^■Bar ■'<."•'' 'Imt- ' A.. -t - '
UM ivMvil«
A ^	^^k
^^r^B______ —^ __. _ mm ^	m m. _______ __ ^
. Msl	oh 9n| l H^k^Hfl A	lan BLV 9 IA fln
■ ji ■p u Bi ■ ffs l'HI I^k II "	I1VIB1 bkhk n
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
'H
A MIITPiy A Excellent advertising I
11
ST. ix. NO. ii.
• . 7	'v
CLEVELAND, OHIO,; PETEK, 7. FEBRUARIJA 1913.
VOL. VI.
Mestni novice. '
Cleveland dobi lastno vlado, i
ker tako 90 odločili voliv- I ci pri volitvah v torek i x veliko večino.	1
PROSTO MESTO. |
—Cleveland se bo odslej naprej vladal po svojih lastnih postavah. Državljani so tako J odločili v torek, ko so se vršile ( volitve. Nova komisija, ki naj napravi carter, je bila odobrena skoro s štirimi proti enemu glasu. Ljudje so pri ravno teh volitvah izvolili petnajst ^ komisarjev, ki naj Naredijo me- . stni dharter. Možje, ki so izvo- | ljeni, so bili izbrani nepristransko. Izvoljeni so oni, katere smo zadnji petek z imenom navedli v listu. Zupan Baker j^ , izvoljen na čelu.
Volitve so bile jako mirne, , udekčba 'bolj slaba. Vseh sku- , ) paj je volilo 28.734. Za komisi j j jo je bilo oddanih 19.119 gla- , sov, proti komisiji pa 5249 gla- , sov, namreč samo v -ožjem de- , lu mesta. Nekaj tisoč glasov še , ni preštetih. Veliko volivcev je , ostalo doma, ker so bili itak prepričani, da bo carter sprejet z velikansko večino. V petek se novo izvoljeni komisarji prvič snidejo, da se posvetujejo, ' kaj bi bilo v največji prid mesta.
—Od prijetne družbe prijateljev je zginil v soboto ponoči milijonar, mlad mož, S. Homer Everett. Igrali so medse-boj Jiart*, ko je Everett naen-krat začel krvaveti, nakar se
pridal Aa prosto, da mu sveži zrak kri ustavi. Ker pa kri le ni nehala teči, je prosil prijatelje naj mu prinesejo zijnsko suknjo, da gre nekoliko na sprehod. Potem je pa zginil in ga niso več videli. Drugi dan je it bilo z brzojavom naznanjeno po vseh državah, naj iščejo zgubljenega milijonarja. F. H. Goff, predsednik Cleveland Trust banke, je Obljubil onemu, ki pripelje milijonarja živega ali mrtvega nazaj, $1000. Vse iskanje je bilo zaman. Koneč-no okoli torka opoldne so našli trije fantje mrtvo truplo mU lijonarjevo na ledu ob jezeru. I Pasti je moral kakih 60 čevljev globoko na led,, si pri tem |- zlomil vrat in spodnjo ustnico. Zdravniki so se izjavili, da človek, ki mnogo krvavi večkrat ne ve. kaj deJa, in v talcem položaju se lahko pripeti ne-
I sreča. Milijonar zapušča ženo jn dva majhna otroka. Vso afero je mestno časopisje z največjo paznostjo zasledovalo.
—Ko se povrne policijski načelnik Kohler iz Paname v Cleveland, bo moral takoj pred župana, ki mu bo povedal, da naj se odpove tej časti, ali pa se mora dati soditi od posebne preiskovalne komisije. Vzrok temu so številni roparski napa. tatvine, ropi in ulomi, ki se ^so zgodili zadnje čase v Cle-velandu. Kohler se vrne 20. fe-bruarija.
—Slovenska Delavska Zadružna Zveza je sedaj inkorpo. rirana v Columbusu za $10.000. Angleški Usti, zlasti pa 'The ; , Cleveland Leader" so to novo podjetje precej pohvalili in razložili namen nove zadruižne prodajalne. Kakor čujemo, začne poslovati 1. marca na 6120 St. Clair ave. V soboto. 8. febr. pa je glavna seja v Knausovi dvorani.	N
j: —V naši naselbini se je mudil nekaj dnij g. A. J. Trbovefc, trgovec z zlatnino iz Denver, Cok>. V sredo zvečer je odpotoval. G. Trbovcu se jako do-pade v naši naselbini, kakor vsakemu ki pride iz dalnjega
domačijo, kjer je slovenski ži-velj tako močan.
—Poročali smo zadnjič, da je ubil brzovlak Lake Shore železnice rojaka John Gregoriča. 1 Na brzojavno obvestilo je pri- * šel iz Pittsburga v Cleveland njegov brat Rudolf Gregorič, da se udeleži pogreba. Ranjki Gregorič je bival v Ameriki od zadnjega julija it) ni bil pri nobenem društvu. Doma je ;/. Retij pri Loškem potoku. V stari domovini zapušča brata, dve sestri in mater. Nesreči niikjer ne počiva. Brat Rudolf Gregorič, ki je prišel na pogreb i svojega brata, si je pa v Cleve-landu zlomil desno roko, kar je toliko bolj obžalovanja vre- J dno, ker je urednik in mu rav- ' no ta roka pomaga pri delu. 1 Želimo, da bi kmalu trdno okreval.
I
—Čujemo, da misli društvo Lunder-Adamič uprizoriti na našem odru ''Martina Krpana" To je izvirna Govekarjeva dra- , ma, kakoršnje do danes še nis- , mo videli v Clevelandu. Ak: igre zahteva, da pride tudi "Lu- i ca", Krpanova kobila na oder. društvu Lunder-Adamič želimo največ uspeha, da bi izpeljalo težavno, toda izpetjivo in skrajno zanimivo igro iz narodnega življenja.
—Hudo zimo smo konečno . vendar tudi v Cleveland dobil'. Tacega rtiraza kot ga imamo ta teden, ni še bilo letošnjo zimo. Bolje je vseeno, kot pusta megla in čmerni dež.
i	—Baseball klub Sloyenpev . ima v nedeljo popoldne oh t. . uri sejo na 1361 E. 55 St. (F. . H- Mervar.)
—Umrl je v sredo naš dobro znani rojak Ivan Logar, star 36 let stanujoč v Collin-
>	vvoodu. Bolehal je skoro eno ^ leto. Tukaj zapušča žalujočo j soprogo, osemletno hčerko in
tri brate, v stari domovini, v Ilirski Bistrici, pa enega brata in stariše ter dve sestri. Ranj-ki je bil član društva sv. Bar-j bare, št.,26, ki mu priredi lep pogreb v petek zjutraj. Bodi ' mu lahka zemlja.
*	—V sredo zjutraj je umrl ■ rojak Fr. Hrovatin, ki je bole-
-	hal celo leto. Ranjki je bil član
-	Lovskega podpornega društva,
*	ki mu priredi v soboto pogreb.
*	Ranjki. zapušča tukaj več so-1 rodnikov, v stari domovini pa
*	soprogo in pet otrok. Doma je
*	bil iz Klenika na Notranjskem. 1 Naj počiva v miru. Pogreb 1 Logarja in Hrovatina se vrši
-	pod vodstvom pogrebnika Jos.
>	Želeta.
—Za novo društvo 'Ribnica' se je dosedaj oglasilo nad 50 novih članov. Društvo se priklopi k S. D. Z. Ustanovna se-1 1 ja se vrši v četrtek zvečer, 6. februarija v Grdinovi dvorani, na 6021 St. Clair ave. V pojas-
*	nilo izjavljamo, da se bo na tej x seji tudi takoj plačalo in bo na-£ vzoč tudi zdravnik, ki bo vsa-k kega člana takoj preiskal. Izvo-
*	Ijen bo -začasni odbor, ki bo " uredil vse potrebno, dokler se
ne vrši prva redna mesečna seja in se izvolijo stalni uradniki. Vsi oni, ki so z besedo obljubili, da pristopijo, so torej ulju-dno vabljeni, da pridejo na, omenjeni dan v Grdinovo dvo-/ rano.
e
Oglas.
c Ali arte kedaj nadlegovani
0 s zapeko, nečistim jezikom, . grenkim okusom, omotico, me-\ dla, glavobolom? Ako ste, bi morali takoj poskusiti Severo-ve jetrne krogljice (Severa's
ii	Liver Pills) in se seznaniti s !, njihovimi učinki na jetrih in
črevih. Te krogljice ne grizejo 1- in ne ščipljejp čreva. Dobite jih od vašega lekarnarja. Cena 25 r centov. V rudeoe-m zavitku, ki
n f»- Pani/tc Town
Drinopolje v plamenih.
Bulgari so začeli zopet z vojsko Zftjedno s Srbi. Nad 200.000 Balkancev stoji pred Drinopoljem, in bulgarski topovi neprestano sipljejo grom in strelo nad turško mesto« Bulgari se pripravljajo, da naskočijo dardanelske trdnjave, nakar bi jim Grki od piorja sem pomagali.
London, 5. febnuarija. Srbi ji in Bulgari so sinoči trdnjavo \ Drinopolje popolnoma obkoli- p li, in bombardiranje s topovi sc c je pričelo s tako groznim od- v mevom, da je bi!o slišati mnogo s milj naokoli. Mesto je napadlo 100.000 Bulgarov in Srbov, Ve- \ likanski oblegovalni in poljski r topovi neprestano blujejo svo- i ja žrela ter sipljejo smrt in > pogubo na Turke v trdnjavi. r Streljanje se je začelo točno s ob 7. uri zvečer, ko je- potekel š čas, kakor je bil določen v pre-mirju. Streljali so tudi na sta- ^ novanja, in ne samo na trd- c njave. Na mnogih krajih je v ' Drinopolju začelo goreti, kei i Bulgari streljajo s krogljami, ki vžigajo, kamor padajo. Turki 1 v trdnjavi so le slabo odgovar- 1 jali, iz česar se sklepa, da Tur- $ ki hranijo s strelivom.	I
Mnenje, koliko časa se bo « trdnjava mogla zdržati, je jako 1 različno. Iz Mustafe Paša je « prišlo poročilo, da bodejo Bulgari neprestano streljali na 1 Prinopolje, ki se mora tekom < dveih tednov udati. To poročilo 1 prihaja iz glavnega vojnega 1 stanu bulgarske armade. Iz 1 druge strani pa zopet prihaja- 1 jo poročila, (Ja imajo Turki svoje najboljše vojake v trdnjavi ter da so pripravljeni za dolgo obrambo.
<Prav mnogo poročil sicer ne pride o vojski, ker Bailgari so jako strogi nad vojaškimi poročevalci. Toliko je- gotovo, da se je vojna pričela z vso silo/ na petih mestih, in sicer pri Drinopolju, Čatalji, Janini, Ska-dru in Galipolisu.
Bulgari imajo okoli Drinppo. lja, pTi Čatalji in ob drugih točkah sedaj 550.000 mož, njim pa pomaga 85.000 Srbov in nekaj oddelkov grških vojakov. Največji del te vojske je zbran pri CataldSi, kjer stoji glavna turška sila. Kakor se- poroča iz zanesljivega mesta, je bulgarski načrt sledeči. Zgrabili bo* dejo Turke pri Galipolisu, Ako jih od tu preženejo, tedaj jim je prosta pot do Dardanel, kamor pridejo lahko tudi grške ladije, ki zgrabijo Darda-nele od morja sem. Dardanele se baje ne morejo ustavljati 1 če se napad izvrši zajedno od
dveh stranij. 1 Poroča se. da so se Bulgari na levem krilu pri čataldži u-maknili, ker tam gori več vasi j. Drugi pa pravijo, da je to samo strategična operacija Bulgarov, da zvabijo sovražnika iz varnega zavetja in ga na prostem primejo. , Vojaški izvedenci pravijo, da hujših bojev ne bo okoli Čata-Ije. Pokrajina je tam precej močvirnata, kar zavira gibanje , vojaških čet. Le visoko gori , na planjavah se vojaki lahko premikajo, in tam zna priti do raznih prask. Pač pa bo \ enem mesecu teren pripravljen za spopad.
Iz Carigrada prihaja poročilo, da je turška armada pri čatalji precej pokrepčana in v dobrem redu. Tudi vojaški duh . je izvrsten ter so Turki s podvojeno silo pripravljeni zapo-. diti sovražnika v beg. Tudi za-; loga živeža je bogata in iz Ma-i le Alzije prihajajo še vedno če-l te. Bolezen med vojaki je pre-> nehala. Do sedme ure zjutraj 1 5. februarija je bilo okoli Ča-; talje še vse mirno.	)
i Iz Londona pa poročajo/da , vojaki pri Čatalji nikakor niso zadovoljni, ker je vlada pri
pustila ustreliti njth bivšega i vrhovnega poveljnika, Nazini j pašo. Govorilo iC.; je tudi o s očitnem uporu armade. To seveda jako slabo upljiva na d:- 1 sciplino turških vojakov.	i
V sredo zjutraj je dospelo ( v London poročilo, da je trd- i njava Skader, katero Črnogorci s že tri mesece dblegajo, padla. I Vendar uradno potrjeno to po- \ ročib še ni. V Carigrad je do- < spelo včeraj nemško in angle- 1 ško vojno brodovje. Pri Besi- j ki se je pa zasidrala druga dl- j vi-zija brodovja. Te ladije izkr- < cajo v shičaju potrebe svoje 1 vojake na suho, da btanijo inozemske državljane.
Iz Dunaja poročajo, da je J baje sedaj turška Vlada zado- 1 voljna*predati Drinopolje Bui- ! garom, če bodejo Bulgari pri- : pustili, da sultan imenuje ver- 1 skega glavarja Turikov v Drinopolju. Bulgari pa o tem niče- i sar ne vedo.
Sofija, Bulgarija, 6. febr. B-ombardiranje Drinopolja se je danes nadaljevalo od v&tb stranij. Srbi so pripeljali svoje največje oblegovalne topove, katere so nanierili posebno proti najboljšim hišam v mestu.
Carigrad, 6. febr. (zjutraj;/) Mahmud Sefkjt	turški
veliki veži r m vojnWiimsterT je danes zapustil Carigrad in se podal na bojno polje. Njegovo hipno odpotovali je pomeni, da nameravajo Turki pri čatalju Bulgare nenadoma napasti.
London, 5. febr. (zvečer.) Sem je dospelo poročilo, so Bulgari sklenili ustaviti bombardiranje Drinopolja za 24 nr, da tako podelijo Turkom čas, da kapitulirajo. To poročilo je očividno neresnično, ker na drugem mestu priobčujemo br-zojavko od 6. februarija zju-1 traj, v kateri se govoric da Bu!-[ gari še neprestano streljajo n» : trdnjavo.
Belgrad. Srbija, 6. februarija. Poroča se, da sta se pri napadn , na Drinopolje posebno dva 1 srbska polka odlikovala. , Carigrad. 5. febr. Poveljnik
-	trdnjave Drinopolje je poslal
•	sledečo brzojavko vojnemu mt-: nistru: V mesto je padlo 130 1 bulgarskih k rogelj, ki so ubile I 80 mož in nad sto ranile. Več
hiš je pričelo goreti. Sovraž-i nik strelja neprestano. Vojaki
-	se dobro držijo.
London, 6, febr. Londonski | ' časopis Daily Telegraph prinaša danes brzojavko iz Carvgra-1 da, ki pravi, da j* turško ljud-1 stvo tako siromašno in zapuščeno, da se popolnoma nič ne 1 briga za vojsko in kaj se zgodi " z. Drinopoljem. V državni bla-1 gajni ni niti vinarja, in Turk*
■r$e mordjo od nobene strani 1 pričakovati denarja, dokler se J ne sklene mir. Tako gre Tur— ' ija čimdalje bolj bankerot. V 1 nedeljo se je vršila v Carigra 1 du velika demonstracija proti vojski. Sedajna vlada je bila
•	obdolžena kot roparska in mo-~ rilska. Prikazal se je Sefket pa-" ša. vojni minister, toda Ijud-1 stvo ga je sprejelo z 'žvižgan-" jem. Mliserija v turškem ^tabo-
-	ru je velikanska. Kokra je si-" cer zginila, toda sedaj so pri-" šle koze. mrzlicjf in pljučnica,
•	ki ^pobirajo vojake. Vlada je
•	obdržala pri Čatalji fcamo 120.-J	000 mož. Velike Čete vojake "	so bile poslane proti Galipolisu,
kjer je sedaj 70.000 mož. Iz 1 vojaškega in <ro-podarskegb
-	stališča je stanje Turčije brezupno. Turke-1 r te preostaja ni- j
česar dru/ega kot sprejeti po-	r
goje, kakor jih nudijo balkan-	r
ski zavezniki.	s
Poluradna brzojavka iz Ca-	-
rigrada pravi, da/so Bulgaii	t imeli uspeh pri Galipolisu. Načrt Bulgarov je, priti Turkom
za hrlbet, nakar bi jih od dveh	j stranij naenkrat napadli. Okoli
Galipolisa je nad 80.000 Bul-	(
garov, ki bodejo najprvo napa-	(
dli mesto samo, potem pa trd-	j
njave v Dardanelah. Če se t j	(
posreči, tedaj prihitijo Grki na	(
pomoč z vojnim brodovjem in	,
Carigrad je v rokah za vezni-	(
kov.	j
Turki sami so prisiljeni izda-	1
jati uradna poročila, v katerih	1
deloma priznajo poraze odkar	3
se je drugič pričela vojska. Tur-	{
ski veliki vezir je včeraj od po-	1
toval iz Carigrada na bojišče,	1
toda se je že zvečer vrnil. Iz-	1 javil se je. da je sovražnik po-žgal nekaj vasij.
Dunaj, 6. febr. Avstrijski di-plomatje so na delu, da dobi Avstrija kontrolo nad železnicami v Albaniji. Avstrija bi rada dobila železnice, ki vodijo iz Soluna v Bitolje in v Mitro-vici. S tem b» preprečila, da bi balkanske države mogle anek* 1 tirati Albanijo. ..Sedaj- so vse železnice v rokah balkanskih zaveznikov, ki jih najbrž ne bo
dejo zlepa dali iz rok.
i '
1 Berolin, 6. febr. Bulgari nikakor ne dovolijo, da pride i nemški rudeči kritž v Drinopo-
>	Ije, da skrbi za turške ranjen-■ ce. Nemški konzul v Drinopo-, lju je prosil dovoljenja, toda , vlada je to zavrnila, pote m se
>	je pa nemška cesarica obrnila 1 naravnost na bulgarsko kra
' ljico, da izposluje to dovoljenje,
-	toda Bulgari se tudi pritisku • nemške cesarice niso uidali. 1 Izjavili so se, da so Nemce že
zasačili, ko so pod zaščito ru-. dečega križa nosili Turkom \ hrane mesto. 1
c
1 Jezikovno vprašanje v Dal. . maciji. — Italijani groze. Ita-j lijanski poslanci v Dalmaciji so tj poslali, kakor smo že omenili, : deputacijo na Duna, ki se naj bi
-	pritožila pri vladi glede zapo-i stavljanja (?) laškega jezika v
dalmatinskih uradih. IPosflanci j j so konferirai z raznimi ministri na Dunaju so poslali sledečo izjavo: Jezikovna naredba za dalmatinske urade, ki je bi-la rezultat pogajanj dalmatinskih strank pod avspicijami j Bienerthovega kabineta, je postala pravomočna 1. januarija , 1912. Ze takoj v začetku se ie t pokazalo v praksi, kako malo s pravic je ostalo laškemu jeziku v dalmatinskih uradih. Itili-T jani so zahtevali nato neko konferenco strank pri predsed-j niku deželnega zbora dr. Ivčc-j viču, toda do te konference ni _ prišlo. Iz izjav, ki so jih po-. dali ministri italijanskim odpo-_ slancem, sklepajo ti, da se bo , preiskalo še enkrat tozadevno naredbo in da bo posledica te . preiskav&ugodna za Italijane.
-	Če bi se pa to ne zgodilo, tako zaključujejo ti laški mirovni
z delegati dalmatinski, potem ne . prestaja laškim poslancem . Dalmacije, ki so samo zaradi ljubega miru (?) v deželi ne-z koliko odnehali, drugega koi , to, da odlože vso odgovornost
-	za eventualne posledice. — Do-
-	bro * govorili!
Nasi dopisi.
Lorain, O. V časopisih do- 1 bro zasledujem politične borbe in življenje narodnih elementov. Vsak hoče lepo in u-dobno živeti, ne oziraje se na levo ali desno. Kapitalisti, ma-gnati, prekupčevalci, velc-tr-govci, podjetniki in razni agenti. Če pa l\oče priprosti človek pomagati naprej, ga pa zgrabijo in držijo v pasti ter rečejo: Delaj /.a nas. M'i hočemo udobno živeti, ker taka je , stara navada. Koliko časa bo še trpelo, da bodejo odstranjene take razmere ?
