Urodailtt« . apra.ai LJnblJaaa. Lopitarlaia i. | clelog 4001-4004
Uesetna aaratnlaa II tli, u ttntmil>i si.so ui.
Cek. ra« L|abl|ana I0.6M ta naročnino la I03M u lotctau
Zastopstvo ta »tlaaa la Italija U Uotemitta Irnai upi It. A. Milan«
m>ENEC
DECEMBER. I94J
25
SOBOTA
Schwere Kampfe im Raume Shlobin
Deutscher Angriff nordwestlich Retschitza macht Fort-schritte - Verluste der britischen Terrorflieger
DNB. Aus dom Fiihrerhauptqiiartior, -4. Dezember. Das Oberkommando dor VVehrmacht gibt bekannt:
Siidlich Nikopol, im Raume von Kirow ograd und stidwestlich Tscherkassy kam es gestern nur zu ortlieh begrenzten Kiimpfen.
Ostlich Schitomir und siidSstlich Knrnsten brachen srhniirhcro Angriffe der Sowjets zusammen. 15 feindliehe Panzer kurilen vcrnichtet.
NordwestIich U e t s c h i t z a marhte der eigene Angriff trntz zahen Wider-standes der Sowjets wcitcre Fortschritte. Fendliche Angriffe gegen cincn Briirkcn-kopf an der B e r c s i n a wurden unter hohen Verlusten ahgpwiescn und 32 Sonjetpanzor abgescliosscn.
Norilostlirh S h I o h i n traten die So-:wjets mit mehreren Divisionen zuni Angriff an. Schwero Kampfe sinil hier im Gange.
Im Kampfraum von W i t e b s k setzto der Feind gestern seine starken Angriffe fort. In erhittcrlrn Kiiiiipfen wur-den iirtlirhe Einhriidie abgeregelt und 71 feindliehe Panzer vernichtct.
In den Kiiinpfcn sUdiistlirh K i r n -w o g r a d haben sich dio 11. Sihlcsi-seho Panzer-Division unter Fiihrung des Generalmajors von Wictcrshcim und dio 13. Altiniirkisrlie Panzer-Division unter Fiihrung des Generalmajors llauser hor-vorragend hewahrt.
Im niirdlichen Eismeer grif-fen nm Abend des 22. Dezember fiinl sovvjetische Schnellboote ein deutsches Geleit erfolglos an. In kurzem harlen Kantpf wurden drči sowjetischc Schncllboote versenkt, die beiden an-dercn durch Artillerielreffcr scbvver besehiidigt.
An der s ii d i t a 1 i e n i s c h en Front herrschte gestern mit Ausnah-
) me des Abschnittes von O r ton a Ruhe. Siidlich und siidvvestlich der Stndt Ortona scheiterten auch gestern alle feindlichen Angriffe, obvvohl sic von starkeni Artilcricfciicr, von Pan-zern und Schiarhtrlicgcrn initcrstiitzt vvurden. In diesen Kiimpfen zcichnetcn sich die 1. Fallsehirnijiiger-Division unter Fiihurng des Generalleiitnants Hcidrich durch beispielhafte Stand-haftigkcit besonders aus.
In der Nacht zum 24. Dezember grifren mehrere britisehe Schnellboot-Gruppen mit llnterstiitzung von Jagd-bombern im Nordausgang des K a n a 1 s vviederholt ein deutsches Geleit nn, das zuvor von englisehen Fernknmpfgesrhiitzon erfolglos he-schossen vvorden wur. Ein liritisehes Schnellboot vvurde versenkt, zvvei an-dere so schwer besehiidigt, dass mit ilirem Veelust zu reehnen ist. Dus deutsche Geleit erreichte vollziihlig und oline nennenswerte Schiiden sei-nen Bestimmungshafcn.
Deutsche Marine-Kiistenbaftcricn beschossen Ziele in Dover, D e n 1 und F o 1 k e s t o n c.
Britisehe Bomber fiihrtrn in den friihen Morgenstunden des 24. Dezember vvicdcr einen Terrorangriff gegen die Bcviilkerung von Berlin. In einigen Stndttcilen entstanden crheb-liche Schiiden. Ansserdem bombar-dierte der Feind planmiissig die ehr-vviirdigsten deutschen Kunst- und Kulturstiitten in Aachen. Dom und Rnthaus vvurden sclnver besrhiidigt, der Kriinungssaal vernichtct.
