REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE vO ON ON Toliko srečanj, objemov, smehljajev in solz. Pa toliko zgodb, ki jih je življenje napisalo in med njimi tudi tale: Sel je mlad fant na tuje, ne zaradi kruha, ki ga doma ne primanjkuje, šel je, da spozna svet in da si čimprej prisluži avtomobil... Ni ga sprejel svet z odprtimi rokami. Skozi številna grenka razočaranja je moral. Najhujša pa je bila zavest: sem brez državljanstva. Mati in babica sta jokali, ko sta prebirali pisma, polna hrepenenja: — Nikoli niisem mislil, da mi bo tako težko ob zavesti, da sem za vselej odtrgan od vas, dragi moji, in od rojstnega kraja ... Vse to so zdaj le še moreče sanje in bridek spomin. Kakor tolikim, njemu enakim, mu je domovina z razumevanjem ponudila roko. In med premnogimi, ki so letos po več letih na rodnih tleh objeli svoje drage domače — mater in babico, je bil tudi on. SEPTEMBER 11. LET« ST. 9 RODNA GRUDA V. V. Najlepši je dopust v domačem kraju SLAVKO FRAS Prijateljsko srečanje Prireditve podružnic Slovenske izseljenske matice Na svidenje, na svidenje! IGOR PREŠEREN Ukrepi za hitrejši dvig • življenjskega standarda Kakšno bo Novo Skopje? MARJAN LIPOVŠEK Naselje montažnih hiš v Litiji IGOR PREŠEREN Trije asfaltni trakovi MARKO ŽVOKELJ Upi na olimpijskih igrah JANA Janez Brodnik med našimi najboljšimi telovadci JANA MILČINSKI Uspehi jugoslovanskega filma TANJA MAURIC Nagrajeni film »Ne joči, Peter!« Naši ljudje po svetu Ugodnejši pogoji za izseljence Vprašanja in odgovori PO IVANU TAVČARJU Visoška kronika SLIKA NA NASLOVNI STRANI: RAJKO GREGORC Prijetno srečanje z rojaki v Kamniški Bistrici SLIKA NA DRUGI STRANI OVITKA: STANE LENARDIČ Ljub obisk iz Francije ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE tlodno grudo izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Izhaja dvanajstkrat na leto. Letna naročnina za prekomorske države je 4 dolarje. Poštnina plačana v gotovini. Ureja uredniški odbor. Glavna urednica IZSELJENSKE MATICE V LJUBLJANI ZIMA VRSCAJ Urednica'in tehnična urednica Ina Slokan. Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva l/II. Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo. Čekovni račun pri KB 600-11/608-51. Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča* v Ljubljani Naročite SLO VEN SKI IZSELJENSKI KO LE DAR Slovenski izseljenski koledar 19 65 ;................. odreži .................... Naročam SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR za leto 1965 Pošljite mi ........... izvodov na zadaj navedeni naslov izpolni, obrni SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1965 prinaša zanimive članke, reportaže, črtice, pesmi in številne fotografije iz življenja naših narodov doma in iz življenja naših ljudi v tujini; iz dela njihovih društev in organizacij Bogata vsebina in grafična oprema koledarja privlačita in navdušujeta številne naročnike po vsem svetu Koledar pošiljamo zvestim čitateljem že v 36 različnih evropskih in prekomorskih držav Najlepše novoletno darilo za sorodnika ali prijatelja je SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR ki ga naročite pri Slovenski izseljenski matici Ljubljana, Cankarjeva l/II ali pri naših zastopnikih Cena: za vse prekomorske države 3.00 dolarje ali enakovrednost v drugi valuti za vse prekomorske države .3 dolarje enakovrednost v drugi valuti za Francijo, Holandijo, Belgijo in Nemčijo veljajo že. ustaljene cene odreži Naslov naročnika: Ime in priimek .... Ulica in številka Mesto (pošta) .... Država fjíáefo itcifif ALEX FUJS’ IZ BRANDON A V C AN ADI Želim postati vaš naročnik. Prosim, sporočite mi, če lahko dobim slovenski časopis oz. revijo in koliko je naročnina. Če je le mogoče, pošljite mi čimprej kaj slovenskega, kajti dolgčas mi je po naši lepi domovini. Vsak dan se spomnim na prelepe domače kraje in na lepe čase, ki sem jih preživel o mladosti. Tujina mi nikdar ne bo mogla nuditi kaj takega. Zato je moja edina želja, da čimprej obiščem rojstno domovino. MARIA IN JOŽEF ČRNKO IZ SAARBRÜCKNA V NEMČIJI Z velikim veseljem prejemamo vašo revijo in koledar. Oba z ženo in otroci radi prebiramo to, drago nam, slovensko čtivo, saj najdemo v ?ijem toliko lepega in zanimivega iz preljube domovine! Tudi MARIBORSKI VEČER večkrat čitamo. Posodi nam ga prijatelj in tako vemo ose, kar se zgodi o domovini. Pošiljam naročnino za revijo in koledar, prisrčno pozdravljam ose pri vas na Matici in ose naše ljudi o domovini! VIKTOR VRABEC IZ NEMČIJE Za revijo, koledar in še posebno za stenski koledar .se prav lepo zahvaljujem. Ne morete si predstavljati, kako težko pričakujemo vsak mesec novo številko. Radi bi imeli prav ose, da jih bomo potem vezali v knjigo>. Moj mali sin ima s takimi Yečmi posebno veselje in zanima se za slike in tisk iz Jugoslavije. Pošiljam vam nekaj naslovov tukajšnjih Slovencev. Morda se bodo naročili na RODNO GRUDO, če jim jo boste poslali na vpogled. Iskreno vas pozdravljamo! JENNIE TROHA IZ ZDA Letos je bilo• pri vas na obisku veliko ameriških rojakov. Tako žal mi je, da nisem mogla biti med njimi. No, upam, da se mi želja izpolni naslednje leto. Številni obiski naših izseljencev dokazujejo, da nam je rojstna domovina še vedno najbolj pri srcu! Letos 20. septembra bo 44 let, odkar sem odšla o tujino. A d duhu vem vedno ostala doma. Spet sem obiskala gospo Mary Štritof. Z veseljem je obnovila naročnino RODNE GRUDE, ki jo z zanimanjem prebira, čeprav je že v visokih letih. Živi sama v lepi hiši, ker je že nekaj let vdova. Kratkočasi se z obdelovanjem vrta, vsa hiša je obdana z rožami. Rada bi dobila mlajšo prijateljico, ki ima avto, da bi skupaj živeli. Z avtom bi opravili vse potrebno, ker gospo Štritof muči revma. Če bi se katera resno zanimala za to ponudbo, naj piše na naslov: Mrs. Mary ŠTRITOF, 2452-11th St.. Cuyahoga Falls, Ohio, USA. Gospa Štritof je živahnega duha. prijazna in družabna žena, pa bo tisti, ki bi se ji pridružila, prijetno živeti z njo. Pošiljam vam novo naročnino RODNE GRUDE za mojega sina, ki živi d Dayton, Ohio, 200 milj od Barbertona, kjer jaz živim. Tudi njega zanima domovina staršev. Rada bi vam pridobila še več novih naročnikov. Zelo pogrešamo list GLAS NARODA, saj smo z njim izgubili velikega prijatelja, s katerim, smo se tako po domače pogovorili. Mrs. Anna Krasna ni zavrgla nobenega mojega dopisa in ni gledala na to, ali je dopis poslal naročnik ali ne. Če je dopis le bil zanimiv, ga je z veseljem priobčila. Mrs. Krasna je spoštovala vsakogar, ki je imel stike z listom. Vsi naročniki ga pogrešajo. Iskrene pozdrave vsem pri matici in vsem naročnikom RODNE GRUDE. TONI RESNIK IZ AVSTRALIJE Lepo se zahvaljujem za redno pošiljanje RODNE GRUDE, čeprav sem pozen s plačilom. Pošiljam sedem angleških funtov, dva za naročnino, pet pa za pomoč nesrečnemu Skopju. Tukaj o Avstraliji, kjer živim, je tudi precej Makedoncev in so mi prav dobri prijatelji. Ko sem videl na televiziji in iz knjig, koliko ljudi je ostalo brez svojih najdražjih in brez strehe, sem se milo razjokal. PEPCA BAVDAŽ IZ ARGENTINE Ko sem pred sedemnajstimi leti zapustila s svojimi otroki našo prelepo domovino, se mi je trgalo srce od bolečin. Šli smo za možem in očetom, ki ga je življenje zaneslo v svet. Veselili smo se snidenja, ki je bilo lepo, a kljub temu je tujina zahtevala od nas veliko trpljenja in nesreč. Najtežji udarec smo doživeli pred petimi leti, ko je moj osemnajstletni sin Slavko umrl pri prometni nesreči z vlakom. Ostal nam je še Peter, ki je naročnik RODNE GRUDE. Kar lepo zdaj bere in piše slovensko, čeprav ni nikdar obiskoval slovenskih šol, obenem pa spoznava iz vaše revije prelepo rojstno domovino. Zdaj študira na univerzi v Cordobi za inženirja v letalstvu. Lani sta bila na obisku pri vas. dva Slovenca iz Barilocha. Vrnila sta se vsa srečna, ker sta spet videla rojstni kraj in tudi nam, osem Slovencem tukaj, sta priredila pravcati praznik, ko sta prikazovala filme in slike domačih krajev. Sporočam še, da sem nakazala naročnino za RODNO GRUDO in prosim, da mi jo še d bodoče redno pošiljate. Najlepši dopust je v domačem kraju Foto: s. Lenardič Pn' prihodu vlaka, ki je pripeljal rojake iz Zahodne Nemčije Tako pravijo naši rojaki iz evropskih držav, ki v zadnjih desetih letih zvesto prihajajo na obisk rojstne domovine, da bi doma, pri svojcih, znancih in prijateljih preživeli svoje počitnice. Skupine in posebni vlaki so postali že tradicija, ki potrjuje, da je domovina le ena in da se ptice selivke najraje vračajo v rodno gnezdo. Letos so rojaki iz evropskih držav začeli prihajati avgusta. Tako je prva skupina, 74 rojakov iz Pas de Calaisa v Franciji prispela 1. avgusta pod vodstvom dolgoletnega društvenega delavca in vodja skupin obiskovalcev Ivana Demšarja, tajnika Združenja Jugoslavanov v severni Franciji. Vrnili so se 30. avgusta. Istega dne, nekaj ur kasneje je prispela prva skupina iz Flolandije. V večini so bili člani društva »Edinost«, vodil pa jih je Herman Bieske. Šestdeset rojakov te skupine se je vrnilo v Holandijo 26. avgusta. Drugo skupino iz Holandije, 70, v kateri je bilo več članov društva »Sv. Barbara«, je vodil Franc Gril. V Slovenijo je prispela 5. avgusta in ostala na počitnicah v domovini do 28. avgusta. Popoldne istega dne pa je potovala skozi Ljubljano skupina članov društva »Bratstvo-Jedinstvo« iz Pariza in okolice pod vodstvom predsednika društva Ivana Pastorčiča. Potniki te skupine so bili namenjeni delno v Prekmurje, v glavnem pa na Hrvatsko. Odpotoval i so 3. septembra. Iz Nemčije je prispelo letos na obisk 9. avgusta 420 rojakov in njihovih daljnih sorodnikov, tamkajšnjih domačinov. Za organizacijo izleta sta vestno poskrbela rojaka Jože Jaklič in Martin Kink. Nekateri so se vrnili 31. avgusta, nekateri pa kasneje. Po podatkih potovalne agencije Reise-biro v Essnu je letos skupno odšlo na obisk domovine 1050 Jugoslovanov. Poseben vlak je pripeljal 10. avgusta skupino 486 rojakov iz Francije, pokrajina Moselle, to je iz Merlebaclia-Freyminga in okolice. Glavni vodja transporta je bil Anton Jazbinšek, pomagali pa so mu seveda tudi drugi rojaki raznih društev, ki že več let skrbijo za skupine. Dolgoletne izkušnje se bogato obrestujejo, skupinski obiski iz leta v leto bolje potekajo. Posebni vlak se je vrnil 2. septembra. Vise skupine so pozdravili na obmejni postaji na Jesenicah predstavniki Slovenske izseljenske matice. Med številnimi rojaki je obiskal urad Izseljenske matice tudi predsednik društva Jugoslavije iz Serainga v Belgiji Josip Šalamun. Na sliki od desne: Josip Šalamun, Jože Martinčič iz Francije, predsednica Izseljenske matice Zima Vrščaj in Josip Lasič iz Belgije Sliki zgoraj in. spodaj: S sprejema predstavnikov slovenskih izseljencev, ki ga je priredila predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič Foto: E. Šelhaus Pa še ena slika s sprejema pri podpredsedniku S FR Jugoslavije Aleksandru Rankooiču v Zveznem izvršnem svetu v Beogradu 30. junija letos Foto: Tanjug Prijateljsko srečanje SLAVKO FRAS V torek, 28. julija, je kilo v ljubljanskem Klubu poslancev prijateljsko srečanje predstavnikov slovenskih izseljencev, ki so bili na obisku v stari domovini, s predstavniki javnega in političnega življenja slovenskega glavnega mesta. Priredila ga je predsednica glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije tovarišica Vida Tomšič. V prijetnem vzdušju so potekali številni pogovori o delu in izkušnjah naših izseljenskih organizacij v Združenih državah. Izseljenci so rade volje in na široko pripovedovali tudi o tem, s kakšnim presenečenjem in navdušenjem so se po dolgih letih spet srečali z domovino, ki so- jo nekoč morali zapustiti, ker jim ni nudila zaslužka, in na kakšne izredne spremembe v življenju in iz-gledu dežele so naleteli. Prijateljskega srečanja so se udeležili glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike Josie Zakrajšek, podpredsednica Progresivnih Slovenk Amerike Tončka Urbanc, predsednik Glasbene matice v Clevelandu Anton Schubel, ki je tovarišici Vidi Tomšič poklonil lep šopek cvetja, dalje so bili navzoči: članica Slovenske ženske zveze Josephine Trunk, predsednik federacije Slovenske narodne podporne jednote za vzhodno Pensilvanijo John Urbas, dolgoletni dopisnik »Prosvete« Anton Garden in številni drugi. Na sprejemu sta bila tudi dva mlada izseljenca iz Kanade Mirko Močnik z ženo. Od predstavnikov slovenskega javnega in političnega življenja so se srečanja udeležili sekretar glavnega odbora SZDL Franc Kimovec-Žiga, članica republiškega izvršnega sveta Majda Gaspari, šef informacijskega urada pri izvršnem svetu Miloš Bučar, glavni urednik dnevnika »Delo« Jože Smole, glavna urednica publikacij ter predsednica Slovenske izseljenske matice Zima Vrščaj in drugi. PRIREDITVE PODRUŽNIC SLOVENSKE IZSELJENSKE MATI C E Jaz bi te že rada imela ... Med prvimi družabnimi prireditvami, ki so jih letos pripravile podružnice Slovenske izseljenske matice za, rojake s svojega krajevnega območja, je bilo srečanje v| Kamniški Bistrici, kamor je rojake s kamniškega in domžalskega območja 18. julija popoldne povabila podružnica matice iz Kamnika. Z veseljem moramo naglasiti, da so se prireditelji res vsestransko potrudili, tako z izvirnimi domislicami pri sestavi programa, kakor seveda tudi pri izvedbi, s postrežbo pristnih kranjskih dobrot, z domačo pesmijo in vižami pa s kleno besedo, ki je toplo, bratovsko zvenela. In ne nazadnje tudi s tem, da so se povabljeni zbrali v edinstveno lepi Kamniški Bistrici, ki je bila za nekatere rojake, kakor so navdušeno pripovedovali, novo odkriti biser v bogati zakladnici lepot slovenske zemljice. Nekaj po drugi uri popoldne smo se zbrali pri spodnji postaji nove velike vzpenjače, ki bo v dobrih petih minutah popeljala turiste na 1666 m visoko Veliko planino. Vzpenjača, ki je po svoji gradnji — brez vmesnih podpornih stebrov — doslej edinstvena v Jugoslaviji, je v zadnji fazi izgradnje. Gondole že vozijo, vendar so nam povedali, da so to le preizkusne vožnje. Računajo pa, da bo namenu vzpenjača izročena čez nekaj tednov •— takole konec avgusta. Do tedaj bodo urejeni tudi prostori bifeja na spodnji postaji. V Kamniški Bistrici je bilo prijetno, veselo in vse tako po domače Foto: Rajko Gregorc Zidane volje je bilo na koše. Takole smo pa skupaj zapeli. Rojak Tone Šubelj iz Clevelanda je pa dirigiral in seveda tudi prepeval z nami Gledali smo navzgor, kjer je bila kakor orlovsko gnezdo pripeta na skale zgornja postaja vzpenjače. Temen oblak je visel nad njo, kakor da se čudi, kaj počenja ta hišica tam zgoraj na robu prepadne strmali. Pa se je od hišice odtrgala gondola, vsa drobcena, in se nam počasi bližala. Še nekaj tednov in gondole bodo stalno vozile navzgor in navzdol domače in tuje turiste, ki prihajajo iskat miru in oddiha na prostrane planote Velike planine, kjer so si v zadnjih letih številni delovni kolektivi postavili počitniške koče. Mnogo milijonov je vloženih v gradnjo nove vzpenjače in mnogo, mnogo truda naših delavcev in strokovnjakov. S ponosom srno zvedeli, da so jo zgradila sama domača podjetja, domači delavci in strokovnjaki. Samo žično vrv smo uvozili iz Avstrije, kjer jo kupujejo tudi druge dežele. Gradnja je terjala ogromno naporov, toda še to so nam povedali — doslej še ni bilo pri delih nobene nesreče. Nato so avtomobili zavili proti domu v Kamniški Bistrici. Tam so goste že čakali. Godci so zagodli vesele viže. Zastavna fant in dekle (Povše-tova Ani, hčerka agilne tajnice kamniške podružnice matice) v narodni noši pa sta gostom za dobrodošlico natočila slivovke in pripela šopke. Oh, kako je naenkrat vseokrog zadišalo po nageljnih in roženkravtu. Kamniške planine prežarjene od poletnega sonca pa so nas še posebej pozdravljale in oklepale v prijazen, domač objem. Potem — slikanje ob domu, ki bo mnogim — tam v Franciji, na Švedskem, v Holandiji, pa v neštetih deželah Amerike in še kje v ljub, prijazen spomin. Sedli smo za mize. V vazah nas je pozdravljalo planinsko cvetje. V kupicah se je iskrilo dolenjsko vince. Na mizah je bil domač kruh. Pa salama in šunka in pozneje klobase s kislim ze- ljem in ajdovimi žganci zabeljenimi z ocvirki v lončenih skledah, vse je bilo tako naše in zato dvakrat dobro. In ta harmonikar, le kako je po-gruntal, da je vselej segel prav v sredo src, v tiste spomine, ki so najbolj živi in topli, zaigral tisto, najbolj zaželeno, da se je zraven zapelo kar samo od sebe. Peli smo in zapeli so še Pirnatovi fantje. Kakor da bi domači zvonovi