Pomislite, dragi rojaki, vsak 1 dan se čita iz te ali one na sel-Nine o društvenih razmerah. Tukaj spre vidimo, kako po- | tre'bna je sloga, ker edino v organizacijah je mogoča, kai je posamezniku nemogoče.. I?i organizacija je edina zaslomba delavstva. Lepa je ideja, da agitirate za slovensko sirotišnico, v blagor naroda in pomoč revežem. Ne samo. da bo ponos celemu slovenskemu narodu. pač pa tudi, da nas bo vezala kot trdna vez, da bodemo ene misli in'enega duha vsi za napredek. Vendar kakor je sirotišnica ali zavetišče potrebno za splošni slovenski narod v Ameriki, tako je tudi potrebna zadruga za vsako naselbin 110. Ne bom obširno pisal o preveliki važnosti. Dobro leto je minilo, odkar je Ust G'. Naroda prinesel članek, tičoč se zadrug na Angleškem. 21 te-1 daj je bila moja želja agitirati za nekaj enacega. Kasneje sem i slučajno dobil nekaka pravila angleških zadrug, in statistika i nam kaže ogromne številke čla-1 nov, še večje pa število dohod-1 kov. Celo v Nemčiji in v Avstriji dobimo nekaj enacega. Torej rojaki, kar je 11a Angleškem, v Avstriji in na Nem-! škem mogoče, je tudi v Ameriki. Samo malo truda, resne požrtvovalnosti ter dobre volje je treba, in zmaga je naša. 1 Mogoče mi bo kdo čitateljev ; ugovarjal, da to ni izpeljivo, 1 še manj pa sadonosno, ker ste imeli že nekaj enacega v stan » domovini in podjetje ni uspe-1 valo. Strinjam se > temi, ker • vsako podjetje je odvisno od c tega kakšno vodstvo ima. Jaz ~ pa vem za zadruge v stari Jo
I	movini, ki so bile ustanovljene pred 20. leti pa še danes uobrc uspevajo, in sicer zato. ker so pod dobrim vodstvom. Rad )i podal tudi nekaj nasvetov na tem mestu: 1. Da se prijemajo v zadrugo tudi druge narodno-sti. 2. Člani morajo dobro po-misliti, koga volijo v odbore.
II	3. Delati s? mora v soglasju.
Zasedaj hočem končati. Mo-v goče še kaj pojasnim. Rojaki naj mi ne zamerijo, da se ne podpišem z imenom, prikrit ostanem samo nekaterim, ker :t sem svoje čase o tem že nekaj
ajjitiral. Pozdrav rojakom '*	Agitator.
11 . „
Cleveland, O. Cenjeno uredništvo. Mogoče ste brali dopis ali oglas trgovcev v tem listu, kjer je bilo med drugim tudi pisano, da se pri slovenski zadrugi govori marsikaj žaljivega čez slovenske trgovce. Povedati moram, da se je pri sejali T govorilo o ustanovitvi zadru-11 ge. Pač pa smo tudi brali, da slovenski trgovci ne bodejo nasprotovali delavski zadrugi. SI?-1 šal sem pa, da bodejo slovenski } trgovci potem blago ceneje da. e jali, da 'bodejo konkurirali. Ali Se ne pravi to nasprotovati? Za-" kaj pa dosedaj nismo deneje
1	blaga dobivali? Znan mi je ne-
2	ki sluč&j, ko je slovenska mati ] zahtevala mesa, pa .ga je vrni-1 la s pripombo, da smrdi, nakar
ji je mesar vrgel meso v usta 1 in rekel: Saj tudi ti smrdiš 1 1 Če ni prav, pa pojdi drugam.
Novi davki.
Republikanski senatorji nameravajo upeljati davek na vsakega človeka, ki zasluži $1000 na leto.
■čl
BOGATI IN REVNI.
' I ' - f	-.i:-}>■':	fl
" Washington, 6. febr. Republikanski senatorji v kongresu nameravajo upeljati dohodninski davek tudi na one sloje pre- + bivalstva. ki ne zaslužijo mnogo. Narediti hočejo namsečpo- §| stavo, glasom katere bodejo morali plačevati vsi, ki zaslužijo na leto $1000 ali več, poseben dohodninski davek. To bi prizadjalo 70 odstotkov vs»eh prebivalcev v Zjedinjenih državah. To je nekaj popolno- i ma novega, in če republikanski senatorji spravijo ta zakonski predlog na površje, bo njih stranka politično jako oškodovana.
Nadalje se izjavili republikanski poslanci, da demo-kratje ne bod.jo spremenili | mnogo sedajnega tarifa glede eolnine. Republikanci se de-/| mokratom v kongresu ne bodejo prav nič ustavljali demokratičnim postavam in bodejo vsj i odgovornost zvrnili na hrbet ^ demokratov, k^r imajo slednji ^ vse oddelke vlad? v svojih ro- | kah.
Republikanci so prepričani, i da bodejo demokrat je sprejel nekaj takih postav, ki bodejo $ hudo prizadjale prosperiteto -dežele. Demokrat je so prepri-^ čani, da morajo naložiti davi|| ke samo onim. ki zaslužijo na^ ^ $5000 na leto. Če se pa obdavči enega moža, naj »e pa J še druzega, in raditega bodejo '' republikanci predlagali, da naj | plačujejo davek vsi oni, ki | služijo od $1000 na leto j prej. Republikanci pravijo, da 1 če bi samo bogatini plačevaH | " davke, bi samo bogatini plače*,|
■	vali tudi stroške države, tO* j da revni ljudje pa imajo itt0l
» pravico do volitev kot bogati-^
■	ni, in seveda tudi lahko do- >.| 1 volijo vse izdatke, za kailgifl
bogatini prispevajo. J 1 Novi davki pa morajo priti c ^ 11a vsak način, ker demokratjtjf 1 bodejo znižali tarif pri cotn-i ni. jn kakor znano nosi cohMfjdkJj e največ dobička ZjedinjenlM
-	državam. Demokratje bodeful ] morali biti zelo previdni, da dfl 1 bodejo zadeli v sršenovo
Dva krščena 2i<la sta se ne~ | kaj sprla in drug dru-gega pravi| K nekrsčansko zmerjala, r —»Ti lump, grdi, ti si sin ti^J e stega Judeža, ki je našega Ižl t veličarja za trideset srebrnikov-;J
j —Kar molči! Če bi bil tvoj
praoče v Jeruzalemu vedel žf® . tisto kupčijo, bi l>il Izveličar-ja še za dvajset srebrnikov prodal.
š-
, DENARJE V STARO DOMOVINO j	pošiljamo:
50 kron	....................na	f 10.30 ;
100 kron	..........za	20.40
i 200 kron	....................za	40.80 «
400 kron	....................za	»1.60
600 kron	....................za	102.00
1 1000 <kron	....................za	108.50
2000 kron	....................za	404.00
" 5000 kron	....................za	1015.00
1 Poitartna je viteta pri leh avotah.
-	Doma nakazane avota popolnoma ji Izplačajo brez vinarja odbitka.
Naie denarne poilljatve Izplačuj* i c. kr. poHnl hranilni urad v 11 U dneh.
Denarje nam poslati J« najprlllčn*ja H i do 950.00 v gotovini v priporočenem ^ ali reglatrlranem plamu, večje zna> -j ake po Domett I c Poatal Money Order 'J I all pa New York Bank Draft FRANK 8AKSER . >2 Corttandt St., New York, N. %M '	ALI FODRUtNICI
i	61WCLBVBLAN0V#0.N" E'
j Sloveaska Dobrodelna Zveza
Ustanovljena 13. ft pjiu' \ Glavni sedež: I novembra 1910,	Tjf Cleveland, O.
Predsednik: JOHN GORNIK,, 6105 St Clalr Avenue. Podpredsednik: MARTIN COLARIfc, 1188 K. 61et 8t Tajnik: FRANK HUDOVKRNIK. 1243 K. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 1284 East 56th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 8424 Spilker Avenue. N*d*cmlki: ANTON OflTIR, «030 St. Clair Ave.; PRANK ŽORIC, 136b Kast 55th St.; MIHAEL WINTER. 6030 St. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ, 6128 Glass Avenue, i Porotniki: ANT. AHCIN, 8218 St. Clair Ave.; PR. ilBBRT, 6124 Glass Ave. Pcoblatienec: ANTON ORDINA. 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SELldKAR, 6127 St. Clslr Avenue. V-i tioplsi In druge uradne stvari, naj se po&lljajo na Klavnega tajnika, denarne nakaznice i>a na glavnega blagajnika. Zverino glasilo "CLEVELAND®KA AMERIKA"
IZ GLAVNEGA URADA S. D. Z.
1
Spremembe pri krajevnih druStvih v mesecu januar 1913.
PRVI MESEC DOLGUJEJO:	1
Pri šle v. 4. Josefa Podobnik ar I. c. št. 507, Kanv Okički |; c. it. 551, Ivana Goreitcič c. št. 554, Ana Stri/Jo c. št. 615, ft josipTna Vegel c. št. 63. Helena Hizclj c. št. 126. kozi Urli c. Hit, K>;, Ivana Roje 1. c. št. 578, Josefa Ogrin c; št. 616, Ivana Bjteje II c. št. 114, Mary Baje c. št. 133, Ivana llojc c. št. 134 ■panv Boje c. k. 410, Kozi Jerk c. št. 48«. Josefa Podobnikar II Pc.^št. 617.
Pri štev. 7. John Blatnik c. št. 469, Mike Pečjak c. št. 474, K: Frank Dertiač c. št. 477, J os. Marineič c. št. 481, Frank Keršič Re.it. 48-jFrank Kaušek c. št. 584 Jos. Kaušek c. št. 585.
Pri štev. 8. Josip Litulie e. št. 633
PRVI MESEC SUSPENDIRANI.
Pri k. 1. John Mlakar c. št. 210, Josip Miiklie c. št. 368, Karel Avgusti 11 c. št. 383.
Pri stev. 4. Antonija Vene c. št. 500.
Pri štev. 5. Frank Poje c. št. 489.
Pri štev, 6, Jos. Fabec c, št. 435.
DRUGI MESEC SUSPENDIRANI.
Pri štev. 1. Martin Sintič c. št. 52. Matija Petrovčič c št.1 |; 154, Frank Nusdorfrfr c. št. J04.
PRISTOPILI.
[ Novo društvo št. 9. v Cleveland. O. Lovrenc Petkovšek Bc.fšt. 640, John Petkovšek c. št. 6411. John Brodnik c. št. 642. JlPin Eržen c. št. 643, Luka Hočevar e. št. ^44, Josip Godec pc. št. 645, -Koti. Japelj c. št. 646, John Uranko c. št. 647. K. »flbdič e. št. 648. Koc. Prober c. št, 649 Fr. Zabukovec c. št. pftjO, !;r. Cvar c. št. (>51, Jos. Grbec e. št. 652, Fr. Borinšek gh, st. 653, Al. Gornik c. St. 654, Rudolf Krašovec c. št. 655, I Jernej Mohar c. »t. 656, Jos. Mačerol c. št. 675, Jos. Mihelič ||c, št. 658. Jos. Lunder c. št. 659, Fr. Arko c. št. 660, Jos. PAhlin c. št. 661, Anton Janežič c. št. <>6at Ant. Simončič c. št.
Al. Perme c. št. 664, John Menart c. št. 665. Fr. Lušin Bc. lt. 666, Jos. Lešnjak c. št. 667, John Vidmar c. št. 668.
K štev. I. John Stipič otrok e. št. 669, Martin Kovač c. št. i'670. John Hudoklin e. št. 671, Frank M'ulej c. št. 672. Jakob Hjpfii c. št. 673, Mat. Vclikcnja c. št. 674, Anton Stopar c. št. K675, Ant- (>o»"bač e. št. 676, Fr. Leopold c. št. 677, Fr. Jenkole ||c. št. 678, And. Vever c. št. 679, Fr. fPtačar 680.
j K štev. 4. El. Krajš<k c. št. 6N1. Mary Sile II e. št. 682. P^eia Matjašič c. št. 683.
Novo društvo št. 10 v Nevvburg, O. Jos. Frankovič e. št. |p84. Jac. Jančar c. št. 685, And. 'Slak c. št. 686, Fr. Stavec c. fit. 687. Al. Adler c. št. 688, Ant. Miklavčič e. št. 689, Jos. Ro-f ftelj c. št. 690, John Martinšek c. št. 691, Fr. Skufca c. št. 692, HK'Fl. Ce.«ar c. Št. 693. Ant. Mejač c. št. 694, Jak. Kastelic e. št. Pj^ Ant. Gfcle c. št. (h/), J os. Juh c. št. 697, Al. Barle c. št. pftQB, Al. Vašek c. št. 099. Fr. Jernejčič c. št. 700, Karol Banko Ifet. 701, Jos. Jerič c. št. 702. Ig. Baznik c. št. 703, John Mh-Brinčič c. š-t. 704, Al. Godec c. št. 705.
• K št . v. 5. Peter Zupan c. št. 706, Fr. Kadunc. c. št. 707, Fl, Zupan c. št. 708.
K štev. 6. Al. Vidrik c. št. 709, Fan v Vidrik c. št. 710 | otroka.
K. št, 7. Anton Vahčič c. št. 711, Josip Cerjak c. št. 712, Ig. Mayer e. št. 713 otrok. Ant. Mayer c. št, 714 otrok.
K štev. 8. Johana Savs c. št. 715, Jos. Kastelic c. št.
K št. 9. Al. Pengal c. št. 717, Jos. Npvak c. št. 718. John
Žetko c. št, 7*19, Al. Rigler 720, John Martinčič c. št. 72T, Ajit. Klaus c. št. 722, Fr. Žigmanc c. it. 723. * K štev. 2. Ivana Laušin c. št. 724.
Novo društvo štev. 11 v Cleveland. O. Antonija Turk c. št. 725. Ter. Petkovšek c. št. 726, Rozi Klešnik c. št. 722. Ivana Jeršan c. št. 728, Ana StepiČ c. SI, 729. Mary Modic c. št. 730, Fany Hudov.ernik c. št. 731, Ivana Arko c. št. 732. Franja Turk c. št. 733, Ana Blatnik c. it. 734. Fr. Simončič c- št. 735, Mary Laurie c. št. 736, Ana Tekavčič c. št. 737. J
•	I
ZOPET NAZAJ SPREJETI.
K štev. 1. Josip Brožič c. št. 117, Ant. Papeš c. št. 234, John Henigman c. št. 365.	a®
K štev. 2. -Ana Judnič c. št. 328, Mary Hočevar 504. K štev. 4. Mary Knaus c. št. 351, Krist. Mohorič c. šf. 533, Roz. Gorjanc c. št. 582, Ela Anžur c. št. 171, Mary Knaus I c, št. 20, Aug. Ivančič c. š-t. 362, Aug. Knaus c. št. 487. K štev. 5. John Pirnat c. št. 561. t|' K štev. 6. Jernej Oberstar c. št. 433. K štev. 7. Josip Poles c. št. 459, Josip Mislaj c. št. 563,1 Josip Novak c. št 472.	®	J
IZOBČEN. 1
Iz štev. I. John Fink c. »t. 380.
"Clev Amerika" Febr 7 ion - jg^™ , 7 -1913- .._
Pojasnilo krajevnim tajnikom in tajnicam S. D. Z.
1.	Seje glavnega odbora se vrše vsaki zadnji četrtek v mesecu. Če inia krajevni tajuik-(ca) kaj važnega sporočati na
j urad. naj gleda nato, da pride saj en dan preje v roke glav. j tajniku.
2.	Mesečna poročila morajo 'biti saj do zadnjega v mesecu poslana na glavni urad.
I .». Bolniške nakaznice se nakazujejo 10. in 25. v mesecu 1 Glavni blagajnik pošlje čeke društvenemu blagajniku in tam naj bolnik zahteva svoje.	* ^
4.	Vsi novi člani so deležni bolniške podpore v desetih dnij po sprejemu v S. I). Z.
5.	Če se med letom volijo novi uradniki pri krajevnir dru-• štvih ali menjajo »svoje bivališče se mora takoj naznaniti na
glavni urad.
6.	Če zmanjka pri društvu mesečnih poročil, bolniških listin, prošenj itd. naj tajnik takoj naznani na gl. urad in se mu pošlje zaželjeno.
7.	Tajniki in tajnice morajo takoj naznaniti na urad, če se kdo bolnega javi. Glavni urad ima nalašč narejene dopisnice zato. . ' lllt	,
Gledati se mora tudi, nato, da je bolnik najmanj dvakrat ali trikrat na teden obiskaiTT*^
8.	Koncem meseca februarija hode izšla mala knjižica "opravilnik", katerega bode vsako društvo dobilo po 2 iztisa
9.	iPri sprejemu v društvo je treba paziti nato, da se člani nad 40 let stari skažejo z verjetno uradno potrjeno listino glede njih starosti
10.	OtrOci, kateri so prekoračili 16. leto, deplačajo $2.00 in se jih sprejme med članc-(ice).
11.	Prosilci-(ke) plačajo 25 cent. vpisnine, isti denar gre v društveno »blagajno izvzehiši pri novih društvih.
12.	Ako najde tajnik-(ica) kako napako, naj takoj nazna-j ni na urad.	* *
I13. Ako člani-(ice) pri seji ne plačajo, vknjiži se jih naj prilogo mesečnih poročil pod rubriko "PiM^iesec dolgujejo '.
14.	Ako umrje kdo izmed bratov ali sester in otrok v društvu, se mora takoj naznaniti na gl. urad, da se pošlje umrli lr.it,
15.	Bolniške nakaznice se ne smejo glaski nad $45.00 ena, v slučaju dolge bolezni se mora vsaki mesec nt^va listina predložiti.	\	*
To smo priobčili, ker je bilo vedno dovolj vprašanj za t<> ali ono točko.
Število pristoplih in črtanih v letu 19*12.
Med letom pristopilo je 142 članov, 40 članic in 17 otrok. 1 K št. i, 76 članov, 9 otrok, k št. 2. 14 članov 2 otreka, k št. 3. 6 članov en otrok, k št. 4 26 članic 5 otrok, k št. 5 14 članov, k št. 6 4 člani, k št. 7 33 članov, k'ft. 8. ^članov. Črtanih je bi%> med letom 30 članov in 4 članice. Pri št. 1. 25 članov, pri št. 2. 2 člana, pn šl. 3 2 člana, pri št. 4. 2. člana pri št. 6. 1 član, pri št 7. 2 čiana.
Umrli člani, članice in otroci v letu 1912.
1.	John Soklič c, št. 186 član dr. št. 1
umrl 12. februarija. Vzrok, notranja bolezen ... ,$300.00
2.	Rozi Zakrajšek s. Št. 336 članica dr. št. 2.
umrla 15. marca. Vzrok, jetika ................. 300.0«j
3.	Filip Kerjuc c. št. 24 član dru. št. 1.
umrl i. aprila. Vzrok, difterija ................. 75-oo
4.	Josip Tolar c. št. 428 član dr. št; 6.
------- -- ----------------------- ■	1 m.,. 1 1___
umrl 6. maja. Vzrok, ponesreči se ustrelil........ 30000
5.	Anton Lakner c. št. 121 član dr. št. 1.
umrl 26. maja. Vzrok, jetika .................. 300.0c
6.	Marija Stipič c. št. 82 članica dr. št, 4.
umrla 6. oktc>bra. Vzrok, srčna napaka .......<s. 75.00
: 7. Anton Kos c. st. 399 član društva št. i; . I umrl 2r. novembra. Vzrok, pljučnica ........... 300.00
I	i	Skupaj $1650.00
Izdatki v letu 1912.
Bolniška podpora ...............................;$2035.80
J Izplačana usmrtnina ..........................................................1650.00
I Tiskovine ........"...........232 75
Va rščine za gl. predsednika, tajnika in blagajnika	w
' za Uto 1912 in 1913 ......................................................io.oo
Pisalne in druge potre-bščine za gl. urad ..............7^20
Za prestavo pravil v angleščino .................................* 15.00J
Mike Jalovec I. nagrado za vpis novih udov ................5.00
Plača uradnikom za leto 1912 ............................104.^5
j Vrhovni zdravnik za preiskavo prošenj ittl....................61.75
$4187.85
Krajevna društva plačala asesment itd v letu 1912 .,.$5580.70 :
Cleveland Trust Co. obresti .................... 17.35 '
Lake Shore Bank ...................... .......... 64.70 J
Pomotoma nevknjizeno ........................... .10 j
$5662.85 ;
Ostanek blagajne leta 1911 ....................... 1569.61 ^
'	$7232.461
Izdatkt ......................................... $4187.85 4
__ t
Ostanek blagajne z dnem 31. decembra 1912 .......$3044.61
Frank Hudovemik, tajnik. ■
SLOVENSKO
PODJETJE
Z naselbino rastejo tudi slovenske trgovine, katerih dobite danes vse, kar potrebujete za vai dom in vaio družino.
