico, da je bila brez skrbi pred tatovi. Pozimi se je zmenila s podjetnikom, da ji postavi nov dom. Aprila je že pričel graditi. Prve tedne je še dobivala vdova potreben denar iz hranilnice, pozneje pa so ji rekli, da ne more več dobiti, ker nimajo denarja. Ženska je zajokala: «Kam ste dali moj denar?* Vse pojasnjevanje uradnikov je ni moglo pomiriti. Ko je odhajala, je zaklicala: «Niti enega dinarja ne dam več v hranilnico!* Sličnih zakletev je pcflna dežela. Nezaupanje v varnost vlog se širi od človeka do človeka kakor kužna bolezen. Kdor hoče najti zdravilo za kakšno bolezen, mora najprej vedeti, kaj jo je povzročilo. Če zasledujemo sedanjo denarno zmedo do njenega početka, vidimo, da sežejo njeni prvi znaki v lansko poletje. Takrat so začeli neki črnogled-neži spravljati- svoj denar čez mejo v strahu pred prevratom v naši državi, kakor so širili zlobne vesti sovražniki naše Jugoslavije doma in preko meje. Ko je naše državno oblastvo videlo, da je ta val nezaupanja zavzel že prevelik obseg, je zaprlo z zakonom pot denarju preko meje. Sovražniki pa so še ojačili svoje zlobno delo. Zal so se našli tudi pri nas. v Sloveniji takšni obžalovanja vredni pomagači sovražnikov naše države, ki so širili vesti o nevarnosti za denar. Kako nerazsodni so bili naši ljudje, ki so nasedli njihovim besedam! Denar, ki je bil varno spravljen v hranilnici, so nesli domov, kjer je izpostavljen tatovom, mišim in ognju. Nihče pa ni pri tem premislil, da bi mu propadel denar doma prar tako kakor v hranilnici, če bi pričela njegova vrednost padati. Nekateri dvigatelji vlog so kupili za dvignjeni denar po pretirani ceni zemljo ali druge vrednote, večina pa tišči denar doma. Pisec tega članka je bil sam navzoč, ko je nedavno prišla v neko hranilnico stara ženska iz hribov in dvignila svojih trdo prisluženih 4000 Din. Ko ji jih je blagajnik izplačal, je vprašal ženo, čemu ji bo denar. Ona je nekaj časa mencala, da bo kaj kupila, nazadnje pa je dala nazaj ves znesek: «Hotela sem le videti, če je res moj denar izgubljen, kakor so me strašili. Sedaj pa vidim, da so mi lagali in vam vračam denar spet v shrambo. Varnejši je pri vas!* In je nazaj naložila ves znesek. Od te ženice se naj učijo oni malodušneži, ki tiščijo nespametni svoje bankovce doma. Pomislijo naj, da je njihovo početje zločin nad domovino in spravlja sosede na boben. Nujna posledica stiskanja denarja doma po nogavicah je pomanjkanje gotovine v denarnih zavodih, ki si bodo morali pač pomagati s tem, da bodo prodajali dolžnikom posestva. «Jih bomo pa poceni kupili*, se veselijo tisti, ki imajo denar doma. Prezgodno veselje! Če bo padlo, sosedovo posestvo v ceni, bo tudi tvoje in ne boš imel od vsega svojega varčevanja ničesar drugega nego mnogo zemlje in mnogo dela pa mnogo izgube, ker zemlja ima vrednost le, 8 3 jo kmet obdeluje. .Nespametni so tisti, ki mislijo, da ima hranilnica njihov denar spravljen v blagajni. Kaj nič ne pomislijo, odkod naj jemlje zavod denar za obrestovanje vlog. Kam zakoplje moder človek svoj zaklad? V zemljo! Prav tako ravnajo naše hranilnice, ki posojujejo vloženi denar kmetu, kjer je najbolje hranjen. Danes dolžni kmet sicer težko plača obresti, toda vendar je najbolj zanesljiv plačnik. Vodstvo naših hranilnih zavodov je v rokah trdnih gospodarjev, ki jamčijo z vsem svojim premoženjem za vloženi denar. Kogar vse to še ni prepričalo, da je nespametno držati denar doma, naj pomisli, da je bilo celo ob žigosanju denarja po vojni bolje imeti denar v hranilnici kakor v rokah. Tedaj so odtegnili od denarja eno petino, od vlog v hranilnicah pa niti pare ne. Eno je nepobitno dejstvo: Dinar je trden in bo tak ostal kljub zlim govoricam sovražnikov. Stara pesem na novo vižo Tam nekje v švicarskih gorah so imeli protestantskega župnika ali pastorja (po našem pastirja), ki si je ob nastopu .lužbe sestavil prav lepe pridige za vseh 52 nedelj v letu. Ko je prvo leto pridigal, so verniki vsako nedeljo z zanimanjem poslušali in pretehtovuli njegove besede. Vsakogar sodba je bila: «Dobro je povedal, kakor še noben pred njim. Prav ima!* Leto je hitro pri koncu, pa so bili verniki radovedni, kakšne bodo v drugem letu pridige. Prav napeto.so zato prisluhnili prvo nedeljo v novem letu. Zdelo pa se jim je, da slišijo le ponavljanje prejšnjeletne pridige; pridige zato niso več hvalili. Nekaj nedelj so še bili radovedni na pastorjevo pridigo, a kmalu so spoznali, da so piidige take, kakršne so bile na enake nedelje prejšnjega leta. Nekaj časa so se jezili, potem pa so imeli največje ve- selje s tem, da so že vnaprej uganili, kaj jim bo gospod pastor to in to nedeljo povedal. Tako je izgubila celo ^veta in resna beseda zaradi večnega ponavljanja svojo moč in verniki so venomer dremali pri pridigi. Pa je potožil gospod pastor svojemu sobratu v sosednji župniji, kako mu verniki dremljejo pri božji besedi. «Kako dolgo jim pa že pridiguješ iste pridige?* ga je vprašal sobrat. Ko mu je pastor odvrnil, da šele deset let, se je sosed na ves glas zasmejal in poučil pastorja, da mora začeti z novimi pridigami. «Konec naj ostane enak,* mu je svetoval, «ls besede morajo biti druge*. Pastor je ves hvaležen ubogal njegov nasvet, in glej čudo, nihče ni več dremal med njegovo pridigo. Prav na to zgodbo smo se spomnili, ko smo zadnje čase slišali in čitali neke hudo resne in ogorčene pozive in govore, ki naj branijo največjo človeško svetinjo — materin jezik. «Kaj je res naš jezik v nevarnosti? Kdo mu pa kaj hoče?* se boste vpraševali in si vihali rokave, da se postavite v bran za svoj jezik. Saj to je prav tisto, da nihče ne pove, odkod preti nevarnost. Ne pove pa zato tega nihče, ker tega po» vedati ne more, saj v naši državi sploh ni so- "viaZiiIKa aluvciialva. Čc piillltJlJaillU vlugu ttlo- venščine pred ujedinjenjem in danes v naši s toliko krvjo odkupljeni Jugoslaviji, moramo kar naravnost povedati, da je tisti, ki danes govori o zatiranju in zapostavljanju našega jezika, grd hujskač. Ne le, da se vrši, kakor ve vsakdo iz lastne izkušnje, vse uradovanje v naši banovini v slovenskem jeziku, tudi vsa mesta do najvišjega predstavnika oblastva, bana, so zasedena po domačih ljudeh in v Beogradu imamo celo tri ministre. Kdor je pred vojno izkusil, kako so zapostavljali naš jezik po vseh uradih in niso pustili preprostega človeka, delavca in kmeta pred nemškega oblastnika, ki je gledal na našo slovensko rajo kakor turški paša, tisti ve ceniti svobodo, ki jo je doseglo slovenstvo v naši Jugoslaviji. Danes mora vsak trezen človek priznati, da imamo Slovenci v okviru jugoslovenske držav, nosti popolno jezikovno in prosvetno svobodo. Ti lažni borivci za slovenstvo naj pogledajo preko naših državnih meja, kjer se še dandanes teptajo najenostavnejše naše Dravice. V naši državi pa so taki borivci podobni klavrnemu španskemu vitezu Kišotu, ki se je boril z mlini na veter, ko ni