Luftverteidignngskrafte brachtt-n bei besonders schvvierigen Abvvebrhe-dingungen, sovveit liishcr festgestellt, 19 feindliehe Bomber zum Absturz.
Na zgodovinski dan
Naša beseda k objav! slovenske protikomunfettčne spomenice
Ljubljana 24. decembra.
Redkokdaj se izraža narodna volja v skupnih deklaracijah. Samo ob največjih in najslovesnejših trenutkih zbira narod svoje podpise in z njimi podpre svoje lastne in skupne napore, le v največji sili in v največji nujnosti sega po tem sredstvu, da z njim izrazi svojo misel in svoje hotenje. Ni pomembna ta deklaracija samo zaradi svoje vsebine, temveč je še bolj pomembna zaradi tega, ker je izraz vsega naroda, njegovih predstavnikov, njegovih naj veš jih ustanov, skratka, je izraz vodilnih plasti ljudstva.
Ob usodni uri, ko se morajo vsi napori slovenskega ljudstva strniti v eno samo voljo, tla se dokončno stre zločinstvo komunizma na naši zemlji, je upravičenost te narodne deklaraoije popolnoma razvidna. Morda je prišel ta izraz narodove volje nekoliko pozno, a nikakor ne prepozno. Vsaka stvar mora dozo-reti. Tudi volja slovenskega naroda do enodušnega in strnjenega nastopa proti komunizmu je morala do-zoreti ob težkih preizkušn jah in velikih narodnih nesrečah. Sedaj je ta čas dozorel, nastopila je polnost narodnega hotenja, ki je spontano našlo svojega duška v skupni deklaraciji.
Kaj pomeni ta deklaracija v bližnji in daljnji bodočnosti? Ker je to izraz skupne narodne volje, pomeni, da se je slovenstvo v svojem bistvu opredelilo kot protikomunistično. Ovržena je s tem tista zloglasna in vsiljiva trditev komunističnih pro-pngandistov, da predstavlja slovenski narod osvobodilna fronta in edi-nole osvobodilna fronta. Sedaj je potegnjena krinka z obraza tegn komunističnega gibanja in narodova velja je zablestela v vsej svoji le-I i tam, kjer je vedno bila: v slovanski tradiciji, ki je vsa zasidrana v narodnih in krščanskih vrednotah. Od tod izvira vsa zgodovinska vrednost te deklaracije. Postavila je odločni veto komunističnim nakanam in prikazala slovenski narod takšnega, kakršen v resnici je. Iztrgala je iz območja laži, klevete in vsiljenega mnenja slovensko bistvo in dvignila njegov prapor visoko na tisto raven, kjer se je vedno raz-.vijal žitek slovenskega naroda.
Toda ta deklaracija je važna tudi iz drugih vidikov. Ni samo izraz enodušne volje Slovencev, temveč je nakazala tudi že bodočo obliko življenja in delovanja. Je mogočno jedro, okrog katerega se bodo začele zbirati idejno, organizacijsko in taktično povezane narodne sile. In v tem je prav za prav največja nje praktična vrednost. Slovenci potrebujemo v teh usorjnili časih nc samo enodušne volje, temveč se mora ta volja ustvariti v enotnem organizacijskem nastopu. Kakor pa vsak organizem raste, sledeč nareku svojega življenjskega načela, življenjskega počela, tako bo tudi naša slovenska gibalna in organizacijska skupnost rasla iz tc dcklaracijc kot iz svojega osnovnega, življenjskega počela, obenem pa sc razvila v konkretno, udarno in močno obliko, ki bo z bujnostjo svojega življenja sposobna premagati organsko krizo, povzročeno po strupu komunizma.