zvonili. Za-šumela je vaška lipa in dekle je utrgala fantu nagelj in rožmarin. Pa en starček, ki je živel tam — v vinskih gorah. Bodi zdrava, domovina. Sledile so zdravice, pozdravi. Kamniški župan France Vidervol, predsednik podružnice izselje-ske matice iz Kamnika tovariš Urbanc, pa predsednica Slovenske izseljenske matice Zima Vršča-jeva. Kar so povedali bi lahko strnili v eno samo željo: Imejte se lepo pri nas! Med turisti, ki jih vse več prihaja k nam, ste nam vi najbližji in najdražji. Tončka Urbanc iz Chicaga, Joe Birk iz Clevelanda in Mary Skušek iz Milwaukeeja so nazdravili v imenu rojakov. Tončka Urbančeva je dejala, da si je letos ogledala našo deželo od Triglava do Ohrida, pa je zdaj spet odkrila novo lepoto, novo posebnost naše dežele. Res po raznolikosti svojih naravnih lepot je mala, draga Slovenija najbrž prva dežela na svetu. Joe Birk je 15 let star zapustil domače kraje. Daleč na tujem je zrasel v moža, si nabral življenjske izkušnje, ludi življenjsko družico si je tam izbral. V Ameriki rojeno Slovenko, njena mati je doma iz Doba pri Domžalah. Dežela staršev jo je navdušila. Mary Skušek iz Milwaukeeja je na tujem že štiri desetletja. Posebej se je spomnila Slovenske izseljenske matice, ki je s svojimi publikacijami ustvarila dragoceno in trdno vez med našimi na tujem in rojstno deželo. V imenu kamniškega turističnega društva je pozdravil rojake dr. Frantar in poklonil darilo prvemu in drugemu govorniku: Tončki Urbanc majolko z nageljni in roženkravtom, in Joeju Birku majolko z dolenjskim cvičkom. Pretoplo in tesno nam je postalo med stenami pa smo bili kar veseli povabila predsednika podružnice matice iz Kamnika tov. Urbanca, da si ogledamo nad domom spomenik v zadnji vojni padlim planincem. Prav svojevrsten je ta spomenik in zato še posebej globoko seže v srce. Iz hrasta je izrezljan v obliki starega znamenja, podobe na njem pa so podobe iz časa naših borb in zmag pa tudi naše največje bridkosti. Spomini na dneve, ko so se naši ljudje borili pa trpeli in umirali v ječah, taboriščih, padali lcot talci, kot borci. Tovariš Urbanc, ki je bil sam partizan, je povedal, da je bilo tod, kjer stoji spomenik, nekoč bojno področje. Težke boje so bojevali naši fantje proti nadmočnemu sovražniku. Pevci SO’ zapeli partizanske pesmi, niso peli sami, z njimi smo peli vsi. S partizansko pesmijo smo se vračali proti planinskemu domu in posedli okrog miz pred njim. Spet so zapeli pevci, zagodli godci, spet je zazvenela pesem ob mizah. Posebej je bil ljubek nastop malega parčka v narodni noši. Potem pa sta fant in dekle s kuharicami prinesla slovenske potice — kar cele v modlih. Kuharica jih je na mizi pred gosti razrezala in razdelila. In spet so zazvenele zdravice, pa še in še. Ko so se vrhovi Kamniških planin zapredli v vijolične meglice, smo videli še vasovanje, da so se rojaki spomnili davnih dni, ko so prepevali pod okni svojih deklet. Res v Kamniški Bistrici je bilo ta dan prijetno, veselo in vse tako po domače, kakor že dolgo ne. Celodnevni izlet v lepo okolico Vrhnike Podružnica izseljenske matice na Vrhniki je za rojake s svojega področja, ki so bili letos na obisku, v sredo 29. julija povabila na celodnevni izlet v lepo vrhniško okolico. Izletniki so se zjutraj zbrali pred hotelom Mantova, nato pa so se odpeljali v prelepo vrhniško okolico. Obiskali so znano turistično postojanko Jamnik-Ulovka, muzej v Bistri ter slapove v Peklu pri Borovnici, Lepo je bilo tudi na Kekcu MIRKO LIČEN Kakor vsako leto sta tudi letos priredila odbora podružnice Slovenske izseljenske matice in občinski odbor socialistične zveze iz Nove Gorice srečanje rojakov izseljencev, ki so na obisku v rojstnem kraju ter povratnikom iz Južne Amerike. I o srečanje v planinskem domu na »Kekcu« nad Novo Gorico je postalo že tradicionalno, saj na to prireditev prihaja vsako leto večina rojakov izseljencev, ki po več desetletjih obiščejo rodno grudo. Letos je bilo to srečanje 25. julija. Že pred napovedano uro so se pričeli zbirati pred domom, od koder je prav lep razgled na Novo in staro Gorico, Brda, Vipavsko dolino, Kras tja do sinjega morja. Slovesnost je pričel pevski oktet prosvetnega društva iz Šempetra pri Gorici z Gregorči-čevoTpavčevo »Planinska roža, ohrani bog te v cvetu« . . . Nato pa je v imenu podružnice SIM pozdravil in jim želel prijetno bivanje med nami njen predsednik Kristjan Bavdaž, v imenu občanov in političnih ter množičnih organizacij občine Nova Gorica pa je govoril predsednik občinskega odbora socialistične zveze Lojze Leban. V svojem govoru je prikazal napredek naše domovine ter omenil, kako so tudi naši izseljenci moralno in materialno podprli gibanje narodnoosvobodilne vojne, za kar se jim prav toplo zahvaljujemo. V imenu glavnega odbora SIM pa je navzoče pozdravil Jože Plevnik. Po govorih je sledil kulturni program, ki so ga izvajali: Šempetrski oktet ter glasbeni trio bratov Mozetič (Miloš, Miran in Mitja) z mlado pevko Zdenko Nibrant. Očarali so navzoče s svojimi izvedbami kakor tudi z ljubkostjo tako, da je bilo marsikatero oko rosno. Zabavni plesni orkester »Galeb« iz Nove Gorice pa je s svojimi starimi in novimi vižami spravil na plesišče staro in mlado, kar je trajalo do zore. S prireditve na Kekcu nad Novo Gorico. Od leve proti desni rojaki: Albert Curk, Valentin Černe, Leopold Caharija, Rezka Škodnik, Francka Humar, Franc Požar n Rojaki iz- Pomurja na ploščadi kapelske kleti, kjer je bila družabna prireditev Slika spodaj: folklorna skupina madžarske manjšine iz Lendave je temperamentno zaplesala madžarsk\e narodne plese Podpredsednik Slovenske izseljenske matice Mitja Vošnjak se zahvaljuje za spominsko listino s podpisi rojakov, katero mu je izročil rojak Francisco Varga član prvega slovenskega prekmurskega društva iz Uragvaja Okrog 200 rojakov iz Pomurja, ki so prispeli na obisk iz evropskih in prekomorskih dežel, se je v soboto 1. avgusta udeležilo skupnega izleta, na katerega jih je povabila podružnica Slovenske izseljenske matice iz Murske Sobote. Izletniki so obiskali zdravilišče Slatina Radenci, kjer so si ogledali nekatere nove objekte. Tam so jim predvajali tudi zanimiv turistični film »Srečanje s Pomurjem«. Na veliki ploščadi kapelske kleti je izletnike pozdravil podpredsednik občinske skupščine Ivan Kovač. Za njim pa so spregovorili še Franc Sebjanič v imenu okrajnega odbora Socialistične zveze iz Maribora ter podpredsednik Slovenske izseljenske matice Mitja Vošnjak. Rojak Francisco Varga iz Urugvaja se je prirediteljem zahvalil za prijeten sprejem. Izrazil je željo, da naj bi bile takšne prireditve tradicionalne in bi bilo takšno vsakoletno srečanje izseljencev s tega območja na dan vstaje slovenskega ljudstva 22. julija. Na znani izletniški točki Kapeli so pripravili rojakom krajši kulturni program, na katerem so nastopili solisti mariborske opere, ki so zapeli nekaj narodnih pesmi ter folklorna skupina madžarske manjšine iz Lendave, ki je zaplesala nekaj temperamentnih madžarskih plesov. Prireditev je bila prav vesela. Ob zvokih orkestra Raranja so se rojaki tudi veselo zavrteli. Ker je po prireditvi na Kapeli prispelo v Pomurje še nad 160 rojakov, je podružnica matice zanje priredila še eno družabno srečanje. Prireditev je bila 22. avgusta v restavraciji Zvezda v Murski Soboti. V Pomurju kar dve prireditvi Foto: Tone Brožič Tudi za vinsko poskušnjo je bilo med rojaki dosti zanimanja Na kapelski prireditvi so nastopili solisti mariborske opere Na Kleku nad Trbovljami osrednja prireditev Na prijaznem Kleku nad Trbovljami je bilo v četrtek 20. avgusta veselo in živo kakor že dolgo ne. Trboveljska podružnica Slovenske izseljenske matice je popoldne povabila izseljence s svojega območja na piknik. To je bila letošnja največja prireditev matičnih podružnic, namenjena pred- vsem rojakom iz evropskih dežel, ki so večidel doma iz črnih zasavskih dolin in bližnjih krajev. Popoldne so vozili avtomobili in avtobus rojake na Klek, pred lepo okrašeni turistični dom Tončke Čečeve. Žal se je vreme začek> kisati in se je piknik sprevrgel v prijetno družabno prireditev v prostorih doma, kjer je bilo kmalu živo kot le kaj. Okrog miz je postajalo kar tesno. Rojaki so si segali v roke, se pozdravljali, Od kje vse so prišli? Največ iz Francije, pa iz Nemčije, Avstrije in Holandije. Med udeleženci so bili tudi predstavniki trboveljske občinske skupščine in družbenih organizacij, predsednik občinske skupščine Ado Naglav, predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Stane Hodej, dalje predsednica Slovenske izseljenske matice Zima Vrščaj, tajnik matice Tone Brožič, tajnica kamniške podružnice Klara Perčič in drugi. »Še posebno nam je ljubo, da lahko vsako leto vidimo med vami tudi nove obraze, rojake naše mlajše generacije pa tudi starejše, ki morda — nekateri po dolgih letih — prihajajo v domače kraje na obisk,« je v svojem pozdravnem govoru naglasil med drugim predsednik trboveljske podružnice matice Tone Kukoviča, »ter med drugim še povedal, da na tej prireditvi praznuje tudi trboveljska podružnica matice svoj jubilej, desetletnico' obstoja. Vsa leta si je prizadevala prispevati svoj delež k tesnejšemu navezovanju trboveljskih občanov z rojaki iz zamejstva ...« Predsednik trboveljske občinske skupščine Ado Naglav je nato- rojake seznanil z gospodarskim razvojem Trbovelj in okoliških krajev, kjer si je že tudi industrija krepko utrla pot. Naše lepe stare pesmi, ki jih je ubrano zapel mešani pevski zbor delavskega prosvetnega društva Svoboda 11. iz Trbovelj, šegavi in duhoviti dovtipi napovedo- Dedek, letos sem pa tudi jaz prišel iz Francije .. . valca, pa pesmi in muzika Veselili rudarjev so pričarali toplo domačnost, razigranost in veselo sproščenost. Okrog miz so žuboreli pomenki: Predsednik društva Save rojak Jazbinšek in predsednik društva Triglav rojak Moltara iz Mer-lebaeha sta pripovedovala o obeli društvih, ki sta letos združila svoja pevska zbora. Zdaj skupaj nastopajo in skupaj pojo. Zbor se je tudi okrepil z mladimi pevci. Kar sedemnajst jih je pristopilo v zadnjem času. Moltara in Jazbinšek se zadovoljno smehljata in še pravita: »Prihodnje leto pripeljemo naše pevce k vam, da presodite kako zveni slovenske pesem na tujem gojena. Ni lahko. Manjka nam učiteljev, pa časa za vaje. A dobra volja premaga vse. In to je poglavitno.« Rojak Franc Čebin iz Homberga v Nemčiji je bil med najstarejšimi na prireditvi. Enainosemdeset jih ima, čeprav jih ne kaže. Prihodnje leto bo minilo šest desetletij, odkar živi na tujem. Dolga doba. Spominja se naših društev, ki jih je bilo včasih v Nemčiji precej, zdaj ni nobenega. Iz spomina brska imena: Slavček, Domovinski zvon, Bratska ljubezen, Društvo sv. Barbare in še drugi. Oj, to smo peli. Zdaj so ostali le spomini in nekaj orumenelih fotografij v albumih. Rojak Čebin je med našimi ljudmi v Hombergu in daleč naokrog znana osebnost. Bil je prvi organizator skupinskih obiskov iz Nemčije. Leta 1953 je prispela pod njegovim vodstvom prva skupina v enem železniškem vagonu. Naslednje leto je bila skupina še enkrat večja in potrebna sta bila dva vagona, leto kasneje že trije, nato pa poseben vlak. Zdaj žal ne zmore več. Ta posel so prevzeli drugi. Tudi naših povojnih izseljencev je bilo precej med letošnjimi obiskovalci Foto: S. Lenardič Leseli rudarji igrajo, polke in valčke, pa tvist in druge moderne plese, ki jih je toliko, da jim že imen ne veš. Pa je zaplesal prvi par, nato drugi in že je plesala skoraj vsa dvorana. Le redki so ostali pri mizah, največ otroci, ki so jih rojaki kar precej pripeljali s seboj. Niso se dolgočasili, saj so si imeli toliko povedati. Malo po slovensko, pa francosko, malo nemško in vsi so vse razumeli. Odrasl ejša mladina pa se je pridno vrtela ob zvokih moderne glasbe. Seveda tudi fotografa ni manjkalo. Tako je fotografiral, da se je vse bliskalo. Nekaj fotografij bomo objavili v prihodnji številki. Na svidenje, na svidenje! Na svidenje! Na svidenje! Bele rutice plapolajo. Koliko jih je? Sto in sto ali še več... Pa klici na svidenje! Koliko jih je bilo? Sto in sto in še več . . . Brnela so letala, srebrni jekleni ptiči. Oglašali so se piski lokomotiv. Drdrali so vlaki in vas vozili vse delj in delj. Zapele so ladijske sirene in ladje velikanke so se odmikale po prostranem morju, ki se je v soncu lesketalo in tiho šumelo. Galebi so spremljali ladje in klicali. Le kaj? Na svidenje, na svidenje! V avgustu je vselej tako, da nam je grenko ob slovesih. Čeprav v tem mesecu tildi pozdravljamo naše drage znance iz evropskih dežel, se moramo od njih ob koncu ali v prvih septembrskih dneh tudi že posloviti. Od skupin iz prekomorskih dežel pa se v tem mesecu samo še poslavljamo. Seveda posamezniki še prihajajo, in še ostajajo, (oda večina se vrača. Pa poglejmo nazaj po letošnji sezoni obiskov. Bila je bogata. V petnajstih skupinah smo pozdravili letos okrog 600 rojakov iz raznih dežel od onstran morja. Iz Evrope pa nad tisoč osemsto. V te številke so seveda všteti le skupinski obiski. Koliko pa je prišlo posameznikov, bi ne mogli povedati, saj se prav vsak ni oglasil pri nas na matici. Med evropskimi obiskovalci je bilo letos veliko mladih povojnih izseljencev, ki so prišli zdaj prvič k svojcem na obisk. Mnogi so nas obiskali tudi na matici in povedali, da se nameravajo čez Foto: Tone Brožič nekaj let, ko si nekaj prihranijo, za stalno vrniti v rodno' deželo. Na matici smo se spet srečali s številnimi znanci iz prejšnjih let, in spet smo se z mnogimi na novo spoznali. V pomenkih so se razpletale zgodbe življenja, ki so jih doživeli naši ljudje na vseh koncih sveta. Ob kakšnem dogodku si včasih v mislih kar obstal in se zavzel: Ali ni morda to košček napetega filmskega scenarija ali zgodbe iz romana? Ali je vse to res doživel ta rojak ali rojakinja, ki zdaj sedi pred menoj in vse to tako mirno pripoveduje, Kako čudno so se včasih zavijale poti, ki so naše ljudi popeljale na vse strani sveta, koliko vsega so morali prestati, doživeti in preživeti. Da, Slovenci smo krepki (čeprav včasih zunanji videz ne kaže tako), smo pogumni in vzdržljivi. Večina misli tako kakor nam je dejal rojak, ki je mnogo izkusil na tujem: Vselej, pa če je bilo še tako hudo, sem se spomnil matere, ki je klicala za menoj, ko sem mlad pobič odhajal: Tolič, če ti bo kdaj hudo, ne pozabi, da dež za soncem mora priti. Bodi pošten in odkrit in ne daj se! Nekaj bolj znanih rojakov, ki so nas letos obiskali. smo s sliko ali besedo omenili že v prejšnjih številkah. Zdaj pa se na kratko ustavimo še pri nekaterih: po več letih smo se letos v našem uradu spet srečali z znano clevelandsko Progresivno Slovenko Rozi Jermanovo, dalje smo krepko segli v roke našemu neugnanemu svetovnemu popotniku rojaku Stanleyu Rogersu iz Kalifornije, rojak Guillermo Zebre, ki je znan rančer v Mehiki, ne more skriti, da je rojen Notranjec. Ob letošnjem obisku smo spoznali tudi njegovo soprogo. Prav veseli smo bili srečanja z Brankom Rubešo, častnim konzulom iz Rosaria v Argentini ter z Antoniom Govednikom, predsednikom jugoslovanskega društva Edinosti v Cordobi v Argentini, pa z Josipom Šalamunom, predsednikom Združenja Jugoslavija iz Belgije in s Franciscom Vargo, članom Prvega prekmurskega društva iz Montevidea. Obiskala nas je tudi gospa Mary Molek, vdova pokojnega slovenskega pisatelja na ameriških tleli Ivana Moleka. Gospa Molekova je prišla v Jugoslavijo službeno. Zaposlena je namreč na minesot-ski univerzi v oddelku, ki zbira zgodovinsko gradivo o izseljencih slovanskega porekla. Z veseljem smo se tudi osebno seznanili z rojakom Milanom Pakižem iz Long Beacha v Kaliforniji, ki je prišel na rodna tla skoraj po petih desetletjih. Rojaka Pakiža smo pred časom našim bralcem že predstavili s posebnim člankom. Jugoslovanom v Kaliforniji ga pa ni treba predstavljati, ker ga predobro poznajo. Posebno je pri srcu posadkam naših ladij, ki pristajajo v tamkajšnjem pristanišču. Rojak Pakiž pričaka vsako našo ladjo, pa naj pride podnevi ali ponoči. Vsakemu našemu pomorščaku prisrčno, po domače stisne roko. Naše fante tudi obdaruje. Vedno prinese s seboj kaj domačega. Če drugega ne, pa balon vina, da jim zaželi dobrodošlico. Pakižev gostoljubni dom je odprt vsem našim ljudem, če jih pot zanese v Long Beach. Zanj je takšen domač obisk pravi praznik. Rojak Milan Pakiž je prispel v Slovenijo s soprogo, ki je rojena v Ameriki, njeni starši pa so bili doma z Dobrega polja na Dolenjskem. V Sloveniji bosta ostala dva meseca. Prav gotovo bodo tega