našel pravega sovražnika. Borba proti sovražnikom slovenstva ni prav nič drugega kakor nov napev stare pesmi o nevarnosti za vero. Nekaj let so razni sovražniki napredka v naši deželi držali svoje pristaše na uzdi z bojnim krikom: Katoliško ljudstvo, v boj za svetinje naše vere! Ko pa tega strahotnega sovražnika naše vere le ni bilo od nikoder in se je nasprotno celo pokazalo, da je položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji tako ugoden kakor daleč na okrog ne v nobeni drugi državi, se je začela njihova vojska razhajati in godrnjati nad svojimi zapeljivimi vojvodi, ki so jim kradli s svojim namišljenim sovražnikom dragoceni čas, katerega so drugi narodi uporabili za napredek. Da bi bila pri nas vera v nevarnosti, tega si danes nihče ne upa trditi, ker bi mu tudi nihče ne verjel, kdor zna gledati in misliti. Zato so-si isti ljudje, ki so nekdaj v svoje strankarske špekulacije zlorabljali vero, sedaj izmislili, da je v Gustav Strniša: Ljubezen in strast Rezina smrt je pač najmanj bolela Hrastar-jevega Boštjana. Da, 011 je bil zadovoljen, da je dekle umrlo. Tako je bil rešen vsake odgovornosti in sitnosti. Treba mu ni bilo skrbeti ne zanjo ne za otroka. Vedel je, da bi Polde ne odnehal, če bi Reza živela, in bi moral on, Boštjan, plačevati zanjo in za otroka. ■ ^ Zdaj se je pa vsem skupaj ognila. Boštjan se je šel takoj spet ženit k Cilki, ki je imela vse že pripravljeno. Cilka ga je prej še kolikor toliko trpela. Zdaj se ji je pa kar zagabil, ko je spoznala, da ga ni niti najmanj zresnila smrt uboge sirote. Pa mu ni mogla pokazati drugega kakor svoj prezir, za katerega se je Boštjan toliko brigal kakor za lanski sneg. Besedo je imel pač stari Trojan in ta je ostal pri obljubi. Sklenili so, da napravijo poroko po veliki noči. Polde in Boštjan se dolgo nista srečala. Polde se je Hrastarjevega ogibal. Nekoč sta pa vendarle skupaj zadela. Kakor ris se je pognal Boštjan proti Poldetu. Hotel ga je pretepsti. Polde je zbežal, ker mu ni dišal spet ričet, na katerega je komaj nekoliko pozabil. Pa ga je pričel Boštjan zmerjati: ! «5leva ciganska! Ti boš mene z nožem zavoljo tiste tvoje mutaste vlačugarice, nad katero sem se pijan izpozabil! Le pridi mi pred oči! Bova že pregledala svoje račune!> nevarnosti slovenski jezik. Povedali smo že, da te nevarnosti nikjer ni in da je slovenstvo postalo varno šele, odkar smo se Slovenci s Hrvati in Srbi združili v skupno državo, našo narodno Jugoslavijo. Klici o nevarnosti za slovenstvo so prav tako hinavski in hujskaški, kakor so bili nekdaj klici o nevarnosti za vero. Zato jim noben razsoden človek ne bo nasedel. Nasedel pa jim bo tem njanj, Ker se vsi starejsi tjuaje se aooro spominjajo, kako malo pri srcu je bila nekdaj slovenska stvar baš tisti družbi, ki bi se danes rada kazala, kako zelo skrbi zanjo. Saj so celo našo slovensko zastavo hoteli predrugačiti tako, da bi ne bila več slovanska! Gluhonemnica v Ljubljani je razglasila: «V gluhonemnico v Ljubljani se sprejmejo ob pri-četku šolskega leta 1932./1933. gluhonemi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za sprejem v zavod so: gluhonemost ali tolika stopnja gluhosti, da se otrok v splošnem ne more naučiti glasovnega govora; izpolnjeno sedmo in še ne prekoračeno deseto leto življenja, primerna telesna zmožnost in sposobnost za iz-obraženje. Od sprejema so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci. Sposobnost za izobraženje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu. Dan in ura preizkušnje se bo razglasila ob svojem času. Gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, morejo za dobo svojega izobraževanja dobivati stanovanje in hrano v zavodu proti plačilu zneska, da ga določi banska uprava sporazumno s starši. Če se dokaže uboštvo, se preskrbovalni stroški lahko znižajo ali sploh izpregledajo. Prošnje za pripust k pouku ali za sprejem notranjih gojencev v zavod naj se vlože do 31. julija t. 1. pri ravnateljstvu gluhonemnice v Ljubljani.* Mnogo je takih staršev v naši banovini, ki imajo gluhoneme otroke ter jih tare skrb, kako se bodo prerinili reveži skozi življenje. Niti ne vedo ne, da imamo v Ljubljani šolo, ki vzgoji te nesrečnike in jih nauči raznih obrtov, da si lahko služijo svoj kruh. Vzemimo za zgled nadarjenega dečka, ki je po legarju v tretjem letu starosti popolno oglušil in v nekaj mesecih povsem onemel, ker ni več slišal govorice. Mati je bila revna dninarica, zato se je obrnila na župana, naj bi spravil sina v gluhonemnico. Župan jo je pa zavrnil, češ, da Polde je škripal z zobmi. Dvignil je pest. Oči so se mu divje svetile. Že se je hotel obrniti in se pognati v Boštjana, pa se je premislil. Kakor iskra se je vnela v njem spet nova misel na maščevanje, ki jo je zanetil Boštjan sam s svojimi besedami. Toda rekel ni ničesar. Odhitel je proti županovim in pričel delati kakor vedno. Misel, ki se je v njem pojavila, ga pa ni zapustila, vedno jasnejša je postajali in Polde je bil še bolj zamišljen kakor doslej. Zavladala je soparna poletna noč. Nebo je bilo jasno. Zvezde so nizko visele, da bi jih človek kar klatil. Pozno je že bilo, ko se je nekdo počasi plazil proti Hrastarjevemu gumnu. Bil je Polde. Popoldne je begal po polju, mislil na nesrečno Rezo in na zaničevanje zlobnega Boštjana. Ni se mogel potolažiti. Glasno se je jezil nad njim, ki ni samo posilil njegove ljubljenke, temveč še po smrti ni prizanašal njenemu spominu. In tedaj je zakričal v poletni dan tako glasno, da se je sam prestrašil svojega glasu in se boječe ozrl, če ga kdo ni slišal: «Berač boš, berač kakor jaz! Gorečega petelina ti spustim na sleme vaše hiše. Tvoj stari je ni zava^ova , ker ja prevelik skopuh. Pa naj vama vse pogori!* In zvečer je že odšel izpilnit svojo grožnjo. Zvezde so mirno sijale nad vasjo. Mežikale so mu, kakor bi ga hotele svariti. Požigalec pa ni videl zvezd. Ogenj divje jeze je čutil v sebi in ta žar je preslepil vse druge plemenite misli. Kakor so nekateri ljudje nekdaj skušali zlo-* rahljati verske občutke našega ljudstva, tako bi sedaj radi zlorabljali njegovo globoko ljubezen do njegovega jezika. V resnici pa jim ni bilo ne takrat do vere in jim ni sedaj do slovenstva. Oboje jim je le sredstvo, da bi zanašali razdor in nezaupanje med prebivalstvo ter napeljevali vodo na svoj mlin. To pa se jim ne bo posrečilo. Ljudstvo jih že predobro pozna in jih še vsak dan bolj spoznava. Zato se v vedno večjem številu odvrača od njih in jasno vidi, da je tudi njihovo hujskanje o nevarnosti za slovenstvo in slovenski jezik le stara pesem na novo vižo. občina nima denarja, da bi plačevala zanj. Tako je ostal otrok brez izobrazbe in se potika po materini smrti kot reva po svetu. Kdo je kriv, da ni prišel v gluhonemnico? Zupan, ki ni vedel, da se revni gluhonemi otroci brezplačno sprejmejo v zavod. Kdor ima takega otroka, naj gre na občino, da mu napravi