V naii popolnoma nanovo urejeni trgovini dobite veliko izbero, pohištva, kakor omare za obleko, kuhinjske omare, omare za porcelan, mize, stole postelje, žimnice, posteUne preproge, kovtre, raznovrstni porcelan, kakor krožniki, za meso in juho, razne skledice, vso kuhinjsko opravo, kakor ponve, lonce, nože, vilice, žlice, in ie sto in sto raznih drugih posod in priprav, ki se rabijo pri hiii.
NASA POSEBNOST JE: POSODE t A VSAKE VRSTE PO..........................1 UC#
Poleg te trgovine pa imamo tudi POGREBNI ZAVOD. Sprejemamo naročila za koČjje in automobile za vse prilike. Cene vedno najnižje. Postrežba točna.
Fran Zakrajšek,
SLOVENSKI POGREBNIK IN BALZAMIST. TRGOVINA S POHIŠTVOM.
Tal. Prfac. H7S-K ^Qg St. ClftlT-aV ^ ^
j PREJEMKI - Celoletni račun S. D. Z. od I. jan. do 31. dec. 1912.	IZP. Bolniška pod.'12
P 1 Meieci ' I	^ * | ~ J n Skupaj	Meseci Skupaj
_	J ^ S I _N _' _•__
| \fi | jan. febr. marc 67.75 9o6.oo|.......| 6.oo| 1.75I 2.50 9.20 993.20]..............j! jan. febr. mai| 262.oo|i42^5oj
j april, maj, juni, 29.50! 852.00....... 5.40 11.75 lAO 4.80 894.85I....... apr. maj, jun. 397.00.......|
I j julij. avtf. sept. | (^>.oo|	872.00 ....... 5.25I 5.50 2.80 12.00 966.55j....... j. jul. avg. sept. 293.00.......j
j okt. ncv. dec. [ 65.501 94500........6-3o|_8^5 2.60 10.40 1038.05I3892.65	(| (>kt.. nov. dec. 475.50 1427.50J
|T| jan. febr. marc, j 12.75! .......I S*-9Sl -Šl -^Sl.............. 64.70I... .. |! jan. febr. marc 34.30.......j
j j april, maj. junij. | i.oo| .......|..6;.ao|.......j .25I	68.45I....... apr. maj, juri..............j
j julij, avg. sept. I 6.75 .......t 65.60I.......I .25).............. 72.60)....... j; jul. avg. sept..............j
okt. nov, dec, j 6.75! '......1 fo.foj__7S|_.25I.............. 77.35] 283.10 |j okt. nov, dec......... 34.30]
3	I jan. febr. marc, | 3^00; 45-00|.......|.......|.......| .10 2.40) 50."sc>|....... )j jan. febr. marc, |.......
I april, maj, junij, |i4-7S| 53-0°l • " • •	15I.......I 20 .8o| 68.90I....... IJ apr. maj, jun. 13.00I.......|
j julij, avg. sept. | 2.oo| 52.00).......| .45|..............54.451....... 1| juj. avg. »ept. 19.00I.......j
. okt. nov, dec. |......j 63.ooj.......|_-45l.......1..............1 63.45I 237.30	ji okt. nov, dcc. 49.00I 81.00M
4	I jan. febr. marc, | 6.00, .......| 15.50I 3.65].......j .40.......j 25.55]....... ji	.......|.......|
I I april. maj. junij, I............| 22.20] 7.60I.......j .60.......| 30.40]....... \\	>	.......|.......j
j julij, avg. sept. | 22.oo| .......j 31.30I 5.75] 1.25]..............j 60.30]..... .. j;	......,j.......j
j okt. nov, dec, j 11.25] .......| 61.10] 8.io[.......j 1.80.......j 82.25I 198.50 ||	.......j.......j
P 5 i ian- febr. marc. | il.ooj 40.00].......|.......|.......j....... Km 59.00I....... \\ jan. febr. marci.......|.......j
j april, maj. junij, j 5.00, 50.00I.......|.......|.......j.............. 55.00]....... !|apr. maj, jun. 28.00].......|
I julij, avg. »ept. ] 13.00] 7«oo|........*5| '1.00....... 85.25]....... [j jul.. avp. sept. 109.00].......j
. 1 I okt. nov, dec. ] 19.00; 62.00].......]....... .50] i.oo 4.00 86.50] 285.75	)f okt. nov, dec. 147.00] 284.00] I
• 6 j jan. febr. marc, ] 3.00] 58.00.......|.......|.....Tgo 4.00] 66.90I.......j{	jan. febr. marc 23.00]"....,..(
] april, maj, junij | 3.00] $$oo\.......].......|.......] .20....... 60.20]......apr. maj. jun. 28.00).......j
I julij. avg. sept. ] io.oo| 69.00].......| .45] .25].............. 79.70I..............j; jul. avg. sept. 20.00].......}
1 J okt. nov, dec. ].......j 67.00I.......| -45 -^l -ID....... 67^o\ ^74 60	|j okt. nov, dec. 25.00] 96.00)I
i 7 j jan. febr. marc, | 86.ooj 26.oo|..... .......|.....3.95]....... 115^5]....... |! fan. febr. mar|| 48.00).......I
1 ] april, maj, junij j 2.oo| 63.00].......].......j.......j.......j 3 68.65].......|! apr. maj, jun. .......|.......j
1 j julij, avg. sept. I 9.00] 72.00].......].......].......j.......j .8o| 8i.8o|....... || jul. avg. sept. 26.00].......]
1 okt. nov, dec. ] 7.ooj 97-oo].......>..... j....... .io| 1.60] 105.70] 37^10	!! okt. nov, dec. | 39.00] 113.00I
8 ] decem^>er Ijt^ --•v-l.......1.......1....... i-9o| 4-8o] 36.7o\ 36.70	j' iTTTTTTJ.TTTT^j
• 1 ,	mmmmm■■T" ' 111 , V 1 ," 1 . m —mAmmmmmmm	j f rp- ' '
SkuMj] 515.751	4520.00I 38445! 50.75I «X75l 2f5Si $6.4515580.70]..i....	Skup,^j2035.8o)
I	NEBO C0Blt TIP cigarete
Cigareta kvalitete 1W1	ni
11	l^ifcHlilflii^l celem svetu,
turskeja duhana	(j T r ^^T
10 5c.
i KDOR HOČE DELA	j
I MT VHIkl Mlo« enuko - Aii|(l«Akl Tolma«
i diKbo Itbkoln hitro brci uMtflJa priw«l *>nglcKlar. K nji t* obaeg« «lor. '1 •■(!. rtigovor h «Hhdnn]o potrebo, navodila *• tngl. pImto, iptiOTu)« j MskAklh piKtn m kako w uoatune mnrrlkftiislri driAvV*«. Vrkntcg« j Ima doad«J aajietjl iIot. «n(t, Ib »ngl. ilot. iluvar. K^JIgt trdo ia okma t platno Tciani (nad 4,23 strani) ataac «a.OO In ac doW prt:
; V. J. KUBELKA, M V. M SL, Rn tek, M. I. j
i Bdlao Ib aaj-ret^c aalvInlitTO slov. angl. In raaalk slov. knj'«. PIMtc p«etnlk. !
II	SLOVENSKA DVORANA,
^	~ —i—-----—i-	- - ~i~I~ - -f i~ —i- i— >*irvif>r>ffrif>*ifvnofiriivijvAAJui
{ MIHAEL SETNIKAR,
e	<1181 HT. CLAIR A VE.
^	Trni- Prtnoaton IM4 I,
> Priporoma rojakom in druitvom prvo slovensko dvo i rano v Clevelandu za veselice, igre, sa poroke in kr-« sttie slsvnoeti kakor tudi sa vse druge prilike.
f I HM i nI JDV I I ffl
r	ft ------.-■'"i 1 " -.h...-*-* 1 .....	■
rje, burbon, m .urm..ab i««nje gin. rum j battnlk. marelfevcc, ko^uk, In rane iI.ulc likerje.
Prihranite si velikanske dobičke v veletrgorcev.
Poglejte kako. Ml amo ..uienl dl-tller i. ki pokažemo, knko doma drUte lB.„Je In hI prihranite no odatotko* cen« na debelo a Z -nol lavlečkom. V dreto mino,ah Je a.n«, . Clato In oktiano. Zlata kolajna n« koltimbM. akl raaatavl. Tl.o<eo^mnleer. Onrantlr...
«.f.1VuWFood	■vrial no.
iJJHS'A
Poskusite kvort žganja zastonj!
Poakualte in Ce ni niOboUe. kar ate k. «j piti. vrnite oatanck nam na na*e atr«»lke In ml vrnemo denar. PoWJIu n.roeilo la mi < potyemo
Šest polnih kvortov žgai^a za $ I
PoAtnina plačana. Dober • art t* k. kur iellte. Dvanajat kvortov #1.60, U4. k*ort«v »3.f0. Zaatonj knjižica: 6krt»noat in dortna ladelov^nja *gan;a dema.
Universal Import Co.
SOId Universal Bldj., Cincinnati. Ohio
1--.. J
DRUŠTVA S. D. Z.
[ Druitvo it. 1. Cleveland, Ohio, ..
Predsednik John tullfi, 1197 E. tit Str.; tajnik Albin Stamberger, 117«
J1 Str.; blagajnik Anton Vardjan, 6401 Bonna ave. Sej« se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu y J. Ordinovi dvorani 6021 St. Clalr ave. ob 2. u. l popoldne. Zdravnik Dr. r. M. Beilš-kar, 6127 St. Clalr ave. 1
Druitvo it 2. Cleveland, Ohio.
Predsednica Helena Perdan, HM E. 63 Str.; tajnica Jos. Razfnger. 1144 Norwood Rd.; blagajnlca Helena Mali. 1101 E. €3 8tr. Seje se vr§o vsako drugo nedeljo v tneBecu ob 2. uri popoldne v mali Knausovi d»<i-ranl 61 JI St. Clalr ave. Zdravnik J. M. Seliškar. 6127 8t Clair ave.
Druitvo it. 3 Cleveland, Ohio.
Predsednik John Hodnik, 5611 Car-ry ave.; tajnik Adolf Petrifi. 612/ 8t Clair ave.; blagajnik Jos. Kalau, 6101 St. Clalr ave. Seje se vrie vsako zadnjo nedeljo ▼ mesecu ob 2. uri popoldne v Kogojevi dvorani na 6006 St. Clair ave. Zdravnik Dr. F. J Kem 6202 flt. Clalr ave.
Druitvo it. 4 Cleveland, Ohio.
Predsednica Ivana Gornik, 1075 E. 61 8tr.; tajnica Mary Colarifi, ms« - E'«,6L.8tr': b'aSaJnlca Ang. žlbert, 6124 CIaas ave. 8eje ae vrie vsak » drugo sredo v mesecu v J. Ordlnevi dvorani ob 8. uri ivefier. Zdravnik Dr. f. M. Seliškar, 61Ž7 St. Clalr ave
Druitvo it S Cleveland, Ohio.
Predsednik Prank Lenče, 6401 Bonna ave.; tajnik Prank Cvar. 38S7 Lake Side ave.; blagajnik Fr. Centi. 6009 St. Clalr ave. Seje se vrže vsalm drugo nedeljo r mesecu ob 2. uri popoldne v mali Knausovi dvorani na 6131 St. Clair ave. Zdravnik I>r. J. M. Seliškar, 6127 St. Clalr ave.
Druitvo it 6 Nottingham, Ohio.
Predsednik Joe. Kapudlja, box 14:!. tajnik Frank LopatiC. bo* 465.; blagajnik John Fabec, bo* 143. Seje so vrie vsako prvo nedeljo v menpc>i pri br. Jos. DrugoviCu ob 9. url *Jti-traj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke.
Druitvo it 7 Cleveland, Ohio.
Predsednik' Jakob FortunA,; tajnik Josip Berkopec, 1387 B. 39 Str.: blagajnik Pr. Kogoj, 6006 St. Clafr ave. Seje se vrte vsako prvo nedelje v meaecu ob 10. url dopoldne »a 6006 St. CIa<r av». Zdravnik Dr. 3. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave.
Druitvo it 8 Collin wood, Ohio.
Predsednik yoeip Demiar, 695 B. 162 Str.; tajnik Ig. Medved. 15Stl Ss-anac Rd.; blagajnik At. Levar, 1018 Ivanhoe Rd. Seje se vrte r«ako drugo nedeljo v mesecu na 15507 9»- 4 ranac Rd. ob 2. uri popoldne. Zdrav- i nik Dr. Fr. Fowler.
Druitvo it. 9. Cleveland, Ohio.
Predsednik John Menard 1127 H. 63 8t.; tajnik John Brodnik 897 Addison Rd., blagajnik Jos. Lunder J'*t Addison Rd. — Seje ae vrše vsake tretjo nedeljo v mesecu pri br. Lev. Petkovšku na Addison Raod ob fl. uri popoldne. Zdravnik J. M. Seliškar ' 6127 St. Clalr ave.
POZOR!	H
Varujte se tatov, ker tatviiu so na dnevnem redu. Ne ime:-te zarujavelih in polomljenih samokresov, pač pa jih prinesite k meni, ker sem edini z% to, da popravljam samokres«. Ne imejte skrhanih britev, ker jaz jamčim, da jih dobro na* brusim, ako ni kaj prav, popravim brezplačno. Jaz jamčin: nove ibritve za 100 let, in kdor pri meni kupi britev in pas, brusim zastonj od enega do pet let. Marsikdo bi se s tem nt strinjal, toda brez uspeha, ker rečem še enkrat, da je res tako. Mnogi kupujete britve od nepoznanih ljudij, ki vas dobro ogoljufajo. Jaz pa rečeni, da prodam vsakemu pravo britev, naj ima že tako trdo brtdn. Ako ni kaj prav narejeno, po-
Kadar pošiljate
denar po Ameriki, pridite k nam, ker imamo money ordere od American Express kompa-nije na razpolago.
Kadar potrebujete tiskovine
' mT	/
vprašajte nas za cene in blago, in videli bodete da bodete s ceno in blagom zadovoljni.
Kadar potrebujete
oglas, da bi povečali in priporočili svojo trgovino rojakom, pridite k nam in zadovoljni bodete
Kadar bi pa
v	■ v	'	.	'	-vi,-	■
BKi-	' p
radi brali lepe povesti in vse svetovne novice, tedaj je tukaj list
Jbbot ■	i
'Clevelandska Amerika'
6119 ST. CLAIR AVENUE,
CLEVELAND, O.
* .
,»	4j/m ' ■ ■
IZHAJA V TOREK IN PETEK.
NAROČNINA:
Za Aawrflw........... ..... ............»2.00
Za Evropo	W OO
Z* Cfer«U»d po poiti.................. $2.50
Pombnsm ilariUn p« 3 conte.
j^ft. ..... '—.......... ' 1
D^M hnt podpiM In Mdmoitl M m »pr«|«m*H>
Vm pinmn, dopini in denar nnj k
pošilja na:	„
CLEVELANDSKA AMERIKA, «11» ST. CLAIR AVE. N. C.
K |	CLEVELAND. O._
EDWARD KALI8H. Publisher.
TX3TTIB J. PIHC, Editor._
IgSWBI) TfBSDAVS AND FRIDAYS.
T*-.- ...--:-:-:—"	—	■
Men I by 1 .".(M.O Hlo.enliitm (Krzneni in the City • I CkveJ ml ai d.fl**1ierr. Art-fr. tkin< r tM mu ixqumt.	•	>
TKU. CUY. PHINCITON IS9 (
, Batercd m mcu^Uh ni »t tor January fitfc lMt, «t the po«t office at CWelaad, O. e#dertbe Act of Olivn a, 1H79.	_
Ho. i iTFriT Feb^^Vol VL —-
ekaj mislij za
I delavca«
ar prebiva Človek m odkar pomni sploh »ve-zgodovina, so se morali boriti za svoj obstanek, eli živeti. Morali so'letni svoje rane, ali pa od i in ran — umreti, cc v divjih časih človeš-odu, kateremu je'vedno divji zob strašne zverine, moderni delavec, katere-rt>ija kruto jeklo, oba ta a bila enaka V vsej člo-zgodovmi. V divjih ča-pretile ljudem naravne Ice, v rtiodernih časih i imamo danes, pa pretijo j človeške neprilike.'po-istim, ki niso več zmož-bi skrbeli za svoje lastno
če delavcev umre na Izpustijo udove in mlade da pobirajo drobtinice, ijo iz mize begatinov, in ne dobijo, tedaj nimajo usode kot da — pog:- ;
se je danes kaj ntir^-dilo, se za delavca upeljala na zavarovalnina, da bi ivCu plačalo za vse pott katere je moral dor!->t žrtev svojega cbstan-
nekaj se je naredilo, in državi Ohio meseca sep-l lanskega leta, ko jfa o glasovalo po celi drža< se mora upeljati držav Ikodnina delavcem v slu v ko se pri delu ponesre Glasovanje je bilo z vc-prejeto,, in. sedaj je od-od postavcxlaje, kaj bo la, da se konečno za dc-resnici nekaj naredi.
In čujte, kaj se sedaj godi. Spoštovani možje, bogati možje, možje. ki so upljivni v trgovini in industrij}, romajo kar v trumah v Columlms. da pregovorijo postavodajatc*, naj nikar ne spremenijo postave, naj puhtijo vse pri starem, ker zd delavca mora biti dobro v pri-hodnjosti, kar je bilo dnbro v preteklosti. ;
Postava ima obravnati o ne kem zakonskem načrtu, ki se imenuje Green ' Workmen's Compensation act.
In.kaj pravi ta postava? Glej-lel Postava bo prisilila državo, da skrbi za druižine, ki so zgubile svoje rednike, s brano in streho. Če delavca ubije, mora driava skrbeti za udovo in o-troke in nadalje pravi ta postava, da morajo oni. ki majo več kot pet delavcev, plačevati vsako leto nekoliko dolarjev v državno blagajno. Iz teh pla-"*\čil se 'bo naredila posebna bla-gajna. Iz teh plačil ?e bo naredila posebna blagajna, iz katere se bodejo podpirale siromašne delavske udove in lačni delavski otroci, katerim je smrt vzela očeta po nesreči, ko se je boril za vsakdanji kruh.
Ali ni to pravično od države, da skrbi za svoje delavske reveže? Vsakdo, ki nima nAmt-ftto srca kamen, bo pritrdil. da je pošteno, in kdor inia pošteno vest, bo celo rekel, da je to dolžnost driave skrbeti za reveže. Ali ni pošteno, da s.
i-- ■ r. . 1	iL
plačani, da so plačani vojak«
• miru, vojaki dela, ki so ranjen:, katere zadene pri delu smrt, na isti način, kakor so plačane.
) udove in otroci onih vojakov, ki > padejo v krvavem boju pred ' sovražnikom.
Toda bogati in upljivni ma:. » je, ki so prišli pred postavod-i-- jalce, pravijo, da se delavskim udovan in otrokom ničesar ne plača, in sicer so se izjavili: ' Enaka postava bi preveč oškodovala privatne interese.1 Pravijo, da po tej postavi bodejo morali delodajalci plačevati v . državno blagajno, četudi niso [ sicer voljni plačati. To pa ni-■ kakor ni pošteno, po mislih teh . bogatih in upljtvnili ljudij.
Sedaj pa poglejmo, kako bo postava, ki bo zavarovala delavce, škodovala privatnim interesom. V državi Ohio je več . privatnih kompanij, ki se imenujejo "Employers Liability Companies". Opravilo teh kompanij je, da zavarujejo velike
tovarne in delavce, oziroma konipaniste proti /.gubani, ki nastanejo, če ubije kakega de-1 lavca v delavnici ali v tovarni. Te zavarovalne kompanije imajo prebrisan r in prešnientane advokate, ki se borijo proti poškodovanim delavcem "a so-dniji, ki *e borijo proti udo-vam, da ne dobijo preveč deJ narja cd bogatih kompanistov. In pri takili obravnavah delavec navadno ne dohi ničesar, ker kolikor nit' ostane od onega, kar dobi od delodajaleca, toliko mu požro nikdar siti advokati.
Iti takei zavarovalne kompanije prihranijo delodajalcem precej skrbi in sitnosti. Toda kaj je pa r. delavcem?
/Poglejmo številke, ki nikakor ne morejo motiti. Najbolj zanesljive številke imamo iz države Washington, kjer so U zavarovalna kompanije od leta 1905 do leta 1j9.11 nabrale za $4.088.748,3^ nq zavarovalnin', toda poškodovali .delavci, oziroma njih udoyq, so dobili samo 24 procentov od katerega denarja, Odvetniki so dobili ostalih 24 procentov, kompanije in njih agentje pa 52 .procentov, ravno isto razmere so danes v državi Ohio, le s to izjemo, da dobijo v Ohio poškodovani delavci in njih udove samo 10 procentov denarja, namesto 100 procentov. Naloga take zavarovalne kompanije je, da plača kolikor malo zavarovalnine, da se bojuje z delavcem glede odškodnine do zadnje sodnije.