veseli številni njuni prijatelji. Ko bo potrkala ta Rodna gruda na vaša vrata, boste, dragi letošnji obiskovalci, večinoma spet doma. V srcih bodo še sveži vtisi, ki ste jih prinesli s seboj. Želeli bi, da bi bili čim lepši. Če je bilo pa kaj napak, oprostite. Naj lepo in ljubo zastre .neljubo. J n ne pozabite: ko ste odhajali, ste nam obljubili: Na svidenje! Tudi mi vam kličemo iz domačega kraja: Na svidenje! Na svidenje! Foto: S. Lenardič Za topel sprejem, prisrčna hvala! po domači deželi Naši priljubljeni pevci »Beneški fantje«, člani kulturnega kluba »Pavel Morgan« iz Ljubljane, so bili v času od 1. do 14. julija na pevski turneji med našimi rojaki v Nemčiji in Franciji. Turnejo je organizirala.Slovenska izseljenska matica s pomočjo jugoslovanskih konzulatov v Franciji in z organizatorji posameznih nastopov — predstavniki slovenskih društev v Franciji: Antona Jazbinška od društva Sava. Antona Škrube od društva Slavček in Viktorja Moltare od društva Triglav. Beneški fantje so zapeli in zaigrali našim ljudem v Miinchnu, Stuttgartu, Aumetzu, Merlebachu, Cite Jeanne d Are, Freymingu, Farebersvillerju in Stiring-Wendelu. Topli sprejemi in iskreni navdušeni aplavzi, ki so jih pevci povsod doživeli, so bili dokaz, kako ljubi in zaželeni.so našim ljudem na tujem takšni obiski. Največ poslušalcev je bilo v Jeanne d’Arc v Franciji. Prireditev je bila v nedeljo popoldne na prostem. Poslušalcev se je kar trlo. Nad tisoč petsto so jih našteli. Najbolj prisrčen sprejem so gostje doživeli v mali slovenski naselbini v Bar le Ducu, kjer so jih že nestrpno pričakovali. Toplo dobrodošlico jim je zaželel tudi lastnik lesnega obrata, kjer naši ljudje delajo, ki je po poreklu Francoz. Zvečer so nastopili s slavnostnim koncertom v prekrasni dvorani, ki je bila nabito polna. Na prireditev so prišli vsi Slovenci iz Bar le Duca, in okolice, drugi pa so bili domačini, med njimi tudi vidni predstavniki mesta z županom, ki je goste pozdravil z lepim nagovorom, v katerem se je spomnil naše narodnoosvobodilne borbe ter zaželel naši deželi mnogo uspehov v naporih za srečnejše življenje. V Merlebachu so pevci srečali največ naših rojakov, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Navdušenje je bilo neizmerno. Nekateri so Beneške fante spremljali kar na vsej turneji. Ves čas so bili z njimi. Se to so nam povedali Beneški fantje po povratku: da jim bodo srečanja z rojaki ostala nepozabna. Najlepše je bilo po koncertih, ko so posedli krog miz in se pomenkovali o domovini. Koliko so si imeli povedati. Potem pa je kar samo prišlo tako, da so skupaj zapeli in zaplesali. Da, nikoli ne bodo pozabili teh srečanj in še in še bodo radi prihajali. Še to so nam naročili: »Vsem, ki so nas tako gostoljubno sprejeli in tako množično obiskovali naše prireditve, se za vso pozornost prisrčno zahvaljujemo z željo, da bi jim vse to ob njihovem obisku v stari domovini kdaj lahko v enaki meri povrnili. Posebno zahvalo zaslužijo' vsi naši konzularni predstavniki v Nemčiji in Franciji. Ukrepi za hitrejši dvig V jugoslovanskem gospodarstvu je prišlo letos, zlasti v mesecih maj, junij in julij, do nekaterih zelo pomembnih in zanimivih premikov. Tistega, ki nekoliko globje pozna razmere v našem gospodarstvu ter silnice iir zakonitosti našega družbenega, političnega in ekonomskega razvoja, te najnovejše spremembe in ukrepi v gospodarstvu seveda niso presenetili. Zato pa bodo te novosti nedvomno zanimive za naše ljudi, ki žive izven meja Jugoslavije in ne poznajo tako podrobno vsega, kar se dogaja v naši državi. Za kaj pravzaprav gre v omenjenih spremembah in premikih na gospodarskem področju in kakšne so te spremembe? Lahko rečemo, da gre v bistvu za pospešeeje procesa samoupravljanja, za hitrejšo razširitev pravic in materialne baze samoupravnih organov, za ustvaritev ugodnejših pogojev v gospodarjenju. Lahko bi končno tudi rekli, da pomenijo te spremembe spet nov korak k postopnemu odmiranju države, nedvomno pa pomenijo letošnje spremembe v gospodarstvu dokajšnjo likvidacijo preostalih administrativnih spon, ki se jih jugoslovansko gospodarstvo'iz razumljivih razlogov še ni moglo stoodstotno otresti. Ena izmed pomembnih sprememb, ki jo je v duhu nove ustave sprejela v mesecu juniju zvezna skupščina, se nanaša na oprostitev raznih dajatev, ki so jih morale doslej plačevati gospodarske organizacije v korist zveznih investicijskih fondov. Skupno gre za približno 310 milijard dinarjev, ki so jih doslej podjetja morala v obliki obveznih dajatev prispevati v zvezne investicijske sklade. Iz teh zveznih skladov so sicer podjetja preko bank lahko prejemala posojila za razne investicije, vendar pa so ta posojila zaradi kratkih rokov in visokih obresti marsikdaj gospodarske organizacije zelo bremenila. Ti zvezni fondi so bili doslej potrebni zato, da smo lahko postavili na noge bazično industrijo. Z novimi ukrepi se bo podjetjem občutno izboljšala materialna baza (kot rečeno v merilu cele države za 310 milijard dinarjev) in s tem se tudi povečajo njihove pravice. Seveda pa se bodo podjetjem povečale ne samo pravice in izboljšala njihova materialna osnova, marveč se bodo povečale tudi odgovornosti in dolžnosti pri gospodarjenju. življenjskega standarda IGOR PREŠEREN To je za naš gospodarski sistem samo dobro, kajti prav vsak gospodar nima samo svojih pravic, marveč tudi dolžnosti in odgovornosti. Pomemben ukrep v nadaljnjem izpopolnjevanju gospodarskega sistema pomeni tudi zvišanje cen nekaterih kmetijskih pridelkov, premoga, električne energije in nekaterih proizvodov barvne metalurgije. Tisti, ki ne poznajo podrobno razmer in problemov jugoslovanskega gospodarstva, so spet zavpili, češ, že zopet gredo »cene navzgor«. V resnici pa je stvar nekoliko drugačna. V Jugoslaviji so nekatere panoge — predvsem kmetijstvo, premogovniki in podjetja, ki proizvajajo električno energijo — že vrsto let »tičale« v sponah togih, administrativno določenih, nespremenjenih cen. Položaj je bil že skoraj nevzdržen, saj so na primer nekateri premogovniki zaradi nizkih osebnih dohodkov izgubili veliko delovne sile in niso letos nakopali niti toliko premoga kot lani. Podobno je bilo tudi z nekaterimi kmetijskimi pridelki, kot so npr. sladkor, pšenica itd., ki so imeli že vrsto let »zakovano« ceno. Vsako leto je bilo treba iz zveznih fondov dajati kmetijstvu precejšnje regrese. Seveda pa takšna pot ne more spodbujati proizvajalcev. S tem, da so se povečale'nekatere cene živilskih in kmetijskih'proizvodov, bo kmetijstvo pridobilo v celi državi okrog 35 milijard dinarjev dodatnih sredstev, obenem pa bomo lahko skoraj za tretjino zmanjšali dosedanje regrese Skratka, omenjeni ukrepi pomenijo v bistvu prehod na izenačevanje pogojev med posameznimi gospodarskimi panogami. Gre za to, da čimprej pridemo do tiste točke, ko ne bo treba »od zgoraj« nikogar več podpirati, ko bo vsaka tovarna, vsako podjetje ustvarjalo z lastnimi silami toliko sredstev, da bo' lahko živelo in da bo še imelo dovolj sredstev za nadaljnji razvoj, za razširjeno reprodukcijo. Ti ukrepi torej v znatni meri odpravljajo intervencijo države in administrativno poseganje v gospodarstvo, saj puščajo podjetjem ne samo več sredstev za uspešnejše delo in razvoj, marveč s tem tudi pravice, da si sama krojijo svojo usodo. S tem, da so se z višjimi cenami povečala sredstva kmetijskih organizacij, premogovnikov in drugih podjetij, pa je proizvajalcem dana živa pobuda, da se postavijo ob bok kot enakopravni proizvajalci tistim industrijskim in drugim podjetjem, ki so že doslej zaživela kot polnopravni proizvajalci in upravljalci. Višje cene za moko, kruh, sladkor in še nekatere kmetijske pridelke (ki so se poprečno povečale od 15 do 30fl/o), pa bodo zdaj tudi spodbudne za privatnega kmeta. Marsikateri zasebni kmet danes ni imel interesa proizvajati in prodajati, ker so bile cene prenizke. Zdaj pa se bo tudi zasebni kmet našel na tržišču kot konkurent državnim interesom. To pa z drugimi besedami pomeni, da bodo povišane cene morale dati na trgu tudi več blaga. Kot pa vemo, je po ekonomski zakonitosti večja ponudba blaga vedno tisti faktor, ki vodi v konkurenčni bilki do zniževanja cen ali pa vsaj do umiritve. Seveda pa bi našteti ukrepi — zlasti zvišanje cen električne energije, premoga, nekaterih kmetijskih pridelkov itd. — lahko precej ogrozili standard delovnega človeka. Tega pa si pri nas ne želi nihče, niti delovni človek sam niti vsa družba. Ce bi samo zvišali cene, vse drugo pa pustili vnemar, bi prav gotovo sami sebi storili medvedjo uslugo. Spremembe in ukrepi, ki jih je v zadnjem obdobju sprejela zvezna skupščina; pa imajo ravno nasprotno' težnjo, namreč to, da bi se življenjski standard proizvajalcev čim hitreje zvišal. Zato je zvezni izvršni svet ob zvišanju cen za nekatere kmetijske pridelke, premog, elektriko itd. predlagal tudi podjetjem, da zaposlenim povečajo osebne dohodke, najmanj za 1500 dinarjev mesečno. V mesecu juliju in avgustu je bilo precej posvetovanj in sestankov med političnimi organi ter gospodarstveniki. Na splošno lahko ugotovimo, da je večji del delovnih kolektivov pozdravil prej omenjene spremembe in tudi pravilno ocenil smernice ter priporočila zvezne skupščine in izvršnega sveta. Večji del podjetij bo zvišal osebne dohodke svojim zaposlenim in to ne samo ža 1500. marveč marsikje tudi za 3000 din in še več. Podjetja, ki so zdaj prišla do večjih finančnih sredstev, bodo do-kajšen del sredstev zdaj prelila v osebne dohodke, v boljše plače. Tako se danes v jugoslovanskem gospodarstvu že uresničujejo smernice za hitrejši dvig življenjskega standarda, ki jih je letos sprejel plenum CK ZKJ in kongres sindikatov. Y podjetjih, med proizvajalci, je že prodrlo spoznanje, da smo pri nas zgradili kar lepo število tovarn, elektrarn, cest, hotelov in dingih objektov, zdaj pa bo treba nekoliko več nuditi delovnemu človeku tudi neposredno. S tem seveda ne mislimo trditi, da pri nas ne bo zrasla nobena tovarna več in da ne borno asfaltirali nobene ceste. Tega ne trdi nihče! Veliko bo še treba zgraditi, veliko milijard bo še treba vložiti »v zidove«, kot pravimo. Toda prav toliko ali pa še več bo treba vložili zdaj v denarnico delovnega človeka. In letošnji ukrepi, o katerih poročamo, so dokaz, da bo Jugoslavija odločno šla po poti čim hitrejšega dviga življenjskega standarda. Sej’m bil je živ. . . MARICA BENKO Dijaški sejem, ia veseli znanilec novega šolskega leta, je oživel v Ljubljani v prvih septembrskih dneh. V prijaznem preddverju ljubljanskih Križank, kjer je naše letno gledališče, so se spet srečali sošolke in sošolci, največ učenci osnovnih šol, vsak s svojimi šolskimi knjigami v naročju. Kdo bi si mislil, tisti najmlajši med njimi so postali že pravi trgovci. Kar mimo nas ne pustijo. Vljudno nam ponujajo: Prosim, za kateri razred potrebujete knjige? Moje kupite, lepo so ohranjene, nimajo oslovskih ušes. Tudi moje niso »Špeh« (tako imenujejo zamazane knjige), poceni jih dam, skoraj zastonj. Marko, tisti korenjaški fant iz sedmega razreda, je s komolcem skušal odriniti drobno dekletce, ki je žgolelo v nas: »Moje knjige vzemite, Foto: S. Agnič ne bo vam žal, poglejte, zelo sem pazila, da nisem nobenega lista počečkala.« Gimnazijke in gimnazijci so na sejmu bolj redki gostje. No, med njimi se sklene kakšna kupčija že tudi na »lep pogled«. Marko iz drugega razreda gimnazije je Alenki pravkar prodal geometrijo izpod cene — rekli bi, zaradi njenih res prijaznih oči. Le kdo bi mu zameril?! Še pred nekaj leti na ljubljanskem dijaškem sejmu ni bilo tako živahno. Več kot deset, petnajst let po vojni, pa dijaškega sejma sploh ni bilo, čeprav SO' si nekateri močno prizadevali obuditi to staro, lepo in tudi koristno tradicijo. Sejmi so postali živahnejši sami po sebi šele, odkar je reforma osnovnih šol zaključena in so s tem v zvezi dobile osnovnošolske knjige trajnejšo vrednost in veljavo. Ko bo reforma pouka povsem opravljena tudi na gimnazijah, bo tudi gimnazijcev z njihovimi knjigami na sejmu vse več. Sejem bo takrat morda še bolj živ kot pred vojno, ko so ljubljanski šolarji in dijaki trumoma sejmarili s šolskimi knjigami okrog univerze, vzdolž Židovske ulice, pa na Čevljarskem mostu in tamkaj ob Ljubljanici. V Ljubljani je zasedal XV. mednarodni kongres psihologov V začetku avgusta je v Ljubljani zasedal XV. mednarodni kongres psihologov uporabne psihologije. Kongres je bil pod pokroviteljstvom predsednika Jugoslavije Josipa Broza-Tita, ki ga je predstavljala predsednica Glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije Vida Tomšič. Vida Tomšič je pozdravila kongres in med drugim dejala, da se jugoslovanska prizadevanja za osvoboditev človeka in njegovega dela popolnoma in intimno skladajo s prizadevanji znanstvenega psihološkega dela. Naš cilj je, da bi človek ne bil objekt družbenega dogajanja, pač pa, da bi postal subjekt družbenih in osebnih odnosov. Na kongresu se je zbralo tisoč dvesto delegatov iz raznih dežel vzhoda in zahoda, ki so v številnih podrobnih razpravah izmenjali izkušnje s področja industrijske, klinične, šolske, vojaške, prometne in drugih vrst uporabne psihologije. Težišče razprav je bilo na problemih industrijske in gospodarske psihologije, kar je bilo za Slovenijo še posebej pomembno, saj je naša industrijska psihologija prav zdaj v procesu naglega razvoja. Na ljubljanski univerzi je od ustanovitve psihološkega oddelka I. 1950 do zdaj diplomiralo iz psihologije W5 študentov. Dve tretjini od teh zdaj posredno ali neposredno dela na problematiki gospodarske psihologije, čeprav je bila industrijska smer na ljubljanskem oddelku ustanovljena šele pred štiri- mi leti. Veliki mednarodni kongres, na katerem so imeli slovenski psihologi štiri referate, je dal našim mladim psihološkim strokovnjakom številne nove pobude za uspešno delo v industrijskih in drugih gospodarskih panogah. Za svojce udeležencev kongresa je bil izdelan poseben program, po katerem so si s strokovnimi vodiči ogledali razne zanimivosti Ljubljane, muzej NOB itd. Skupno so napravili več izletov. Obiskali so Postojnsko jamo, Maribor, Novo Velenje. Po zasedanju so mnogi ostali še v Jugoslaviji in se odpeljali v letovišča, predvsem v naše obmorske kraje. V avgustu je bi v Ljubljani tudi občni zbor mednarodne Zveze združenj otroškega skrbstva. Med plodnim delom občnega zbora so udeleženci obiskali tudi razne kraje in ustanove v Sloveniji. Predvsem so si ogledali šole in otroške ustanove. Kakšno bo novo Skopje? Na obletnico velike potresne katastrofe v Skopju, ki je lani 26. julija pretresla svet, so bile letos spominske svečanosti. Ta dan so se zbrale v Skopju uradne delegacije iz vseh jugoslovanskih republik. S prebivalci mesta so položile vence na skupno grobnico žrtev. V mestu SO' bile tudi razne druge spominske prireditve, ki so simbolično prikazale solidarnost in človeško humanost, ki je je bilo nesrečno mesto in njegovi prebivalci deležni takoj po potresu in pozneje pri obnovi mesta ne le v Jugoslaviji, marveč skoraj od vseh dežel sveta. V Delavskem domu je bila odprta razstava dokumentov, ki osvetljujejo dokaze humanosti in solidarnosti. Letos je bilo tudi prvo srečanje solidarnosti, ki bo postalo tradicija in bo v prihodnje vsako leto ob koncu julija. V teh srečanjih bodo sodelovale kulturno umetniške in športne ekipe iz skoraj vseh evropskih dežel, nadalje iz Izraela, Alžirije, Egipta in drugih dežel Amerike, Azije in Afrike. Neposredno pred spominsko obletnico v Skopju dne 24. julija, je podpredsednik sovjetske vlade V. E. Dimšec izročil Skopju še eno darilo sovjetskega ljudstva: tovarno za proizvodnjo montažnih stanovanj. Tovarna je še istega dne začela redno obratovati. Kako je danes v Skopju? To bo vsekakor zanimalo mnoge naše rojake, ki so širom po svetu požrtvovalno sodelovali pri zbiranju pomoči in prispevali lep delež k obnovi mesta. Rane so večidel zaceljene. Videz mesta pa se je v nemogočem spremenil, kakšen pa bo v bodoče, Udeleženci kongresa psihologov na obisku v Novem. Velenju o tem se posvetujejo in razpravljajo strokovnjaki arhitekti z vsega sveta. Danes 50.000 prebivalcev Skopja stanuje v 12.600 montažnih'hišicah, ki so razvrščene v dvanajst predmestnih naseljih. Samo podjetja iz Slovenije so zgradila v glavnem naselju Vlae, kakor smo svojčas že pisali, okrog 800 stanovanj s šolo, toplarno, samopostrežno trgovino in obrtnim servisom. Poleg tega so slovenska podjetja sanirala še blizu 70 tisoč kvadratnih metrov površine za stanovanja in 160.000 kvadratnih metrov drugih površin. Poleg drugih javnih poslopij je nedavno dobilo Skopje nov hotel, ki ima 280 komfortnih ležišč. Pri gradnji so uporabili najsodobnejše metode glede varnosti pred potresi. Seveda je pa ta hotel še vse premalo za množice turistov, ki danes obiskujejo to, zdaj po vsem svetu znano mesto. Zato so zgradili še dva montažna hotela, ki imata skupno 80 ležišč, do konca leta pa bo dograjen še en hotel s 50 posteljami. Z gradnjami turističnih objektov bodo nadaljevali. V prihodnjih petih letih bodo vložili v gradnjo novih objektov in restavracij v Skopju okrog sedem milijard dinarjev. Kakšno podobo bo imelo novo Skopje? Tudi to je danes pomembno vprašanje. Nedavno se je v Ohridu sestal posvetovalni mednarodni odbor OZN, v katerem so strokovnjaki z vsega sveta razpravljali o bodočem mestu. V celoti sta bila predlagana dva samostojna predloga. Prvi načrt so izdelali jugoslovanski in grški arhitekti. Ta predvideva, da naj bi imelo Skopje L 1970 okrog 500.000 prebivalcev. Po tem načrtu so vse važnejše ceste in tudi železniška proga pomaknjene izven mesta. Življenje sedanjih montažnih naselij je omejeno. Varšavski arhitekti so pa predložili načrt, po katerem predvidevajo, naj bi imelo Skopje 1. 