takoj prošnjo za sprejem. Kdor ve za kakega takega otroka v starosti od sedmih do desetih let* naj opomni starše na razglas gluhonemnice. Staršem, otroku in vsemu narodu bo napravil s tem veliko uslugo. Pravico do sprejema ima vsak drugače zdrav gluhonemi otrok iz vse naše banovine. Politični pregled Glavno vprašanje preteklega tedna je bila še vedno ureditev reparacij. Nemčija je silovito napadala dosedanji način plačevanja in kakor vse kaže, se ji bo navsezadnje le posrečilo, da se bo iznebila svojih dolgov, izhajajočih iz izgubljene vojne. Kakor znano, bi bila morala plačevati* odškodnino državam .zmagovalkam do leta 1988. in bi v tej dobi plačala skupno več ko 100 milijard zlatih mark (1300 milijard Din). Zaradi nesložnosti držav upnic in splošne gospodarske krize je postala ta vojna zadolžitev Nemčije nevzdržna. Namesto reparacij namerjajo sedaj velesile ustanoviti sklad za pomoč manjšim evropskim državam. V ta sklad Di morala Nemčija v desetih letih plačati skupno 5 do 7 milijard zlatih mark. Nemčija ponuja v ta namen le 2 mili- Ko je dospel do skednja, je potegnil iz žepa pest slame in perišče smole, ki jo je nabral popoldne po smrečju. Podložil je smolo pod slamo in vse skupaj zbezal v špranjo pri vratih. Prask-nila je beglica in obliznila slamo. Naslednji hip je dosegel plamen slamo na skednju, ki se je takoj vnela. Goreči petelin je zaprhutal in hušknil z gumna na hišo, ki je stala takoj zraven. Požigalec je izginil v noč. Stari Hrastar je prvi opazil požar skozi okno. Takrat je pa že gorela hiša, ki je bila s slamo krita. Starec se je tisto noč slučajno prebudil in pogledal okoli sebe. Čudno se mu je zdelo, da je bilo zunaj tako svetlo. Opazil je, da je skedenj že skoro uničen. Takoj je vedel, da mu gori streha nad glavo. Zbudil je sina in hitel klicat sosede.. Potem je legel v travo pred hišo in gledal ogenj. "Drugi so spravili iz staje živino. Starec je ni premaknil. Samo mrmral je in otožno strmel v plamene, ki so uničevali dom. ki si ga je postavil pred tridesetimi leti. Trdosrčni starec je začutil, da trpi. Nikogar ni ljubil razen sina in svojega doma. Zdaj so pa ta dom uničevali brezobzirni plameni. Skakljali so po strehi, plesali, kakor bi ga zasmehovali, in se spajali v žareči jezik, ki je sikal kvišku. Ljudje so se zbrali pač prekesno, saj je Hrastar sam prepozno opazil ogenj. Njegova domačija pa je bila za streljaj oddaljena od drugih. Pomagajte jih rešiti jardi. Prihodnji teden bo, kakor kaže, prinesel rešitev tega važnega vprašanja. V Nemčiji bi bilo skoraj prišlo do državljanske vojne. Bavarci se nočejo slepo pokoriti od-redbam^ berlinske osrednje vlade, ki je zopet dovolila hitlerjevcem popolni svobodo političnega delovanja. V zvezi s tem se po vseh večjih nemških mestih in industrijskih središčih do- gčijaju »jjujjčiUi iiicvl liillei jcvui iu kumuiiiali, Ki terjajo vedno več mrtvih in ranjenih. Franciji je pretila zaradi neugodnega poteka lozanskih pogajanj vladna kriza, toda predsedniku vlade Heriotu se je- posrečilo, da jo je odvrnil in prepričal politične nezadovoljneže o potrebi složnega nastopa francoskih političnih strank v sedanji resni dobi. Naša soseda Avstrija je po dolgotrajnem moledovanju dobila posojilo 300 milijonov (1 šiling je Din 7-50). Ta znesek pa ne bo prišel v dobro avstrijskemu ljudskemu gospodarstvu, ker mora Avstrija skoraj 200 milijonov šilingov porabiti za kritje lanskega proračunskega primanjkljaja. Posojilo je bilo dovoljeno pod tako težkimi pogoji, da si jih vlada v celoti ni upala izdati javnosti. , Rumunija stoji pred volitvami. Na krmilo je spet prišla kmetska stranka, ki bo po vsem videzu tudi po volitvah obdržala v rokah državno krmilo. Gospodarske težkoče v državi so dosegle svoj višek. Med Rumunijo in Poljsko je nastala rahla napetost, ker je baje Poljska brez vednosti svoje zaveznice Rumunije podpisala z Rusijo pogodbo o nenapadanju. Po vesteh iz Albanije se širijo tam vedno v.ečji nemiri in neredi, ki so posledica naraščajoče mržnje zoper italijansko zasedbo. V selu Babici v valonskem okrožju sta bila te dni ubita dva fašista, za kar zahteva Italija zadoščenje. Preiskava je poverjena italijanskemu častniku, ki mu je bil prideljen mlajši albanski častnik. Ko sta se preiskovalca p sijala z avtomobilom proti Babici, so ju napadli nacionalisti, oba ujeli in na mestu ustrelili, avtomobil po polili z bencinom in ga zažgali. Tudi iz drugih krajev poročajo o sličnih dogodkih, ki kažejo, da odpor proti italijanskemu zavojevanju Albanije vedno bolj narašča. Po poročilih iz Tokija so bile kitajske čete generala Maja ob reki Sungariju odbite in potisnjene do reke Amurja. Več japonskih bombnih letal je pred kratkim napadlo glavni stan Prihiteli so tudi gasilci, a kaj, ko se ni dalo ničesar več rešiti. Vsi so se izpraševali, kdo je požigalec. Oblastva so poizvedovala. Ugotoviti niso mogla ničesar. «Nihče drugi ni zažgal kakor Polde, tisto seme hudičevo!> je takoj osumil fanta Boštjan. Orožniki so ga šli iskat. Izpraševali so ga in vzeli s seboj. Sodišče ni spravilo ničesar iz njega. Trdil je, da je usodno noč spal na županovem hlevu. Zaslišali so berača Cizo, ki je tudi takrat tam prenočeval. Ded se je prebudil baš potem, ko se je Polde vrnil s svojega nočnega izleta, se vlegel ter pričel počasi vleči dreto, da je premotil prebujenega berača. Ciza je povedal, da je Polde drnohal kakor polh. Zupan ni vedel ničesar. Nasprotnih dokazov niso mogli izslediti. Verjeli so beraču in Poldeta izpustili. VII. Stari Hrastar je bil zelo potrt. Hodil je okoli s sklonjeno glavo in skoro ničesar ni govoril. Kmalu po požaru je prišel nad Trojana in pričel priganjati, naj že napravijo poroko. Trojanu se pa ni tako mudilo. Zavrnil ga je: iVse bomo naredili. Zdaj bi moral sin kar k nam, če se vzameta. Ali naj še tebe spravim pod našo streho? Bodi no pameten. Popravi si najprej hišo. Naredi zidano stavbo, saj si bil pač toliko previden, da si jo dobro zavaroval?» «Zavaroval je pa nisem!