Nad vse pomembno je dejstvo, da so podpisniki in tako rekoč no-sitelji te deklaracije v velikem delu meščanski in kulturni elementi. To je važno zaradi tega, ker si je komunizem v svoji lažni propagandi lastil te narodne sloje kot svoje in iz njih delal kapital za svoje namene. Sedaj jc tudi ta videz odpravljen in resnica je stopila v vsej svoji luči na dan. Meščanstvo in predstavništvo kulturnih ustanov, ki jo je znal komunizem tako nečloveško izigravati zlasti proti kmečkemu stanu, sta s to deklaracijo stopila v zgodovinski razvoj slovenskega naroda kot enaka protikomunistična činilca, kakor je to bil kmečki stan že od prvega početka komunističnega nastopa. Ni sedaj več javne ustanove, ki ne bi izrazila svoje narodno zavedne in protikomunistične miselnosti. Kmečki stan je to voljo izrazil in jo že zapečatil s svojo lastno krvjo. Meščanstvo in zastopniki kulture pa so jo sedaj podprli s to deklaracijo, istočasno pa dali žc duška svojemu mišljenju z zbiranjem oborožene sile, ki bo iz Ljubljane, središča pokrajine, ponesla zmagovito misel slovenske narodne ideje tudi na toliko preizkušeno deželo.
Končno pomeni deklaracija naj-silnejši apel na vse ljudstvo, da sc
Težki boji na področju pri žlobinu
Nemški napad severozahodno od Rečice napreduje Izgube britanskih terorističnih letalcev
Fiihrcrjev glavni stan, 24. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Južno od Ni k o polja, na področju pri K ir« vgradil in jugozahodno nd Cerkasov jc prišlo včeraj lc do krajevno omejenih bojev.
Vzhodno nd Z i t o m I r a in jugovzhodno od K o ros t ena so lie zlomili slabši sovjetski napadi. 15 sovražnih oklepnikov je hilu uničenih.
Severozahodno od H n č i c e je lastni napad vkljub žilavemu odporu Sovjotov dolini napredoval. Sovražni napadi na nek« mostišče oh II e r o z i n i so bili odbili z visokimi izgubami z.i Sovjptp, sestreljenih je hilo 32 njihovih oklepnikov.
Severovzhodno od Ž 1 oh i na so prešli Sovjeti z več divizijami r napad. Težki hoji so tu v teku.
Na bojišču pri V i t e h s k u jo sovražnik včeraj nadaljeval s svojimi močnimi napadi. V srditih bojih so bili zajezeni krajevni vdori, uničenih pa je bilo 71 sovražnih oklepnikov.
V	bojih jugovzhodno od K i r o v-grada sta se posebno odlikovali 11. šlezijska oklepna divizija pod vodstvom generalneea majorja von Wiotersheima in 13. altmarška oklepna divizija pod poveljstvom generalnega majorja llau-sorja.
V	severnem Ledenem morju je zvečer 22. decembra pet sovjetskih hitrih čolnov brez uspeha napadlo neko nemško ladijsko spremljavo. V kratkih, hudih bojih so bili potopljeni 3 sovjetski hitri čolni, oba ostala pa stn bila i topniškimi zadetki težko poškodovana.
Na jnžnoitalijanskcm bojišču je včeraj vsepovsod, razen na odseku pri
O r t o n i, vladal m'r. Južno in jugozahodno od mesta Ortone so se tudi včeraj izjalovili vsi sovražni napadi, čeprav so bili podprti z močnim topniškim og njem, z oklepniki in z bojnimi letalci. V teh bojih se je odlikovala prva padalska divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Heidricka zaradi svoje vzgledne vztrajnosti.
V noči na 24. december je ponovno napadlo več skupin britanskih hitrih čolnov s podporo lovskih bombnikov v severnem izhodu iz Rokavskega preliva neko nemSko ladijsko spremljavo, ki je bila že prej od nemSkih dalekomet-nih topov brezuspešno obstreljevana. En britanski hitri čoln je bil potopljen, dva druga pa tako težko poškodovana, da je treba računati z njihovo izgubo. Nemška spremljava je polnoštevilno in brez po membnejše Škode priplula v svoje namen-bno luko.
Nemške mornariške obalne baterije so obstreljevale cilje v Dovru, Dealu in Folkestonu.
Britanski bombniki so v zgodnjih jutranjih urah 24. decembra znova izvedli teroristični napad na berlinsko prebivalstvo. V nekaterih mestnih okrajih je nastala znatna škoda. Poleg tega je sovražnik načrtno bombardiral najbolj častitljive nemške umetniške in kulturne spomenike v Aachen n. Stolnica in mestna hiša sta bili težko poškodovani, dvorana, kjer so se vršila kronanja, je uničena.