1980 okrog 350.000 prebivalcev. Po tem načrtu naj bi mesta, ki obdajajo Skopje: predvsem Kumanovo, Tetovo in Titov Veles sčasoma postala deli samega Skopja. Sedanja montažna naselja naj bi ostala kot stalni del mesta; skozi mesto tečeta železniška proga in Jadranska magistrala, središče mesta pa je približno tam, kjer je danes (pod gradom) stari del mesta, ki je bil ob potresu hudo poškodovan. Varšavski načrt predvideva ohranitev vseh kulturno zgodovinskih spomenikov, vseh pomembnih stavb, ki so za Skopje značilne in katere naj se vrasejo tudi v povsem moderno okolje bodočega Skopja. Razprava, pri kateri so sodelovali mnogi znani strokovnjaki iz raznih dežel, je dala prednost temu načrtu. Izdelal pa ga je inženir Adolf Cihorovski, ki je vodil gradnjo med vojno porušene Varšave. Naselje montažnih stanovanjskih hiš »19. maj« v Litiji 19. maja 1963 je doživela Litiju z okolico potres, ki je povzročil precejšnjo škodo na stanovanjskih objektih in na šoli v Šmartnem pri Litiji. Ker je ostalo več družin brez primernega stanovanja, je bilo treba hitro ukrepati. Tako je padla odločitev, da naj bi na Dobravi v bližini središča Litije zgradili naselje montažnih hiš. Maja letos se je 20 družin že vselilo v to naselje, ki je prvo montažno stanovanjsko naselje in ga imenujejo »19. maj«. Za zgraditev celotnega naselja so porabili nekaj nad 121 milijonov din, posamezna hiša pa velja nekaj več kot 6 milijonov din. Za izgradnjo tega naselja je prispeval republiški stanovanjski sklad 63 milijonov din, preostala sredstva pa je dal občinski stanovanjski sklad Litija. V Litiji računajo, da bodo od dosedaj zbranih izkušenj v zvezi z gradnjo montažnih hiš nadaljevali tako gradnjo. Tako naj bi na Dobravi — v bližini naselja »19. maj« zgradili še 60 montažnih hiš; predvidoma naj bi že prihodnje leto začeli z gradnjo 30 hiš. Tekst in foto: Marjan Lipovšek Trije asfaltni trakovi IGOR PREŠEREN Ljubeljska cesta, pravzaprav prelaz čez skoraj 1500 m visoko ljubeljsko sedlo, je bil dolga desetletja strah in trepet vseh potnikov. Ne samo tistih starih potnikov z enim ali dvema konjema — seveda pravima — ampak zlasti modernih potnikov, ki imajo v svojem Oplu, Fiatu, Mercedesu ali Volkswagnu tudi 50, 60 in še več »konj«. Kako tudi ne? Mar ni bila cesta čez ljubeljski prelaz s svojimi 32 odstotki vzpona ena izmed najbolj strmih v Evropi? Nekateri trdijo, da celo sploh najbolj strma avtomobilska pot. Seveda, za športnike in dirkače je že imela svoj mik in čar; toda za poprečnega turista, ki lepo mirno potuje v svojem avtomobilu in mu niso nič mar takšne ekstravagance, je bila ljubeljska cesta vse prej kot privlačna. Letos je tistim 32 odstotkom odklenkalo. Skozi gorovje so zvrtali predor. Več kot 1600 metrov dolg predor, ki zmanjša višinsko razliko med nekdanjim prelazom in sedanjim predorom za skoraj 500 metrov. Iz širokega, lepo speljanega in razsvetljenega predora pa se spusti v dolino moderna, gladka asfaltna proga, Eleganten trak asfalta bo od letošnjega poletja delal družbo divjemu hudourniku Moščeniku, ki drvi proti Tržiču. Skoraj 25 km nove asfaltne ceste, z lepimi in blagimi zavoji in umerjenimi strminami (največ do 12 odstotkov) pelje modernega turista pod obronki mogočne Begunjščice, Zelenice in Dobrče na eni strani in dolgih grebenov Košute na drugi — proti Tržiču, naprej do Kranja, Ljubljane in še naprej k morju. Na nekaterih nevarnih mestih, ki so bila pozimi redno zasuta z orjaškimi plazovi — snega je tu včasih nasulo tudi po 5, 6 in še več metrov na debelo — so zgrajeni pravi tuneli, veliki oboki iz betona. Tako bo nova, moderna magistrala prevozna pozimi in poleti, jeseni in spomladi. Ljubelj je postal jugoslovanski Brenner Pogled iz predora na prve objekte na našem, obmejnem prehodu Foto: M. Svabič ««« »Iz Celovca bo zdaj do Ljubljane slabo urico vožnje,« je povedal neki turistični delavec. »Ali pa v obratni smeri: ob sedmih zjutraj boste odšli iz Ljubljane, ob osmih boste že lahko v Celovcu pozajtrkovali skodelico kave.« Ljubelj, preko katerega je šlo doslej vsako leto kvečjemu pet tisoč turistov, bo postal že v najkrajšem času glavna prometna žila med Srednjo Evropo in Jugoslavijo. Niso pretirane napovedi, da bo letno šlo čez ta prelaz že v kratkem po 50.000 in še več turistov. Ljubelj je postal jugoslovanski Brenner .. . Y Zasavju že nekaj tednov odmeva brnenje gradbenih strojev. Letos je stopila bitka za Zasavsko cesto v odločilno fazo. Pred vojno so najrazličnejši režimi sto in stokrat samo obljubljali, da bodo zgradili cesto ob Savi, od Zagorja mimo Renk in Save tja do Litije. Toda obljube so vedno ostale le obljube. Ljudje so zato tej cesti rekli —; »cesta volilnega golaža« . .. Pred nekaj leti pa so semkaj prišli vojaki. Specialne enote s težkimi stroji. Zagrizli so se v skalnate stene, v ozko sotesko, ki jo je tu izdolbla Sava. Letos so tu spet vojaki. In vrh tega še več gradbenih in drugih podjetij. Vse od Zagorja mimo velike skale, ki ji pravijo »cesarske kamre«, pa tja do Litije, je živo kot na mravljišču. Okrog 19 km nove ceste bo letos pokril asfall. Trbovljam. Hrastniku in Zagorju se bodo odprla vrata v svet. Široka, moderna vrata. Nič več ne bo treba s kamioni im avtobusi voziti po ozki, vijugasti in grapasti cesti mimo Izlak tja v klance do Trojan. Sava, ki jo že celo stoletje spremlja na njenem levem bregu železnica, bo letos na drugem bregu dobila moderno asfaltno cesto. Prihodnje leto in še v letu 1966 bo asfaltni trak potegnjen od Zagorja in Litije še naprej, proti Ljubljani na eno stran in proti Krškemu na drugo. 1 ako bo rudarski bazen dobil moderno zvezo ne samo z Ljubljano in ostalimi kraji Slovenije, marveč tudi z avtomobilsko cesto Beograd—Zagreb— Ljubljana pri Krškem. Cesta, ki so ji nekoč rekli, da je dobra samo kot »volilni golaž«, je zdaj postala otipljiva stvarnost, resnica. Nedaleč od prijazne gorenjske vasice Ljubno, ki leži le dober streljaj južno od Podbrezij, je letos oživela veliko gradbišče. I u gradijo več mostov in dolg predor, po katerem bo stekla bodoča gorenjska magistrala — nova cesta v slovensko Švico. Najbolj živo je te dni v Ljubenski grapi, nedaleč od vasice Ljubno, kjer betonirajo stebre za 122 m dolg most. S tega mosta se bo turist pripeljal do 220 m dolgega predora, nato pa se bo znašel pred pravcatim viaduktom — pred 385 m dolgim betonskim mostom, ki vodi čez globel Peračica. Da bo ta skoraj 400 m dolgi most zares pravcati viadukt, nam pove tudi podatek, da bodo najvišji nosilni stebri visoki nič manj kot 62 m. Pripravljajo pa že tudi teren za tretji most čez Lešnico, ki bo dolg okrog 180 m. Tako se v Sloveniji pripravlja torej že tretji pomemben asfaltni trak — nove, sodobne gorenjske ceste. Letos bodo dograjeni glavni objekti (predor in mostovi oziroma viadukti), tako da bodo' prihodnje leto gradbena podjetja lahko hitro potegnila čez utrjeno traso asfaltno prevleko. Nova gorenjska cesta bo nekaj kilometrov (od vasi Naklo pri Kranju do Podtabora pri Podbrez-jah) tekla po novi ljubeljski magistrali, nato pa se bo od nje ločila v blagem loku v levo, proti severozahodu. Izognila se ho znanim vijugam nad vasjo Bistrica in pa še zlasti nevarnim ovinkom med Bistrico ter Posavcem. Cez nekaj let potniki sploh ne bodo več vedeli za znane brezjanske klance, saj bo nova gorenjska magistrala prišla za vasjo Ljubno naravnost do Podvina. LJUBLJANA DOBI SODOBEN DOM UPOKOJENCEV Na Taboru v Ljubljani so že marca začeli graditi moderno zasnovan dom upokojencev. Računajo, da bo dom dograjen prihodnje leto do jeseni. Investitor tega doma, ki bo prvi te vrste v Ljubljani, je sklad za socialno varstvo občinske skupščine Center. Novi dom upokojencev bo imel osem nadstropij s skupno 81 sobami. Od teh bo 42 enoposteljnih sob, 39 pa dvoposteljnih sob. Sobe so apartmanskega tipa oziroma nekakšne garsonjere: vsaka bo namreč imela lastne sanitarije s kopalnico, pa balkon in majhno kuhinjsko nišo. Tako si bodo stanovalci lahko čisto po svoje gospodinjili. Seveda pa bodo imeli na voljo tudi skupne prostore. V domu bo jedilnica za 80 oseb, na strehi pa velika terasa, kjer se bodo upokojenci lahko sprehajali. Dom bo imel seveda tudi dvoje dvigal, da ne bo treba starim nogam pešačiti po stopnicah. Seveda bo imel dom tudi klubske prostore s televizijskim sprejemnikom, čitalnico, kjer bodo na voljo razni časopisi in revije itd. Novi dom bo vsestransko sodobno urejen in bo nudil stanovalcem vse udobje, ki je potrebno zlasti starejšim ljudem. V TREBNJEM BODO DO JESENI ZGRADILI ZDRAVSTVENI DOM. V Mirni pa končujejo gradbena dela na stavbi zdravstvene postaje. NOVOLESOVA TOVARNA VEZANIH PLOŠČ V STRAŽI bo letos dobila 4 nove stroje. Z njimi bodo povečali proizvodnjo vezanih plošč za 1500 kubiltov letno, ki jih bodo lahko vse izvozili. V CATEŠKILI TOPLICAH je ekipa Geološkega zavoda naletela na nov, zelo močan vrelec termalne vode. Na sekundo daje 151 vode, ki je topla 58 stopinj in ima 5 atmosfer pritiska. Z novim vrelcem bo zagotovljeno dovolj termalne vode za zdraviliško-turistične namene, kot tudi za potrebe toplih gred, ki jih je pri zdravilišču zgradila kmetijska zadruga Brežice. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO je poslala prvo pošiljko 36 svojih vozil »IMV 1000 Turist« podjetju Balkan-Turist v Bolgariji. V POSTOJNSKI JAMI SO NAŠLI SLEDOVE PRAZGODOVINSKEGA ČLOVEKA in ostanke jamskega medveda in nekaterih orodij. — Letos pričakujejo šestmilijontega obiskovalca. SODELOVANJE MED OBEMA GORICAMA se nadaljuje. Na razgovorih so obravnavali možnost za povečanje blagovnega prometa. Strokovnjaki za ceste pa bodo proučili projekt za avtomobilsko cesto Palmanova—Gorica—Ljubljana. ZA PIRANSKO PODJETJE »SPLOŠNA PLOVBA« so v puljski ladjedelnici izdelali 8.500-tonsko motorno ladjo »Ljubljana«, ki bo vozila na brzih progah in je opremljena z najsodobnejšimi navigacijskimi napravami. LETOS POTEKA DESETO LETO TOVARNE »TOMOS«, ki je s svojimi izdelki osvojila zadnjo vas v naši domovini in prodrla z njimi v številne tuje države. Osnovni in najštevilnejši izdelek tovarne je moped »Colibri«. Letos jih bodo izdelali 42.000, od tega tretjino za izvoz. Poleg tega so nabavili opremo za letno proizvodnjo 12.000 motorjev »lamo«, ki jih 'bodo izvozili v trgovski kooperaciji s švedsko tvrdko Elektrolux. Male Atelškove četvorke iz Maribora Ankica, Irena, Daniela in Branka so 30. avgusta doživele suoj prvi rojstni dan. Kar cela dekleta so že Foto: D. Modrinjak TROJČKI - V NOVOMEŠKI PORODNIŠNICI Medtem ko so znane mariborske četvorke, o katerih so listi obširno pisali, nedavno slavile prvi rojstni dan — stare so eno leto, so po treh letih v novomeški porodnišnici spet vpisali v svoje knjige trojčke — Petra, Pavla in Anico, ki jih je 9. julija rodila kmečka mati, 30-letna Jožefa Korene iz majhne vasice Orle v bližini Studenca pri Sevnici. Trojčki so normalno razviti in zdravi, čeprav je njihova mati čisto do zadnjega morala trdo delati in je tako rekoč z njive odšla rodit v porodnišnico. V družino so prinesli veliko veselja, pa seveda tudi skrbi. Saj ni kar tako na majhni kmetiji prehraniti kar troje novih ust. Seveda pa bodo občani in organizacije priskočile materi na pomoč, da bo lahko' vzredila svoje trojčke. TRI NAŠE ALPINISTIČNE ODPRAVE: na Spitzberge, Cordillère Real v Andih in na Kavkaz, je organizirala komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Pridobljene letošnje izkušnje bodo v veliko korist odpravi v osrčje Plimalaje, ki je v načrtu za prihodnje leto. SVET ZA TURIZEM LJUBLJANSKEGA OKRA JA je namenil 50 milijonov dinarjev za gradnjo prenosnih smučarskih vlečnic, ki bodo začele obratovati že v letošnji zimi v raznih krajih Slovenije. DRUGEGA ČIPKARSKEGA FESTIVALA V LJUBLJANSKIH KRIŽANKAH se je poleg številnih gostov udeležilo tudi nad 1400 čipkaric iz Poljanske, Selške in Idrijske doline. Na festivalu so razdelili nagrade najboljšim, najstarejšim in najmlajšim čipkaricam. Udeležence je zabaval Slovenski oktet in folklorna skupina »Tine Rožanc«. Popoldne pa so jim predvajali operno predstavo »Ero z onega sveta«. TRI ZASAVSKE OBČINE — TRBOVJE, ZAGORJE IN HRASTNIK so v Velikem Lošinju kupile in opremile počitniški dom, kjer bodo letovali zasavski borci in drugi člani Zveze borcev. CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA IZ KIDRIČEVEGA je za letošnje počitnice odobril 2,500.000 dinarjev kot prispevek za letovanje svojih ljudi. V ŠOŠTANJU SO ZGRADILI NOV 33 METROV DOLG BAZEN, ki bo služil predvsem zabavi in okrepitvi, lahko pa bodo v njem prirejali tudi športna tekmovanja. V RADENCffi SO SLOVESNO ODPRLI NOV ZDRAVILIŠKI DOM — petnadstropno stavbo s 120 ležišči. V pritličju so razvrščene tri ordinacije, aseptična soba, lekarna, rentgenski oddelek in razni laboratoriji. To je pa najlepši par med letošnjimi obiralci hmelja Izoolili so ga v Preboldu d Savinjski dolini V TOVARNI DEŽNIKOV IN PLETENIN LENDAVA so letos presegli letni plan, kakor tudi izvozne obveznosti. Kakovostne pletenine izvažajo trenutno v Sovjetsko zvezo, Holandijo, Francijo in Kanado. Z dežniki pa zalagajo predvsem domače tržišče. Za poletno sezono so izdelali gostinske in plažne senčnike, v kratkem pa bodo poslali na domači trg tndi zložljive dežnike, ki smo jih doslej v glavnem uvažali. FARMA ZA VZREJO FAZANOV TUDI V PETROVCI! 