* je kar zajavkal Hrastar. imenovanega generala ter opustošilo nekaj vasi, v katerih so bile zbrane čete. Po nekaterih vesteh je bil po bombi, padli v hišo, v kateri je bil glavni stan, ubit tudi general Ma. Japonci so zasedli postajo Mandžuli Jor prišli tako neposredno do ruske meje Sovjetska oblastva so za sedaj še popolnoma pasivna. Tudi železniški promet ni prekinjen. Obenem so japonske čete 11 a Tot krajili prodrlo dy ubuicjlic 1 cKc AlllUJja. I GOSPODARSTVO Kmetijski pouk PREOSNOVANJB MLEKARSTVA. V našem zadnjem članku smo omenili za-početo delo za preosnovanje mlekarstva v raznih srezih naše banovine. Da bo javnost poučena o uspehih tega delovanja in o namenu, ki ga hočemo doseči, naj mu bo dovoljeno še kratko poročilo o razvoju zadeve v posameznih krajih. Maribor kot obmejno mesto nima mlekarne, ki bi preskrbovala meščane z dobrim neoporečnim mlekom. Obstoječa zasebna mlekarna se je bavila po večini s predelavo mleka in z izvozom mlečnih izdelkov. Tako je bilo preskrbovanje meščanov z mlekom več ali manj izročeno pre-kupcem. Na deželi so plačevali mleko komaj po 1 do 1-50 Din liter. Višja cena od dinarja za liter je bila komaj v najbližji okolici. Na ta način sta bila oškodovana kmet kot pridelovalec in uporabnik, ki je plačeval slabo mleko drago, če upoštevamo vrednost takega mleka in njega ceno pri kmetu. Pri teh razmerah je bila nujna potreba, nekaj ukreniti, da se razvije drug načn glede preskrbe mesta z mlekom, ki more koristiti tako kmetu kakor uporabniku, in da se omogoči povečanje uporabe mleka, kar je mogoče edino z dobro organizacijo mlečnega trga. Veliko koristi bi imelo naše kmetijstvo s povečanjem porabe mleka v današnjem času, ko se vsi pridelki tako težko vnovčijo, in to ne na škodo drugih kmet-skih pridelkov. Mariborčani so pozdravili zamisel preosnova-nja mlekarstva in so tudi dejanski dokazali, da so pripravljeni pomagati tej koristni zamisli. Mestna občina z županom na čelu je ponovno izjavila, da bo podpirala našo misel, kolikor bo «Tako-o!» je zategnil Trojan. «Torej se ti je tega škoda zdelo. Pa si čuden patron! Tudi meni se smili vsaka para. Za tako reč pa mera človek žrtvovati!» «Menda zato ne boš razdiral poroke, če imam smolo in mi je pogorelo?» Boštjan je sedel poleg očeta. Njegove oči so iskale Cilko. Ni je bilo na izpregled. To ga je dražilo. Ko ga je Trojan tako slabo ocenil, ga je popadla jeza. Kar zarohnel je: «Oče pojdiva! Še iskali bodo takega ženina! Mi se nikomur ne ponujamo! Naj pa vzame tistega beraškega godca, saj ona menda, zna dobro peti in mu bo lajiko pomagala, ko pojdeta po svetu! Naše posestvo še vedno stoji in bo stalo, čeprav nikoli ne pride Trojanova hči k nam kot za nevesto!* Starec je prebledel: :«Ti smrkavec mlečnogobi, zdaj si si pač za vedno zaprl vhod k nam! Glej, da se pobereš! Cilka bi te pač vzela le, ker sem jaz hotel. Za tebe ji še nikoli nič ni bilo in ji tudi ne bo! Godec te pa nič ne briga. Ne maram ga, toda pošten človek je!» M VIII. Cilka je upala, da bo oče zdaj miroval. Oddahnila se je, ko je Boštjan zaprl za seboj vrata. Bila je prepričana, da bo za enkrat z ženini mir. o • * Sejmi 11. julija: Dobova-Mihalovec, Poljčane, Puconci. 12. julija: Planina, Zgornji Tuhinj, Planina (Logatec), Šoštanj, Rogatec. 13. julija: Stari log, Zdenska vas pri Sv. Antonu (Videm), Jagnjenica (Št. Jurij pod Kumom), Litija, Trebnje, Koprivnica. 14. julija: Ljutomer. 15. julija: Zdole - Pleterje, Beltinci, Škocijan, Šmarjeta (Laško). 16. julija: Dobje (Šmarje pri Jelšah). Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na mariborskem sejmu so se prodajali pretekli teden: voli: debeli (vse 1 kg žive teže) od 4-25 do 5, poldebeli 3 do 3-75, plemenski 1-75 do 3 Din, biki za klanje 2-25 do 2-75 Din, krave: klavne debel^ 2-25 do 3-25, plemenske 2 do 2-25, za klobasarje 1 do 1-50, molzne 2 do 2-75, breje 2 do 2-75 Din, mlada živina 2-75 do 5 Din, teleta 4 do 5 Din. Prodanih je bilo 177 glav. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 1 dolar za 55-99 do 56-27 Din; 1 holandski goldinar za 22-69 do 22-80 Din; 100 francoskih frankov za 221-13 do 222-25 Din; 100 češkoslovaških kron za 166-23 do 167-31 Din; 100 nemških mark za 1333-42 do 1344-22 Din; 100 italijanskih lir za 287-54 do 289-94 Din. Vojna škoda se je trgovala po 177 do 180 Din, investicijsko posojilo pa po 46 do 48-50 Din. Kratke vesti = Podaljšanje roka za registracijo obrtnih pravic. Minister za trgovino in industrijo je na predlog gospodarskih zbornic odredil, da se trimesečni rok za prijavo obrtnih listov, pridobljenih po starih obrtnih zakonih (rok je potekel 9. junija), podaljša za nadaljnje tri mesece, to je do 9. septembra. Prijave, ki se bodo predložile v tem podaljšanem roku, pa bo treba kolkovati in prav tako priloge, odnosno prepise dosedanjega lista (po 2 Din). Po 9. septembru bodo pristojna Trojan si je pa mislil svoje. Hčer je hotel že zato omožiti, da bi ne ostala sama do njegove smrti in da bi potem res ne postala Kregčeva žena, kajti vtepel si je pač v glavo, da godec ni zanjo in da bo vse življenje nesrečna, če postane njegova. Starec jo je nekaj časa pustil. Zamišljen je hodil okoli hiše in malo govoril. Potem se je pa spet pričela stara pesem. Prigovarjal ji je, svetoval tega in onega ter trdil, da bo vse drugače, če si izbere fanta, ki bo imel nekaj pod palcem in bo tudi dobra moč pri hiši, ki bo enkrat njena. Poslušala ga je in molčala. Ker ni nehal, se je pričela braniti: «Oče! Ali ni dovolj, da imamo sramoto s Hrastarjevimi? Vsi se nam smejejo, ker ste zaradi premoženja razdrli zaroko, saj sem bila že oklicana in skoro poročena. Sicer sem zadovoljna, da se je razdrlo, a ljudem ne morem zavezati jezikov.» «Kaj me brigajo jeziki? Samo da dobiva pravega ženina, pa se boš poročila in mir besedi! Sapramiš, da se bošb Jezno je udaril z nogo ob tla in jo preteče pogledal. Cilka mu ni več ugovarjala. Vedela je,- da bi ga še bolj ujezila. Ker je bil nagle jeze, bi jo lahko še udaril, saj jo je večkrat natepel, če mu je količkaj ugovarjala. Ženske je vedno podcenjeval. Smatral jih je za nekaj nižjega. Tudi svojo rajnko ženo je prav tako cenil, zato ni nič preveč lepo z njo ravnal. Je bil pač take naravije ničesar, kar diši po alkoholu. Lončar ga je hladno pohvalil: «No, potem boš še bogat, ako nič ne piješ.» — Nato pa je dostavil: iNekoliko bi ga pa le potegnil. Sadjevec ni žganje. Pristna domača pijača — tepkovec, kakršnega nimajo daleč naokoli.> Gospodič je omočil jezik — toliko, da je ustregel gospodarju. Ako bi ga ne bil ubogal, bi se mu bi zameril. Čim mu je bil pohvalil pijačo, pa je sedel tako, da je gledal mladeniču v obličje. Albina je sedla prav blizu njega. Čemu je prišel, pa mladenič ni mogel spraviti iz grla. Lončar je čakal z odprtimi ušesi. Albina je slutila, a se je bala, da ne bo prav omenil. Stric je bil nagle jeze ter bi mu kmalu pokazal vrata. Tako bi se ji vse pokazilo. Naposled je prišlo, kar je moralo priti. Mladenič je pogledal dekle in rekel: «Dolgo se že nisva videla, Albinab Mladenka je molče povesila glavo. «Oho, videla sta seb je zagomezelo po Lončarju. «Kje pa in kdaj? Pa brez mojega dovoljenja b Obraz se mu je palil od jeze. Marjeta mu je skrivaj pomignila, naj se premaguje. «Ali ti je kaj dolg čas po mestu?» je nadaljeval mladenič. «Nekoliko p*ač>, je dahnila komaj slišno. «Torej v mestu sta bila skupaj...» je pogrelo Tomaža. «Prav ta mrcina ji je zmešal glavo.. cAli bi hotela priti nazaj v mesto?> jo je vprašal vabljivo. «Tako, kakor sva se dogovorila ...» Dekle je skoro plaho pogledalo strica. cNikamor mi ne pojdeb — Stric je na jezil obrvi in nagubančil čelo. Mladenič je moral pomiriti strica: ccNikar ji ne branite, kadar gre za njeno sr§čo ...» «Kdo pa ve?» ga je osorno zavrnil. Gospodič je pripovedoval, da je dovršil izpit in kupil hišo. Zdaj bo otvoril trgovino ter se namerava oženiti. Treba mu je skrbne gospodinje, kakršna bo Albina, katero si je izbral za zakonsko družico. Lončar mu je ovrgel vsako besedo. Začel je kar od kraja: «Hišo si kupil, praviš? Ali si jo pa tudi plačal?