Silo zračne obrambe so vkljub posebno težavnim obrambnim okoliščinam po dosedanjih ugotovitvah zbile 19 sovražnih bombnikov.
Teroristični napadi ne bodo omajali Evrope
Berlin, 23. dec. DNB. Državni organizacijski vodja dr. Ley je ob koncu leta naslovil v Nemčiji zaposlenim inozemskim delavcem poslanico, v kateri ugotavlja, da so se sovražnikovi poskusi, podminirati s terorističnimi napadi moralo civilnega evrop. prebivalstva, izjalovili vsled energije vseh delovnih ljudi in vsled zglednega obnašanja civilnega prebivalstva. Dr. Ley poudarja v svojem pozivu, da so se evropski delavci discipli-
nirano uvrstili v ustvnrjajočo fronto ter da so s tem naredili Nemčiji in ostalim narodom veliko uslugo. Ob koncu izraža dr. Ley svoje prepričanje ,da se bodo v interesu Evrope in njenih narodov evropski narodi še tesneje strnili v železni blok, ob katerem se bodo razbili vsi uničevalni poskusi evropskih sovražnikov ter bo na ta način z nemško zmago omogočena prosta pot pravičnemu novemu redu ter izvedbi pravega socializma.
Odnosi med Poljsko in Sovjetsko Zvezo
Bern, 23. dec. DNB. Poljska emigrantska vlada je imela, kot poroča l'.'\change Telcgraph, plenarno sejo, na kateri je poročal ministrski predsednik Nikolajczik o svojem razgovoru z britanskim zunanjim ministrom ffdc-nom. V tej zvezi poroča londonski dopisnik »TAT-ja«, da je že nekaj časa znano, da del poljske vlade, ki mu pripadata tudi Homer in Nikolajczik, glede vprašanja poljskih vzhodnih mej ne zavzema več popolnoma sprejemljivega stališča, da pa so koncesije, ki bi jih poljska emigrantska vlada lahko ponudila Sovjetom, še daleč za sovjetskimi minimalnimi zahtevami, tako zlasti še glede ozemeljskega vprašanja. Šc težji problem so osebna jamstva, ki jih »Moskva zahteva glede na formulo, da morajo biti v vseh zapad-nih sosednih državah Sovjetom »prijazne vlade«. Zlasti težka so ta jamstva glede vojske. Vse to pomeni, ta-
ko pravi poročilo, da je jarek med obema sprtima zaveznikoma tako glo-l>ok, da ni mnogo možnosti, da bi ga z dobro voljo premostili. Poročilo pravi, da jc britanska vlada že večkrat skušala vsaj začasen sporazum, ki naj bi odložil neprijetno vprašanje mej. tla pn so Sovjeti vsa taka prizadevanja brezobzirno odklonili. Kaže, da je Moskva mnenja, dn o pripadnosti onih delov Poljske, ki si jih je Sovjetska zveza prilastila leta 1939 prav tako nc more niti nikakega govora, kot o pripadnosti Kalifornije k Ameriki. l>o-pisnik zaključuje, da lahko sovjetsko stališče takole označimo: Moskva je sicer pripravljena na sporazum, toda »na temelju svojih lastnih pogojev« ter da tako dolgo nc bo pokazala zanimanja za pogajanja s poljsko emigrantsko vlado, dokler se nc 1k> ta z dejanji pokesala za svoje dosedanje protisovjetsko stališče.
Angiija med Sovjeti in Amerikanci
Ženeva, 24. dec. DNB. »Observer« se bavi s povojnim položajem Anglije na gospodarskem polju ter pravi, da bodo angleški dohodki iz prekomorja večinoma manjši kot prej, Enako kot druge dežele bomo rabili dolarje m jih ne bomo imeli, pravi list. Poleg tega bomo morali plačevati dolgove na osnovi zakona o najemanju in posojanju, istočasno pa bomo imeli dolgove v funtih v Indiji in do-r ; j onih.