1. Zaradi vedno bolj razvijajočega se lovskega turizma v Pomurju je treba poskrbeti za izravnavanje staleži divjadi. Farmam, ki skrbe za umetno vzrejo, se je zdaj pridružila tudi nova farma v Petrovcili. BOLNIŠNICA V MURSKI SOBOTI je dobila novi oddelek za očesne bolezni. Opremljen je z najsodobnejšim instrumentnih jem. V kratkem mu bo sledil še pediatrični oddelek z 80 ležišči. NA BLEDU SO ODPRLI NOV HOTEL »TRST«, depandanso hotela »Toplice«, ki ima 50 sob z 90 posteljami. Iz novega, sodobno opremljenega hotela je lep razgled na jezero in grad. Ob hotelu »Jelovici« pa gradijo petnadstropni hotel s 170 posteljami, ki bo prve goste sprejel pozimi. FILM O JUGOSLAVIJI V AMERIŠKIH KI-NEMA LOGRAFIH. Film je posnela ameriška družbi »Twentieth Century Fox film« v cinema-skopu in prikazuje nedavno minulost Jugoslavije, potem pa njen vzpon, lepote in privlačnosti, bežen pregled industrije, mesta, predvsem pa naravne lepote. Film spremlja besedilo s pohvalnimi besedami o Jugoslaviji in se zaključi s panoramo Dubrovnika. ki ga spremljajo akordi jugoslovanske himne. ZAGREBŠKI KMETI JSKO-INDUSTRIJSK1 KOMBINAT »SL JEME« gradi tovarno, ki bo dnevno pripravila 60.000 obrokov jedil. Ta bodo v glavnem zmrznjena, deloma pa topla jedila za takojšnjo prodajo. Tovarna jih bo dostavljala lastnim samopostrežnim restavracijam in menzam v podjetjih. Obenem bodo zgradili 6 motelov ob jadranski obali, kamor bodo dovažali pripravljena jedila v zmrznjenem stanju. VELIKA TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA V SREMSKI MITROVIČI je začela z redno proizvodnjo, katere letna vrednost bo znašala približno 11 milijard. SEDEMLETNI PLAN KMETIJSTVA predvideva, naj bi se proizvodnja v tem času podvojila. S postopnim prehodom na ekonomske cene kmetijskih pridelkov se bo izboljšal položaj kmetijskih organizacij. VELIKA ANGLEŠKA PREKOMORSKA LADJA »IBERIA« z 970 angleškimi in ameriškimi turisti je vrgla sidro pred Opatijo. To je največja ladja, kar jih je kdaj priplulo v Kvarnerski zaliv. Lastnica, londonska družba P. and O. Orient Lines proučuje možnost, da bi v svoje turistično križarjenje vključila tudi Opatijo. VESEL DOGODEK NA »BOHINJU«. Na vožnji s čezoceansko ladjo »Bohinj«, ki je peljala večjo skupino izseljencev iz Južne Amerike v domovino na obisk, je med Rio de Janeirom in Salvadorjem rojakinja Danica Matešič rodila deklico, ki so ji dali ime Bohinjka. Ob prihodu na Reko ji je odbor »Splošne plovbe« priredil svečan sprejem in izročil mali Bohinjki zlato verižico z medaljonom v darilo in spomin. NA VAČAH PRI LITIJI so na rojstni hiši odkrili spominsko ploščo »prvemu mojstru slovenske moderne glasbe« Antonu Lajovicu. V isti hiši je bil rojen tudi Prešernov sodobnik »oče slovenske proze« Matevž Ravnikar. Ob tej priložnosti so priredili tudi razstavo dela izkopanin iz znanega, prazgodovinskega najdišča v neposredni bližini Vač. Upi na olimpijskih igrah O MARKO ŽVOKELJ Ko boste dobili v roke to številko, dragi rojaki, bodo prvi jugoslovanski športniki že na poti v za nas daljno Japonsko. Veliko slavje vseh športnikov sveta, olimpijske igre, bodo letos od 10. do 24. oktobra v Tokiu. Jugoslovani smo stalni udeleženci olimpijskih iger. Večje uspehe, razen v telovadbi pred vojno, smo začeli dosegati šele na igrah po vojni v Londonu, Helsinkih, Melbournu in Rimu. Letos bo naša odprava za Tokio kar obsežna. Okoli 80 aktivnih tekmovalcev, mimo tega pa še trenerji, maserji, zdravniki in vodje ter delegati za kongrese mednarodnih športnih federacij, ki bodo v času iger. Nekaj besed bi rad povedal o tem, v katerih panogah bomo Jugoslovani nastopili in kakšnega uspeha se lahko nadejamo. To pa zato, ker razen v kolektivnih igrah ne bomo mnogo segali po medaljah, zato pa se bodo nekateri naši športniki kar zavidljivo lepo uvrstili med svetovno elito. In prav na te bi vas rad opozoril, kajti ko boste prebirali poročila z olimpijskih iger, si ne bo veljalo ogledati le, kdo' so prvi trije, temveč tudi prvo dese-torico. Med temi pa boste prav gotovo že lahko zasledili imena naših tekmovalcev in nedvomno boste ponosni na uspehe svojih. Zdaj nekaj o kolektivnih igrah. Jugoslovanski nogometaši so v Rimu osvojili zlato medaljo. Letos se v T okiu ne moremo nadejati enakega uspeha. I oda ena od medalj nam ne more uiti. Z velikimi upi gredo- v Tokio tudi košarkarji. Drugo mesto na svetovnem in evropskem prvenstvu jih uvršča ta čas uradno na drugo mesto na svetu. Vaterpoliste, ki so Jugoslovanom doslej prinesli največji ugled, so v Rimu zatajili. Letos zagotovo ne bodo. O tem nam pričajo zmage proti vsem nevarnim nasprotnikom v zadnji sezoni. Naša napoved: po ena zlata, srebrna in bronasta medalja. Za temi ima največ upov za visoko uvrstitev jugoslovanski osmerec. Tretje mesto na evropskem prvenstvu bi na olimpijskih igrah lahko ponovili, če ne bi presenetil osmerec iz ZDA. Med nosilci medalj borno lahko zasledili tudi katerega naših rokoborcev. Martinovič je v Rimu osvojil srebrno’, in jo bo letos branil. Horvat pa je postal lani svetovni prvak in eno od odličij mu ne bi smelo uiti. Morda najkvalitetnejšo ekipo atletov, kar jih je zastopalo Jugoslavijo na olimpijskih igrali, pošiljamo prav letos v Tokio. Najmočnejši je Ljubljančan Slavko Špan, ki je ta čas tretji na svetu in v Evropi v teku na 3000 m z ovirami. Visoko uvrščen je tudi Roman Lešek iz Celja, ki je v skoku s palico na petem mestu v Evropi. Drugi Celjan Simo Važič pa je na 6.—7. mestu v Evropi v teku na 1500 in 5000 m. Z desetim mestom v Evropi pa se lahko ponašata Ljubljančanka Draga Stamejčič v teku na 80 m z ovirami in v peteroboju ter Mariborčan Franc Cervan v teku na 10 kilometrov. Ta petorica atletov je že določena za pot na japonsko, še nekaj pa se jih poteguje in če bodo dosegli dobre rezultate, bodo odpotovali. Posebej velja poudariti, da bo med Jugoslovani tudi telovadec Miro Cerar; o njegovih uspehih pa smo že pisali. Da bi imel tudi na Japonskem kar najugodnejše pogoje za nastop in čimboljše okolje, je jugoslovanski olimpijski komite določil, da potuje v Tokio cela telovadna vrsta, to je šest tekmovalcev, ki bodo Cerarju v oporo. Mirno omenjenih tekmovalcev bodo od Slovencev med olimpijci še Brodnik in Šrot kot telovadca, Danev in Eizelt kot košarkarja in Colja, Bere, Skalak in Klavora kot člani osmerca. In h koncu še to. Po predvidevanjih je naša letošnja olimpijska odprava tako močna, da upamo; da boste lahko s ponosom govorili o uvrstitvi svojih rojakov. Janez Brodnik - med našimi najboljšimi telovadci JANA Janez Brodnik comes from Bled. It was already in primary school that he excelled in gymnastics. At the selective heavy-gymnastics competition in Sarajevo, he was second to our champion in heavy gymnastics, Miro Cerar, and was ranged in our Olympic team as its youngest member. Janez is very proud ot his achievement although it has not yet been decided whether our team is going to participate in the Tokyo Olympic Games at all. However there is always another day. Pravijo, da so v maju rojeni otroci — otroci sreče. Tudi Janez Brodnik, ki je v letošnjem maju izpolnil dvajseto leto, je majski otrok. »Mogoče je res, da imam srečo,« se je v zadregi nasmehnil, ko smo ga vprašali o tem; »pomislite, na izbirnem telovadnem tekmovanju v Sarajevu sem zasedel prvo mesto za Cerarjem in se tako uvrstil v ekipo olimpijskih tekmovalcev.« Janez Brodnik je skromen fant, zato je svoj uspeh rajši pripisal srečnemu naključju kot pa trdemu, vztrajnemu treningu, ki se ga disciplinirano udeležuje štiri ure' vsak dan. v petek ali svetek. Res, mogoče je imel tudi nekoliko sreče; saj mlad fant, najmlajši v ekipi, še nima dovolj izkušenj in rutine, da bi se znal na važnem tekmovanju otresti treme in nepotrebnih spodrsljajev, ki jih taka trema lahko povzroči. Vendar pa je že dovolj pogosto dokazal, da mu k uspehom pomaga predvsem znanje in vsakodnevno urjenje. Najboljši je v parterju in v krogih — v parterni telovadili je že nekajkrat prekosil Cerarja! Prvi večji mednarodni uspeh je dosegel leta 1962 proti nemški reprezentanci, kjer je zasedel 7. mesto. Pred kratkim pa se je vrnil iz vzhodnega Berlina, kjer je bil v zelo hudi konkurenci šesti (v parterni telovadbi drugi in na krogih tretji). In kdaj je začel s telovadbo? »Pravzaprav šele pri petnajstih letih. Ko sem končal osnovno šolo, so učitelji svetovali staršem, naj me pošljejo v Ljubljano, češ da imam za telovadbo velik talent in da bom šele v Ljubljani resnično treniral. Zato sem se vpisal na lesni oddelek tehnične šole, zraven pa sem treniral v Študijski telovadnici pod vodstvom tovariša Gregorke, ki je tudi Cerarjev trener. Včasih je bilo težko. Nekateri profesorji so imeli razumevanje za moje telovadne podvige; drugi pa so rekli: šola ali telovadba — oboje ne gre!« No, pa je le šlo. Brodnik je letos končal srednjo šolo in v jeseni se bo vpisal na univerzo, lu potem bo študiral in telovadil. Prostega časa ima le malo. Pa saj ga niti ne pogreša. Le včasih se mu toži po hribih in po smučanju. Zato tudi zdaj, kadar le utegne, obišče domače na Bledu, »skoči« z očetom in bratoma na Triglav ali pa vsaj na Pokljuko. kulturni zapiski DRUŠTVO PRIJATELJEV MED FINSKO IN JUGOSLAVIJO je izdalo knjigo »Obraz Jugoslavije«, ki jo je napisal Ville Niskanen, predsednik društva. V OSLU JE BIL 22. MEDNARODNI KONGRES ORGANIZACIJE PEN KLUBA, ki združuje književnike iz 70 držav. V jugoslovanski delegaciji, ki jo je kot častni gost kongresa spremljal Josip Vidmar, so bili še predsednik slovenskega centra Matej Bor, Mira Mihelič, Danilo Lokar, Mitja Mejak, Bojan Štih in Ciril Zlobec. Naslednji kongres bo prihodnje leto na Bledu. »HLAPEC JERNEJ« NA DANSKEM. Na Danskem je izšel prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravice«. Z lesorezi ga je opremil danski slikar Erih Hagen. Prevodi jugoslovanskih del so na Danskem zelo redki. Roleg nekaj antologij so v zadnjih letih izdali še Andricev »Most na Drini« in Čosičev »Daleč je sonce«. ZNANI ZGODOVINSKI SPOMENIK V NIŠU ČELE KULA, ki so ga sezidali Turki tako, da so vanj vgradili glave padlih srbskih bojevnikov v protituršlcih bojih, so zavarovali pred razpadanjem s stekleno prevleko. Ta edinstveni spomenik obišče zadnja leta več kot 30.000 ljudi letno. DUBROVNIŠKE LETNE IGRE — 15. po vrsti, obsegajo letos 77 izvedb. V programu sodeluje 1300 izvajalcev, med njimi 12 inozemskih ansamblov. PRIZNANJE SLOVENSKEMU MUZIKOLOGU. Univerzitetnega profesorja dr. Dragotina Cvetka so izvolili za člana akademskega sveta Mednarodnega inštituta za primerjalno muzikologijo, ki ima sedež v zah. Berlinu. SKUPŠČINA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI JE IZVOLILA TRI NOVE REDNE ČLANE: prof. Antona Ocvirka, prof. Franceta Koblarja in prof. Franceta Bezlaja. Izbrani so bili tudi trije dopisni člani. LUTKOVNO GLEDALIŠČE »JOŽE HER-MANKO« IZ MARIBORA je imelo na prvem mednarodnem festivalu amaterskih lutkovnih gledališč velik uspeh. Med 21 gledališči iz 15 držav so se Mariborčani uvrstili med prva štiri najuspešnejša lutkovna gledališča. Ob vrnitvi domov so gostovali tudi v Grazu. NA KOPANJU PRI RAČI NA DOLENJSKEM SO ODKRILI PLOŠČO V SPOMIN FRANCETU PREŠERNU, ki je kot otrok preživel tu tri leta. Proslave ob odkritju se je udeležila veliko ljudi iz bližnjih krajev. FOLKLORNA SKUPINA »FRANCE MAROLT« se je podala na pettedensko turnejo po Zah. Evropi. 40-članski ansambel je nastopil najprej v Limburgu na Nizozemskem za naše izseljence, zatem je gostoval v Belgiji, na Nizozemskem in Zah. Nemčiji; svojo turnejo je spet zaključil s prireditvijo za naše izseljence v Stuttgartu. V KOSTANJEVICI NA KRKI tudi letos nadaljujejo z obnovo gradu in grajske cerkve. Predvidoma bodo v ta namen porabili nad 25 milijonov dinarjev in sicer predvsem za obnovo cerkve. Grad je zvečine že pod streho. NA IZLAKAH NAD ZAGORJEM SO SE ZBRALI SLIKARJI m. l. Na pobudo likovne komisije pri občinski Zvezi kulturno-prosvetnih društev je skupščina občine Zagorje ob Savi sprejela sklep o ustanovitvi I. zagorsko-izlaške slikarske kolonije. Letos je kolonija poskusno delala 10 dni ob koncu junija in v začetku julija; prihodnje leto pa je mogoče pričakovati že redno delo v tej slovenski slikarski koloniji, ki naj bi postala tradicionalna. Kulturno življenje ima na področju zagorske občine bogato tradicijo. Kot nadaljevanje tega naj bi bila I. zagorsko-izlaška kolonija, pravzaprav L slovenska slikarska kolonija, ki naj bi postala ustaljena oblika zbiranja slikarjev iz vse Slovenije, pa morda iz vse Jugoslavije. Sicer pa predstavlja kolonija pravzaprav povezovanje slikarjev s tistimi, za katere ustvarjajo. Udeleženci kolonije so skušali v dneh bivanja na Izlakah dojeti duha zagorske doline in upodobiti življenje iz življenja in razvoja tega področja Slovenije. Zraven tega pa so pripravili tudi več razgovorov o problemih v slikarstvu. France Slana, Tošo Primožič, Marjan Dovjak, Ivo Seljak — Čopič, Janez Knez, Milan Rijavec, Dora Plestenjak, Miloš Požar, Tone Leskošek, Franci Kopitar — Silvo in Viktor Birsa so nato v ateljejih končali dela, katerih začetek izvira iz Zagorja. Za letošnji 9. avgust — zagorski občinski praznik — pa so bila razstavljena in tako na vpogled Zagorjanom, ki so z izrednim zanimanjem spremljali bivanje slikarjev v Zagorju. Uspehi jugoslovanskega filma doma in po svetu JANA MILČINSKI Puljski festival, XI. po vrsti, nam je tudi v letošnjem poletju podal pregled jugoslovanskega igranega filma in razglasil najboljše filme ter razdelil nagrade nauspešnejšim filmskim ustvarjalcem. Lahko se pohvalimo, da je najnovejši slovenski film: »Ne joči, Peter«, pobral lepo število nagrad. Filmu samemu je bila prisojena »Srebrna arena«, njegov režiser France Štiglic pa je dobil Zlato areno in denarno nagrado za režijo. Nadalje je dobil scenarist Ivan Ribič Zlato areno za scenarij in denarno nagrado, komponistu Alojzu Srebotnjaku pa so podelili nagrado za glasbo. Poleg tega je dobil režiser France Štiglic tudi nagrado »Kekec«, ki jo podeljuje žirija komisije »Film in otrok« za filme, ki so primerni za otroke. Z veliko Zlato areno je bil nagrajen in obenem razglašen za najboljši film leta film s sodobno tematiko: »Službena leta«, ki ga je režiral Fadil LIadžič. Zlato areno je dobila tudi glavna igralka tega filma Olivera Markovič. Veliko Srebrno areno je dobil film »Marš na Drini«, režiserja Žika Mitroviča, ki je bil obenem s Francetom Štiglicem nagrajen z Zlato areno in denarno nagrado za režijo. Več nagrad so dobili tudi ustvarjalci filma »Stvari, kakršne so«, uspele komedije iz dalmatinskega okolja »Lito valovito«, in jugoslovansko-nemški koprodukcijski film »Moški izlet«. Počasi, a uspešno si naša filmska umetnost utira pot tudi v inozemstvo. V prvi vrsti smo lahko ponosni na retrospektivo devetih filmov slovenskih režiserjev, ki jih je v letošnjem poletju prikazala pariška kinoteka. Francoski filmski kritik Bois-set pa je napisal za časopis »Cinema 64« obširen prikaz nekaterih jugoslovanskih filmov. Največjo pohvalo je izrekel delu slovenskega režiserja Igorja Pretnarja »Samorastniki«, ki po njegovem pomeni bistveno prelomnico v zgodovini jugoslovanske kinematografije. Mednarodni center za filmsko umetnost je v Rimu organiziral »dneve jugoslovanskega filma«. Na programu je bila Bulajičeva »Kozara«, ki je doživela ponoven uspeh, potem nekaj Vukotičevih risank in filmska reportaža »Skopje 63«. Vuko-tičeva »Igra« je bila na mednarodnem festivalu v Melbournu razgl ašena za najboljši film, krajši od 30 minut in je dobila nagrado »Srebrni bumerang«. Na mednarodnem festivalu dokumentarnega in kratkometražnega filma v Krakowu je bil film Rudolfa Sreinca »Ljudje na kolesih« nagrajen z zlatim zmajem Vavelskim. V Berlinu, v Zvezni republiki Nemčiji so izročili »Zlati filmski trak« naši igralki Miri Stupici, lo visoko priznanje si je Mira Stupica pridobila z vlogo v jugoslovansko-nemškem filmu »Moški izlet«. V enem najuglednejših dunajskih kinematografov so dalj časa predvajali jugoslovanski film »Sibirska Lady Macbeth«, ki ga je zrežiral Poljak Andrzej Wajda. Kritiki in gledalci so film ugodno sprejeli. Pri snemanju ameriško-nemškega filma »Koča strica Toma«, v katerem bo igral slavni Louis Armstron, bodo sodelovali tudi Jugoslovani. Zunanje posnetke tega filma bodo- posneli v Somaliji, vse notranje pa v Jugoslaviji. Ekipa Hirsch-filma iz Miinchna pa bo s sodelovanjem »Triglav-filma« iz Ljubljane posnela serijo trinajstih kratkih televizijskih filmov o znamenitih belih konjih lipicancih. In še zadnja zanimiva novica: slovensko filmsko podjetje »Viba-film« pripravlja daljnosežni načrt. V letu 1966 naj bi režiser France Štiglic s sodelovanjem vseh slovenskih režiserjev posnel film po znanem romanu F. S. Finžgarja »Pod svobodnim soncem«. Naš nagrajeni film Ne joči, Peter in njegovi mladi junaki TANJA MAURIC Dragi mladi prijatelji v tujini, morda vas je presenetil zgornji naslov, kajne? Da ne bo preveč ugibanja, naj vam kar povem, da to ni nič hudega in da je Ne joči, Peter, naslov novega slovenskega filma, ki je bil na letošnjem filmskem festivalu v Pulju deležen tako lepih priznanj in nagrad. Režiser je France Štiglic, scenarij pa je napisal Ivan Ribič. Oba sta že stara znanca naše filmske publike; tudi otrokom njuni imeni nista neznani. Kadar ju slišijo skupaj se takoj spomnijo na Dolino miru, film, ki je vsem tako zelo ugajal in se ga še zdaj vsi radi in, priznajmo, nekoliko ponosni spominjamo. Bert Sotler in Lojze Rozman, oba gledališka igralca, sta v tem filmu partizana, ki dobita nalogo prepeljati tri otroke na osvobojeno ozemlje. 10-letna Miran in Ljuba in 4-letni Peter (on je tudi naslovni junak filma) se na poti srečajo s številnimi smešnimi pa tudi napetimi dogodki. No, povedati moram še to, da se partizanoma zdi najprej naloga, ki jo dobita, silno lahka in počutita se prav zapostavljena, na koncu poli pa jima je kar žal, da se morata ločili od prijaznih malih prijateljev. Tudi otroci se težko poslovijo od partizanov, s katerima so postali prijatelji. Mali Peter joče. In kdo so Miran, Ljuba in Peter? Kot sem že omenila, so stari 10 in 4 leta. Vsi trije so iz Ljubljane, njihova prava imena pa so Mihec, Miran in Peter n »važnem« pomenku Marjanca in najmlajši Bogdan, ki mu pa je popolnoma vseeno, če ga kličete kar Peter, saj se je tega imena že docela privadil. Ko sem jih obiskala na snemanju v Vipavi, so mi imeli toliko povedati, da kar nisem mogla vseh treh dohajati v njihovem veselem čebljanju. Miha, v filmu Miran, se vam prvi predstavlja. »Oh, jaz sem bil res na čuden način izbran. Nekega dne je prišel k nam na obisk star znanec, s katerim sva dobra, prijatelja. Rad se pogovarja z menoj, on meni pripoveduje šale, jaz pa njemu. Tako je tisti dan rekel, da bi bil jaz kot nalašč za film in da prav zdaj iščejo dečka mojih let. Vsi smo se na to smejali, jaz pa sem se šel vseeno prijavit in — sprejet sem bil.