> Mladenič je bil v zadregi. Da bi Lončar tega ne opazil, mu je odgovori: «Pogoji so tako ugodni, da bo kupnina prav kmalu poravnana...» Starec se je ugriznil v ustnico in premišljal, kako bi ga zopet kje pogladli. Nasmehnil se je porogljivo ter ga vprašal, koliko ima premoženja. «Toliko, da bom lahko odpil malo trgovino*, je odgovoril. cPotem pojde kar samo od sebe ...» «Seveda, čudeže boš delal. Iz nič je Bog svet ustvaril, ti pa ne boš trgovine ...» «Iz malega rase veliko. Poznam ljudi, ki so skromno začeli, danes pa so slavni in bogati.> Možak zopet ni vedel, kako bi ga usekal. Mirno ni mogel ničesar povedati. Hud je moral biti in bodeč — udariti je morala njegova beseda «Kar začni, nič ti ne branim*, je siknil skozi zobe. «Pa nevesto si poišči — takšno, ki je vajena trgovine. Naša ni za tako rabo.» Dekle si je obrizalo solzo z belim robcem. Ženin mu je ugovarjal: «Albina je modra in razumna. Česar še ne zna, se bo naučila.* pato pohod h Gasilskemu domu, kjer bo slavnostni občni zbor, ob pol 3. popoldne zbor gasilcev pred občinsko hišo in sprejem zunanjih društev, pohod pred novi Gasilski dom, kjer bo slovesna blagoslovitev. K vsem prireditvam so uljudno vabljeni vsi prijatelji gasilstva. 1 DOMAČE NOVOSTI" * Vidovdanski kresovi. Iz vseh krajev Slovenije smo prejeli toliko dopisov o vidovdanskih prireditvah, da bi morali nekaj številk zapored napolniti samo z njimi, če bi jih objavili. Več je zalegel njihov žar kakor vse pisanje o njih. Sedaj pa na delo za prospeh Jugoslavije! * Ne hodite za delom v Beograd! Vsi, ki nameravajo potovati zaradi dela v Beograd, se opozarjajo, naj to opuste, ker tam ni zaslužka. Razen tega bodo izpostavljeni raznim neprijetnostim in težavam, ker se jim zbog nedostajanja potrebnih sredstev ne more nuditi nikaka podpora, niti za pot domov. * Zveza bojevnikov Ljubljana priredi letos 10- t. m. svoj vsakoletni tabor na Brezjah. Polovična vožnja je dovoljena na vseh progah savske in dravske banovine do postaj Otoč in Radovljice ter velja za vse udeležence. Na odhodni postaji se kupi celotni vozni listek, ki velja tudi za po-vratek, ako se izkaže udeleženec s "potrdilom, da je bil na taboru. Potrdila bo izdajala Zveza 9. in 10. t. m. na Brezjah. Zato hranite kupljene železniške karte za povratek. Dolžnost vsakega bojevnika je, da se tabora udeleži. S čim večjo udeležbo bomo pokazali moč naše organizacije. Bojevniki, agitirajte tudi pri svojih prijateljih in znancih za udeležbo. Tabor bo vodil naš priljubljeni predsednik, tovariš general Maister. Posebnih vabil Zveza letos ne bo razpošiljala niti posameznikom niti društvom, vabljeni pa so vsi bojevniki in prijatelji našega gibanja. * Meščanska šola v Škofji Loki. Državna mešana meščanska šola v Škofji Loki bo pričela letos 1. septembra s poukom. Predhodno vpisovanje za prvi razred bo v nedeljo 10. t. m. od 8. do 12. ure v upraviteljevi pisarni v novem šolskem poslopju (v pritličju na levi). Dečki in deklice, ki so dovjršili najmanj četrti razred osnovne šole vsaj z dobrim uspehom, naj pridejo v spremstvu staršev ali namestnikov in pri-neso s seboj izpričevalo (izkaz) zadnjega šol- skega leta. Od 4. julija dalje sprejema stranke in daje pojasnila upravitelj meščanske šole v svoji pisarni vsak dan od 9. do 11. ure. * Zapuščine in zavarovalnine po izeljencih. Glede na zahtevanje posebnih dokazil, potrebnih za prevzem zapuščine in zavarovalnine za nekega našega izseljenca, ki je umrl v Argentini, je sporočilo kr. poslaništvo v Buenos Airesu z aktom R. 1647 z dne 20. maja 1932. med drugim tole: Kr. poslaništvo prosi komisarijat, naj blagovoli na primeren način opozoriti zani-mance, naj svojih prošenj ne pošiljajo naravnost na kr. poslaništva v inozemstvu, nego naj jih pošljejo po komisarijatu. Marsikatera stranka, ki ne pozna predpisov in razmer, dostikrat tudi brez lastne krivde pozabi navesti kak važen moment, s čimer nastane nepotrebno dopisovanje in pojasnjevanje, ki stranki samo škoduje. Izseljenski komisarijat bo znal sam najbolje preceniti prošnje strank in bo mogel stranke poučiti, kaj naj store, da se njih prošnje pošljejo kr. poslaništvom take, da bedo po vsebini kakor tudi po obliki v redu. * Podpora za omiljenje brezposelnosti. Trboveljska premogokopna družba je na svojem občnem zboru darovala za omiljenje brezposelnosti med rudarji milijon dinarjev. Od te vsote odpade na Trbovlje 429.000 dinarjev. Zato je sklicala občina 30. t. m. k posvetovanju zaradi porazdelitve vse tukaj v poštev prihajajoče socialne či-nitelje in zastopnika darovalke, gosp. ravnatelja Loskota, ki je pojasnil, da je znesek namenjen predvsem le prehranjanju otrok brezposelnih in delno zaposlenih. Navzoč je bil zastopnik akcijskega odbora brezposelnih, g. Bastič Anton, ki je z drugimi delavskimi zastopniki zagovarjal potrebo, naj se od vsote določi tudi nekaj za brezposelne, ki jih je v občini okoli 700. Po daljšem razmotrivanju so sklenili razdeliti podporo takole: 270.000 Din za prehrano otrok v že obstoječi kuhinji Kola jugoslovanskih sester, 159.000 Din pa za odrasle brezposelne. Od zadnje vsote se da za sedaj enkratna podpora v obliki nakaznic za živila v znesku 30.000 Din, vse ostalo pa bodi sklad za ustanovitev ljudske kuhinje, v kateri naj dobivajo brezposelni brezplačno hrano. Tudi občina bo v kratkem razdelila 15.000 kg moke, ki jo je poslala brezposelnim banovina. Zastopniki delavskih strokovnih organizacij in dobrodelnih ustanov so se posvetovali, kako omejiti brezposelnost v bodoče. K temu je predložil predsednik druge rudarske skupine, g. Pliberšek, županstvu spomenico, naj se ustanovi odbor, ki se mora baviti samo z omi-ljenjem brezposelnosti v občini. V tem odboru naj bodo po dveh odposlancih zastopane vse tukajšnje socialne ustanove. Županstvo je obljubilo: to izvesti. * Smrt uglednega maža. Pretekli petek so po-, kopali v Grčaricah pri Kočevju veleuglednegai industrijca Matijo Tschinkla. Rajnik je začel z malim, toda z izredno pridnostjo in podjetnostjo je postal prvi lesni in trgovski pijonir v spodnjem delu Ribniške doline, ki ji je vtisnil svoj gospodarski pečat. Njegovo nenavadno podjetnost in zilavost bo pogrešala vsa Ribniška in precejšen del Kočevske doline. Vzorno je vzgojil in preskrbel vso svojo številno rodbino. Zapušča vdovo iz nekdanje, po vsej Dolenjski znane gote-niške slovenske rodbine Nosanov. Dosegel je lepo starost 71 let ter je bil prav do zadnjega dne, ko je mirno zaspal, delaven in skrben. Bil je kremenit značaj poštene stare šole, prijeten družabnik in za svojo osebo jako skromen. Kako je bil priljubljen in kako ga je