Sicer je interes in želja Anglije, sto-; piti z vsemi deželami v enaki meri v trgovinske odnošaje, toda ali bo lahko prišla Anglija v ta položaj, zavisi od politike drugih držav. Brez dolarjev ni mogoče ničesar kupiti od Združenih držav. Toda dolarjev tudi ni mogoče dobiti, ker Amerikanci ničesar ne kupijo. O tem odločajo oni sami.
Članek se bavi na to z angleškimi načrti glede bodočih gospodarskih odnaša-jev na 6vetu ter sc konča s pripombo: Končno odvisi bodočnost gospodarskega
strne okrog narodne in protikomunistične misli v eno samo, strnjeno in udarno telo. Sedaj je nastopil konec vsakega slepomišenja ali obotavljanja. Narodova volja se je izrazila. Trdna osnova je sedaj položena, nanjo je treba sezidati stavbo slovenske narodne bodočnosti. Gradivo je že zbrano, temelj položen, na delo torej, zidarji slovenske narodne mislil
sodelovanja od sklepov Sovjetov in Ame-rikancev.
Oster obračun z Benešem
Bratislava, 24. decembra. T. Poslanec Čulen je imel v sredo zvečer v parlamentu velik jiolitični govor, v katerem je s konkretnimi podatki ostro obračunal z Benešem.
Slovaki hočejo živeti svoje življenje in to v svoji lastni državi, je dejal poslanec. Zato stojijo vsi Slovaki za Slovaško državo. Kdor uniči fo državo, pokoplje z njo slovaški narod. Beneš, je nudaljevul poslanec, v nobenem primeru nima pravice, govoriti v imenu Slovakov, kajti njega odklanjajo energično in nedvoumno tudi vsi v inozemstvu živeči Slovaki. Slovaki v inozemstvu stojijo na istem stališču, kot Slovaki v domovini.
Turški narod noče vojne
Ankara, 24. decembra. T. »Tasviri Ef-kar« pripominja k nekemu članku »New York Timesa« o Turčiji, da turško javno mnenje ni za to, da bi Turčija stopila v vojno, ker bi imel država od tega veliko škodo, predvsem ker bi Carigrad, mesto lesenih hiš, bilo zaradi zračnih napadov uničeno. »Sp Hosta« ugotavlja na osnovi pisanja angleško-ameri-škega tiska, da naj bi Evropa po vojni bila razdeljena v vplivna področja, tako da bi morali mali narodi biti vznemirjeni zaradi svoje usode. Isti list ugotavlja, da se Združene države ne čutijo v Vzhodni Aziji močne dovolj ter upa|o zaradi tega na poraz N-mčije, da bi lahko napadle Japonsko.
BTj.4 GOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE
želita p.tem spojim naročnikom, ofilasepalcem in bralcem
u red n i S t po in u pr a pa
»S LOV EN C A«
Govor ministra dr. Gobbelsa na sveti večer
Berlin, 23. dec. DNB. Ob priliki petega Božiča v vojni bo govoril na sveti večer propagandni minister dr. Goeh-bcls Nemcem v domovini, na bojiščih in v vsem svetu. Govor bodo oh 21 prenašale vse nemške radijske postaje.
Letala uspešno napadla komunistične tolpe
Berlin, 24. dec. DNB. Nemška bojna letala so v torek in Četrtek z uspehom napadla z. Iiombami in strelnim orožjem komunistične tolpe v zapadnih balkanskih pokrajinah, kjer se skrivajo v gorskih vaseh in skrivališčih. Komunisti so pretrpeli zaradi zadetkov v polno hude izgube ter so njihova talioriščn bila razdejana. Na bosanskem in srbskem področju so izvidniška letala podpirala pri očiščevalnem podjetju uspešno naše čete s podatki o gibanju tolp.
Nov transport italijanskih otrok v Sovjetsko Zvezo
Rim, 24. der. T. 7. nekega sirilske-ga pristanišča se je odpeljal v sredo nov transport italijanskih otrok v Sovjetsko zvezo. V nasprotju s prvimi d ladjami, ki so v začetku tednu odpeljale sicilsko otroke v sovjetski raj, je tokrat BadogPo |x>slal svojega ocrbneua zastopnika k slovesu, da izroči odhajajočim otrokom v imenu domovine >njen zadnji pozdrav«.