« »Jaz sem pa Ljuba, drugače pa Marjanca. Letos sem končala tretji razred in sicer mesec dni prej kot moji sošolci in sošolke. Vseeno je moj izkaz odličen. Tudi jaz sem bila izbrana tako, da sem se javila na razpis v radiu. Seveda sem vesela, da so prav mene izbrali.« »Jaz sem pa Lubejev Bogdan iz Ljubljane. Štiri leta imam pa sem že velik. Stric režiser me je nekoč videl, ko sem obiskal očka v pisarni in sem mu pel Kekčevo pesem. Prišel je k meni in začela sva se pogovarjati, potem pa je rekel mamici, da sem jaz kot nalašč za Petra. No, zdaj sem pa Peter.« otroci berite MATI SO NAM BRAŠNO DALI -PA NE VPRAŠAJTE ZAKAJ -DANES BOMO POTOVALI DALEČ, DALEČ IN NAZAJ: PO VODO GREMO V VODICE, NA GRMADO PO SUHLJAD, V MLINO PA PO BELO MOKO, PO ROZINE V ŠKOFJO LOKO, V MEDNO PO NAJSLAJŠI SAD. MATI SPEKLA BO POTICE BOLJ RUMENE KOT CEKIN, BOLJ DIŠEČE KOT OBLICE -NE TOČITE, MALČKI, SLIN! BRANKA JURCA Pa še mlada filmska zoezdnica Marjanca -« ■■! WU TONČEK SE JE VRAČAL DOMOV; BILO JE PONOČI IN NAD NJIM JE BILO POLETNO NEBO, PREPOLNO ZVEZD. GLEDAL JE ZVEZDE IN Sl MISLIL: JOJ, KAKO SO LEPE! LEPŠE SO KOT MARJETICE NA TRAVNIKU, LEPŠE KOT RAKETE ZA PRAZNIK, LEPŠE KOT ISKRICE NA DREVESCU OB NOVEM LETU . . . JOJ, KAKO SO LEPE! GLEDAL JIH JE IN Sl JIH ZAŽELEL, ZA CELO PRGIŠČE. KO PA Sl JIH JE TAKO ZAŽELEL, JIH JE ZAGLEDAL V MLAKI. ŠTEL JIH JE: ENA, DVE, TRI IN ŽE SE JE RAZVESELIL; V MLAKI Sl JIH BO NALOVIL - ZVEZD, ZAKAJ MLAKA NI MORJE... POKLEKNIL JE NA TLA, NAGNIL KANGLICO, ZAJEL VODO IN JO ZLIL NA TRAVNIK POLEG MLAKE. IN POTEM ŠE IN ŠE. ZVEZDE SO SE VSAKIČ, KO JE POTOPIL KANGLICO V VODO, BOJEČE STISNILE OB ROB MLAKE, NATO PA SO SE SPET VESELO ZAZIBALE PRAV NA SREDI VODE. KONČNO JE BILA V MLAKI SAMO ŠE BROZGA IN ZVEZDE SO SE KOMAJDA ŠE VIDELE. STEGNIL JE ROKO, TODA ZVEZD NI BILO NIKJER VEČ. . . SKRILE SO SE V PESKU, JE POMISLIL TONČEK IN SEGEL Z ROKO V PESEK IN BLATO, TODA ZVEZD NI BILO NE V PESKU IN TUDI V BLATU NE . . . DVIGNIL SE JE, PRETAKNIL ROKO SKOZI ROČAJ KANGLICE, POTISNIL ROKI V ŽEPA IN ODŠEL PROTI DOMU. ŠEL JE PO CESTI, SE ZAZIRAL V ZVEZDE NA NEBU IN Sl MISLIL: JOJ, KAKO SO LEPE! LEPŠE SO KOT MARJETICE NA TRAVNIKU, LEPŠE KOT RAKETE ZA PRAZNIK, LEPŠE KOT ISKRICE NA DREVESCU OKOLI NOVEGA LETA ... Risal: MILAN BIZOVIČAR Mj'iagi otloci Poletje se bliža koncu, počitnice so minile. Naši šolarji so spet sedli n šolske klopi, s seboj pa so prinesli vesele spomine na prelepe počitniške dni. »Jaz sem bil pri morju,« se je pohvalil Janko, »in sem se naučil plavati.« »Jaz sem bila z očkom na vrhu Triglava, na najvišji gori Jugoslavije,« je povedala Mojca. »In jaz sem bil pri stricu na deželi,« je rekel Mihec, »pomagal sem mu grabiti seno in jahal sem pravega živega konja.« Nešteto je teh spominov; težko bi presodili, čigav je lepši in zanimivejši, »Kdo ve,« smo pomislili v uredništvu, »kako so preživeli počitnice otroci naših izseljencev, ki so razkropljeni po vseh delih sveta? Kako pestri in zanimivi so šele njihovi spomini!« Pa smo sklenili: poprosili jih bomo, naj nam pišejo, kje in kako so preživeli letošnje počitnice. Zatorej dragi otroci, kjerkoli ste že, v Evropi, Ameriki, Aziji, Afriki, Avstraliji, pišite nam o svojih letošnjih počitnicah! Najlepše vaše spise bomo objavili, naj-naj-naj-lepše pa bomo tudi nagradili. Pa še nekaj bi vam radi sporočili. V letošnjem poletju so s svojimi starši in starimi starši obiskali Slovenijo mnogi vaši vrstniki. Všeč so jim bili naši kraji, všeč so jim bili naši ljudje. Seznanili so se s tukajšnjo mladino in dobro niso znali našega jezika. »Lepo bi bilo,« vam sporočajo naši šolarji, »če so se razumeli med seboj, čeprav nekateri od njih bi se mi mladi — vi, ki živite na tujem in mi, ki živimo v domovini vaših dedov, bolje spoznali med seboj. Radi bi si dopisovali z vami. Nič zato, če ne znate pisati o slovenščini. V šoli se učimo angleščine, francoščine nemščine, ruščine — lahko nam pišete v kateremkoli teh jezikov; če česa ne bcmo razumeli, nam bodo prevedli starši ali starejši tovariši. Mi pa vam bomo odgovarjali v slovenščini, Tako bomo imeli dvojne koristi hkrati: vi se boste učili našega jezika, mi se bomo učili vašega; mi bomo spoznali vašo in vi boste spoznali našo domovino.« Torej, dragi otroci, pohitite s pisanjem! Pišite nam o svojih počitnicah. Pišite našim otrokom o krajih, kjer živite, o svojem življenju, svojem šolanju, in sploh o vsem, kar vas zanima. Naši otroci pa vam bodo odpisali. In tako se bo med vami in nami spletla topla, prijateljska vez, kakršna pritiče otrokom iste krvi, istega slovenskega porekla. naši 1 jud je j po svetu S TRŽAŠKEGA SLOVENSKA MLADINA — MOST MED NARODI iNa Opčinah pri Trstu je bilo t juliju veliko m,ladinsko ^srečanje, na katerem se je zbralo blizu 3000 mladincev in mladink iz Jugoslavije, Italije in Avstrije. Podobna mednarodna srečanja mladine so bila že v zadnjih dveh letih iin jih nameravajo prirejati tudi v bodoče z namenom, da ise mladi ljudje sosednih dežel bolje spoznajo, da razširijo in poglobe .sodelovanje ter medsebojne prijateljske odnose. Program srečanja je bil prijeten in pester. Imeli so kulturne in športne prireditve. Tudi zabave in plesa ni manjkalo. Sodelovali so številni ansambli i.n .solisti iz posameznih dežel. Zbrana .mladina pa se je zavedala tudi globljega namena svojega srečanja. Njih geslo je bilo: Mir, prijateljstvo in sodelovanje. IZ BENEŠKE SLOVENI JE REZIJANI BODO IZGINILI, CE SE JIM NE ZAGOTOVI DELO NA RODNIH TLEH Rezijanska dolina je ena izmed najbolj pasivnih dolin na področju Karnijske skupnosti. Sama zemlja v Reziji je zelo skopa. Živeti se .da le lam, kjer so neke vrste terase, drugod pa je sam breg ali pa prod, kamen in grapa. Zato »o vasi daleč vsaksebi in ni nobenega pravega središča. Večje vasi med temi so V Udinall Foto: S. Lenardič Osojani. Bela, Stolbiea in potem še vrsta manjših -vse pa iz leta v leto umirajo, hiše se praznijo, ljudje odhajajo v svet za kruhom. Samo od 1. 1946 do 1960 se je izselilo kar 342 družin s (Skupno 1162 elani, zraven .pa je še sezonska emigracija. Na sezonsko delo pošilja Rezija okrog 800 svojih .prebivalcev. Blizu polovica Rezijanov si poišče delo v drugih italijanskih pokrajinah, okrog 15 odstotkov jih odide v Francijo, nekaj več v Luksemburg, ostali pa v Švico in Nemčijo. V zadnjem času hitro raste število žensk, ki ¡se .izseljujejo, S tem v zvezi .pa seveda zelo pada doma število zakonov in rojstev. Velik odstotek emigrantov se poroči v tujimi ali drugod v Italiji in počasi pozabijo na rodni dom. Tako Rezija počasi umira in če ne bo možnosti, da bi njeni ljudje dobili zaposlitev na domačih tleh, bo uimrla. ,., *, , - • , (P.o Matajurju) IZ SLOVENSKE KOROŠKE OTROCI IZ BILČOVSA NA OBISKU V SLOVENIJI Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bileovsu je v juliju organiziralo za mladino svojih elanov prav posrečen izlet v Slovenijo. Avtobus jiih je odpeljal preko Karavank skozi .novi Ljubeljski predor proti Tržiču. Mladi Slovenci jz Bilčovsa iso.isi ogledali Tržič, Kranj, obiskali ;so Brezje in Begtunje. Obisk v Begunjah je na vse napravil nepopisno globok vtis. Vso izletniško skupino je .globoko pretresel pogled na neme priče preteklih krvavih in groize polnih let. Od tam jih je pot peljala na Bled. Od vseh strani so si ga ogledali in bili nadvse navdušenj. Obiskali so tudi muzej na gradu, ikli jih je spomnil davnih .dni slovenske zgodovine, ki za Slovence, podložnike tujcev, niso bjli veseli. Potem so šli v Vrbo. Kako foi mogli miimo, ne da .bi obiskali rojstno hišico največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. .Najdelj pa so se zadržali v Tržiču, kjer jih je sprejela tamkajšnja mladina z učitelji. Ogledali eo si zdravstveni dom ter prostore nove gimnazije, nato pa so bili gostje počitniške kolonije hrvatske mladine z Reke, iki je bila na letovanju v Tržiču. Prav prijetno so se sporazumeli. Sklenjena so bila številna prav gotovo trajnejša prijateljstva. LETOVANJE V SAVUDRIJI JE BILO NEPOZABNO! Mladina i.z slovenskih vasi na Koroškem je- tudi letos letovala ob jugoslovanski obali. Prva skupina, v kateri .so bili otroci iz Zgurnjega iin Spodnjega Roža, Zilje, Gur in Podjune, ¡se je 8. avgusta že vrnila. Vsi so lepo zagoreli in doibro razpoloženi. »Bilo je nepozabno,« nam je dejal mali fantič, »le to je narobe, da je prehitro minilo.« NA DJEKŠALI SMO POČASTILI ZLATOMAŠNIKA V juliju je naš župnik Ignac Muri praznoval zlati jubilej svojega poklica. Poudariti moramo, da je med nami, koroškimi Slovenci zelo priljubljen, kar je potrdilo tudi njegovo jubilejno slavje, ki je bilo res prisrčno. Visii ¡smo čestitali gospodu iskreno in iz srca, saj je bil vedno .iin povsod z nami, ter res zasluži vzdevek narodni duhovnik. SILIKOZA NEUSMILJENO KOSI Naš poverjenik, rojaik Junij Artič ¿z Lievina nam sporoča: Spet .smo tukaj izgubili dva zvesta naročndika Rodne 'grude in zavedna Slovenca. Dne 10. julija smo spremljali na zadnji ipoiti našega tovariša Antona Kuneja, iki je v svojem 72. letu podlegel isilikozi. Dne at. julija smo se za vselej poslovili od Alojza Maroiha iz me Kongres v Lensiu. Pokojni jc bil doma iz oikollce Ptuja in je doživel komaj 65 let. Tudi njega je pobrala rudarska morilka — 'silikoza in mu preprečila obiskati rodni kraj, kar je bila njegova velika želja. Bil je član dveh naših društev Ud raženj a Jugoslovanov in Posmntnimskeiga fonda. V začetku avgusta pa je zahrbtna silikoza terjala med nami tretjo žrtev: 76-letnega Jožeta Rusa, ki je živel na Foisse 16 v Lieviinu, P. 'de C. Bil je zaveden Slovenec in zvest naročnik Rodne grude. Vedno si je želel obiskati Slovenijo, a zaradi premajhne pokojnine m;u to ni bilo mogoče. Boidi jim lahka gruda na tujih tleli, njihovim svojcem pa iskreno sožalje v imenu obeh društev in vseh, ki 'so pokojne poznali in cenili. Pokojna Neža Odlazek Tudi naš poverjenik rojak Planinc iz Creutzivalda nam sporoča žalostno novico: Dne 8. julija so v Haimimsiurs Vashiberg pokopali rojakinjo Nežo Odlazek, ki je bila rojena 1. 1898 v Peči spni Novem mestu, I. 19-22, ko je imela 24 let, pa se je izselila v Francijo v Merlebach. Bila je že 14 let vdova. Na zadnji poti so jo spremili številni znanci in prijatelji ter člani društva Sava z zastavo. Naj se odpočije v zemlji, ki jo je dolga leta pojila s svojim znojem. ZELO LEP NASTOP ANSAMBLA »FRANCE MAROLT« Predsednik društva Edinosti Franc Anderluh iz Chevremonta nam piše: »Nastop folklornega ansambla »France Marolte iz Ljubljane tukaj v Heerlenu je bil zelo lep in naši izseljenki bo ga številno obiskali. Visi smo prav uživali ob našiili domačih melodijah in plesih. Naši rojaki sii žele še več takšnih obiskov iz domovine. Upamo, da je tudii dragim ‘gostom ugajalo tu med nami v Holandiji. V imenu vseh tukajšnjih rojakov, bi so plesalce gledali An poslušala, jim izrekam čestitke za lep nastop in zahvalo za obisk. Druga vest, ki nam jo v svojem pismu sporoča rojak Anderluh, pa je žalostna. Konec julija je osebni avtomobil povozil najstarejšega rojaka, častnega predsednika 'društva Edinosti Jožefa Vlideca. Zdravi se v bolnišnici v Brumssumiu in ¡kakor smo zvedeli, zdravljenje 'lepo napreduje, Ko bo čital to vest v Rodni gradi, bo prav gotovo že zdrav gpet doma pri svoji družini, kar mu vsi toplo želimo. Škoda le, da se letos ne borno srečali v Ljubljani. »EDINOST« ZA ŽRTVE POTRESA V SKOPJU Drlušltvo jugoslovanskih izseljencev »Edinost« v Holandiji je poslalo na jugoslovansko poslaništvo v Haagu 215 Hfl za žrtve potresa v Skopju. K zbirki so prispevali tile člani in častni člani društva: De La Haye-Vrša,j 10Hfl, Evens Gerard 2,50Hfl, Grilj Matilda 2 Hfl. Bicske Herman 5 Hfl, Vr.šaj E. 10 Hfl. Her-lans-Vrlšaj 2 Hfl, Gubbels Alb 2.50 Hfl. Mlakar Jožef 5 Hfl. Dragstra-Gorenc 5.50 Hfl. Willems Gerard 5 Hfl, Purgar Gertruda 3 Hfl. Lešnjak Franc 5 Hfl, Kurmig Jožef 10 Hfl, Houtermams W. K. 2.50 Hfl, Bedkers-Ku r-nig 15 Hfl. Janežič-Bauman 7 Hfl, Van Sweden 1 Hfl, Van Haselt 1 Hfl, Van de Aker 1 Hfl, Bremen K. A. 2,30Hfl. Bremen M. 1 Hfl. Družina Arets 4Hfl, Anderluh Fr. 10 Hfl, Volke 2 Hfl, Kralj 1 Hfl. Giele 2 Hfl, Domevšček Anton 10 Hfl. Kwitan 2 Hfl. Han 1 Hfl, Roven 1 Hfl, Primožič 1 Hfl, Sap Jožef 1 Hfl. Sap Hans 1 Hfl, Hengels 1 Hfl. Šahret-Primožič 25 Hfl. Benjamin 5 Hfl, Jalkelj Oskar 2 Hfl, Šibret Ivan 50Hfl. Šii-bret Albin 1,50 Hfl. IZ ŠVEDSKE Delavsko naselje d Holandiji Foto: v. valenci JUGOSLOVANI — DOBRI NOGOMETAŠI Kakor nam poroča rojak Zuppin iz Kopinga na Švedskem imajo tam jugoslovanski izseljenci svoj nogometni klub »Juggama«, ki se je v svoji skupini uvrstil na prvo mesto. Fantje se res postavijo, saj doslej še niso bili poraženi, le eno tekmo so odigrali neod ločeno. Jugoslovani na Švedskem so z velikim navdušenjem prisostvovali tekmi med švedskim, moštvom iiz Noo-Kopinga :in Radničkiim. Na stadionu se je zbralo nad sto Jugoslovanov, ki so za igralce Radničkega tako navijali, da so prevpili ves stadion. Rezultat je bil 2:,2, pripominjajo pa. da je to švedsko moštvo kar precej resen nasprotnik, saj je bilo lani na prvem, letos pa je na tretjem mestu. IZ NEMČIJE Med mladimi Jugoslovani Jugoslovani v Miinchnu so nedavno ustanovili klub o prodorih našega poslaništva. V Mubu se zelo radi zbirajo. Zlasti ob sobotah je tam živahno. Igrajo, pojejo in plešejo, nekateri pa se zabavajo ob šahu in drugih družabnih igrah. Dostikrat gledajo tudi razne filme iz domovine Foto: Julija Jakopin, Stuttgart Sliki spodaj: Skupina naših delavcev v Starnebergu pri Miinchnu Zaposleni so pri polaganju kabla Pred našim konzulatom o Frankfurtu je na konzularni dan vedno živahno Foto: Tone Brožič IZ ZDA Rutk Hren, ličerka naše dolgoletne naročnice mrs. Hren iz Chisholma d Minnesoti, je nedavno diplomirala na šoli za medicinske sestre. Čestitamo! javnosti te velike in močne slovenske organizacije, ki deluje med ameriškimi Slovenci že nad pol stoletja in danes razpolaga s premoženjem osem in pol milijona dolarjev. Pri viseh naših organizacijah v Aimerdkii je danes žal čutiti upadanje članstva. To je pač naraven pojav, iki ga je mogoče preprečiti le s prilivom novega članstva — mlade generacije. Prepričani smo, da je 22. konvencija ABZ tudi na to pomembno vprašanje našla zadovoljiv odgovor. SOPRANISTKA IVANCIČEVA BO ŠTUDIRALA V JUGOSLAVIJI Kakor poroča Prosveta je naša mlada rojakinja Dolores Ivanchdch iz Milwaukee nedavno z odliko dovršila glasbeno šolo na državni univerzi v Mad.i-sonu, Wis. Ob tej priliki je imela v Madisonu tudi samostojni koncert. Pela je arije islkladateljev Hàndla, Wagner ja, Beetbovena, Bizeta in Debussy ja. Mlada sopranistka je prejela državno štipendijo za enoletni študij glasbe v Jugoslaviji. V Ljubljano odpotuje v septembru. Prisrčno jo že zdaj pozdravljamo! JUBILEJNA IZDAJA MLADINSKE REVIJE SNPJ Kakor je bilo že napovedano, je bila julijska številka .mladinskega mesečnika Slovenske narodne podporne jednote The Voice of Yo!uth, ki izhaja v Chicagu v redakciji Louisa Benigerja in Ivana Boštjančiča, posvečena letošnjemu 60-letnem>u jubileju te organizacije. Lst ispret.no urejajo in je zanimiv. Še posebej pa je zanimiva jubilejna številka, ker prinaša članke o nastanku in razvoju jednote. Tudi slikovnega gradiva je to pot veliko, saj so objavljene risbe, za katere je SNPJ razpisala deset nagrad. Nagradno tekmovanje je bilo .razdeljeno na dva dela, iin sicer pet nagrad je bilo namenjeno tekmovalcem v starosti od 16. leta navzgor. Ostalih pet ipa najboljšim tekmovalcem mlajšim od 16 let. Med člani je nagradno tekmovanje vzbudilo kar dosti zanimanja, saj je kar 66 tekmovalcev poslalo uredništvu svoje risbe. Prvo nagrado v tekmovalni skupina mlajših in starejših članov je prejel 16-letmi Denni.s Sochadki, član aktivnega ■mladinskega krožka št. 52 v Hermimie, kjer že dolgo vrsto let uspešno deluje društvo št. 87 SNPJ. Njegova nagrajena risba je objavljena na prvi strani revije. Na notranjih straneh so tudi ostala nagrajena dela. Nagrajenci bo prejeli nagrade v ‘denarju, ki so znašale. skupno 165 dolarjev. Prva nagrada v skupini starejših tekmovalcev je bila 55 dolarjev. 