ljudstvo spoštovalo, je pokazal najlepše pogreb. Na zadnji poti so ga spremljali številni prijatelji in spoštovalci iz Kočevja, Ribnice in vseh okoliških vasi. Naj bo vrlemu možu domača zemlja lahka, preostalim pa naše sožalje! * Oče in sin sošolca. Na beograjski univerzi je v soboto opravil izpit Atanasij Jakovljevič, šef oddelka policijske uprave, prej sreski načelnik v več krajih. Zanimivo je, da se je pripravljal kot zasebni učenec skupaj s svojim sinom za gimnazijske izpite. Za prve tri gimnazijske razrede sta oče in sin skupaj opravljala izpite. Oče je dovršil sedaj pravne nauke, sin pa vojno akademijo. * Hercegovina izvaža kače. Upravnik Doma narodnega zdravja v Mostarju je s tvrdko Bayer Lucius v Leverhuzenu, ki se bavi z izdelovanjem seruma proti piku strupenih kač, sklenil pogodbo za dobavo strupenih kač iz Hercegovine. Za vsako kačo plača tvrdka 25 Din. Dom narodnega zdravja je pričel akcijo v srezu Imotske n, kjer so siromašni ljudje že pričeli z lovom. Izumili so v to svrho pripravno orodje. V nekaj tednih so nalovili nad 500 strupenih kač, ki jih je v Hercegovini v izobilju. * Aretacije v Ajdovščini. Zaradi pobega letalca Josipa Križaja, ki je priletel pred več dnevi z italijanskim letalom iz Vidma v Ljubljano, so pričeli policijski organi, karabinjerji in fašistič- «Kdo bo pa delal?* mu je padel v besedo. «Ti gospod in jaz gospod — še bo dobro na svetu...* «Torej vam ni za to, da bi se vaši nečakniji nekdaj dobro godilo? Ne vem, ali ji ne privoščite ali ste ji nevoščljivi?* Lončar ga je prav osorno pogledal, rekel pa ni nobene besede. Tako mu je pokazal, da ni vredno govoriti. Ako bi bil vzrojil, tedaj bi bil kaj robatega zinil. Taki ljudje pazijo na besede. Rajši je vzel klobuk in šel iz sobe. Albini je bilo prav, stric ni mogel ničesar boljšega ukreniti. Kar oddahnila si je, ko je za njim odšla tudi Marjeta. Tako sta ostala z ženinom sama ter ju ni nihče motil. Mlademu meščanu pa to ni bilo po volji. Takega sprejema se ni bil nadejal. Vse več prijaznosti je pričakoval od strica, katerega potrebuje nečakinja posebno ob možitvi. Nanj se je zanašal, ako bi moral kdaj iskati posojila. Tudi k doti bi lahko kaj primaknil. Z eno besedo: stric je stric, ki lahko mnogo koristi z odprtim žepom. Tako si je mislil po tihem, glasno pa je rekel nevesti: «Albina, stric je čudak, kakršnih je menda malo na svetu .. .* «Gospode ne mara*, mu je pojasnila. «Sicer pa je dobra duša .. .* cMeniš li, da bo kdaj drugačen?* «Prav gotovo. Nekaj časa bo sitnaril; ko bo pa videl, da ničesar ne opravi, tedaj bo utihnil * «Albina, ali boš stanovitna v trdem boju?* cBom, ako boš tudi ti držal besedo...» Segla sta si v roko in prisegla drug drugemu zvestobo. «Dolgo se ti ne bo treba več boriti*, jo je tolažil. «Gledal bom, da čimprej udejstvim svoje načrte.. .* «Vem, da bom morala mnogo pretrpeti*, ga je spodbujala, naj brž uresniči svojo obljubo. «Oklici, poroka in ženitovanje — vse to bo v nekaj tednih končano. In trgovina bo do takrat urejena.* «Potrebuješ li denarja?* Dam ti lahko hranilno knjižico.. .* «Ni treba*, je odklonil. «Meščani mi zaupajo. Bova že vrnila.* Slovo je bilo prav iskreno. Nevesta se je naslonila ženinu na ramo in jokala. Po njenem cvetočem licu so 'polzele solze. Zunaj hiše se je ženin poslovil tudi od Lončarja, ki mu pa ni odgovoril. Šele ko je bil sedel na kolo, tedaj je za njim nekaj jezno zagodel. Potem pa nad Albino: «Dekle, ali bi te s palico ali z loparjem?* «Zakaj?» se je prisiljeno nasmehnila. Vedela je, da stric ni v resnici tako hud, kakor se pokaže, kadar je razburjen. «Ali veš, kaj je možitev na prazne roke?» jo je prijemal. «V zraku orali, v hruški pa hišna številka.. «Slišali ste, da ima svojo hišo .. .* Stric je poskočil: Mar je Tijagova? Sam je priznal, da je ni še plačal.. .* ~grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kako postanem dober godbenik. To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru št. 104—B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! Ali Vas boli glava? Od želodca? 6 škatlic Fellerjevih Elza-pilul 30 Din in 2 steklenici Elza-švedskih kapljic za 50 Din vse z zavojnino in poštnino vred dobite pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju v Stubici Donji, Elza-trg 360 (savska banovina). VidoD dan Oj domovinski Vidov dan — veseli praznik domačije — v proslavo svobode odbran, radostno srce k tebi bije! Sovražnik več nam ni vladar, so samo bridki še spomini, — ko Turek, Nemec in Madjar je sekal rane domovini. Oh groze strašne bil je čas, ko naši domi so goreli, ko sela naša, mesta, vas — pod turškim mečem so ihteli! Je večni Bog nam dal roko in Jugoslavija je vstala, — oh venčaj k sreči jo Nebo, da sreče dom nam bo ostala! J. C. Rumena nevarnost preti _ V zadnjem času ima Evropa toliko opraviti sama s seboj, da je na Dalnji Vzhod skoro pozabila. Že nekaj tednov polnijo stolpce njenega časopisja same reparacije, razorožitve, načrti in ostri govori državnikov. Le semintja se prikaže v kakšnem kotu kratka novica z Daljnega Vzhoda. Človek bi sklepal, da je na Daljnem Vzhodu mir. In res je mir, če izvzamemo majhne praske jaopnske redne vojske z mand'>urskimi in kitajskimi roparji. Toda ta mir je strahoten, mir pred divjo nevihto, katere črni oblaki se bolj in bolj zgoščajo nad Daljnim Vzhodom in diše po smodniku in bombah... — «N a r Od i, čujte signale!) Skozi nepregledne sibirske stepe drdrajo dolgi vlaki, noč in dan, dan in noč, že več tednov. V dolgih zimskih plaščih in zaviti v kožuhe, zakaj na severu je mraz, sede rdeče-armejci v dolgih vagonih, ki drve proti vzhodu. Vsi pojo, kakor so tudi meseca julija 1914. peli sto tisoči, ko so jih vlaki vozili v klanje. Pojoč drdrajo najboljši rdeči polki proti Daljnemu Vzhodu. V neskončnost sibirskih step odmeva njih pesem: cNarodi, čujte signale! Kvišku v poslednji boj!» Deset tisoči rdečih vojakov se vozijo na Daljni Vzhod. Spremljajo jih ogromni transporti živeža, municije, poljski lazareti, strojnice, topovi, bom-, be... Na nekaterih postajah se dolgi vlak ustavi, ker je treba počakati ehspresnega. In ko zdrvi le-ta mimo, se v marsikaterem oknu pojavi bla-ziran obraz Evropčev. In ko vidi sin zapada te dolge vrste vagonov z vojaki, vlake s topovi in letali in ko mu udari na uho zvok pesmi: «Na-rodi, čujte signaleb se zgrozi in umakne v ozadje. Med ropotanjem koles njegovega ekspresa se še dolgo mešajo glasovi: cKvišku, narodi, v poslednji boj!» «Daljnovzhodna republikam, ki jo na severu omejuje pogorje Stanivoj, na jugu in zapadu pa Cingan, se je v nekaj tednih izpremenila v en sam ogromni vojni tabor. Vladivostok že skoraf nima več civilnega prebivalstva, po cestah hodijo oddelki rdečih čet in preganjajo japonske vohune. Vse vrste vojaških edinic so zbrane tam: bojni polki, letalske eskadrilje, plinski bataljoni in predvsem udarne čete zapada, same krepke postave v