Ohioska postavodaja pa hoče. da dobi delavec polno odškodnino 7a svoje ponesrečbe ker delavec, ki je ranjen pri delu. udova, ki je zgubila moža, tem gre odškodnina, ne pa bogatini kompanijam procenti. Ali ni naravnost škandalozno za dvajseto stoletje, da so med nami kompanije, ki delajo iz delavske zavarovalnine, iz delavske bedi* in siromaštva, bogastva za sebe?
Neva Green postava skušn vse take kompanije pregnati iz države, 111 jaditiga je nastal tak odpor pri teh kompanijah. Veliki trgovci pravijo, da se mora postava tako narediti, d:» bo vsakemu na prosto dano, kam naj plačuje: Ali v državno blagajno ali privatnim kompi-nijam.
t Ni je bolj važne stvari danes v post a voda j i države Ohio kot je zavarovalnina za delavce. Ta postava bo »dvignila Ohio iz suženjstva do visoke točke prave civilizacije«, ki mo-fa priznali obljube človeštva ni pram zanič^vanim, teptanim, ki tvegajo za napredek in ko-sveta vsak dan življenje — napram delavcem. ,
Nova postava ne bo dovoljevala, da ostane delavec brez kruha, kadar se poškoduje. Nova postava bo dala hrano in streho udovi in njenim otrokom. In to smo tudi pričakovali, ko smo jeseni lanskega leta volili novo ustavo države Oihio.
o
Zagonetna smrt V Trstu so . našli v svojem stanovanju v i mlaki krvi mrtvo kuharico Marijo Radmesntkovo. Takrat i so sumili na zločin, toda ob-1 dukcija je pokazala, da je utnr-t lo dekle, ki je bilo noseče, vsled 1 preveč zavžite pijače.
; j?• ■ -tv^-r.^ '-• ■/'--v-.-.'-
Kazen.
mt^mmmmmmmmm
Gustav Grom.
Spominjam se.
Mračiti se je začelo, ko se je vračala naša družba v mesto i vriskaje smo prišli na trg. Po trgu pa je peljal stražniic pomešan med gručo ljudi nekega razgrajača.
Cuj — kaj je to?
Pritajeno vzdihovanje. Glasneje in glasneje je prihajalo ter tolklo na uho, groza me je pretresla čutil sem mrzel pot, ki me je oblii po životu, razloč-neje se je razlegalo, — Pepe mrtev, Je/.its, Marija — Pepc, Pcpe."
Težko sopeč je prihajal mož •ključen, razoglov, dolg, suh. Vzdignil je roke ter jih vil v* obupu, vodene, motne oči, s > krenile kot bi nekaj iskale; in kakor v snu sem slišal:
"Jezus — Maria, Pepe..." . "Oče, kaj pa je ?"
"Pepe je mrtev. Jezus, —Jezus, Marija."
Hitel je dalje, kolena so st. mu sibila.
"Kaj je? — Kdo je mrtev?" sem vprašal.
"Pepc, brat Tončkov, umorili so ga...''
V	tistem trnutku se je raz-legcl čuden krik, na cesti se je prikazala ženska, vsa blatni, prašna zasopla. Njen obraz je bil bled, zelo upal, z razmrše nimi lasmi, oči so gledale nt mirno, kakor blodeče v vreči-ci.
"Usmilite se, ljudje krščan ski, moj Pcpe je mrtev, umori t ubili so mi ga."
(Pa I a je na kolena, vzdignili sklenjene roke.
"Mama, ni treba jokati mama," objel jo je drugi sin, ki ji je pritekel nasproti.
"Moj Pcpe je mrtev, vzeli so mi ga, ubili so mi ga!
Pred kapelico konec vrta je stala gruča ljudi, med njimi je bila na tkh pogrnjena plahta in na plahti je ležal človek, bled. iz bledih mrtvih ustnic so f«e svetili zobje. Krvave roke je držal stisnjene v pes*.
Molče so ljudje zrli na mrtveca. tesno jim je bilo pri srcn, kot bi vkl li mrtvega brata.
"Mrtev je, ni mu pomoči,"r jih je vrdramil glas poleg njih. O« zrli so se in videli so mlad > dekle, ki je držala svetilko in svetila.
"Kako pa je bilo?" je prišlo iz več ustnic vprašanje.
"Cel popoldan je bil v trtnio in cepil trte. Ko je prišel pro'i večeru domov se je spomnil, da ima nove čevlje, ki jih še m plačal. Sel je k muta.stemu čevljarju, ki ni daleč od tu ter je plačal, in ga povabil k nam na vino, Prišla sta s čevljarjem ter mirno pila. Naenkrat se spomnij da je čas oditi domov. Vstane, plača in gre, za njim stopi tudi čevljar. Čez nekoliko časa pa prileti nazaj ter zavpije." Zastala ji je sapa, o-ko si ji je zrosilo. Prileti v so* bo, odpre vrata ter zavpije: Za-J>cdel me je I In zopet odi&i a na tem prostoru je onemogel in umrl. — Le poglejte. kak-> je vse krvavo."
Posvetila je, kri je stala v lužah, stopnice pa so bile s krvjo, polite ter poznale so se stopinje, koder je ste-paf.
"In kdo ga je? — Ali čev Ijar?" je nekdo vprašal.
"Ne, dva fanta iz bližnje va si, ki sta tudi tu pila."
"Toda zakaj so ga?"
VNe vem."
"Ali je bila vzrok kakšno dekle?" ■
Povesjla je oči, ter zarudeli do uses. Takoj jih je obšla slutnja, mogoče je ona kriva, molčali so, a ona je odšla.
V	tem sta prišla orožnika, molče sta zrla nekaj časa na mrliča.
"Kako pa je bilo?" sta se o-brnila in vprašala.
"Ne vem, sem ravno sedaj prišel," se je -glasil odgovor.
Vzdignili so ga in ponesli tr* dom. Po poti se jim je približala mati, ter se hotela vreči na mrtvega sina, a vendar so jo prestregli in zadržali. Pali je na zemljo, pretresljivo je kričala ter si pulHa lase.
Vstopili so v sobo, .sprejel jih krik in jok. Na postelji je ležala mlada deklica, brat je v-stopil, vrgel s* je sestro,
n
JIM
i	'T'
ter sta milo jokala.
Vstopil-je oče z objokanim očmi, kot blazen je hodil sem in tja ter nekaj iskal. Glej sedaj se je zagledal v mrtveca vzd' hovaje ga je opazoval, stopil jt bližje, vrgel se čez njega. 1 "Pepe. Jezus, Pepe, Pepe,' ter milo jokal.
Po polju |ta hitela dva fanta ' molče, le srce jim je bilo mu-" čno. &p
* ♦ •
"Vrgel bom nož proč."
"Zakaj?"
"Krvav je," stresel ss je, dvi ' gnil je rolfo a že ga je zgrabil ' tovariš, ,
"N'e trječi ga tukaj !" "Zakaj ne?"
"Ga lahko najdejo."
"Naj ga najdejo. Kaj misliš, da se ne too zvedelo?"
"Naj zvedo, da smo ga umorila, a t of Je ne bodo v-deli, du sva nož ukradla."
"Imaš prav, vrgel ga bom drugje.'
Molče sta hiteli* dalje, že se je kazala pšenica, roka se j^ dvignila, zabliskalo se je, za-šumelo je . po pšenici in zopet j<e spet \-se utihnilo, le udarci nog so se '.-dišali.
"Pcstojva, mestu ?e blfžava, ne smeva teči,, ker bi bilo sumljivo."
Ustavila sta se ter korakoma šla dalje. <"•
Tu je gostilna. Vstavila sta se ter poslušala pri oknu.
"Pojdiva na pol litra!"
"Pojdi, tvoja mati je notri, a jaz grem iskat svojo."
Odšel-je v svojo rojstno hf-šo, omahovaje nekako neodločno. mehanično je premikal noge, a po licti so se mu udrle solze.
Kaj jočem? — Zakaj jočem?
Nehote je postal in se bridko zjokal. I
Obrisal se je solze ter vstopil v sobo.
"Dober večer, mati."
Glas se je odbil od sten, slišal se je votel odmev. Cudiu mu je bilo; nekoliko časa je pri« čakoval odgovora. A mkdo su ni oglasil,-Prižgal je luč, v tem je pa zaiiMoelo, vrata so se tilvj odprla imati je vstopila.
"Mati, §*Ii ( ste doma ?'" se j obrnil.
"Pojdite z menoj v gostilno, imarfi vanj nekaj za povedati.'
"In zaradi tega moram iti v gostilno? — Saj lahko tu po-
V p/	t'.*
ves.
"Mati, ne morem, to — s* m dr a zgoditi v gostilni."
"No pa grem "
Odšla je, upihnil je luč, oz i se jK> sobi, ter tiho odšel ža materjo proti gostilni, neštetokrat se je czrl na*aj na rojstn > hišo, brisal si solze.
Vatopfiatsta, v gostilni v kotu- zraven kmečke ženske je sedel mlad fant, oprt s komolcem je zamjšfjeno zrl v tla. Ko so se odprla vrata, se je zganil, prizdignil je obraz in videl se je prestrašen njegov pogled.
"Kcd sta tako dolgo hodila? '
"Oprave^ sva imela, in nt- j sva mogla tako hitro priti — z meno..." Prestrašil seje sam svojeg^a glasu, plaho se je ! ozri na okplu.
"Kaj tipa je?"
**Nič, niči vesel sebi, vesel, mati." Privzdignil je glavo, sot ze so se mu bliščale in drle po licu.
"Kaj ti je ? — Povej t"
"Mati, ja^ nisem kriv..."
"Kaj — ^esa ti nisi kriv — česa?"
"Mati, saj vam bom povedal."
Molče so se vzdigali gostje ter se ozirali proti nesrečnežu in zmajevali z glavo.
"Mati, jaz nrsem kriv, jaz ga nisem umoril!"
"Jazus, Marija!" IJtrašen glas je pretresel gostilniško sobo, toda on ga ni več slišal, kakor v snu se je dvignil ter zbežal.
Ze je dospel tako daleč, da so se komaj še razločile hiše domače vasi; tedaj se je ozrl, potok solz je <Jrl po njegovem licu in milo je jfčat.
"Zbogom, domača vas,, zbogom rojstna hiša. Nikdar, nikdar več te ne bom videl!"
Stekel je« sam ni vedel kam, kar so ga nesle no£c, vzdra. mila ga je šele tetžka roka, k. ga je prijela za ramo.
"Stoj! — V imenu posta-
Vt"K»j lK^fc? - Saj nisem
leriv_ ia/ era tiisfin On on
1 ivi 1» J '- 8 »iw»ni - ■ •
__ > t»
ga je.
"Bomo videli."
"Ali je mrtev ? — Ne, ne ja/. ga ime m."
"Mrtev — A tam je tudi drugi. — Tudi tega bo treba prijeti."
Počasi je prihajal, zatopljen ni videl, kaj se godi preti njim, da bi bežal. —- Ze je sko raj trčil, v-dramil se je, hot?l je bežati toda prepozno. Težka roka mu je slonela na rami.
"Tudi ti si bil zraven, tudi ti si kriv. — V imenu postave poj de š zmenoj."
"Ne, ne, jaz nisem kriv — on ga je — on."
"Ha, ha, ha, saj sta oba tu!"
"Saj ga nisva umorila, saj je še živ. — Laže;tc..."
"Molčita — naprejl"
Groz.11 je bil glas, ki jima je velel; mehanično sta ubogala in molče šla z glavo gloiboko povešeno na prsi, v roke pra-vici^
Vrata so se zaprla za njima, temno nemo zidovje jih je obdalo. predramila sta se, toda prepozno — prepozno je bilo za b-1 g.
*
Čez tri dni, ko je solnce stalo visoko pa nebu ter razpošiljajte svoje žarke, je stala pred hišo na vasi krsta, okolu so staii ljudje v gručah, vsi mrki, tihi.
»Molče so naložili pogrebci breme na rame ter nesli k zadnjemu p čitku.
Dospdi so na pokopališče, tiho se je opravila molitev v kapelici, po molitvi so krsto zanesli k jami. Ovili so vrvi okolu rak ve, ter spustili v jamo.
V ti-stem trenutku se je razlegat po pokopališču čuden krik, ženska, ki j? stala tik zi rakvijo, črno oblečena, je zdrknila na kolena.
"Moj Pepe! — Moj Pepe?; Vrnite mi ga, nazaj ga dajte!'
Tiho so stopali pogrebci dnrg za drugim k jami, vsak je zgrabil po pest prsti in vrgel na , rakev zadnjikrat, zadnji spe-min. In bilo jih je veliko. Pri- 1 h a jali in odhajali so molče, le oči so se jim rosile.
Takrat pa, ko so doneli zvonovi, ko so se pele žalost i nkc mrliču, je v ječi morilec tiho sedel: mučil6 ga je, groza ga je obšla, ko je slišal zvonove, ki so spremili k večnemu počitku njega, ki ga j«! on umoril.
Bridko se je začel jokati.
"Kaj sem storil?" Dolgo je -edei nepremično, ni se dotaknil jedil, ki mu jih je kaznjenec v spr. mstvu paznika prinesel.
' Vstal je, začel je hoditi sem intja.
Skočil je k oknu, zagrabil z h. verižico, naredil zanjko in si jo položil okolu vrata.
Solnce se .je skrilo za oblaki, kot da ne bi hotelo gledati deta morilčevega.
Ko je paznik s kaznjencem prišel po posodo, je odskočil Na tleh pri oknu nasproti vrat je klečal morilec, okolu vrata, ki je bil dolg, iztegnjen, pa je imel verižico, oči so bile na pol odpne, izobčene, mrtve ustnice nabrekle, na rokah pa se je poznala strašna, nečloveška smrt.
Mrtev je klečal ter mogoče še v poslednjr^uri prosil za od-puščenje.	t ■
Zagreb!i so ga. Ni mu donel glas zvona, ni ga spremit k : zadnjem počitku, niso mu zapeli žalos^inke, pokopali so ga v kot med koprive in osat, brez duhovnika in obredov.,
Ni se slišalo pri tajnega ih-tenja. Mirpo so staji pogrebci okolu ter se tiho pogovarjali.
"Boljše kazni ni zashtžif. — Sam sebi je bil pravičen sodnik."	:P	-
Aretiran ponevenuk. Orožniki v Nabrežini so aretirali nekega 24 letnega trgovskega pomočnika, ker je ugkradel nekemu nftbreiraškemu društvu 100 K vredno kolo. Obenem so dognali, da išče Jer&eka tudi okrožno sodišče v Gorici, ker je poneveril 15. septembra lanskega leta trgovcu, takratnemu svojemu gospodarju F. Konjediču v Tolminu 250 K in pobegnil.
Za laško srednjeiofetvo ▼ Trstu, to so gimnazije, realke* in licej, od katerih šol nima 80 tisoč Slovencev prav nobenega
spevke k večjem za to, da se
njihovi 'otroci v teh šolah potu jčijo, trosi t^iaška občina nad 800.000 kron na »teto.
Požar pri Reki. 15. jan. je izibruhtiil v strojnici pri Reki ogenj, ki je uničil skoro vss stroje in veliko zalogo blaga. Škoda je zelo velika, ogenj je bil skoro gotovo podtaknjen.
Igralnica. Kakor se poroča, dobi Gradež v prihodnji seziji tudi javno igralnico. Neka družba j? namreč najela prostore bivše čitalnjce in prosila za dovoljenje, da otvori javno igralnico.
Posilstvo. K gostilničarju Nat. Presotiju je prišel pred nekaj časom njegov sorodnik jo letni Al. Kabris iz Tržiča. Ostal je pri njetp. Nekoč je v odsotnosti stars'.v posilil 9 letno hčerko in jo tudi zastrupil Drugi dan je odpotoval. t)ekle je ta dogodek povedalo šele čez en teden, ko že ni moglo več priprivati ibolezni. Fabrisa še niso dobili.
Domače prodajalne: j
Glavna prodajalna:	|!
I
' «001 8t. Cl.tr	4723 Broadway [
! 10401 St. Clair 8446 Broadway I ! 7006 St. Clair	4906 Clark j
i Ta oglas Je dobor, to ga prlheaat« j D aeboj ia OVOJNE ZNAMK« Vf ;! vsakim nakupom $1.00. 1
11 ZELENE! ALI RUDB6E ZNAMKE, t
I I	,. , " f. MW
; Mi smo preselili evojo prodajalna, (' ki je bila prej poleg RetmerJeTe I ! trgovjne na 3357 St. Clair ave. ( I zraven Schellentragerjave lekarne, t ; ttiri vrata zapadno od B. 34. ceete. I
GEO. TRAVNIKAR,
Old Bank Cafe
Fina domača slovenska gostilna £ najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino is vrstni likerji in šampanjec,
5501 ST. CLAIR AVE.
Toga! 56 cest«.
m- GLEITE NA HIŠO S STOLPOM. "«a
KDOR ŽELI NA RMfcTIJO
na zapadu na| rabi
MICHEL PLATE ZELEZNICO.
? - ' ....." 1 ......J ' "
SarTAa ro.riatxvo Icatr* vshod izk. k*Is. dL
Blcktrifno ra*«T»tljtni vozovi med Cfiicuyo, Clfc-v»lan<t«inr Buffalo, New York in BowtMi. Jtdiini vozovi pri va b vlakih. Cene jedilom od 36c do 00
"r
_ fialfcaetaposebnega plačila za »lak. Nstaačaoztertepn '
t k. Aken, G. P. & T. k. Cleveland, Ohio.
_____ ___ ■ ■ * •--
■ i. S. Jablooski9
j HL0VEKSK1
t fot(H;KA>\
*ltt HT ( LAIH Al K. ». K.
Izdeluj« slik« ia ženitbe in družinske Slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $300 vrednost slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
---NOVO-—--
UREJENA TRfiOVINA
F. J. TURK A CO.
5707-5709 ST. CLAIR a VENUE.
" prtoorota slavnemu ol^inatru za nakup vseh po-;tr«b«ii» » drnlin » kakor obleke, krila, molka ienska m . otročja spodnja obleka, moike krajce vVake vrste blaga .j na j k rde, kakor tudi obuvalo. Vse p*i nujnorejii mod?. • Pri r »a kem naknpn dobite tnamke (Stamjs) ka korane , sahtev^te.
F. J. TURK & CO.
5707-5709 ST. CLAIR AVE.
Kjer je bil pit^j Dno Ulmcr I
.1
SLOVENSKO PODJETJE.
" >	r ■ -f • ,.{■ iff ',4 c-Ti ."v '«'. " n i<
Žftvrrtijeni proti oyniu In druirlm tip^ir^dnm. rs ' '
POSEBNOST 1 »Varno«tni bondi za društvene uradnike , po 25c <>d $100.00 na leto. — jivni notar. — Pojasnla in nasveti zastonj.
A ugutsit Haff ner,
1107 E. 6tst St.	j
I
•Odkar prebiva Človek m I • svetu, odkar pomni sploh svetovna zgodovina, so se morali ljudje boriti za svoj obstanek, so hoteli živeti.'Morali sole-čs»ti sami svoje rane, ali pa od bolečin in ran — umreti.
Lovec v divjih časih človeškega rodu, kateremu je'vedno |wotil divji zob strašne zverine, ill pa moderni delavec, katere-uh«f> razbija kruto jeklo, oba t« dva sta bila enaka v vsej človeški zgodovini. V divjih ča-siih so pretile ljudem naravne neprilike, v Hiodernih časih kot jih imamo danes, pa pretijo delavcu človeške neprilike/posebno istim, ki niso več zmožni, da bi skrbeli za svoje lastno življenje.
TUoče delavcev umre na KJ-^ to, zapustijo ttdoye in mlade črviče, da pobirajo drobtinice, | ki padajo iz mize bogatinov, in če jih ne dobijo, tedaj nimajo f druge usode kot da — pog:-
Kje se je danes kaj nhr^dilo, plfa bi se za' delavca upeljal.i v »tarostna zavarovalnina, da bi I jNi delavcu plačalo za vse po* i škodbe, katere je moral doživeti kot žrtev svojega etatan-
P ka?
Da, nekaj se je naredilo, in sicer v državi Ohio meseca septembra lanskega leta, ko jfa ljudstvo glasovalo po celi dr?a< | vi, da se mora upeljati držav | na odškodnina delavcem v slučajih, ko se pri delu ponesre jo. Glasovanje je bilo z večino sprejeto,, in. sedaj je odvisno od postavcxlaje, kaj bo naredila, da se konečno za de* lavca v resnici nekaj naredi.