22. REDNA KONVENCIJA AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE Znana velika organizacija ameriških Slovencev Ameriška bratska izveza je imela v avgustu v Kansas Cityju, Kans. 22. redno konvencijo. Krajevno društvo št. 49 ABZ je že več mesecev prej pripravljalo vse potrebno za lep sprejem delegatov in gostov. Priprave je vod.il poseben odbor pod predsedstvom rojaka Franka Simonicha. Konvencija se je začela 17. avgusta. Delegati so zborovali v veliki dvorani moderno urejenega hotela Town House na State Ave. Prav gotovo pomeni 22. redna konvencija in sklepi, ki so jih na njej Zborovalci sprejeli, pomemben mejnik v de- /Z KANADE PRAZNIK JULIJSKE VSTAJE fcakor vsa zadnja leta so tudi letos Kanadčani jugoslovanskega rodu svečano proslavili kanadsk narodni praznik in praznik julijske vstaje jugoslovanskih narodov. Slavje v obliki že tradicionalnega piknika je 'bilo spet na obsežni farmi prijatelja Jugoslavije majorja Williama Jonesa v Wellandu pri Torontu. Okrog 800 .obiskovalcev se je zbralo na farmi Beograd, iki je bila za to slavje lepo okrašena z zelenjem, med katerim so bili veliki napisi o slogi Kanadčanov jugoslovanskega rodu, za mir na svetu ter za prijateljstvo med Jugoslavijo in Kanado. Proslavo je organiziral poseben odbor, v katerem so bili predstavniki iz raznih krajev pokrajine Ontario, vodil pa jo je sindikalni funkcionar iiz Wellanda, Milan Bosnie. V začetku so član skupščine kanadske pokrajine Ontario A. Mormingstar, Jugoslovanski veleposlanik v Kanadi D. Belovski, jugoslovanski generalu konzul v Torontu V. Stanič ter izseljenske matice iz Jugoslavije. Glavni govornik na proslavi je bil domačin major William Jones, ki je poudaril, da morajo biti Jugoslovani v Kanadi ponosni na svoj nacionalni izvor, delo in ustvarjalno moč ljudstva, iiz katerega so zrasli. Proslava je bila združena s priložnostnim kulturno umetniškim programom, v katerem so nastopili otroci naših rojakov, Baidovinčev tamburaški orkester in ■ukrajinska folklorna skupina iz Wellanda. Po programu je bila prosta zabava — pravi piknik. Pekli so odojke in janičke na ražnju, točili razne osvežilne pijače — seveda brez alkohola. Ker je bilo toplo, se je marsikomu stožilo po vrčku piiva. Toda tudi brez tega je bilo v prijateljski družbi prijetno in veselo. S proslave so poslali pozdravne brzojavke predsedniku Jugoslavije Josipu Brozu Titu, predsedniku kanadske vlade Lesterju Pearsomi iin koordinacijskemu odboru izseljensikh matic v Beogradu. IZ AVSTRALIJE SLOVENSKO PODPORNO DRUŠTVO PLANINKA V BRISBANE Roj.alk Janez Primožič iz Brisbane, nam je poslal zanimivo pismo, v katerem pravi med drugim: »Brisbane, polmilijonsko glavno mesto federalne zvezne države Queslamd .leži ob istoimenski reki. ki teče sikozi mesto. Reka je plovna in ima več pristanišč v mestu in okolici, kjer pristajajo zlasti tovorne ladje. Zlasti v zadnjih letih .s.e je mesto zelo razvilo. Kalkoir drugod ;po Avstraliji. ®o tudi v tem mestu prebivalci raznih narodnosti. Med drugimi že nekaj desetletij živijo tod .tudi Slovenci. Zaposleni so različno, kakršne co bile pač možnosti. Med njimi so mesarji, zidarji, gradbeniki, nekateri imajo svoje pro-dajalinice, okrepčevalnice in podobno. Mnogi so tudii zaposleni v mestnem prometu kot vozniki avtobusov, veliko jih pa dela v raznih delavnicah kot strokovnjaki ali pomožni delavci. Število Slovencev v Brisbane ni visoko, okoli 150 z družinskimi člani. V Brisbane deluje slovensko pocjporno društvo Planinka, ki je bilo ustanovljeno 1. 1955 in iim.a okrog 40 članov. Društvo prireja občasne razstave in družabne večere. Enkrat letno organizira za člane tudi izlet. K stroškom zanj prispevajo tudi iz društvene blagajne. Ob božiču priredijo božičnico za otroke članov. Delovanje itega društva bi bilo lahko bolj živahno in uspešnejše, kar je ,pa seveda odvisno od članov in tulkajš-.njih Slovencev sploh, ki bi to svoje društvo lahko izdatnejše podprli s tem, da bi se jih še več vključilo v njegovo članstvo. Na letošnjem občnem zboru, ki ga je sklicalo društvo 26. aprila se navzoči niso zedinili glede novega odbora, zato so sklenili, da se bodo ponovno sestali. OHRANITE SVOJ JEZIK Biiviši avstralski .minister za naseljevanje A. R. Downer je lani v novembru ob priliki .izdajanja dokumentov o državijanstvu dejal naseljencem: »Čeprav je v vašem interesu, da obvladate našo lepo angleščino, vas .prosim, da ohranite svojo rodno govorico ter jo prenesete na svoje otroke. Ko bodo ti odrasli, bodo spoznali, kako dragoceno j.e to znanje.« IZ ARGENTINE LIPA NAJ SE NA ARGENTINSKIH TLEH ŠE BOLJ RAZRASTE Uprava jugoslovanskega časopisa Lipa, ki že peto leto izhaja v Buenos Airesu, je v nedeljo 28. junija sklicala širšo sejo predstavnikov naših društev, naročnikov in oglaševalcev lista z namenom, da bi se še bolj razrasle korenine tega našega lista v Argentini, ki je po svoji vsebini odno demokratično glasilo v teh krajih in se stvarno bori za enotnost številne jugoslovanske naselbine v Argentini iu za ohranitev naših tradicij. V ta namen je uredništvo sklicalo že več sestankov. Prepričani smo in iz srca že- limo. da je bil ta pomemben sestanek uspešen, da je rodil dobre zaključke in sklepe, ki jih bodo tudi uresničili lin da bo ta naša Lipa s skupno pomočjo v prihodnje vsebinsko še bolj bogata :in pestra prinašala novice in drugo zanimivo čtivo v še veliko več domov naših jugoslovanskih rojakov v Argentini in drugih državah južne Amerike. OBLETNICA SLOVENSKEGA DRUŠTVA Letos v maju so vsa naša društva v Argentini kakor običajno s posebnimi prireditvami počastila 25. maj — argentinski državni praznik. Slovensko podporno društvo v Villa Devoto pa je .obenem slavilo svojo 29-1 étnico. Iizredno: lepo -obiskana prireditev je bila v soboto 23. maja. O pomenu te društvene obletnice je spregovoril predsednik Vinko Batagelj, ki se je rojakom zahvalil za vso podporo, iki jo nudijo društvu. Zahvalil pa se je obenem tudi igralcem in pevcem, ki požrtvovalno, prispevajo h kulturnemu življenju društva. Sledil je bogat kulturni program, v katerem .so nastopili: z deklamacijami Nelly Kovačič in Dorita Žnidarčič, mladinska folklorna skupina pod vodstvom Sonje Birsa, skupina otrok, ki s,o pod vodstvom gdč. Amanide zaplesali več plesov, tenorist Albert Živec, mešani zbor .pod vodstvom Jakoba Kreb-lja ter ob .zaključku .otroški pevski Zbor, ki ga vodita Hektor Bonan in Branko Ličen. Zbor je zfipel dve pesmi. Mladi pevci so poslušalce talko navdušili, da so morali slovensko pesem ponoviti. Programu je sledila prosta zabava. PRISPEVKI ZA TISKOVNI SKLAD Marija Špik 1 $, Albina Novak 1 ?, Kristina Kolar 1 $, Mary Kastelic 1$, Johana Bomback 1 $, Joseph Adamich 2 S, Rozi Jurman 2 S, Mary Matyzich 2$, Mary Skerlong IS, Viktorija Furlan 2$, Jakše Ciril 1 $, Frances Kobilica 1 S, Rosie Kovač 1 $, Leo Poljšak 20 S, Guilermo Zebre 5 S in 10.000 din, Branko Rubeša 10 S, John Stermole 10$, Paul Barbusse 1$, Paula Aurzada 2 $, Charles Rak 20 $, Frank Marolt 1 $, John Wertin 1 can. S, Mary Kajganič 6 can. S, Franc Čebin 15 DM, Žgajner 1 NF, Karel Papič 10 NF, Jože Martinčič 10 NF, Franc Obidič 4 NF, Dakskobler 5 NF, Alois Mol tara 10 NF, Francka Kurning 10 Ligi, Eniko 10 šv. kron, Černoša 10 šv. kron, Anton Domanjko 15 šv. kron, Franc Gril 500 din, Ivan Demšar 500 din, Fani Sališnik 1000 din, Angela Volk 2000 din, Milan Marcijan 1000 din, Hinko Borišek 1500 din, Josef Jaklič 1000 din, Milan Pakiž 3000 din. Jakob Selak daroval od skupine francoskih rojakov iz La Machine 30 NF, Ivan Demšar od skupine francoskih rojakov iz Pas de Calaisa 80 NF, vodje skupin: Jazbinšek Anton, Pribošek Ivan, Planinc Jože in Pučko Matevž od skupine francoskih rojakov Moselle (Freyming, Merlebach) 200 NF. Glogovšek Stanko vodja skupine društva Slavček iz Freyming-Merlbach pa je zbral 180 NF. Prispevek za Skopje: Franc Gril od skupine društva Sv. Barbara iz Holandije 100 hol. guldnov, Tony Resnik 5 angl. funtov. Ugodnejši pogoji za izseljence Zvezni in organizacijski poliiični zbor zvezne skupščine bosta na prvih sejali v jeseni obravnavala predlog novega zakona o jugoslovanskem državljanstvu. Predlog tega zakona so v organih zveznega izvršnega sveta že sprejeli in z njegovimi glavnimi težnjami se strinja tudi več skupščinskih odborov. Glede na sedanje predpise, predvideva predlog novega zakona naslednje bistvene novosti: sprejema se načelo tolerance dvojnega državljanstva, predvideni so ugodnejši pogoji za pridobivanje jugoslovanskega državljanstva za jugoslovanske izseljence in drugačne osnove za prenehanje jugoslovanskega državljanstva. Jugoslovansko državljanstvo bi se pridobilo: z rodom, rojstvom na ozemlju Jugoslavije, prirejenostjo in po mednarodnih pogodbah. Jugoslovansko državljanstvo si lahko pridobi s prirejenostjo tujec, ki je vložil prošnjo za sprejem v naše državljanstvo, če izpolnjuje naslednje pogoje: da je star 18 let, da je izbrisan iz dotedanjega državljanstva, oziroma da mu je zajamčeno, da bo izbris dobil, če bo sprejet v jugoslovansko državljanstvo, in da se je do vložitve prošnje mudil tri leta nepretrgoma v naši deželi. Kot poseben pogoj se zahteva tudi to, da je iz tujce-: vega vedenja mogoče sklepati, da bo lojalen državljan Jugoslavije. Če tuja država ne dopusti izbrisa, ali če postavlja za izbris pogoje, ki jih ni mogoče izpolniti, bo zadostovala samo izjava tujca, da se odreka tujemu državljanstvu. Jugoslovanski izseljenci in člani njihovih družin ne bi bili podvrženi tem normam. Za polnoletne jugoslovanske izseljence bi bil pogoj za pridobitev jugoslovanskega državljanstva samo- ta, da bodo lojalni državljani SFRJ. Jugoslovansko državljanstvo bi lahko sprejeli tudi, če ne žive na ozemlju Jugoslavije. Glede pridobitve jugoslovanskega državljanstva s prirejenostjo predvideva predlog zakona nekatere spremembe v zdaj veljavnih pogojili. Tako je predvideno, da je izseljenec, ki prosi za sprejem v jugoslovansko državljanstvo, preživel tri leta na ozemlju Jugoslavije namesto pet let po sedanjih predpisih. Kot pogoj ni predvideno, da je sposoben za delo in da se je mudil na ozemlju ene republike najmanj dve leti. Glede otrok, rojenih v tujini. je zakonski pogoj prijava otroka v petih letih od dneva rojstva, podaljšana od otroka ob polnoletnosti. Predlog zakona, ki je sprejel načelo tolerance dvojnega državljanstva, predvideva, da jugoslovanski izseljenci, ki so sprejeli tuje državljanstvo, ostanejo jugoslovanski državljani razen v primerih, v katerih je na njihovo prošnjo ali po drugi zakonski osnovi jugoslovansko državljanstvo prenehalo. S toleranco dvojnega državljanstva niso okrnjene suverene pravice Jugoslavije, ker se bo v odnosu na naše državljane uporabil jugoslovanski zakon. Kar zadeva prenehanje jugoslovanskega državljanstva. predvideva zakon štiri pogoje za to: odpust, odpoved, odvzem in po mednarodnih pogodbah. Odsotnost ni predvidena kot pogoj za prenehanje državljanstva; pravica do odpovedi jugoslovanskega državljanstva bi se razširila tudi na tiste naše državljane, ki stalno žive v tujini, ne glede na to, kje so rojeni. V pogledu odvzema državljanstva proučujejo ustavno določbo, po kateri se lahko državljanstvo odvzame samo jugoslovanskemu izseljencu, ki škoduje mednarodnim in drugim interesom države, pa ima tudi tuje državljanstvo. IT v • • 1 „ • vprašanja in odj lovori UVOZ AVTOMOBILA V fnoeeimsltvu živim iže pet tet in imaim ob vrnitvi v domovin» pravico pripeljati s seboj osebni avtomobil. Zanima me, koliko odstotkov je treba plačati in od katerre vsote, kiotilko se plača za nov avtomobil in koliko za ¿rabljenega, kar verjetno ni enako. Za vaš odgovor sie vam že vnaprej zahvaljujem. S. U. Francija Po informacijah, ki smo jih dobili na upravi carine, velja glede carine ista tarifa za star kakor za nov uvožen avtomobil. To se pravi, da se vzame za osnovo cena novega avtomobila. Če je cena za uvoženi avtomobil s prostornino do 1.300 cm3 na primer 1.000 dolarjev, znašajo skupne uvozne davščine 861.480 dinarjev. Bolj natančna pojasnila glede obračunavanja uvoznih davščin boste našli v »Vodniku po pravnih predpisili za jugoslovanske izseljence« na strani 33. SOCIALNO ZAVAROVANJE V JUGOSLAVIJI Prosil hi Vas. če bli mii lahko «poročili, ali se dobi v obliki knjižice ¡izvleček o jugoslovanskemisocimlnem zavarovan ju lin kje hi tako knjižico lahko naročit. D. M. Nemčija S področja socialnega zavarovanja pri nas, šo do sedaj izšle tri knjižice: »Predpisi o zdravstvenem zavarovanju s pripombami in sodno prakso« iz leta 1962, »Predpisi o invalidskem zavarovanju s pripombami in sodno prakso« iz leta 1961, in »Predpisi o pokojninskem zavarovanju s pripombami in sodno prakso« iz leta 1960. Vse tri lahko naročite pri upravi »Službene novine« v Beogradu. Morate pa pripisati, da želite knjižice v slovenskem jeziku. Na željo vam jih lahko preskrbimo tudi mi. 28. Minilo je nekaj tednov. Bil sem vedno bolj nemiren. Ko sem izvedel, da se v Loki mudi sam gospod škof, sem sklenil, da odidem k njemu in prosim za Agato. Škof me je sprejel in povedal sem mu vse, kar mi je težilo srce. Nemalo sem se začudil, ko sem izvedel, da našo Agato dolže, da je čarovnica. Povedal mi je tudi, da jo bodo sodili in delali z njo poskus na vodi. Če se bo izkazalo, da je nedolžna, potem bo vse prav; če pa ne, jo bodo zažgali na grmadi. Škof mi je hotel pomagati. 29. Na dan svetega Tiburcija je bila sodba. Zbrali so se ljudje od blizu in daleč. Na trati za laškim obzidjem je bil oder, zraven sodniki in poleg njih birič z mučilnim orodjem. Vse je bilo nared, ko so Agato pripeljali iz mesta. Kaj takega, da bi v Loki sodili čarovnici, niso niti najstarejši ljudje pomnili, mlado in staro je pridrlo vkup in čakalo z odprtimi očmi in usti, kaj bodo rekli sodniki in kaj bo z nesrečnico počel rabelj, ki je prišel iz Ljubljane. 28. A few weeks passed. I was growing more and more restless. When I heard that his reverence, the bishop had come to Loka, I made up my mind to go to him and beg for Agatha. No sooner said than done. The bishop received me and I told him everything I had at heart. I was greatly taken aback when 1 heard that our Agatha was accused of witchcraft. He said she would be tried- and sent to the ordeal by water. If she could prove her innocence. everything would be all right; if not, she would be sent to the stake. The bishop wanted to help me. 29. The trial took place on St. Tiburci Day. People came from near and from afar. On the meadow beyond the town walls was a raised platform, there were judges and beside them a hangman supplied with instruments of torture. Everything was ready when Agatha was brought from the town. Nobody, not even the oldest people at Loka had ever seen the like of it, a woman charged with witchcraft. So the old and the young assembled and waited with wide eyes and open mouths to see what the hangman who had come from Ljubljana would do to the unlucky girl. 28. Pasaron algunas semanas. Mi intranquilidad aumentaba. Al averiguar que el propio señor obispo se hallaba en Loka, resolví visitarlo y rogar por Agata. Dicho y hecho. El -obispo me aceptó y le diie todo lo que me apenaba. Me asombré muchísimo al saber que se acusaba a nuestra Agata de ser hechicera. Me dijo además que será juzgada y le harán la prueba del a-gua. Si se comprobase que es inocente estaría todo en orden, si no, la quemarían sobre la hoguera. El obispo deseaba ayudarme. 29. El juicio se hizo en el día de San Tiburcio. Se reunieron gentes de todas partes. Sobre el césped, detrás de Lasko había un tablado,- próximos los jueces y cerca de ellos el encargado -de los imsitmi-mentois de tortura. Todo estaba preparado cuando trajeron a Agata desde la ciudad. Cosa parecida, de que juzgacen en Lolka a una hechicera no lo recordaban ni los más viejos; el pueblo se amontonó y esperó con los ojos y boca abiertos, que dirán los jueces y que hará con la desgraciada el verdugo llegado desde Ejubljama. 28. Quelques semaines passèrent. J’étais de plus en plus inquiet. Quand j’ap- pris que l’évêque lui-même était à Loka, je décidai d’aller chez lui intercéder pour Agathe. Sitôt dit, sitôt fait! L’évêque me -reçut et je luii dis tout ce qui me pesait sur le coeur. Je m’étonnai fort lorsque j’appris qu’on accusait Agathe d’être une sorcière. Il me dit aussi qu’on la jugerait et mettrait à l’épreuve de l’eau. S’il s’avère qu’elle est innocente, tout ira bien; sinon, on la brûlera sur le bûcher. L’évêque acceptait de m’aider. 