usnjenih plaščih s francoskimi čeladami, globoko potisnjenimi na čelo. In na drugi strani Cingana? Tudi voini tabor. Tukaj kakor tam. Samo malenkostna je razlika med njima: na tej strani orjaki ruskih vasi s pla-vimi lasmi in modrimi očmi, tam pa majhni, 6pretni rumeni ljudje z drobnimi in zahrbtnimi očmi, ki jih vodijo visoko inteligentni častniki, ki so jim svetovalci bivši carski častniki. Sami stari pustolovci, ki gredo za tistim, ki zna izrabiti njihovo smrtno sovraštvo do boljševikov. Na tej in na oni strani Čingana vedo vsi: '«... in jutri bo zopet boj!» Danes še pojo na obeh straneh, glasno in samozavestno, kakor bi bil njihov ves svet: «Narodi, čujte signale--» in na drugi strani: «Oče našega cesarja je soln- Kokuronša in sovjeti. Gonilna sila, ki je provzročila tako osredotočenje japonskih čet na rusko-mandžurski meji, je Kokuronša, oficirska klika v Tokiu in Yoko-hami, katere šef je stari baron Takuna Dan in ki je nedavno umorila starega Inukaja. Teh ljudi ni primerjati z evropskimi fašisti, ker so to možje, ki rovarijo na tihem in ki zasledujejo svoje smotre z nezaslišano doslednostjo. Cilj Ko-kuronše je: Vojna z RUsijo, in sicer takoj, najbolje že kar jutri! Japonska s svojimi 64 milijoni prebivalcev na ozemlju 385.000 kvadratnih kilometrov potrebuje nove zemlje, ki je zanjo zgolj vzhodna Sibirija, pripadajoča Rusiji. «Mi bomo v viharnem vremenu krmarili krepko v naši smeri!» je dejal v Tokiu admiral Saito. V Krem-lu so prav dobro razumeli, kaj je pri tem mislil: Krmarili bomo naprej v smeri, ki jo je začrtala Kokuronša. In ta smer je boj na nož... In zaradi tega pošilja sodrug Vorošilov dan za dnem dolge vlake svojih ljudi na Daljni Vzhod. Zaradi tega diši tam gori tako silno po smodniku. Tako silno diši, da je dokončna mobilizacija le še vprašanje časa. «0stali bodo samo premaganih Najbrže ne oni v Moskvi, ne oni v Tokiu, ne energični general Vorošilov in ne stari admiral Saito ne vedo, kaj je dejal pred kratkim angleški časnikar, mož, ki se je skozi dve desetletji potikal po vseh bojiščih sveta ter videl več mrličev in krvi kakor kdorkoli. V Anosvari, zapuščenem in umazanem mestecu na mandžursko - Tuski meji, je bilo to, pred nekaj dnevi ob štirih zjutraj. Od daleč so se videle luči tako iz ruskega kakor tudi iz japonskega tabora. Nad mestecem so krožili ruski bombni aeroplani, dostojanstveno, kakor se zanje spodobi, in nekje v bližini so pokopavali mrliča, padlega v mejni praski, ki jih je vsak dan nešteto. X Urgski hutuktu umorjen. Holandski listi poročajo, da je bil urgski hutuktu, ^utelešenje Budhe* in poglavar lamaistične cerkve na Mongolskem, na poti iz Nankinga umorjen in oropan. V Nankingu se je bil udeležil ljudskega tabora. Stanoval je pri nekem svojem prijatelju, generalu, pa so ga člani lastnega spremstva umorili in oropali. Morilci so pobegnili s plenom v gore. Hutuktovo truplo so balzamirali in prenesli v lamaistični samostan v Kukunooru. S hutuktovo smrtjo je končana nad deset let trajajoča srdita borba v lamaistični cerkvi. Hutuktu je bil kot pancenlama drugi najvišji njen poglavar. Svoj sedež je imel v slavnem samostanu Tašilunpu, ležečem osem dni hoda zapadno od Lhase. Pred dobrimi desetimi leti pa ga je pregnal iz samostana lhaski dalajlama. Pobegnil je k svojim najzvestejšim pristašem v Mongolijo. Opetovano se je mudil na Kitajskem in kitajska vlada ga je ščitila. Kitajska vojska je pregnala pozneje dalajlamo v Indijo, a se je zopet vrnil v Lhaso in pancenlama je moral ponovno zbežati v Mongolijo. Kitajci so imeli med državljansko vojno dovolj svojih skrbi in se niso mogli več vmešavati v spore lamaistične cerkve. Najmanjši verski dvom enega izmed vrhovnih poglavarjev te cerkve lahko provzroči, da ga proglasi drugi za obsedenega, mu prepove dostop do vseh svetih krajev in obredov ter mu odreče vse pravice, Tako se je zgodilo pancenlami, čeprav so ga vsi lamaistični narodi, živeči na severu Tibeta, častili kot svetnika. Od takrat je bil izgnanec in nihče ni pričakoval, da se bo našel človek, ki bo dvignil roko na drugega najvišjega poglavarja cerkve. To priča o propadanju vere v tem delu Azije, kjer si dozdaj nihče ni upal dotakniti se služabnika cerkve, bodisi da je šlo za lamo ali za siromašnega meniha. Poznavalci azijskega daljnega vzhoda pripisujejo to demoralizacijo vplivu boljševiške Rusije. X Umetni izbruhi Vezuva. Ze davno so mi nili časi, ko so zvedavi Napolitanci čakali, kdaj izbruhne Vezuv. Za tujce je bilo treba preskrbeti privlačnost tudi v tem pogledu in italijanska vlada se je res potrudila za nadomestek. V Ve-zuvovem žrelu nameščajo napravo, ki bo omogočala umetne izbruhe ognjenika, kadar bodo obiskovalci želeli. Zadnji poskus se je sijajno ob-nesel in je tako vplival na nepoučeno ljudstvo iz ognjenikove okolice, da so se prebivalci pod Vezuvom takoj uvrstili v procesijo in začeli moliti, da bi jim nesreča prizanesla. „ X Strupeni vojni plini — kitajski izum. Znano je, da so bili Kitajci tisti, ki so izumili smodnik. Manj znano pa je, da so bili tudi prvi, ki so uporabljali strupene pline za to, da so uničili svoje sovražnike. Sicer so tudi Japonci v davnih časih uporabljali v bojih s Kitajci prav drobno zmlet poper, ki so ga sipali v bližini stoječim nasprotnikom v oči. Toda Kitajci so že v davnih časih uporabljali tako zvane smrdeče lonce, ki so se izkazali za najbolj strašno bojno sredstvo zlasti na morju. Ti lonci so bili napolnjeni s čudno tekočino, iz katere se je razvijal strupen plin, ki je, če ne že usmrtil, vsaj lahko omamil precejšnje število sovražnikov. Teh loncev so se Kitajci posluževali zlasti takrat, ko so bili njihovi morski roparji na višku. Hitro so namreč spoznali, da je škoda ladje, ki so jo namerjali izropati, uničiti z ognjem ali s streli iz topov; zaradi tega so rajši iz precejšnje bližine iz svojih urnih in okretnih roparskih ladij zmetali na napadeno ladjo nekaj takih loncev, ki so razvili toliko strupenega plina, da je moštvo napadene ladje bilo takoj raz-oroženo. X Ledenik v ognjeniku. Ruska znanstvena ekspedicija, ki je raziskovala pogorja v Armeniji, je odkrila v žrelu 5000 metrov visokega ugaslega ognjenika Alagesa mogočen ledenik. To bo kropa, če začne ognjenik zopet bruhati. X Zamenjana otroka. V Munchenu-Gladbachu je sodišče priznalo, da 121etni deček Donk ni sin svojih dozdevnih roditeljev, ki so -ga vzgojili, temveč sin dirkača Beutha. S tem je bila naposled pojasnjena mučna zadeva, ki sta si zakonca Donk z njo belita glavo že od otrokovega rojstva, ker nista vedela, ali je dete njuno ali ne. Leta 1919. sta bili Donkova in Beuthova v Miinchenu-Gladbachu v porodišnici in po porodu je Donkova izjavila, da so ji zamenjali otroka z otrokom Beuthovš, ki je ležala v sosedni sobi. Glavna strežnica je pa izjavila, da je zamenjava otrok izključena. Čez deset let sta se rodbini zopet srečali in Donkova je takoj spoznala, da