!In čujte, kaj se sedaj godi. Spoštovani možje, bogati možje, možje. ki so upljivni v tr« guv in i in industriji, romajo kar v trumah v Columbus, da pregovorijo postavodajaic>, naj nikar ne spremenijo postave, naj puhtijo vse pri starem, ker za delavca mora biti dobro v pri-hodnjosti, kar je bilo dobro v preteklosti. ;
Postava ima obravnati o nekem zakonskem načrtu, ki se imenuje Green ' Workmen's Compensation act,
In.kaj pravi ta postava ? Glejte! Postava bo prisilila državo, da skrbi za d nižine, ki so zgubile svoje rednike, s hrano in streho. Ce delavca ubije, mora država skrbeti za udovo in o-troke in nadalje pravi ta postava, da morajo oni, ki majo več kot pet delavcev, plačevati vsako leto nekoliko dolarjev v državno blagajno. Iz teh pla-se 'bo naredila posebna bja-gajna. Iz teh plačil ?e bo na-r redila posebna blagajna, iz katere se bodejo po<lpirale •siromašne delavske udove in lačni delavski otroci, katerim je smrt vzela očeta po nesreči, ko se je boril za vsakdanji kruh.
Ali ni to pravično od države, da skrbi za svoje delavske reveže? Vsakdo, ki nima nAmt-sto srca kamen, bo pritrdil, da je pošteno, in kdor ima pošteno vest, bo celo rekel, da je to dolžnost države skrbeti za reveže. Ali ni pošteno, da s.
Jjtoda č; gre drugam, je ravno Itako kot hi prišel iz dežja pod f kap. Pa se druga stvar je. Tr-igovci so naznanili, da po i, de-|cembru ne dobivamo več procentov, če ne plačamo v 14. : dneh, pa vseeno dobivamo pro «iente. Zakaj jih dobivamo?
Slovenski odjemalci so bili pokorni, med seboj smo se čudili tako veliki draginji in to-, lazili smo eden druzega, češ je ae tako božja volja. Toda point^ smo zaman pričakovali, uvideli »mo konečno torej, da moramo sami pomagati. In ravno trgyvci so nam pokazali, fcakc- »e moramo organizirati, /ker doforo v^do, da v zdnužen-ij^t je moč. Upamc, da ne bo, nič hitrega za nas, ker ne bodejo tako plesali kot ib-i nam kdo rtarekoval. Nihče nas ni vprašal, ali smo mi zadovoljni ali ne* zato pa tudi m« nikogar ne vprašamo, ce so trgovci z nami zadovoljni. Resnica pa je, da smo ustanovili slovensko zadrugo, toda ne s tem pogojem, da nasprotujemo trgovcem, pac pa da si sami pomagamo p:-i življenskih potrebščinah. Zaru Ifmo se, to je naše geslo, ii« stno prepričani, da bodcmo ceneje živeli. Saj nam vendar tega nihče ne more v zk) štet', ker j:- Amerika prosta dežela in $< vsakdo lahko pomaga, kako-si zna. Dragi rojaki, ne ozirajte ae na take ljudi, ki so nam nasprotni, ne poslušajte zapeljiv-ce, kakor je svoj čas hotel vrag skušati Kristusa na Otjaki gori, češ, poklekni preii »vene in yse bo tvoje. Takim ljudem povejte, da nimate ničesar z njimi opraviti, vi pa delajte resno svoje. Izgovor tudi ne pomaga, da "jaz nisem bil zraven", pa je je vendar bilo podpisano na trgovskem dopisu "Slovenski trgovci". Vendar moram dati čast dotičnim, ker so tako oglaševali, ker Če se to ne bi zgodilo, bi zadruge še danes ne bilo. Hočemo pa imeti mir. Slovenske rojake pa vabim v dvorano _jfc spfeoto gye<fe(t pb .8. uri,, Jje.r čimveč nas bo, tem boljši in večji bodejo procenti. Vsak Slovenec bi moral biti član tega društva, ker se gre za koriti nas v»eh. Torej na svidenje v soboto v Knausovi dvorani. Anton Selan, predsednik Slov.
Bel. Zadr. Zveze.
■Bfgir ■ 'j* /
I mt ........ «
Vsakemu nekaj.
EH^
f Kadar ne potrebujemo po-ircči, se komaj obranimo po-močnikov.
fCdor.je oženi n»di denarja mora plačati visoke obresti.
Dober avet je enak g nekemu zdravilu: Lag) je se da grenko zdravilo kot se zavživa.
Kdor ima roke v žepu, go-tcvo ne npsi diamantnih prstanov.
' Denar govori, toda če je denarna govorica gramatična, n» txto se nihče ne ozira. J V zalivu zakona dobite naj vi?č polomljenih ladij.
Kadar je prtpozno, tedaj v^ak ve, da ima dovolj.
* Kdor ničesir ne poskusi, bo vrdno dobil to, kar bi sicer zgu-
¥
#	Kakor hitro komu zmanjka
tal, rbora glavo na<l vodo dr-
/
Mnogo ljudij na svetu je, ki spoznajo srečo šele tedaj, kadar jim je obrnila hrbet.
•	Mt»ž, kateremu je srce padlo hlače, gotovo ni imet. svojega
afrca na pravem mestu..
Kdor hoče videtr, da se mn spdTnejo ttjegove želje', si mora nekaj tacega želeti, kar se mo*
Ni vedno odvisen konec boja 4 t^l tega, kdo je močnejši, pač pa je mnogo odvisno od tega, če va>9 smatra sovražnik z*
> Hinavec nosi čednost na ustih, v srcu pa hudobijo.
Nrkdar ne pričakujte kakih uSl* bo v od moža, ki se vedno opravičuje, kadar ni imel us-
Š Narava je naredila jako mocker je tako uredila, da ribe
ccj različni stvari. Vera l&hko gore prestavlja, vednost jih pa lahko podira.
Kdor hoče nakostti mnogo sena in denarja za sebe, mora vstati predno solnce vstane.
»Molčati je zlato, toda ne katerim ljudem se lahko s sre- ; brom zaprejo usta.
Moderna ženska današnjih časov je šele tedaj zadovclja« sama s seboj, kadar se ji zdi, ' da je deset let mlajša- kot v j resnici.
Poklic žene na tem svetu je, 1 da naredA'z hiš? domačijo, iz mc*ža soproga in iz zakona paradiž.
Kdor se v sredi noči zbudi in ahtyn se leži cele ure, ne da bi ga kaj Hkrbelo ali da bi zdilio-val, ta lahko mirno spi.
Zakaj psujemo o slabih časih? Naši unuki, ki pridejo za nami. bodejo tudi imeli svoje čase in bodejo govorili c dobrih časih, v katerih smo mi živeli
AH bi mi sploh kdaj zvedeli starost M'atuzalema, če bi i T on genska? Koliko je stara ftva, sveto pismo ne ve povedati.
Mnogo ljudi je tia svetu, ki so na pravem potu, pa vendar . ne morejo nikamor naprej.
Kdor v stekleni hiši, mora paziti, da so šipe vedno Či-ste.
Za zakonsko ženo je življenje stalna služba brez plačila.
Kdo bi bil s tem zadovoljen, da bi mora! samega sebe tako 'j ubit i kot ljubi svojega bi n njega.
Čudno je na svetu, da ni nikogar, ki bi vse vedel, in di ''Mi je tolrko, ki hočejo vse boljše vedeti.
■»1	'	1 ' ...........
Mali oglasi.
Išče ce dober razprodajaJec za
prodajanje dobro lipeljinih smodk S. Schulista. Mora položiti varščino. Dobra ponudbi za pravega človeka, ker je dober zaslužek. Vprašajte pri S. 1 Schulist, 5811 St.. Clair ave.
^ I'* . .1 > M.h	,	, I.'
Naprodaj je hifta za štiri druži-; ne na 1123 E; 63 St. v jako dobrem stanju. Prinese $3^.00 renta na mesec. Kleti, škrilje-va streha. Vsaka družina ima svojo klet. Vprašajte na 789 E. 100th St.
Najlepta prilika.
Naprodaj je hiša z 8. sobami, kopališčem in toilet. Hlev za 4 konje, lep lot. Posebno pripravno za mlekanja. Štiri velik? -.palne sobe in velika podstreha. Se proda za $3000. Plačate 'a odplačila, kakor je vam prav Hiša j. na E. 51. cesti. Poizvej-•e pri Mih. Jalovec, 6424 Spil -ker ave.
Službe ilče slovensko dekle za hišna dela pri slovenski družini. Mar>' Grabnar, 1407 E. 51 S:.
Išče se &ba od 55. do 70. ceste brez hrane, sama zA sifbe. Kdor ;ma kaj naj s-e oglasi y ured ništvu.	(12)
Sprejme se v službo mlad fant, katerega veseli delo v gro-ceriju Delo je stalno in dobra plača. Vprašajte pri John Kuhar, 3846 St. Clair ave. (13)
Mlad fant nad 14 let, zmožen slovenskega in angleškega 'je-zjka, od dobrih stanšev, dobi dbbro in stalpo delo v tiskarni Clev. Amerika. Vprašajte v* uredflištvu.
--r—.
NAZNANILO.
Žensko podpdrnb društvo sv. Ani; št. 4. š: i)1. Z; ima svojo redne seje vsako drugo sredo , oh pol osmih zvečer v John | Grdinovi dvorani. Članice se | sprejemajo po starosti od 16 do | 25 let jtare plačajo $1.50, do ; 35. leta $2.00. do 45- teta $3.00. < Plačuje «e 80 centov na mesec, tedenska »bolniška podpora zna* , sa $5.00 in plača se $300.00 smrtnine:. Članic je 60, kar jc lep napredek za tako kratek čas. Cfjnjene »žene in dekleta so i vabljena y vrsto št» 4. S.D.Z. 1 Pojasnila <Jajejo ipredsednicajl
Mlad fant dobi takoj delo v pisarni pri knjigovodstvu. Oglasijo se naj taki, ki imajo lepo pisavo in nekoliko zmožnosti. FY. Kerže Co. 4602 St. Clair ave,
-----, (12 )
NAZNANILO.
. Cenjenim sestram društva Srca Marije (staro) se naznanja, da je umrl M. Kuhar, katerega žena je članica našega društva. Tem potom opominjam vse cenjene sestre, da poravnajo dolg, ker nekatere dolgujejo že 4 ali 5 mesecev in plačati imajo tri smrtnine. Poživljam te sestre, da pridejo k ms:ečni seji ki se vrši 13. fe-ruarija, da se vse potrebno u-redi. ,V smislu pravil je, da ka-t.ra sestra v treh mesecih ne plača mesečnine in smrtnine, ni opravičena do bolniške podpore. Vsaka zavedna, trezna misleča sestra raditega ne b > užaljena, saj veste, če umrje naša sestra članica, ki zapušča mnogo nedorastlib otročičkov, da njen mož ni bogvekako obložen z denarjem, torej je gotovo potreben smrtnine. Pri tem pa nastane tudi lepši in boljši red pri društvu. Sedajne-mu cdboru je naložena naloga, da mera le to delati, kar cenjen c sestre ukažejo, naj torej nobena «cstra ne misli, da dela odbor po svoji voljh Zlasti p* še priporočam, da ako ima katera sestra kaj pripomniti, czi-ma, da je odbor kaj zakrivil, se uljudno presi, da stopi prt seji pred vse zbrane članice in naj vpričo celega društva pove, kdo je kaj zakrivil, nei pa p-^ hišah obrekovati in s tem jemati društvu ugled in spoštovanje. Proč /z osebnim sovra-švom, v naših srcih naj se naseli zopet mir. Opominjam tudi cenjene sestre, ki obisku je j : bolnice, da vsaka sama pride k •?eji in pove osebno o stanju bolne sestre. Če pa ima kters poseben zadržek, naj pa sporoči po drugi sestri. S tem se vsaka ccnjena sestra ogne kazni So centov, katero je društvo pri mesečni seji naložilo. Ker svak mesec mnogo članic k našemu društvu pristopi, se prosijo kandidatinje, naj gredo večer prej k zdravniku, in s tem nam bo mnogo dela prikrajšanega, in cenjene sestre tudi lahko prej z zborovanjem začnejo. Katera še ni spremenila naslova, se nujno presi, da stori svojo dolžnost. Skoro polovico članic nima pravega naslova ali pa sploh mč. Se enkrat prožim cenjene sestre, da vzamejo vpoštev ta opomin. Pridite v največjim številu k mesečni seji. S sestrskim pozdravom
Franja Trbežnik ,11 tajnica.
ZAHVALA.
Iskreno se zahvalujem za simpatije in izraze sočutja ob priliki žalostne smrti mojega brata Ivana Cregoriča. Posebno se moram zahvaliti darovalcem vencev, slovenskemu g. kape-lariu J. J. Omanu za krasen go-ver ob krsti ranjkega in sploh vsem, ki so truplo nepozabnega spremili k večnemu počitku. Prisrčna hvala tudi pogreb-niku Antonu Grdina, ki je tako dostojno uredil pogreba Rudolf Gregorič, Pittsburg, Pa.
HISE~NAPRODAJ. ~
6-2-$204-$f90o	E. 63 St.
7-2-$21642300	Metta ave. t>-2-$276-$3ooo E. 62 St. 9«-2-$276«$30oo E. 63 St.
i8-4-$444-$42oo E. 63 St. i2-2-$408-$4500 Carl ave. io-2*%3&$3i5o Bonna ave.
7-i-$2i6-$2700 E. 63 St. 1 i-2-$336-$3I5o E. 49 St. i'i-3-l3344»70O E. 66 St.
7-2-$26442700 Prosser ave. 1 2-2-$396-$42oo E. 61 St. 15-4^408^3500 E. 61 St.
O^K>ntbar Prve številke pomenijo število sob, druge za ko liko družin je hiša, tretje, koliko hiša nese renta na leto, četrte, koliko je cena hiši. Vprašajte pri John Zttlich, 1197 E. 61 St. ^Telefon Princeton 1326 L.	(16)
POZOR l
Pozor Slovenci in posestniki, ako imate stanovanje oddati v najem, oglasite se pri meni, ker imam že zdaj mnogo družin, ki si želijo stanovanje premeni-
Cenjene rojake prosim,, da če 3 je kdo pobral denarnico, kate- < ro sta vrgla skozi okno moje- < ga -stanovanja dva otroka, naj j se zglasi. V denarnici , je bilo j $48.12, in sicer dva bankovca < po $20, pet bankovcev po $1, j trije srebrni dolarji in nekaj dro j biža. Kdor je najdel denarnico, ; naj bo toliko poš-ten in ulju- ■ (len, da mi jo vrne, ker sem j sam revež. Louis Arko, 1306 E. J 55th St.
--—i-^
Oženjen Slovenec, ravno pri- j
potoval iz domovine, popolno- j ma vešč slovenščine, nemščine, govori tudi hrvatsko in laško, išče trajne službe. Oopisi naj «e blagovolijo poslati pod "M. B. 160" na uredništvo tega lista.	:	(ii) !
' L'ji;	1
PRIPOROČILO.
Spodaj podpisana se pripj-r<ča vsem slovenskim in hr- ! vati kim materam kot izkuše- ! na babica, ki ima tri diplome i/. Ljubljane, New York in Co-Kimbusa. Kadar potrebujete pomoči, pokličite telefon Park j .464 R.	; *	n ;
Mary Hrashovitz, 404 E. 156,th St. Stop i;i 7, ;
Collinwood.
Naprodaj je lot 34x140 na Col-"amer St. blizu mosta Lak2 ► Shore v Collinwoodtt. Fin pro-tor za trgovino, Se proda jako poceni. Vprašajte W. N. Southern, 1211 New England B,dg. 629 Euclid ave. Bell Tel. Main 3009 od iS. zjutraj do 5 popoldne.	11
- nff! --
KJE JE Frank Zupan, doma i7. Radovljice, Kranjsko. Prišel je z menoj leta 1893 v Ameriko. Po domače se mu reče Rožmanov, in sva bila v starem kraju soseda. Zadnjič sem ga videl v Albany, Minn. Veliko dobrega mi bo stooll, kdor mi naznani njegov naslov. Matija Kolnitchar, Magdalene, South Dakotah.
-i ■■ ■ >
Ddnice naprodaj
od zemljišča ColffcwOod iti Nottingham Real	Co.
Najbolje vložite svoj denar v to podjetje. Za nadaHna pojar-nila Se obrnite na Harold E. Emmerich, 16205 St. Clair ave. Collinwood St. Cleveland, O Tel. Cuy. Wood 58, Bell Eddy
^49 I L . (*6 ) .............
POZOR I
-	■ - inW *■
Opozarjam vwe ti»te rojake, ki so me vprašali za ienske in otročje čevlje, da jih imam s«v daj v pclni zalogi, in sicer vsa kovrstne moške, žensfce in o-tročje čevlje. Posebno imam fine moške čevlje, garantirane za $3.50, če se vam zgorej prej strga kot spodaj, dl dobite popolnoma nove. V obilen poset se priporoča	J" * 12
Louis Gornik, 5823 St Clair av. Vprašajte svojega rpjaka prej kakor tujca ker vant bo rojak drage volje postregel.
I; Aostro-American a:
J: S. S. CO* ;[
j! DlrektaavoinWiaed ! !
j; New Torkom in
Avstr»-Ogr4ko ; ^
j;	NIZKE CENE.
jI Fina podvorba, električna ;; h > loč, izvrstna kuhinja, pros- <; h • to vino, kabine tretjega ras» ;; h > reda na lad|ji Kaiser Fran* ;' \ \ Joseph I. in Mfirt^ Wa- ;; • • ahington. Govorijo se ;; • avstrijski jeziki.
] ;	Kofflpu^jt lmaak<k£>4vov4ak«i \ H > Katocr Prasts Joseph I.t Martha ; ►
i	Washington, Lnnra, AUm, Argcn- i y \ \ tinn, Ocenia, in not« UAjt m le ,
i >	delajo. Zrn vse-podrobnosti m obr- ; ►
]'	nlte na generalne agente.	• ►
Phelps Bros« t Co.
ll I VhU«m St New Twt, K.Y. :
h • ali pa na prisnane agente £ -
Dr. F. J. K E R N, .
in^Norwood Road.
(nad Kauškovo ti^ovino) . ^nidne nre:.Od 9^11 dod.^
Našli smo I
da je slovenski zobozdravnlSkl	|
savod Imel krasen napredek le-	!
ta 1912. Posli so se povedali sa	! 40%. cene so ostale iste. Ena
cena vsem ljudem vselej. Tu se	<
ne poganja, vi dobite sa kar	•
plačate. Najbolje delo sa sre*	1
dnje cene. Nekaj vsrokov, sakaj	< smo vedno zaposljenl.
1. Mi ne rabimo slabega, dro-	<
bnega zlata. 2. Instrumenti so	|
Cisti. 3. Delo najbolje. 4. Cene	|
zmerne. G. Občevanje uljudno.	'
VaA jezik se govori pri nas.	'
7.	Izkuften zdravnik sedmih let.	|
8.	Nadi bolniki nas priporočajo.	|
9.	Samo najbolje blago se rabi.	|
10.	Največjo pozornost posveča- J mo Slovencem. 11. Vrednost de- J narja dobite pri nas. 11 Dere- ! mo zobe brez bolečin. IS. Delo | garantirano 10 let, 6e s« kaj ! pokvari, zaatonj popravimo. ! 14. Vi ste v tem uradu doma. < 16. Sen ska postreiba. 16. Zdrav, < čist urad. Vprašajte svojega so- 1 seda Prosta preiskava. Kjer na- < redimo drugo delo, ne računa- 1 mo za puljenje sob.
Dr.A.A.Kalbfleisch i
WhHe Croii zobozdravnik. ;
6436 St. Clalr-av.
Odprto od 8. do 8. f <
• > . •. i ' - .	• .	J
7
IZURJENI ČEŠKI
knjigovez
B. F. PRIHODA
se priporoča Slovencem v vezavo vsakovrstnih knjig, posebno o* povestnih in msinih. Lično delo,
Narqfila sprejem
CLEV. AMERIKA,
•11» ST. CLAIR AVE. L_-
Najnovejše u rojake
Jedini naš rojak v Ameriki je iobil priznanje od vlade is Wa-ihingtona, da imt najboljša zdravila kakorimh le ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati m v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne aireli. Alpen pomada, od katere moškim t 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zero, kostibolj, trganje t rokah nogah in kruicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge stične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenile pošljem zastonj ali pa pridite osebna JAKOB WACHCIC,
1099 E, 64 Strast CLEVELAND. OHIO.
Najbolje za otroike bolečine
n bolesti. I
e ■
FIN-ACUH gre 4o baieiime, 4eU hitro, U gm r»b(tr «ehko otr <jo k*io. Je priietaegmdmKm. iw«orr»i»o<loTi.tl 1 tem ib som. 7% -tmlji pr ktogM hUlea vrat, ananlee. hr mhIVe. flPP^ t»i pllufa. vcvrnlihloliidriigtt bole-Hrne. r b't<f PIN-\CVS V»» prt» rasi ■rnog d Ur. Kopit pHteharaaijti.