29. Le jugement eut lieu le jour de la St. Tiburce. Les gens de près et de loin se rassemblèrent. Sur la pelouse derrière les murs il y avait une estrade, à côté, les juges et le bourreau avec ses instruments de torture. Tout était en place quand on amena Agathe de la ville. Personne ne se souvenait qu’on eût jamais jugé une sorcière à Loka. J eu-nes et vieux affluèrent sur les lieux, attendant, la bouche et les yeux ouverts, ce que diraient les juges et ce que le bourreau, qui était venu de Ljubljana, ferait de la malheureuse. 28. Etliche Wochen verstrichen. Ich wurde nach und nach unruhiger. Als ich erfuhr, daß LIerr Bischof selber in Loika weile, faßte ich den Entschluß, zu ihm zu gehen und für A-gata zu bitten. Gesagt, getan. Der Bischof empfing mich und ich erzählte ihm allles, was mein Harz be-drüdkte. loh erstaunte nicht wenig, als ich erfuhr, daß man unsere Agata beschuldige, sie sei eine Hexe. Er teilte mir auch mit, man werde über sie Gericht halten und die Wasserprobe an ihr vornehmen. Sollte sich herausstellen, daß sie unschuldig ist, dann wird ihr Recht widerfahren; im entgegengesetzten Fall soll sie auf dem Scheiterhaufen verbrannt werden. Der Bischof trachtete mir zu helfen. 29. Am Tage des hl. Tiburtius wurde Gericht gehallten. V-on nah und fern strömten die Leute herbei. Auf der Wiese hinter der Stadtmauer v-ou Loka wurde ein Gerüst errichtet, da -standen die Richter, neben ihnen der Scherge mit dem Eoiltergerä-t. Alles war bereit, al-s A-gata aus der Stadt herbaigeftihirt wurde. Sogar die ältesten Leute konnten is-ich nicht erinnern, daß in Loka je über Hexen Gericht gehalten würde. Jung und alt kam zusiamm-engeetrö-mt und alle warteten mit aufgerissenen Augen und Mündern, was die Richter sagen würden und was der Henker, -der aus Ljubljana gelkommen war, mit der Unglücklichen t-u-n werde. ZGODOVINSKI ROMAN 30 31 30. Agato so potem sodniki pričeli izpraševati. Hoteli so vedeti, kdaj in kje se je prvič srečala s hudičem. Tudi so vpraševali, kako je delala točo in ali je odhajala na Slivnico, kjer imajo čarovnice svoja zborovanja. Hoteli so vedeti, če je jezdila na prašičku ali na kaki drugi živali. Ko je Agata na vsa ta vprašanja molčala, ker ni imela kaj odgovoriti, so iz množice poklicali moškega, ki ga ni nihče poznal. To pa je bil Marks, tisti Marks, ki ga je Agata pri plesu zavrnila . .. 31. Marks je stopil pred sodnike in se do tal priklonil. Govoril je, da mu je Agata s čaranjem spravila v stegno iglo, kremen in žebelj in da mu je zaradi tega pričela noga gniti. Pripovedoval je tudi, da je videl Agato večkrat, kako je ob mladem mesecu jezdila na prašičku in se dvigala visoko pod nočno nebo. Povedal je tudi, da ga je takrat med plesom začarala in unetila ogenj v nogi. Ko so se sodniki ozrli v Agato in jo vprašali, če je vse to res, je dekle samo odkimalo. 30. Then the inquest began, The judges wanted to know when and where Agatha had first met the Devil. They asked her how she made hail and whether she used to go to Slivnica where witches held their assemblies. They inquired whether she had ridden on pigs or any other animal. Since Agatha kept silent, she simply did not know what to answer, they summoned a man from the crowd that nobody knew. And that was Marks, whom Agatha had refused to dance with .. . 31. Mariks came before the judges and gave a, low bow. He said Agatha had by witchcraft driven a needle, flint, and nail in his thigh, on account of which his leg had began to putrefy. He also said he had often seen Agatha at new moon riding on a pig and rising high into the night sky. He maintained she had bewitched him while dancing and had kindled fire in his leg. When the judges looked at Agatha and asked her if it was true, she just shook her head. 30. Después comenzaron los jueces a interrogarla. Querían saber cuándo y dónde se había encontrado por vez primera con el diablo. También le preguntaron, comió había hecho el granizo y si visitaba Slivnica, lugar donde las brujas tenían sus reuniones. Querían saber si había cabalgado sobre algún cerdo u otro animal. Como Agata callaba ante todas estas preguntas, pues no tenía que contestar, llamianon de entre el gentío a un hombre a quien nadie conocía. Este era Marx, aquel Marx a quién Agata rechazó durante aquel baile ... 51. Mairx se ubicó ante los jueces y se indinó profundamente. Relató que Agata oon hechizos le había metido una agu ja, una piedra y un clavo en la pierna, y que por ello comenzó a infectársele. También contó que varias veces había visto a Agata como durante la luna nueva montaba un cerdo y se elevaba muy alto en el cielo nocturno. También dijo, que una vez durante el baile le hechizó y metió fuego en la pierna. Al mirar los jueces a la muchacha y preguntarle si todo esto era verdad, Agata negó con la cabeza. 30. Puis les juges se mirent à questionner Agathe. Ils voulaient savoir quand et où elle avait rencontré le diable pour la première fois. Ils lui demandèrent aussi comment elle faisait la grêle et si elle allait à SIdvnica, où les sorcières tenaient leurs réunions. Ils voulaient savoir si elle montait un cochonnet ou quelque autre animal. Comme Agathe se taisait parce qu’elle n’avait rien à répondre, on appela dans la foule un homme que personne ne connaissait. C’était Marx, ce Marx avec lequel Agathe avait refusé de danser ... 31. Marx s’avança devant les juges, s’inclinant jusqu’à terre. Il dit qu’Agathe lui avait fait entrer dans la cuisse par sortilège une aiguille, un silex et un doiu, et que sa jambe avait commencé à pourrir. Il raconta aussi qu’i'1 avait vu plusieurs fois Agathe monter un cochonnet à la nouvelle lune et s’élever haut dams le ciel nocturne. Il dit aussi qu’elle T avait ensorcelé au cours de la danse et mis le feu dans sia jambe. Quand les juges se tournèrent vers Agathe et 1-uii demandèrent si tout cela était vrai, la jeune fille se contenta de hocher la tête. 50. Dann begannen die Richter Agata zu verhören. Sie wollten wissen, wann und wo sie sich zum ersten Male mit dem Teufel getroffen habe. Sie befragten sie auch, wie sie den Hagel erzeugte und ob sie auch auf die Slivnica, wo die Hexen ihre Zusammenkünfte halten, zu gehen pflegte. Sie wollten wissen, ob sie ein Schw>eincheu oder ein anderes Tier geritten habe. Als Agata auf alle diese Fragen schwieg, denn sie hatte ja keine Antwort zu geben, riefen sie einen Mann aus der Menge herbei, dem niemand kannte. Das war aber niemand anderer als Marks, derjenige Marks, den Agata beim Tanz zurückgewiesen hatte. 31. Marks trat vor die Richter und verneigte sich bis auf den Boden. Er behauptete, Agata hätte ihm kraft ihrer Hexerei eine Nadel, einen Quarzsdein und einen Nagel im den Schenkel getrieben, deswegen habe sein Bein zu faulen begonnen. Er erzählte auch, er habe Agata wiederholt gesehen, wie sie sich bei Neumond, auf einem Schweinchen reitend, hoch hinauf unter den nächtlichen Himmel heb. Er erzählte auch, daß sie ihn damals während des Tanzes verhext und in seinem Bein Feuer entfacht habe. Als die Richter ihre Blicke auf Agata richteten und sie fragten, ob es dem wirklich so sei, hat das Mädchen nur abgewinkt. Sl o k: lisci iin za vas SEDMA VAJA Učenci: Dobro jutro, tovariš profesor! Prof.: Dobro jutro. Zdaj imamo slovenščino. Kaj imamo sedaj. David? David: Zdaj imamo slovenščino. Prof.: To je robec. Kaj imam v roki? Učenec: V roki imate robec. Prof.: Kje ¿mate vi robec? Učenec: Moj robec je v žepu. Prof.: Alt iimaite kaipo ali kildhuik? Učenec: Imam 'kaipo. Prof.: Kje imate ravnilo? Učenec: Ravnilo imam na mizi. Prof.: Ali imate sestro, Ivan? Ivan: Da, imam tri sestre. Prof.: Ali imate brata, Edvard? Edvard: Imam štliri brate. David: Kaj imalš na glavi? Ivan: Na glavii imam lase. Prof.: Ali ima Ivan črne lase? Učenec: Da, on ima črne lase. Prof.: Ali imate tudi vi torbo? Učenec: Ne, nimam. Prof.: Ali imajo vaši prijatelji denar? Učenec: Da, oni imajo denar. Sedanji čas glagola »Imeti« Trdilna obliika: Imam imamo imaš imate ima imajo Slovene for j/ou SEVENTH LESSON Pupils: Good morning, teacher! Professor: Good morning, pupils. 'Now we are having a Slovene class. What are we having now, David? David: Now we are having o Slovene class. Professor: This is a handkerchief. What do I have ¿in my hand? Puipil: You have a handkerchief in your hainld. Professor: Where do you have your handkerchief? Pupil: My handkerchief is in my packet. Professor: Do you have a cap or a hat? Pupil: I have a cap. Professor: Where do you have your ruler. Pupil: I have my ruler on the table. Professor: Do you have1 a sister, John? John: Yes, 1 have three sisters. Professor: Do you have a brother, Edward? Edward: I have four brothers. David: What do you have on your head? John: I have hair an my head. Professor: Does John has black haiir? Pinp.il: Yes, he has black hair. Profesor: Do you have a bag also? Pupil: No, I don’t. Professor: Do your friends have money? Puipil: Yeis, they have money. Present Tense and Present Continuous Tense of the Verb »to have« Vprašalna oblika: (AH) imam? (ali) imamo? (ali) imaš? (ali) imate? (ali) ima? (ali) imajo? Eslot/eno para l/d. SEPTIMA LECCIÓN Alumnos: ¡Buenos dias, señor profesor ! Profesor: ¡Buenos días, alumnos! Ahora tenemos clase de esloveno. ¿Qué tenemos ahora, David? David: Ahora tenemos clase de esloveno. Profesor: Esto es un pañuelo. ¿Qué tengo en la mano? Alumino: En la mamo tiene Ud. un pañuelo? Profesor: ¿Dónde tiene Ud. el pañuelo? Alumno: Mi pañuelo está en el bolsillo. Profesor: ¿Tiene Ud. gorro o sombrero? Alumno: Tengo un gorro. Profesor: ¿Dónde tiene la iregla? Alumno: La regla está sobre la mesa. Profesor: ¿Tiene Ud. hermana, Juan? Juan: Sí, tengo tres hermanas. Profesor: ¿Tiene Ud. hermano, Eduardo? Eduardo: Sí, tengo cuatro hermanos. David: ¿Qué tienes en la cabeza? Juan: En la cabeza tengo cabellos. Profesor: ¿Tiene Juan cabellos negros? Alumno: Sí, él tiene cabellos negros. Profesor: ¿Tiene Ud. también una cartera? Alumno: No, no tengo. Profesor: Tienen sus amigos dinero? Alumno: Sí, ellos tienen dinero. Verbo auxiliar »Imeti — Temer o Haber« Nikalna oblika: Nimam nimamo nimaš nimate nima nimajo Jugoslovani doma in tujini, ki razpolagajo s tujo valuto, lahko kupujejo s posredništvom JUGOEXPORTA vse blago v naših trgovinah z 20°/o popustom. Prav tako lahko kupujejo blago z istim popustom tuji državljani, ki imajo tuja plačilna sredstva. Z 20"/o popustom kupite lahko naslednje proizvode: Gradbeni in ves drugi material za zidanje stanovanj in hiš. Gotova nova stanovanja, nove montažne in druge hiše, vse vrste turističnih hiš in to takrat, če so koristniki deviznih sredstev naši državljani, ki gradijo ali kupujejo za svoje potrebe ali potrebe svoje družine. Prav tako ee lahko plačajo gradbene in obrtniške usluge v zvezi z izgradnjo stanovanj ali hiš, kakor tudi transport gradbenega materiala do gradbišča. Vse vrste pohištva, preproge, tekstil, usnjene in gumijaste proizvode in usnjeno galanterijo. Umetniške slike, glasbene instrumente, gramofonske plošče, knjige, časopise, šolske in risarske potrebščine. Vse vrste električnih naprav, tehnično in industrijsko blago za gospodinjstvo, pisalne stroje, lovske in zračne puške s priborom. Motorje, mopede, skuterje, kolesa in dele. Motorne in druge čolne. Vso poljedelsko opremo, poljedelske stroje in naprave z deli. Vse vrste motorjev. Pri navedenem blagu je mišljeno vse, kar je na našem tržišču, razen prehrambene industrije, tobaka in goriva za motorje in avtomobile. JUGOSLOVANSKE PROIZVODE JE MOGOČE KUPITI NA TA NAČIN V NASLEDNJIH VALUTAH: ameriški dolar, kanadski dolar, angleški funt, francoski frank, nemška marka ZRN, italijanska lira, holandski gulden, belgijski frank, švedska krona, avstrijski šiling, danska krona, švicarski frank, norveška krona, iraški dinar. Izdali bomo KATALOGE s cenami, fotografijami in tehničnim opisom blaga. Zahtevajte KATALOGE, ki jih bomo pošiljati brezplačno. Način plačila: JUGO EX PORT BEOGRAD, Kolarčeva 1 /I JUGOSLAVIJA Preko banke — Z vplačilom preko inozemske banke, z nalogom (virmanom) v breme deviznega računa pri jugoslovanskih bankah, z nalogom (virmanom) v breme deviznega računa jugoslovanskih državljanov s stalnim bivanjem v inozemstvu, z nalogom v breme deviznega računa inozemskih pravnih in fizičnih oseb pri jugoslovanskih bankah. Preko čeka — S čeki in to: z inozemskim bančnim čekom, ki mora biti naslovljen na JUGOEXPORT, Beograd, in mora na njem biti napisano ime in priimek koristnika, njegovo stanovanje in kraj. Z inozemskim travelers čekom, če ima oba podpisa kupca. S turističnimi čeki Narodne banke na dinarje, če so izstavljeni v eni od držav, katerih valute so upoštevane pri tej prodaji. Preko pošte — Z vplačilom preko pošte po mednarodni poštni nakaznici ali po telefonski poštni nakaznici, ki mora biti naslovljena na JUGOEXPORT, Beograd. Obvezno je navesti tudi ime in priimek koristnika in točen naslov. Nakazila preko pošte veljajo za sedaj samo za naslednje države: Zahodna Nemčija, Švica, Italija, Belgija, Francija, Švedska in Avstrija. M Z a saj ta o w Z >o I—I z K M H O a Vi ta M Z w >N Z ►H wj N M H M P O EU MARIBOR, Strma ulica lOa izvaja in projektira .v inženirsko tehnično stroko spadajoča dela Sedaj izvaja podjetje dela na dolinskem jezu in elektrarni Kruščica — Lika, na elektrarni Srednja Drava I. in na mostovih prek Eufrata v Siriji VSE ZA DOM, SLUŽBO, IZLET ALI DOPUST vam nudi KOVINSKA INDUSTRIJA IG PRI LJUBLJANI izdeluje: Pri nakupu za devize ali čeke dajemo 20 %> popusta sode in hoboke za kemično in prehrambeno industrijo, kante iz pocinkane in črne pločevine, opremo za galvanizacijo, poljedelske naprave, kovinsko galanterijo in druge v kovinsko stroko spadajoče izdelke VELETEKSTIL LJUBLJANA trgovsko podjetje s tekstilom na debelo in drobno TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT LJUBLJANA MESTNI TRG 24 vabi cenjene potrošnike, da si ogledajo dobro sortirano zalogo v vseh njenih poslovalnicah v Ljubljani odkupuje in prodaja izdelke domače in umetne obrti Slovenije in Jugoslavije Poleg prodaje na notranjem trgu v en groš in poslovalnicah obsega dejavnost podjetja tudi izvoz izdelkov domače in umetne obrti ter uvoz artiklov široke potrošnje GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortimentov in opravlja vsa druga dela ^Kmetijska asa druga Slovenj Oradec s svojimi obrati: posestvi strojni park kmetijski obrat in obrati mesarije kupuje in prodaja vse kmetijske pridelke, oskrbuje potrošnike z reprodukcijskim materialom in opravlja strojne usluge ZAVOD! Cniena KRAGUJEVAC Za vsa točnejša pojasnila se obrnite na naslov: ZAVODI CRVENA ZASTAVA Sektor izvoz — uvoz Beograd Gavrila Principa 44 prodajajo osebne avtomobile »ZASTAVA« jugoslovanskim državljanom za tuja plačilna sredstva Vplačilo za nakup osebnega avtomobila lahko nakažete po inozemski banki v korist žiro računa ZAVODA CRVENA ZASTAVA pri Narodni banki filiala Kragujevac št. 114-11/1-4 z navedbo točnega naslova koristnika CENE AVTOMOBILOV: »ZASTAVA 750« stane 990 ameriških dolarjev »ZASTAVA 1300« stane 1860 ameriških dolarjev Cene se računajo za dobavo fco tovarna Kragujevac TEHNIČNE KARAKTERISTIKE AVTOMOBIL »ZASTAVA 750« Motor Število valjev (cilindrov)..................4 Skupna prostornina.......................... 767 cm3 Maksimalna moč pri 4800 o/min...............29 KM Premer in hod bata.......................... 62 X 63,5 mm Stopnja kompresije..........................7,5 Hitrost.....................................110 km/h Menj alnik 4 brzine in vzvratna vožnja druga, tretja in četrta brzina so sinhronizirane Zavore Hidravlična z delovanjem na vsa štiri kolesa Mehanična z delovanjem na zadnja kolesa Gume — dimenzije.......................5,20 — 12 Električna instalacija.................12 V AVTOMOBIL »ZASTAVA 1300« Motor Število valjev (cilindrov)..................4 Skupna prostornina.......................... 1295 cm3 Maksimalna moč pri 5200 o/min...............65 KM Premer in hod bata.......................... 72 X 79,5 mm Stopnja kompresije..........................8,8 Hitrost.....................................140 km/h M e n j a l.n i k 4 brzine in vzvratna vožnja druga, tretja in četrta brzina so sinhronizirane Zavore Hidravlična z delovanjem na vsa štiri kolesa Mehanična z delovanjem na zadnja kolesa 5.60 S —13 Gume — dimenzije . . . . Električna instalacija 12 V ROBANOV KOT (v ozadju Ojstrica) foto: KOMPAS Tika /nihaja jG')Gll u na!)g ha]g ... DOBROVO V BRDIH foto : F. Peršak 3 C N Vi I A