je dozdevni sin Beuthovih zares njen. Sledila je civilna tožba in sodišče si je moralo pomagati s krvno preizkušnjo, ki pa je ostala brez uspeha, ker spadata obe rodbini v isto krvno skupino. Šele ko so izmerili obema otrokoma čeljusti in oči, je sodišče spoznalo, da govori Donkova resnico. Tako je prišla zamenjava otrok na dan šele čez deset let. X Ljudje z dvema glavama. Češkoslovaški listi so nedavno poročali o ciganki, ki je rodila dete z dvema zgornjima in samo z enim spodnjim telesom. Izrodek je živel 15 minut. Medicinska veda je zabeležila doslej najmanj 200 podobnih nesrečnežev, izmed katerih so učakali nekateri celo visoko starost. Vodja patološkega zavoda v Gottingenu, profesor dr. Gruber, je v zadnjem času napisal obsežno knjigo o tem predmetu. Tako pripoveduje o dvoglavem otroku, ki je leta 1929. v Aachenu živel 16 do 17 dni. Obe glavi namreč nista umrli — istočasno, temveč s presledkom enega dne. Ta otrok je provzročil prepir, ki se ni omejil zgolj na učenjake. Prepirali so se namreč o vprašanju, ali je šlo za eno ali za dve osebi. Zdravnik, navzoč pri porodu, je zahteval dvojni honorar od bolniške blagajne, kakor za dvojčka, blagajna pa se je upirala. Tudi v matičnem uradu niso vedeli, ali naj vpišejo enega ali dva novorojenca. Po otrokovi smrti je profesor, pozvan za izvedenca, odločil, da gre za dve osebi, ker je otrok imel dvoje možganov in dve srci ter je dvakrat umrl. To naziranje se strinja s staro navado, da dobe otroci z dvema glavama pri krstu dve imeni. Tako se je imenoval dvoglavec, ki se je kazal v Firenci, Peter in Pavel. Obe glavi sta se medsebojno dobro razumeli. Drugače je bilo s «šketskima bratoma*, dvoglavcem, ki se je razkazoval v 15. stoletju na angleških knežjih dvorih. Vsaka obeh glav je imela tako rekoč svojo glavo, ki se ni hotela vkloniti drugi. Obe sta se neprenehoma prepirali. Če je hotela ena kreniti na desno, je hotela druga na levo, in posledica tega je bila, da noge niso vedele kam in da je telebnil nestvor često na tla. Samo pri petju škotskih pesmi sta se glavi izborno razumeli, peli pa sta — dvo-glasno, kar je delalo na ljudi nenavaden vtis. Zelo čuden je bil primer otroka, ki se je rodil leta 1780. v Bengaliji. Tu nista bili dve bitji zra-ščeni v eno telo, temveč je otroku na glavi stala še druga glava kakor klobuk. Možgani obeh glav so bili zraščeni skupaj, in sicer tako, da so se občutki otroka takoj podelili drugi glavi; na primer: obraza sta se istočasno skremžila v joku ali v smehu. Le toliko je bila druga glava samostojna, da je bdela, medtem ko je otrok sam spal. Narava je po nekoliko letih sama popravila svoj slabi dovtip s tem, da je življenju nesrečnega nestvora napravila konec z ugrizom strupe-nice. Priden sinko. * cDanes si bil priden, sinko. Zato lahko pojeS jabolka, spravljena v shrambi.* «Ne morem jih pojesti, mamica.* «Zakaj ne?* «Ker sem jih že pojedel.* Slepo črevo. * «Ljudje bi mogli prav dobro živeti tudi brez slepega črevesa. Ali ne mislite tako, gospod sai nitetni svetnik?' «Ljudje že, toda kirurgi ne.* Dober računar. «Če gre šest dečkov na breg reke in dvema roditelji prepovedo kopati se, koliko se jih gre kopat, Mihec?* «Vseh šest, gospod učitelj.* Iz zakonskega življenja. Žena: «Možiček, danes moram pa govoriti a teboj o mnogih stvareh.* Mož: cNanje sem pa res radoveden. Navadno govoriš z menoj le o tistem, česar nimaš.* Mogoče in nemogoče. Učitelj govori o letanju in vpraša Jožka: «No,-Jožek, kaj na primer kanarček more, jaz pa ne?*: Jožek: «Okopati se v kozarcu vode, gospod učitelj.* Čestitke. 1 «Dovoli, prijatelj, da ti najprisrčneje čestitam. Današnjega dne gotovo vse življenje ne boš pozabil.* «Oprosti, saj se .oženim šele jutri.* «Saj baš zato.* MALI OGLASI ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Bo že plačal. Nekomu je precej časa nagajal želodec. Mnogo zdravnikov je že obiskal, seveda zaman. Naposled je obiskal znamenitega specialista, ki mu je povedal, da je takoj potrebna operacija. Bolnik se je ustrašil ter dejal: obei? tels: vam želimo, toda ako vam želodec ne bi bil kdaj v redu, ako vaša prebava ne bi bila taka, kakršna mora biti, ako imate občutek prena polil jenosti v želodcu, tedaj... nekoliko Elsa-pilul iu nekaj Elsa-švedskih kapljic. To pomaga, izborilo prija in kaj naglo se zopet počutite ugodno! Danes ve že vsakdo, da sta zdravje vsega telesa, življenjska in delovna sposobnost odvisna od zdravja prebavnih organov: želodca in črevesja. Često se pojavijo bolečine v glavi, pomanjkanje teka, vzpehavanje, občutek odvratnosti do jedi, večno nerazpoloženje in zlasti neurejena stolica, kar vse so znaki porušenega zdravja prebavnih organov. Elsa-švedska tinktura (švedske kapljice) s svojim finim aromatičnim okusom izredno ugodno delujejo na želodec, na tek in prebavo. 2 steklenici 50 Din, 4 steklenice 92 Din. Fellerjeve odvajajoče Elsa-pilule delujejo zanesljivo in naglo, a povsem milo, ne dražijo črevesja in omogočajo lahko stolico. 6 škatlic 30 Din, 12 škatlic 50 Din z zavoj-nino in poštnino vred. Lekarnar EVGEN V. FELLER, Stubica Donja, Elsa-trg 560 (savska banovina). Odobreno od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Sp. br. 509 z dne 24. lil. 1932. krepi živčni sistem in jači organizem. Žlica in Okusni moški polčevlji iz rjavega telečjega kljukica boksa z močnim usnjenim podplatom. Udobna 4 Din oblika da čevljem posebno eleganco Vrsta 1345-03 Enostavni in okusni čevlji iz satena s polvisoko peto. Lahki in udobni. Potrebni za urad in sprehod. Zvišuje sekretarno delo vseh žlez. Uporablja se pri oslabljenju živcev, izmučenosti in popolni nevrasteniji. Prodaja se v drogerijah in lekarnah. Odobren od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 5300 z dne 28. marca 1932. Detajlna literatura brezplačno. Zahtevajte jo pod naslovom: BEOGRAD, KRALJA MILANA 15, MILOŠ MARKOVIČ. Podjetnikova dolžnost je, da misli, kako cene svojih proizvodov prilagoditi cenam, ki jih odjemalec zmore, in kako dati svojim sodelavcem največjo mogočo plačo. Delujoči na tem principu prodajamo danes obutev skoro za polovico ceneje od lani. Lufov vložek 5 Din Najnovejše dvokolo z motorčkom 1'/, K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igraf in posamezni deli najceneje. Ceniki iranko, »TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkom Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. vsakdo dobi s tem, da si ustanov i na domu domačo pletarno. Damo vsakomur tekoče delo s tem, da smo mu odjemalci za izgotovljene pletenine, dobavljamo mu prejo in izplačujemo mezde za pletenje, kar izpričujejo mnoge zahvalnice. Pišite še danes za gratisprospekte na tvrdko Domača pletarska industrija, oddelek 6. Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica štev. 2. Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip O m 1 a d i č. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.