Tzl -trxat«: 3Bo. BOo, mX I	■ ■
D*e sobe, opremljene za dva j K 61.' cc^t,	( f l) J
^T TTTTT T T TTTT * ^T TTTTTTT T TT T TTTTTTrrr r t TTT r T TT r r rrm i
>OH>	.mwmbWM I
- V J_Z_ CilM m Clair Avs- Si
Priporočam s* ve*« rojakom f nakup teffli. medni «11 te trpe*
nfb jesenskih in Kmsklk oblek ter sokeaj. Prodajam oMek*	4
po meri la te narejene. Pitpotu^am se slarmlm 4 mit woe	S'
v napravo uniform te lavrtajea vse druga HroJaMa aaraetls	-4
Priporočam tudi h rolo vnlfko taloco veefc ms*klli eotrsbMla. '*
-
:	Edini založnik vaeh sokolskib potrebščin.	3
: Tel. Princeton 2402 W.	SVOJ K SVOJIM! ^
.».ti 1 i 111 ii-, 11 t 11;; i i i i tu t timin.i
DOBRE PLIN0YE PRIPRAVE
Ali veste, če imate prave plino> e potrebščine v vaši kuhinji? Ali imate najboljši knrilnik, p^ccnik in kuhalnik? Pridite in obt&Hc našo
IZLOZBO PL1N0VKI ftlFRiV.
Prva vrata od pHnovega nrada, 621 Superior Ave. nasproti Hollenden hottlo. To je največja . trgovina za pitno ve potrebščine v Ohio. Tam dobite vae, kar p trebujete skupno s uporabo plina.
Mnogo novih iznajdb dobite t tej trgovini. Pridite jutri.
THE EAST OHIO GAS COMPANY,
M UST M SRBI.
0
ALI STE ZADOVOLJNI?
Ali ste zadovoljni s svojim življenjem ? Ali je v^s 4m• srečen? AH je vaSe delo veselje? Ali sfe močni, zdravi ig seli, zmožni za delo in veseli pri delu? Ali lahko jeste ,	*
spite-, z eno ibesedo, ali ste močni kakor bi morali bit« ? iUi ste pa več mrtvT kot živi, se vlačite od dela danzadnevom* tafco trudni zvečer, da ne morete ne jesti ne spati, polni Meda* | kašljajoci, tsk kateremu je življenje težava mesto	4km> |
zini? Ce je tako — nikar se ne napajajte z vsakovrstnimi števili in strupi, ki vam nič ne pomagajo, ne čakajte ia ne marjajte sami sebe. Pojdite k zdravnik« takoj, ne da bi čakali.	*; '
Dejstvo, da vsako leto več ljudij trpi na raafičmb betem | nih dokazuje da je treba nekaj boljega kakor zdravila, 4* 9* človek ozdravi. Nekaj močnejšega, hitrejšega, bolj gotovega kakor Zdravila, toda ob istem času brez škode in brez čin, da se oadravijo bok*ti. In to nekaj je KLEKTWKA, Ipr. I tera, če le jo prav rabi, je najboljši zdravnik, ki ^pammwt^ dicinska veda, Za vsakg kcouičn« bok^a ji pwAar eWs^-trično zdravljenje, k> prinaša olajšavo v kr^ffcm Hni tm sne tO v najkrajšem času, ne da bi vas zadrževalo od dela aH «4 • družine za en sam dan.
Od |>rvega zdravljenja k ie počutite bolje ter se vdrii zbolj.šujete, dokler niste popolnoma azrfravefi. T# stsiljii-1 je se pa more edino dobiti v urad« Dr. L E. ffegtlsflrim% 308 Permanent Bldg. V tem uiradu je bito tisoče ljudij uaika« ''. Ijenih v zadnjih 18 letih, in med njimi «0 vasi lastni prijatdjl in sosedje.
Dr. Siegelatein in njegovi pomočniki popohioma preiico-jo vsako bolezen, rabijo vse najbolj učene metode, ki s« na razpolago, kakor krvno pretskato, mikroskopično, urino, fce-, mično in X žarke, da znajdejo natančni vzrok bolezni, da potem bolnika zdravijo, ker ne prevzamejo takih boleznih, t**'| uri h ni mogoče zdraviti. Tisoče slučajev katarja v Ro»a, t grlu. pljučah, želodcu, jetrah, revmatiaem, krvn« in bolezni in vse ženske bolezni, smo ze imeli. Ozdravili smo |9l Med njimi je mnogo vaših prijateljev in sosedov. Pojdite i« poglejte te ljudi osebno, berite hvaležna pisma, ki jih ptieja, potem pa pojdite k zdravniku sami, ki vam bo dal akivf, če je mogoče sploh.
April 14. 191a Dragi doktor:—
Ravno pred dvemi leti ste me zdravili, in jaz se dobro počutim. (Delam trdo vsak dan brez bolečin ali kailja, tehtam preko 160 funtov. Zdravnik, ki mi je dve leti nazaj povedai, da imam jetiko, mi ni hotel vrjeti, da sem jaz isti mož. Nikdar ne pozabim dobrote, ki ste mi jo *kazali. Tri leta sem se zdravil pri drugih zdravnikih in tro&il denar brez uspeha.
pri vas Km bil pa zdrav v tveb
mesecih. Val hvaležni
5930 Engda«*.
Dragi zdravnik:—
Pišem vam, da se opinlins, ker ne prihajam več k vam, ker se dobro počutim. m* ne bolt, jem dovolj in moj ne- ' lodec se le nikdar ni kolje §m-čutil. In dobro delam fifcia, Toda kadar zboltm gptovo pridem najprvo k vam. Hvali lil J dobro delo.
J. K 9+*.
3626 TrumbcB ne.
DR. L. E. SIEOELSTEIN,
74« Baclld At«. bttn cwte.	W
Urado vne me od 9. zjutraj do 4. popoldne. Od 7. do 8. svnfcr.
Ob nedel nh od 10 —12.
I JOSIP ŽELE, srgre&jg^l
I J
Priporoča se slovenskem« občinstva, da ga posets Aj vsaki priliki, f Pogrebni zavod je »vrstna pfnfciMjia ni najfinejšo opravo in finifi kočijami f 2aloga poMti%| jjeleznine, posode, barve stekla itd. Oprto noč in daa. 1
J
It : g j g^f S-Jw CI C? 6108 STi CLAIB A v ssLS
Idaho je tekom časa d oži-vela silno mnogo sprememb. Rila je ie del Louisiane, Ore-gona, Utah, Washingtona in
Wyominga. Svoje dnij je imela pod seboj celo Montano in del Wyominga. teta 1808 sta to državo preiskala Lewis in Clark in sta sporočala zve zini vladi, da je tam milijone in milijon? akrov rodovitne zemlje, pripravljene ?a dobre naselni-ke. Idaho je bila potem kupljena od Francozov za svoto 20 milijonov dolarjev.
Pred letom 1806 ni stopila nobena noga na tla Idaho. In ie petdeset let pozneje se ljudem nikakor ni mudilo v Ida-b* Jezuit Rev. De iSmet je u-stanovil v Idaho prvi misijon, in sicer leta 1842, pozneje se jc pa naselilo v državi nekaj lovcev. Vendar pravo naselje-' vanje se se ni pričelo. L. 1856 s« ae začeli v državi indijanski boji, ki so pregnali še isto majhno število naselnikOv, ki so ie tam ostali.
Nekega dne v letu i860 pa je ■eki kapitan Pierce našel zla-| to v Orifino reki. Ta novica Je seveda, kakor navadno, pov-jnrocila, da so pričeli ljudje od trseh stranij hoditi v Idaho.-Pustolovci so kar vreli v drživo. Nastala so rudarska mesta, in po prvem boju za obstanek, so u i« prvotni ljudje stalno naselili, iava. V Idaho imajo tudi žen-
l«eta 1863 je postala Idaho teritorij. (Beseda "Idaho" prihaja iz indijanske besede, ki pomeni "biser"). V istem lasu je pripadala k Idaho Mon-(aaa in vdik del Wyominga. Montano so odcepili lelft 1864, in del Wyominga pa štiri leta
Teritorij je naraščal in pro-speriral. Leta 1877 pa je nastala silna indijanska vojska. Nez 1 Beroč s Indijanci nikakor niso j boleli iti v rezervacijo, katera |jS» je Vlada odkazala. Pobih
I	so «n cel polk vojske Zjedinje-nih držav, ki je bila njim naproti poslana, in raztresli so strah po celi Idaho.N
l Vlada je poslala več voja-f t*v. Indijanski glavar Joseph
sprevidel, da je zaman ves i ajegov upor. Polagoma se je 1 pričel umikali s svojimi vojaki 1 v Montano, in pri tem pokazal toliko vojaške zmožnosti, da so , «e mu vsi tedajni vojaški poveljniki čudili.
To je bila zadnja vstaja v 1
II	Idaho, dasirovno so «e pozneje , se večkrat pripetili nemiri med , radarji in je bilo tudi več delavskih bojev.
Leta 1889 je posebna konvencija uredila državno ustavo, m eno leto pozneje >e bila Idaho pripuščena v Unijo kot država. V Idsho imamo tudi žensko Volivno pravico. Leta ififro , |e itela Idaho 15.00 ljudi j, leta , 1910 pa so našteli 325.00a. |
Utah.
....
Joseph Smith, prebivalec vasi Manchester, N. Y., je leta 1830 naznanil, da je imel prikazen, ki mu je naznanila/da mora kopati na nekem hribu blizu vasi. Kakor je trdil, je 4am naj- 1 del knjigo, polno črnih črk, ki i s<» bile vtisnjene na zlate plo- 1 ŠČe, in z*jedno je dobil tudi par magičnih očal, ki so mu oaogočila brati čudno pisavo. 1
Smith je spisal prestavo te j knjige, in kakor hitro je imel 1 prestavo gotovo, je originalna arfata knjiga naenkrat zginila. ■] Smith je dal svoji knjigi ime: "Kajiga Mormoncev" in je učil nauke, ki so bili v tej knjigi. Kmalu je dobil mnogo privr- 1 šeneev, toda tla newyorske države niso bila ugodna za nje- , pivo vero, in tako so šli novi 1 spreobrnjenci, s Smithorn na < cehi, proti zapadu. Njih števil o < je hitro naraščalo, toda nikjer jih niso dolgo trpeli.
Ic New Yorka so šli v Ohio, i kjer so Smitha potlačili v sod 1 pole in ga obmetali s kurjim j perjem. I* Ohio so jih pregna fi aakar so šli v Mississippi in '< konečno v Illinois. Tu je neka
V veljavo je prišel sedaj' | Brtngham Young, neki steklar j
. iz Vermonta, ki je imel dobre
talente in je bil rojen za vodnika. Vodi! je Mormonce nad
30 let, in pod njegovim vodstvom so napredovali kot nrk-dar prej. Young je peljal svoje privržence še vedno bolj proti i. zapadu, kjer so bile zadnje toč-ke civilizacije. Leta 1874 je pri-sel v deželo, kjer se prej š; n nihče ni naselil. Ta distrikt je bil znan pod imenom Utah, po n Indijancih, ki so tam prebivali. a Večji del Utah je bila pušča-i) va, ki se je raztezala okoli Ve-„ lilerga jezera. Tu v jezerski do-!_ lini, je ustanovil Young prvo kqjonijo. Mormonci so namočili h puščavo, dokler se ni spreme-
-	nila v rožnati vrt. Nastale so a farme in mesta. Napredujoča
in bogata naselbina je nastala 1 iz puščave. Tedaj je bila Utah 1 se večja, ker je zraven pripa-. dala tudi Arizona in Nevada. . Država Utah je na povprečnih _ krajih 6000 čevljev nad morsko gladino.
5 "Ce nas tujci pustijo pri mi-j ru vsaj deset let, potem ne
-	zahtevam ničesar od nijh," so
>	je m'koč'izrazil Young.
j Dobili so zlato in srebro. To-. da.Young ni pustil, da bi se ta i novica razširila po svetu. Vedel je, da če se to zgodi, .tedaj pri *
>	dejo ljudje iz vseh krajev, si . nagrabijo zlata, spodijo Mor-1 monce in vzamejo za sebe, kai . «0 si pridobili s trudom tolikih I k t,
In s tem je pokazal Young , velike talente, ker je obranil 1 narod razpada.
1 "Nikar se ne bojujte z Indl- 1 janci. <l>ajte jim kolikor mo- 1 . rete," je bil drugi nauk Birjr-
ham Younga. 1 I^eta 1850 }? poitala Utah ' teritorij. Pozneje so prosili 1 da *e jih sprejme kot državo v | Unijo. Toda ker je tedaj mormonska vera dovoljevala mno-gožcns<tvo, česar sprva ni bilo so njih prošnjo odklonili. Da. celo vse države v Uniji so se uprle proti Utah, in so hotele Mormonce s silo napasti. Leta 1890 so bili Mormonci prisiljeni, da .javno prekličejo 111 no-goženstvo. Šest let pozneje pa je bila država sprejeta v Unijo, j Brigham Young je umrl leta j 1877, ob času, ko je bila Utah j na najboljši poti napredka , Trideset let je odločeval usodo j države Utah, in njegovi na- , sledniki. so bili vredni potomci ( ker z Brighamovim začetkom j in z nadaljevanjem njegovih , naslednikov je postala U'tah iz j puščave mogočna država v j Uniji.
Wyoming.
Država Wyoniing je znana 5 kot edina država v Uniji, ki 1 ima tako ravno mejo kot je r ravnilo začrtano. Na vseh štirih t straneh ste ne vije meja nikjer j na severu, na zapadu, na jugu 1 in vzhodu gre državna meji. [ naravnost. To je posebnost dr 1 zave Wyoming, in mogoče v < tem oziru nima enake na svetu. \ Država Wyoming je široka 375 \ milj, dolga , 276 milj in njen ] svet je od 5000 do 14.000 nad 1 morsko gladino. V srcu te države Ježi krasni Yellowstone na- $ rodni park. Država je bila svo- | je dnij zapuščena puščava, to- ( da odkar je dobila več kot 5000 r milj najalnih kanalov, je po- 1 stala precej rodovitna.	i
Država Wyoming je moška š država. Ljudje so se morali t tam bojevati, da so si pridobili r ustavno življenje kot v nobeni r drugi državi Unije. Do leta 1852 ni nihče prišel v Wyo- 1 ming. Potem so pa prišli tr- 1 govci s kožuhovino. Prva bela ( naselbina je postala leta 1834 \ 1 Laramie. In takoj, ko so se pri- c kazali belokožneži, so nastopili 3 indijanski boji.	s
IFot od vzhoda do zahoda j« \ vodila preko Wyominga. Po ( tej poti so hodili iskalci zlata, mormonci in dru'gi pijonirji. 5 Za grmom prežeči Indijanci t so pa delali krvavo sled po celi t državi. Raditega je poslala via- r da svoje vojake v Wyoming. 1 Nastale so trdnjave in nove s naselbine Jbkoli njih. Tekom šeslih mesecev se je vršilo nad 1 55 indijanskih bojev v Wyomin- 1 gu. Meseca decembra, 1866 so 1 Indijanci naenkrat poklali 79 1 vojakov iz Fort Phil Kearney. I Napadli so jih iz zasede, ko so ( korakali v trdnjavo ter jih vse 1 potolkli.	>1
j Te tragedije «0 povzročile, 1
- vali svojo novo domovino
! "Wyoming" v spomin masa-krov v Pennsylvaniji v dolini Wyoming. (Tedaj so združeni ! Angleži in Indijanci pobijali i mirne Angfcže v Wyoming Valley v Pennsylvaniji.) Bese da Wyoming je pa popačena iz narečja Delaware Indijan oev, in pomeni "veliko planjavo".
Leta 1869 je postala Wyoming teritorij. Indijanski boji so se še vsdno vršili. Pa manjkalo se ni tudi drugih bojev. Na primer tedaj, ko so odkrili zlato v Wyomingir, so nastali časi, ko se ni spoštovala por stava, so se naselniki in rudarji sami med seboj prepirali in bojevali, ko so roparske čete vladale po celi državi, in k-j so mirni meščani bili prisiljeni policijsko varstvo vzeti v svoje roke in se boriti z roparji.
Največja industrija \^yomin-ga je ovčje in živinoreja. Vršile so se krvave bitke med lastniki živine in ovac. Bilo j1? tudi mnogo tatov, ki so kradli živino, in v državi bi skoro prišlo raditega do vojne. Leta 1885 so »e uprli premogarji, ker so protestirali proti impor-tairanju 500 Kitajcev. Napadli, so Kitajce in 50 v eni uri pobili. ostale so pa pregnali. Prihodnjega leta je pa ostra zima zamorila tri četrtine vse živine v državi.
Počasi je nastala iz te mešanice in divjega boja red in mir. Leta 1890 je postala Wyoming država. Leta 1880 je štela država 20.789 prebivalcev, 1 leta 1910 (zadnje štetje)v pa : že 145.965, torej je napredovala v zadnjih tridesetih ktih se demkrat, kar se tiče števila prebivalstva.
I
-*- ,
Nekaj iz zemlje- I pisja.	;
j
.	1
Naša ameriška glavna mesta. ,
Manhattan, (New York). To -j
je majhen otok, obdan od vode
• • 1 in zraka, v mestiv stanujejo pa
plutokrati, aristokrati, de-	J
mokrati, katerim je "kratka'	'
pot od Fifth ave. ylo Wall St.	1 Hajbolj priljuibljenif Mesto pro-
ducirfl Škandale, milijonarje,	\
preiskovalne komisije, bolečine	1
v glavi in graft. Najraje berejo	i
jedilne liste. Geslo; "Ukrasti j.	J bolje kot darovati I"
Brooklyn: Največje majhno	J mesto na svetu. Od Marihat-tana je ločeno po Štirih m o-	^ stovih in po politiki. V mestu	1 prebivajo New Yorčani, kate	v rim je rent predrag v Manhat-	1 tanu. Mesto producira: Gumt-	\ jeve pljunke in otroke. Zani-	2 111 i vos ti, ki so vredne, da se	* pogledajo: Coney Island, cest-	I ni tlak in perilo na vrveh. (Za-	' dnje samo ob pondeljkih, 6e je	' vreme ugodno.) Starine:• Pre-	^ vozni čolni in cestne železnice.	1 Kaj je tlomačija brez hipote-	^ ke?"....' , ■ •	r (Philadelphia: Majhna, okro.	I gla, črna pika na zemljiški mapi Zj'c din jenih držav. (Vsi na	l daljni poskusi, kljub opetova-	' nim poskusom po poštf, telefo-	1 nu, brzojavu in po drugih piroi	e dietnih sredstvih, so brezuspe	2 šni, ker v Philadelphiji se živa	> duše ne pusti prebuditi iz spa-	1 njs.) Geslo: Mir je prva dolž-	1 nost državljana; •	1 Chicago: Leži ob jezerskem	f bregu, s čimur to mesto na-	^ znanja, da jako spoštuje vodi.	^ Chicaščanom je bilo za obsta-	* nek neprestana pojedina. Pro-	1 ducira: Vse, kar se da narediti	j za denar. Zbirališče ' najlepših	< sadov, ki drugje sploh ne us-	1 pevajo. Zavrtnik, Glasilo, itd.)	t G^slo: Rudcče meso je surovo 1	| Boston: Os celega sveta, ki	< se pa ne vrti več okoli Bosto-	I na. Producirajo: Fižol, omiko,	š modre nogavice. Najljubše be-	e rilo: Ceniki knjig. Zanimivosti	s Nič. Starine: Vse. Geslo: Fižol	j se teško prebavlja.	s Washington: Leži v Ameri-	t ki samo na mapi, sicer pa leži	f ljudem v želodcu in v žepu. V	i mestu prebivajo razni pisarji,	c lovci za zaslužkom, tuji dip-	< lomati, domači zgagarji. Pro-	j ducirajo: Ex-predsednike, col-	1 nmske tarife, grafterje.in slav-	s »nostne govornike. Zanimivosti,	t Kapitol, kapital. Geslo: Bese-	i i
i plaščf in kjer prebivajo samo
i na ljudij je sicer belokožnežev, ; toda slednji se prav nič n<e razlikujejo od zamorcev. Produ-l cirajo: Milijonarje, ki so z je-
. karje, ki |so s tatvino obogateli. Ge£l$: Črne oči.
1 nuarija do 15. aprila glavno mesto države New York. Lega t» ga mesta se da le teško določiti, ker je odvisna od grafter-jev, kakor so pri dobri ali slabi volji. Enkrat naredijo postave, drugi dan jih ovržejo. Ženske sufragete jako rade romajo v to mesto. Geslo: V $ zna-emnju boš zmagal.
Reno: Sestrsko mesto Man-hattana, zdravišče za zakonske ljudi, zbirališče bojevitih zakoncev. V mestu prebivajo večinoma advokati in nesrečni ljudje, ki še niso ločeni zakonskih vezij. Producirajo: Svobodo, srečo in alimente. Geslo: Ločiti se morava! (Nadaljevanje sledi, kadar bo
»i treba).
''.'»■f - -
Drobne novice. Iz 'Gradca poročajo;; Tu je policija zaprla in izročila deželnemu -sodišču nekega dimnikarja iz Velikov-ca na Koroškem, ker je. v pijanosti klical v neki kavarni "Zivio Srbija!" — V konkurz je prišL1! lesni trgovec Albert Guber v Fohnsdorfu na Zgor. Štajerskem. — Iz Maribora. Neki uzmovič je obiskal družinsko sobo gostilne v gradu in odnesel sobarici Sredinšek hranilno knjižico v vrednosti 620 K in
dekli
Hržič nekaj drobiža. — V Laškem trgu so zaprli dne 13. janiiarija potepuha Miho Lednika, ki je Ibil o-suml/en, da je dne 6. decembra ubil na Ostrožnem pri Celju A'chleitnerjevega gejšica Sum-reka. — V Studencih pri Mariboru je ubil pomožni delavec Janez Reiter svojo ženo Marijo Reiter jis bil priden in delaven mož, žena pa lena pijanka. Dne 15. jan. je prišel zvečer Reitc z dela domu in našel svojo ženo ležati pijano na tleh. Razvil se je hud prepir, tekom katerega se je zgodilo krvavo dejanje. Reiterico so našli zjutra) sosedje z razbito glavo ležati v stanovanju. Krog in krog mrliča so se videli sledovi krvi. Jopico je imela Marija Reiter skoro čisto raztrgano s telesa, kar znači, da se je moral pred njeno smrtjo med zakonskim.* vršiti hud boj. Reiter je pobegnil ; ker ni izključeno, da je izvršil samomor, ga iščejo orožniki po celi okolici. — Iz'Li-boj poročajo: Takozvano staro glažuto s pritiklinami je kupil žalski veleposestnik. F. Roblek. -r— Z Blance pri Sevnici poro čajo, da je dne 8. jan. pogorela koča zakonikih Gracer. Reveži" so ob ves živež in premičnine. Ogenj je nastal vsled pneveč zakurjene peči. — Iz Podgorja pri jSlovenjgradcu poročajo, da se je v suhem dolu ponesrečil težak Semečnik. V riži za spuščanje lesa ga je en ploh tako <zadel, da mu je zdrobil desno nogo. — Tri kra-| ve sta ukradla Kleinoškova vi-ničarja posiestniku Trnovcu v Desnjaku pri Ljutomeru. Vi-ničarko so zaprli,, viničar pa je pobegnil. Trnove je dobil svoje krave nazaj. — V Cmureku so vpeljali električno razsvetljavo. —Iz Gradca poročajo, da se je ustrelil s službenim revolverjem neki Čfctovodja 22. topni-čarskega polka v kolodvorski vojašnici. Služil je že tretje leto. — Iz Št. Pavla pri Preboldu poročajo: Tovarniška delavca Cestnik in Zuža sta se ženila pri vdovi Mariji Goršek v Še-ščah. Ker pa je vdova zavrnila enega in drugega, sta sklenila se skupno maščevati in dne 8. jan. sta udrla v hišo pri Gor-sk^vi,' natepla vdovo in njuna otroka ter razbila, kar jim je prišlo pod roke. Orožniki so ju že zaprli. — Iz Radgone poročajo, da je gospodična Mendas dobila težke opekline vsled neprevidnega ravnanja s špiritom Nalivala je v stroj špirit, a ta se ji je vnel, steklenica se je razpočila inilviendaš je dobila na glavi hude opekline. -
. • _ _ i ^^
mam m	■ mm
PRILIKA
DA NAKUPITE POHIŠTVO PRI RAZPRODAJI DO 25 ODSTOTKOV PRI VSAKEM BLAGU. GOTOV DENAR ALI
KREDIT. :-: :-: :-: :-: --i-----
\ - t ■
*	I • • »	>! ■ 'raWJHB
1
Posebnost pondeljek: FINE SKLEDE, vredne 35C po....10c
Md Furniture b,
Dve prodajalni:
5824 St. Clair Ave. 708 E. 152nd St.
CLEVELAND, 0.	COLUNWOOD, O.
Mi upremo ob 5:30 mitr, ruven ob poD^ldh in
•oboUh. NI odprto ▼ nodcljo.
Reimer's
3413-3417 ST, CLAIR AVENUE, Blizu nadzemske železnice.
Mano vmIM n^boU poc« Eno, n^jni^jo con* Denar n »>m, it niste zadovoljni.
Ženske kiklje.
Ženske kiklje razne zaloge, nekaj preostalih številk, različne v barvah in blagu, v dveh skupinah po sledečih cenah. I-va skupina $1.45 2-ga skupina $2.45
Posebnosti v blanketih.
Tri posebne vrste blanketov, ki so gorki in teški, solidno sivi, z barvanimi robi* Cena paru *2.50, *1.95, $1.60.
Blago za obleke.
Belo, pisano blago, temne in svetle
ibarve jard pa....... ...........
Kaliko, sivi, rudeči, črni in beli, blago
za srajce, jard po...... ..........4 M
Cotton Challies, izvrstno blago vse vr-
iste, jard po.................... .4
Najboljši ginghami od 2 do 12 jardov dolgi, vredni I2^c, jard po...
-Blazine.
Blazine iz finega blaga, mera 45x36, izvrstno delo, vsaka
po...........10«
Ženske nočne obleke.
mehka flanela, bele barve, velike prostorne obkke $1.00 vredne samo .. 68f
Blazine pernate.
Blazine pernate, mere 18x26, vsaka po ...........................37*
Ženske domače jope
Ženske domače jope, dobra kakovost, mere 34x42, vse modne mere po .. 39«
Blago za brisalke.
Blago za brisalke, fino laneno blago, rudeč rob, jard po.................
Moške srajce.
j
Moške srajce se prodajajo po znižanih cenah. Fine Lion Brand srajce 50c vredne,
po............ .....30f
$1.00 vredne po........ ......79*
Ovratnice.
Arrow in Lion Brand ovratniki, vedno po 15c, dva za 25c, pri tej razprodaji tri za...........................
Spodnje perilo.
Vsakovrstno moško, »žensko in otročja, sedaj tretino cenieje.
tmrmnanwrrrvr	wwwiawK
OB REKI RIO DE LA PLATA
POTOPISNI ROMAN.
Spisal Karo I Mky
91.	Z« "CleveUuicUko Ameriko" priredil	ffi
\mWW-.	w
V MONTEVIDEO.
HRjpK&s«-. S 7: ...
'Pardon, senor ji," reče, "is-i skal sem stanovanje senorja f Arikveca, in poslali so me sem/'
Mož je bil samo tri korake g od mene. Rrko drži v ž;pu. »/- ''Ti* ne stanuje noben senor jArikvec, * reče organist. "Po-/siali so vas na napačno cesto.' , Adut stopi karak bližje, jaz še pa. v istem trenutku umak-l; nem nazaj, tako da je bil zo-' pet tri korake od mens in da je " i)iia. lunin« svetloba za menoj. T? Opazil gem lahka vsak njegov gib.
"Senorja s tem imenom ne poznam," reče organist, ko ma-| je z glavo. "Mogoče vam niso pokazali samo napačnega sta-i novanja, pač pa vam povedali tudi napačno ime."
"Ne vrjanrsm. Jaz mislim tujega sencrja, ki je igral na orgije." „ f« "Ab, tu stoji. Toda njemu ni ime Arikvec, pač pa--'
Organist poseže po mojo karto in jo obrne proti luči, i da bi bral ime. To priliko te f uporabil bandit, da se je bliskoma vrgel na mene. Potegnil j*. iz žepa nož. Sre-r ča za mene, da sem bil pokvarjen. Sicer Ibi njegovo obnašanje na vsak način obudilo mojo sumnjo, vendar, tako fi zdrave kože vseeno ne bi od-siesel.Tafco sem se pa umaknil ;•«.korak nazaj. Noževa klina | smukne mimo mene, in adut »dcrbi tako grofcen udarec na | glavo, da se zvrne na tla. To IfVse je bilo ddo enega trenut-
Ubageinu organistu je pa sa-Iniega strahu padla karta iz rok. Jecljal je n-ekaj nerazum-I IjiVih besd in lovil sapo. Kma-I tu pa se zopet zave in zakličc ; na ves glas:	\
' nesreča, oj, žalost! Na p.moč!"
"Molčite vendar, senor," mu zaf>ovem. "Nobene nevarnosti /ni."	'V.
J"To je »rumnost, senor! Mo. / rilci sq tukaj. Taki ljudje ima-Jjo vedno pomočnike s seboj. Mi 'moramo proč, takoj moramo bežati. Toda knm, kam? Kaj— a Is, kakšna sreča! Ključ od /vrn imam s seboj. Rešen sem t" jfI- Organist /IVitro odpre hfšna rata in hitro tudi zapre za »e vpitij, ne da bi me povabil, naj stopim k njemu. Ved:l je. d.i I je na varnem. Ce bi pa meno sedaj zaklali ali zadavili zu n »j, mu je bilo vseeno.
Nekaj časa se pregovarjam y «jim, konečno jki spoznam, da ||ie vse izastenj. Organist «e j' Kjvaf preveč napadalcev, da l>i Ekue. pustil v hišo. Poleg tega se f^h pa »budil tudi napadalec iz I c/tiiedlevicc. Hipoma skoči kvi-Yšku. Mbral je pač priti popol-|®nuda k sebi, ker v trčnutku I se vrže na ono stran, kjer je obležal njegov nož. Moral sem Kga prehiteti, ker nisem bil obo-I rožen, če pa on pride do noža, tedaj me pa lahko rani. Hitro llijcočim tor.j in zgrabim nož. /Adut se pa umakne nekaj ko-[ rakov, dvigne pest in zakliče: I "Drugič hočem -bolje zade-
v i: i *
i:;
Potem pa steče, teda ne po ( iitici, iz katere je prišel, pr.č R§>a v nasprotno smer, na od-pf»rto polje. Prav lahko bi ga Krijel, vendar sem to opustil, | ker bi imel težavo voditi ga s fipeboj. In ker sem vedel, da mi | preti nevarnost, je bilo tceba nekoliko več previdnosti kot J|»onavadi, in ognem s? lahko
Poberem nož in se napotim »očasi JK) ulici, pazeč, da me llbpet kdo nenadoma ne napa-jde. Nikogar ni videti. Kora-) kam po sredini ulice, da »mu HBfcko bolj podrdbno opazoval ( notovalce na cestalr. Obrnem.
-proti vili senorja Tupido, j ^ Ko pridem do cilja, vtaknem
zvonec, na levi pa napis, ki n*; prepriča, da sem na pravem
mestu. Primem torej za vrv in pozvonim.
"Kdo je tu?" vpraša neki glas od hiše sem.
|Povem svoje ime, nakar pride služabnik in mi odpre. Mož me tilK) peije v hišo, odpre vrata pred menoj 4 in stal sem v mali, toda udobno rpravljcni •sobi, kjer dobim tudi senorjJi Tupido, ki zadovoljno sedi na naslonjaču in puši smodko. Takoj se dvigne, mi gre nasproti ter reče <r zaupnim glasom:
"Konečno! Prišli ste skoro en četrt ure pozneje, kot sem vas pričakoval. In ker sem svil^ vas veselil, mi je seveda žal za čas, ki je zgubljen.1"
"Prositi moram odpuščanja. Zadržal sem se nekčfliko^ toda ■ni <>ila moja krivda. Upam, da se ne bodete jezili preveč."
"Ah, tu," odvrne on. "§>cer vam pa lahko oprostim, kei *encra še ni vsega pripravila ?:a večerjo. Vsedite se torej k meni in za?gite cigaro. ' ^ Seveda se tej ponudbi nisem ranil, posebno ker j* bil senor Tupido strašno prijazen z menoj. Ko sem zapalil smodko, mi zaupno položi roke na rame ju reče:
V^M krito srčno vam moram priznati, da sem 'svojemu koni-panjonu jako hvaležen, ker va3 je k meni poslal. Povedati vam moram, da imam Nemce posebno rad, in ker sem slišal, da ste tudi izkušeni in izučeni. tedaj pričakujem, da bom imel d c»!>čevanja z vami tudi velik dobiček. Dvakrat ste mi torej dobrodošli, senor!"
To je bi! jirecej močan tobak. Mož je v resnici mislil, da sem ja»z nekoliko prismojen. Odvrnem mu torej jako pripro-sto:
"Jako mi je žad, da me napačno sodite radi vsebine prir poročilnega pisma. Jaz potu jem, da se učim. Kdor mi pa Toje preveč hvale, ta me spravi v zadrego. Pbučeh nisetb iirav v ničemur. Vzrok pa', da potujem, je ker je moje ok-veselo, ko vidi vsak dan druge »irizore jyred sebnj. Prosim to-"c;, da me nikakor napačno ne sodite."
"In n:česar druz Tra? In vi » A ;
'lrčete iti t?a do Santiago in celo rto Tukumana ? Ali ne ve 'p, k7j se ptMli v deželi? Tu »ramo -mnogo prlitičnih stran!« W se tpedseboj neprestano bo-jujejn. Nihče ne vpraša, kako iredslvO rabi za ta boj. In rav 'ir* int.' pokrajine, po katerih hečete potovati, so najbolj nevarne. Prav odločno vam torej odsvetujem, da se ne podaste v one kraje."
To je povoril seveda samo nalašč. Odvrnem mu:
"Kadar sem kaj sklenil, vedno tudi storim. In tako tudi v t?-m slučaju."
"No, torej sem storil svojo dolžnost in sem tudi pripravljen vam potovanje olajšati, kolikor L* mogoče. Seveda le pod pogojem, da vam to prija."
"Vašo pomoč sprejmem t največjo hvaležnostjo."
"I^epo. (Pot, katero imate pred »seboj, se navadno začne iz Buenos Ayres, kamor bodete torej potovali. Le žal, da pridete v kraje, kjer vladajo puntarski vojaki, in kjer vaše življenje ni mnogo vredno. Ra-ditega bi predlagal drugo pot, ki je sicer nenavadna, vendar toliko bolj varna. Pojdite naravnost skozi Uruguay, skozi provinciji Entre Rios do Parana ali Santa Fe. Od tu pa ima te najlepšo priliko, da pridete do Santiago in Tukuman."
"Hvala. srnor. Prepričan, da je "bolje, če grem po tem pobu."
j "Gotovo je to najbolje. V i tem slučaju bi vam jaz poto-| vanje lahko olajšal. Izročim vam priporočilno pismo na^ vi-
ga predsednika Urquiza. Ali ste ž; slišali o njem?"
"Cul šem, da je precej uplji-ven."
"Da, toda ne precej, ampak silno upljiveti je. On lahko pO i stane najvišja glava v republiki. Jaz sem toliko srečen, da Sv štejem njegovim prijateljem, in moje priporočilo vaše osebe vam bo jako koristilo. Ker ste meni priporočeni, je moja dolžnost, da skrbim za vas. Torej ste zadovoljni z mojim predlogom glede priporočila?"
"Gotovo. Saj bi bila naj večja neumnost, če bi ga zA-vrnil." 1 >
"Dobro, senor. Danes mi je znan naslov Lopeza Jordana, toda jutri /.e ne vem več, ker se napoti v nekaj dneh po pro-vinetjah. Čimprej pridete do njega, toliko bolje bo za vas. Seveda bi bilo najbolje, če bi že jutri odpotovali."
Govoril je prijazno in Iju-beznjivo, da bi me gotovo premotil.-če ne ibi vedel, zakaj se gre.
"Ce je pa tako, tedaj sem seveda pripravjjen, da že jutri flpotujem."
"Lepo! Jaz vam dam torej priporočila. Odkrito vam povem, da sem o tem že popol I-ne mislil in sem bil tako trdno prepričan, da šprejmete mojo ponudbo, da sem priporočila žc prej spisal. Lopez Jordan se nvudi sedaj v Parana. Najkrajša pot tja vodi pr;ko Mercedes, ob reki Uruguay. Jutri odide v isti smeri potova.n« I kočija, kateri pravimo tukaj diligenca. Najbolje je. če ie poslii'zite take diligence. Torej reda j vam pa talce j izročim pismo. Samo naslov moram še napisati. Oprostite." ■
Mož stopi k mizi, ki je stala v kotu sobe. Tu se hipomri •:dpro vrata, in dva dečka pridivjata v sobo. Morala s'ta biti stara kakih deset in dvanajsi let.
Vedel sem že prej, tla je otroška vzgeja v južnih državah Amerike jako pomanjkljiva. To moje prepričanje #se jc tudi takoj uresničilo. Oba dečka s: postavita pred mene in me predrzno gledata.
"Papa," vpraša eden, "ali je ta Nemec?"
"Da, sinček moj." odvrm; oče, ko piše naslov na pismo, ne da bi se brigal za obnašanje svyjih sinov. M'ali paglavec pa nato vpraša ^nene: "Ali si ti res tepec?" ' Tu pa zine drugi deček me-i/j mene:
"Ne, on je aboten nemški grobjjan." "Kdo je pa rekel?' hitro pašam.
"Oče." odvrne d ček.. "Ma-eri je tako povedal."
Tu se obrne oče proti svojima sinovoma in jezno zakliče: "Neumnost! T^ga senorja niti mislil nisem, pač pa nekeg'a druzega moža, nekega nemškega delavca, ki je neko naro čilo napačno razumel."
Toda ta izgovor ni veljal ker ' inček ga takoj prime za besedo:
"Pa si ga vendar povaibil na večerjo!"
"Molči s tvojimi neumnostmi !" zapove Tupido. "Nikar Sc ne dajte zmotiti radi teh otročjih bedarij, senor! Tu imate pismo. Vsebina vas bo jako zadovoljila."
Tupido mi izroči pismo, ki je bilo zapečateno in precej teškb. Seveda v pismu so bili kontrakti in priporočilo. Z roko potehtam pismo in rečem r "Ali ni pri vas navada, dj dajete odprta priporočilna pi srna?"
"Nikakor ne. Večkrat se pripeti, da je zraven tudi kako uradno sporočilo, radičesar so kuverte zaprte."
"In mogeče je tudi tukaj kako uradno sporočilo?" "Gotovo."
"Torej mora biti to sporočilo jako obširno. Odkrito priznam, da bi mi bilo bolje, če bi pisma ločili."
"Senor," reče, "to je moja navada, in upam, da mi oprostite, če se ravnam po svoji navadi."
Imel je pero še v rokah in je šel proti mizi, da spravi pero in mizo žanre. Oba deck'1
r»a ctrvii.fi	n
Pokažite!" reče starejši, ko zgrabi za pismo, da mi je strga iz rok. To mi je bilo skrajno ljubo. Dočim on drži na sredini, zgrabim jaz za kuverto za oba konqa.
"Le pusti. To ni za tebe," rečem.
"Le pokaži," govori d:ček rmoglavo. "Pi^-mo je od mojega očeta, torej je moje in ne tvoje. Jaz hočem pismo videti.'
Z vso močjo vleče za kuverto. In baš to sem jaz želel. Kuverta se strga, in vsebina . pade na tla. Hitro poberem pisanje in sicer tako, da se je pismo razgrnilo. "Priporočilno pismo" pa imam vzgorej.
"No, sedaj si pa kuverto raztrgal," rečem z jeznim glasom. "Papa mora drugo napisati. Toda — kaj-je to? Kaj berem ?"
V tem tr:liutku pa plane Tupido proti meni kot obseden.
"Stoj! Ne brati, ne brati!" kriči.
Jaz pa stopim nazaj, držim pi-.vmo pred očmi in z drugo roko pa odganjam Tupida od sebe.
"Ne brati, ne brati!" kriči jezno in se trudi, da bi mi pisanje strgal iz rok. Jaz sem pa bil veliko močnejši kot on in ga z roko tako krepko sunem, da se zvrne na zofo. Oba dečka se obesita na mene in jaz ju vlečem proti vratom. Slednja cdprem in poženem paglavca ven. Tupido pa je med tem 2opet vstal in ae hotel vreči na mene.
"Ne preblizu!" zagrmim nad njim, sicer vas vržem ob steno, kjer obtičite. Toj imate svoje kontrakte, ker z njim« nimam ničesar opraviti."
"Tudi pismo hočem imeti,' kriči mož ves divji.
"Pi'-nip s« tiče mene in jaz mam pravico čitati. Dajte svojim otrokom drugo vzgojo, da ne bodejo kuvert trgali, če so vam vaša pisma za druge osebe toliko mar?"
"Poklical bom služabnike, ki vam edvzamejo pismo in vas vržejo na cesto."
"Nihče -izmed v»šitt ljudij ne bo tega storil, ker kdor s>c drzne me napasti, ga takoj pobijem na tla. Jaz grem sam, ker pri takih ljudeh kot ste vi, meni ni dobro. Volite sami: Pustite me v miru, da preberem pismo, in v tem slučaju dobite p:,:mo nazaj, ali pa grem takoj in objavim na pristojnem mestu."
Tupidc je uvidel, da sem odločen. Z jeznim glasom mi za-brenci v obraz:
"Berite torej < pismo v treh hudičevih imenih! Toda potem zahtevani pismo nazaj in nimam z vami nič-sar več opraviti."
Jaz se pa vsedem udobno na zofo in žačnem brati: ^
"Senor! Pravkar sem dobil sporočilo svojega tovariša. V vsej naglici vam torej pošiljam pogodbe, da jih podpišete, nakar mi jih vrnete po zanesljivem potniku in dobite blago. Nosilec tega pisma je neveden n aboten Nemec, ki niti ne sluti, kako važne papirje nosi s seboj. In dasi bi moralo biti to pismo pravzaprav za priporočilo, vendar nikakor ne pričakujem, da bodete smatrali nosilca tega pisma kot prijatelja. Izbral sem ga za poslanca, ker pri Tevtonu, ki je šele danes prišel iz ladije, ne bodejo is kali tako važnih listin. Ce ga pa dobijo ga ustrelijo, to je vse. Na pogodbah ni nobenega podpisa. Ce bo kaj blebetal, tedaj lahko tajimo in rečemo, da je vs: sloupaj le intriga proti nam. Mislim, da vam ne bo prav nič teško, če »že znebite .aduta. Vtaknite ga med svoje vojake; zdi se mi, da je dober strelec, :n prav nič ne bo šlflodcvalo, če zgubi nekaj kapljic krvi v korist domovine,"
Tako se je glasil* * vsebina pisma, kolikor se je tikala mene. Vstanem in vržem pismo n^ mizo.
"Tu imate svojo krfimarijo! Mogoče bodete imeli drugačno mnenje o meni, če vam po-v:m, da sem že tedaj vedel, ?a-kaj se gre, ko sem k lm pri-i šel. Tako neumen kot se vi. še tr'kdar nrsem. Spoznal |em vas predno sem vas vide*
V'.	v
"Clev Amerika" Febr 7 1013
iabnika, in ko stopam na cesto, zakliče Tupido za menoj:
"Ali bi šli nekoliko počasneje? Saj vendar niste ničesar
ukradli pri meni?
i
Dalje ni mogel, ker v istem
renutku je dobil tako močno J aušnico, da je zletel najmanj | ";est koraikov naprej. Upam in >ričakujem, da me na *ta način nikdar več prašal ne bo. Seveda mi niti v glavo ni padlo, da i gledal, kam je zletel. Požu-rim svoje korake, da pridem Drej. na ulico. Zopet korakam pc srvdini ceste, da se tako 'aglje ognjeni vsem napadom.
Pa še nisem prišel daleč, ž. začujem pred seboj hitre korake. Morale ste biti dve osebi, ki ste tekli proti nreni, in sicer na desni strani ulice. Grem torej na levo stran, vendar sem pričakoval, da so me morali že prej opaziti, ker sera
korakal po razsvitljeni ulici. ■
Sedaj zagledam prvo osebo, nvko žensko, ki teče kar se da. Zajedno pa opazim tudi dru-I go osebo, nekega moškega, ki zdajci dohki žensko, se je okle-; ne in jo stiska k sebi.
"Pomoč! Pomcč!" kliče napadena, pa ne z preglasnim glasom. Mogoče se je tako pre.)
strašila, da ji }e krik zastal, j
1
"Poljiufo, poljub moram imeti f" začujem mošikega. Oba se borita med seboj. Seveda hi-' tim takoj na pomoč. Deklica me opazi.
"Gospod, gospod, branite me!" mi zakliče.
Moški pa takoj spusti deklico ter zlbeži v smeri proti mestu. Jaz se pa približam deklici, na katero je padla lunina svetloba. Imela je jako "krasen dekličji obraz. V eni roki drži majhno stekleničico.
t----'—----JJ-'"HSW^Pii.i... , mm* i. i
i "O, senor/' zakliče, ko se «4-dahne, kakšna sreča, ker a** I
bili v bližini! Samega strafe« | . ne morem več stati."
In res ae je opotekala, da. sem jo moral prijeti za tafca.
j "Sprejmite mojo pomoč, se-norita. Skrbel bom, da vaaaft- ^ če več ne nadlego je." ] Obesi s? tako teško na me-j ne, kot hi v resnici ne mogla \ ! več stati, in zdihnje: i "Kakšen človek! Tako M-.go me je zasledoval, da aisctn mogla več teči.
"Ali ste ga poznali? Kdo fc pa bar "Nikdar ga še nisem videla.** "Ali niste vedeli, da je ae-varno za mlade gospodične kiti ob tej uri na cesti . "Vedela sem, pa sem omra-ia. vseeno v lekarno, da kupam zdravila za staro mater."
Dalje prihodnjič.
Prank: Sakser
Glavni urad: 82 Cortl&ndt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St. Cfadr AtC., CLEVELAND, <X
Prodaja
PAROBRODNE
I fQITfl?
M il31 IkC«
za vse prekmorske parobrodne družbe po bvimtli muh
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi
•*"	'	i	,	■	. •	v'. .	.•
Cjudska brana.
V zadnjih letih so zdravniki posveča Ii največjo paznost vprašanja, kako naj 1 se hrani truplo od mladinskih let do starosti. Strinjajo se v teasr da se lahko prepreči mnogo boleznij in tudi ozdravi, če dobiva truplo pravo braao. Tako ' zdravljenje je prijetno in lahko. Potrebno je samo, da izberete braao, ki vam ugaja, in da s poskusom določite, ko^ko hrane potrebujete. Če je ape ti t slab, j ali prebava počasna, rabite	• 1 V,
Trinerjevo Ameriško GRENKO VINO, m
To znano zdravilo daje moč oslabelim organom pri prebavljaajn m urav-! na njih delo. Očisti prebavljalne organe in jih naredi močne ia čiste. To zdra-i vilo priporočamo, če imate
_ . ___ • _, ■ rt .,'fflffl
aaprtje,
bolečine in krče,
neprebavnoat, gIavobo1'
(SMZ bltdrin ■Ubo*'
^	Ce ne more spati,
z guba apetita, nerazpoloženost po jedi.
Trinerjevo ameriško grenko vino se naj rabi kakor hitro zapazite najmanjši nered pri prebavljanju. Dajte to zdravilo deklicam ia ženskam, ki ima-i jo hrbtno bolezen ali glavobol, ki so nervozneT revmatične in slabe. Dajte to zdravilo onim, ki potrbujejo moči. Po lekarnah.
JOSIP TRINER,
n	t
■wa • ju	t v . -t ■ »j-', i«.. ViT
fSJ-Vl* . ,«. •■'.•< ,	■ X .•	y ■ ■ ,, '
■	i	<■ .!,, ,,	, its'-
Slovensko zavetišče
n: ————
WLy ■ •
Glavni odbor:
fMsednik: Frank Sakser, ttt Cortland t St, New York. ML Y.
Podpredsednik: IPtiul Srtine
Calucmt, Mich.
Tajnik: Frank Krže, 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, III. ^ Blagajnik: Geo. U Brozich, Of, Minn.
Direktoiji:
Direktor i j obstoji iz jednegi zastopnika od vseh Slovenskih podpornih organizacij, od vseh Slovenskih listov in od vseh samostojnih društev.
Za znamke, knjižice in vse sKrago se obrnite na tajnika: 9umk Krže, 2616 S. Lawndale Ave* Chicago, III. Tudi vse de-■one pošiljat ve pošiljajte na Ia saslov.
Karod, ki ne .skrbi za svo-jr reve, nima prostora med ci~ vBbtovanimi narodi. Človek, ki oe podpira narodnih zavodov, oi vreden sin svojega naroda.
Spominjajte se ob vseh pr>-fifcah Slovenskega Zavetišča.
VOKOCILO IZ TAJNIftKB* GA URADA SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA.
Vrnilo je že dva meseca od
prvega občnega zbora za Slovensko Zavetišče, Dota je pre-oj dolga, ne da bi se slisal kak g*M H glavnih uradov. Mogoče ai tisti, ki niso pri Zavetiaču, OMoejo roke, misleč, saj ne bo-iiCs aie. Mogoče ai tisti, ki so MU aavditšeni, malo razočaranj čeft, da gre vse prepočasi. Potolažiti hočemo prve in dru-jpr s tem, da malo pojasnimo ■oie zaortno delovanje.
Obini »bor je postavil temelj A• Zavetišče. Zdaj je pa treba bpeljevoti in pripraviti vse. Kadar pridemo v javnost, mo-noo imeti vse, če hočemo do-Icn lo ntdno poslovanje. Pred «■ je bilo trebi misliti na »Milke. V Delo je precej časa, prt dan smo se toKko b porazu-skK m tovarno, da je vedela, kij želimo Ni se dalo prav nfc lafeti Pred prazniki so imel; <«ar trgovine toliko opravka, da ■i ftotela nobena veprejeti nnj-
« naročil. Cikati je bilo tre-
da minejo prazniki. Dali' mmm aoie ideje, katere pa je bi-
& treba vedno in vedno -povijati. To je vzelo par tedna«, adaj pa morajo par tedna« aopet čakati, da bode vse Mapnovo.
Čakati je blo tudi treba gle-de poroštev, da smo dobili vse psiije skopaj in da smo mo-
&g|l zaprositi skupno poroštvo. Ta točk* je vrejena. Poskrb-je za knjiiice, znake kor-ije in vse drago, kar je 1 toll imeti vrejeno, ko se začne s rednim poslovanjem.
Glftvai tajniški urad bode preskrbljen v teku Štirinajstih doj a vsem. Zdaj pride delo na { vaak cenjena <lruštva in vse po-mmeznike, ki se zanimate za Zavetišče. V smislu pravil plača vsak 25 centov. Cenjena slovenska društva vseh Jednot in Zvest ia vsa samostojna dru-štva poprimite se lepe misli, ftaaenitega namena in pristopajte celotno h S. Z. Razprav- j Ijajte na svojih prihodnjih se- 1 jpk o tem, razložite članom, da je dolžnost vseh in vsacega pribite t i na pomoč svojim trpečim bratom. Človeška osoda je nepoznana. Vi, ki ste danes adravi in močni, ne veste, kaj ftode jutri z vami. Cenjena slovenska društva: vsako izmeu vat ima v svoji sredi dovolj smž, ki vedo ceniti najpleme- < ■itejso žrtev «a svoj nnrod. Za. « vaemite se vi, pojasnite tistim, j fes dvomijo, stupite vsi na polje < agitacije in delujte po svojih najboljših močeh. Naj ne bode 4rožtva v naši novi domovini, fcatero bi ne bilo član S. Z. Ptoka/ite svoje narodno srce in stopite v prve vrste za Zave- 1 tiiee.	i
V olajšavo poslovanja vas < prosimo, da pol»eretc pristop- 1 vino in jednomesečni prispevek, < sfcnpno torej 30 centov in po- 1
Plemenita miati ie
m vseh krogih plemenit odmev. " Od dveh stranij nam je danes obljubljen tisočak, od jedne pet sto. A to ni še vse. Ko spozna javnost, da ne samo stremimo, ampak hočemo napraviti neka;, prišli bodo še drugi rodoljub; 'in pripomogli, da se čim prej vresniči, to o čemur nismo niti sanjali pred letom dnij.
Kakor se zanimajo posamez-niki in društva, pravtako se za-j nimajo naše osrednje organi-
•	zacijf za Zavetišče. Na letni »eji S. D. P. Z. v Conemaugh, (Pa., so odborniki sklenili, da posreduje osrednji ali glavni
1 odbor za podrejena društva re-1 cene organizacije. Cast njim, ki 1 so možje na pravem mestu. U-1 parno, da bodo tudi glavni odbor drugih organizacij sledili ^ temu lepemu vzgledu.
•	Poprimite se Slovenskega 5 Zavetišča, za katerega je pri-
•	pravljeno jn organizov&no vse. 1 Ne umikajte se narodnemu delu z izgovori, naj bi se bilo rajši napravilo to ali ono. Usta-
•	novimo najprej tisto, kar nam
■	je najbolj potrebno. To je ve-i liko delo, ki potrebuje sile vse-
•	ga naroda. Ce bomo zmogh,
•	napravimo we drugo. Delujmo vsi za enkrat za naše Zaveti-
■	šče, da se čim prej izpolni in dovrši naš načrt.
Cenjena Slovenska društva, stopite drugo za drugim v vrsto graditeljev Slovenskega Zavetišča. Sklenite na svojih prvih sejah, da ste vsi kot je- , [ den mož podporniki narodnt ! zgradibe. Ne zapirajte svojih ! <rc našim prošnjam: pridite vsi, ! brez razlik in pokažite dejan- ! sko, da ste vselej na pozorišču. ! kadar vas kliče vaša narodnr. \ dolžnost. Bodite prvi med pr- < vivi, pokažite plemenita srca za J plemenito narodno podjetje.
Prispevke in prijave pošiljaj- < te na spodaj navedeni tajniški < naslov.
Za centralni odbor Sloven *kega Zavetišča.
PRANK KRŽE,
2616,S. Lawndale Ave,
Chicago, III !
n
—Rojake, ki obiskujejo ple-salne dvorane, prosimo, da se ravnajo po predpisih. Nekateri pljujejo po tleh kot hribovski čikarii, stojijo pokriti s cigaro v ustih sredine dvorane ir ; sploh se obnašajo kot bi ne biii ; v javnem prostoru pač pa v ! — hlevu. Dostojnost in olika : je vendar najboljše znamenje ; izdbra'zenega človeka, in med < izobražene se ne more nihče i prištevati, kdor nima dostojne- ! ga in uljudnega vedenja. Ob- ; jedne m je pa tudi treba, da se j posluša policista, ki je v dvo- j rani. On je postavljen za to, i da pazi na red in vsakega prav i prijazno opomni, če kaj zagre- j ši. Ce pa kljub opetovanim nje- ] gov i m pozivom se ljudje ne za- j drie kot je treba, mora poro- ! •ati v mestu, in tam si zapišejo ; /sako dvorano, kjer se ljudje j slabo obnašajo. To velja za vse ] dvorane. Prosimo torej naše ! ljudi dostojnega vedenja. Ve- j čina je sicer lepega obnašanja, j vendar nekaj zgagarjev je ve- ] dno pri roki.
a
Samomor grofice Apraxin. J
Kakor poročajo iz Monakove- ; ga, je izvršila tam v nekem ho- j telu pred kratkim tja dospela < grofica Apraxin svakinja biv- ! šega deželnega predsednika ; barona Heina, samomor. Bila | je v zadnjem času težko bolna ! na živcili. Dne 4. jan. jo je pri- ; peljal njen soprog Sergij grof j Apraxin v Monakovo, kjer naj bi jo sprejeli v neki sanatorij. Ustavila sta se v hotelu "Uni- , on". Dne 5. jan. sta se cel dan ^ sprehajala, dne 6. pa je bila * grofica kakih 10 minut sama v « sobi. Ko še je vrnil njen so- i prog. jo je našel obešeno. Vsa j pomoč je bila prepozna. Truplo j so prepeljali na Dunaj.
Grški reservist!. Lloydov par- j nik "Baron Beck" je odpeljal 4 iz Trsta nad 300 grških reser- J vistov, ki so bili, poklicani h 4 CaJifornije. V Trstu stanujoči j Grki so jih slovesno pozdravi- ^ li in spremili do parnika, kjer j so se poslovili od njih z navdu- ] j senimi klici med pitjem grške ] narodne himrit.	i j
I
v' rttgf3^> 'j /it1	II loH 'jrj
BUN-EXPELLERl I
nc« u»MBT«*r , HI H Mi
ALCOHOL. -tO V. I ll
»TA4RICHTER lh/A\l
NEW YORK
uJffltnl *
V	J^^re^pr I Hm
m r| tuMBAoo"	I
fl U WMM - lACHUMll	I v
4 " * "T' lill W" ^
Y/ Ksdar čutite y/ r
V	/ prehlad, ne ta- \ V/
f J kajte, pač pa rabi- 1 V^ / te pristni Pain \ v / peller in zatrite nevar- \ \ noat v začetku,	X
(M) }
K
Najbolj trpežno obuvalo za moške, ženske in otroke se kupi po primerni ceni pri
F• J. Turk & Co.
S707-5709 ST. CLAIR AVL
KJER JE BIL PREJ DAN ULMER.
Tine pijače.
#
Vsem našim prijateljem in znancem po Ameriki priporočamo naše naravno vjno in, žganje prve vrste. MS žgemo v naši lastni žganjarni vsakovrstno žganje, ki je garantirano, in zadovoljni Uod*fce,z naročilom, ker sicer vam vrnemo denar. ,'Poskusite samo enkrat; in zadovoljni bodete.
Sprejemamo vsa naročila od ene galone naprej. Pri večjih naročbah dajemo zilaftn popust:
NIZKE CENE.
Najboljši domači tropinjevec, 5 galon s sodom $13.50
Drožnik. finega okusa, 5 galon s sodom .....$13.50
Najboljša domača slivovka, 5 galon s sodom $13.50 Najbolje rudeče žganje, 5 galon s sodom ....$12.25
Pravi rum, 5 galon s sodom ...... *..... .$12.50
Francoski konjak 5 galon s sodom .........$13.50
VINA:
Rudeče naravno domače vino, 50 galon v sodu $25.00 Belo naravno domače vino, 50 galon v sodu $25.00 Belo naravno domače vino, 50 galoij s sodom $35.00
Ako želi kdo pojasnila o drugiji pijačah, ki tukaj niso označene, naj se obrne na nas,^tr imamo vse pijače v zalogi in se priporočamo za Številna naročila.
Prva Nlovenak« dmžb«
i OHIO BRANDY DISTILLING ^
6102—04 ST. CLAIR 4VENUE. CLEVELAND. OHIO.
Anton Bašca,
1016 EAST 61st STREET.
Naznanjam vtem rojakam, da ae ^ odsedaj naprej dobijo pri meni suhe in prekajene klobase, ipeb* kajzer-flaji, sunke, plečeta, želodci, maaL Cene niske. Naročila se »prejemajo tudi zven mesta.
■Mm M IHt fli Jtk.	.. JHtkHkM
" vL II |||l H-rl - ^^ ■■ II I I HI I
w ■_■ ■ mm ■ ■ ■ ^^	. IV ■ ■ ■ B ■ ■
, -iS" , : ■
Naša velika razprodaja vsega zimskega blaga traja samo še do pondeljka dne 10. februarija. Kdor se želi za metli denar obleci od nog do glave, naj se posluzi te prilike. Še nikdar poprej ni nikdo ponudil toliko blaga po tako nizkih cenah, kakor smo mi sedaj storili! Za zadnjih OSEM dni smo določili posebne cene vsemu slede-
čimu blagu.	*
' t
Ves zimski barhent9 rujav, rudeč in raznobarvan navadna cena 12^c yard do 10. febr.	yftxd
Vsem ženskim, moškim, dekliškim in deškim zimskim jopičem (sweaters) cena znižana še za 10 odstotkov tako, da jopič, ki je bil do sedaj na raz- ti* 4 "TO prodaji za $1.98 sedaj dobite za .... Jf I ■ I Q
Samo še do 10. febr.
.i
Skupina moških, rujavih in lakiranih čevljev, navadna cena $3.00 in $3.50 do $4.00, do AM QO
10, februarija samo......^ I iwO
V$i ženski zimski čevlji, z gorko podlogo, vedno vredni od $1.50 do $2.00, dokler je še kaj C1 HQ zaloge samo,........ . ^ I iUv
^	K''' '}'■'	'l'-f/v
Oddelek finih ženskih čevljev, samo male številke od 3 do 4%, vedno vredni od $3. do $3.50, tij 4 AA dokler je se kateri par v zalogi samo * q) I »UU
Katera ima malo nožico, naj ne zamudi te ponudbe.
Samo do 10. februarija.
_ .
Skupina otročjih čevljev z vrvicami, lakirani, navadna cena od $1.00 do $1.75,
do 10.	OAa
februarija samo . . ......
Cena ovratnicam in mufom iz kožuhoVine do 10. februarja zopetno znižana. Pridite in prepričajte se, daje resnica kar pišemo.
Vsemu ostalemu blagu ostane cena, kakor na razprodaji, ne pozabite pa da ta razprodaja traja samo
do 10. FEBRUARIJA 1913.
m V'-Jr ^XvV'v "•'IjM^'':**S ' 'M	T.'• ^.l---v1"^.;^
POSTREŽBA TOČNA IN SOUDNA!
A.KAUŠEK
VELETRGOVINA