Kakor dodaja rimski radio, jo bil izraz Badoglijevega zastopnica '»zadnji pozdrav« res na mestu, ker utegnejo le redki teh nesrečnih otrok zopet videti domovino.
Angleži zasedli Madeiro?
Lizbona. 23. dec. T. V portugalski prestolnici se vzdržujejo govoricr, da so se angleške mornariške sile izkrcale na otoku Madeiri. da bi jo zasedle. Na tozadevno vprašanje pri pri« stojnih portugalskih oblasteh pa ni Blodila niknka potrditev. Nadalje sc širijo na Portugalskem glasovi, da namerava Churchill prebiti zimo na otoku Madeiri, da bi si tam zopet okrepil svoje zdravje. Zasedba naj bi se izvršila predvsem zaradi tega. da bi s« zavarovalo bodoče Chnrchillovo bivališče. Resnih podlag za te domneve pa še ni.
Vančingvej uspešno operiran
Ninnking, 23. dec. Vzhodnoazijska služba l).NB-a. Predsednik narodne Kitajske Vančingvej si je dal te dni odstraniti kroglo, ki jo jc dobil pri atentatu 1. 1935, ko so nanj streljali na peti seji centralnega nadzornega od-liora kuomintanga v Nankingu. Operacija je dobro uspela. Iiolnik naglo okreva. Predsedniške po«!e vodijo med tem preizkušeni uradniki ministrskega predsedništva.
Kratka poročila
Madrid, DNB. Kakor poroča EFR iz \Vasliingtona, je odredil sindikat ameriških železniških delavcev za 30. december generalno stavko, potpm ko je odklonil Boosevcltov pomirjevalni predlog kot nezadosten. Generalna stavka bi obsegala 1 milijon železniških delavcev.
Berlin, DNB. Fiihrer je naložil državnemu ministru Speeru kot povojno nalogo, da vodi obnovo mest, prizadetih po bombnem terorju. Načrte in priprave za obnovo l>odo začeli izvrševati že sedaj. Dr/avtii minister Speer bo poklical k tenm delu noj I volj, še nemške graditelje, ki so se izkazali s svojim delom že pred vojno.
Berlin, DNB. Na južno-italijanskem bojišču jc v sredo protiletalsko topništvo obstreljevalo z dobrim uspehom sovražna letala, ki so v nizkem poletu napadala nemške gorske postojanko. Tri sovražna letala so bila pri tem sestreljena.
Fiihrerjev glavni stan, DNB. Fiihrer je 19. dccembra podelil hrastove liste k viteškemu križu železnega križca generalu pehote Kurtu von der Chevallerie, poveljujočemu generalu nekega dopolnilnega zbora, kot 357. vojaku nemške obrambne sile.
Amsterdam, DNB. Kakor poroča angleška časopisna služba iz Washing-tona, je predsednik Roosevelt naročil pravosodnemu ministru Diddleju, naj izdela potrebne zakonske predloge za prevzem železnic po državi.
Amsterdam, DNB. Po Reuterjevem poročilu je bil angleški državni minister za Srednji vzhod Casey imenovan za guvernerja province Bengalije.
Sofija, 23. dec. DNB. Radio Ankara poroča, da je llull na neko vprašanje glede smrtnih obsodb v llarkovu izjavil, da sta Amerika in Velika Britanija v tem vpraišaniu popolnoma so* glasni s Sovjetsko Rusijo.'
Predstavniki uradništva Združenja javnih nameščencev pri gospodu prezidentu
Lhibljana 24. decembra.
Gospod prezident pokrajinske uprave, divizijski general Leon Rupnik, jc danes sprejel predstavnike Združenja javnih nameščencev, Združenja poštno-telegrafsko - telefonskih nameščencev, Združenja šolnikov in Združenja železniških nameščencev, ki so prišli, da se in u v imenu vseh v teh združenjih
orguniziranih uslužbencev zahvalijo za njegovo skrb za uradništvo in za že tako izdatne ukrepe v njegovo korist. Vidno v/rndoščen zaradi tegii izraza hvaležnosti je gospod prezident zagotovil, da bo še nadalje stremel za zboljšanjem gospodarskega položaja javnih nameščencev, posebno onih, ki morajo skrbeti za družine.
Novomeška kronika iz zadnjih dni
Komunisti imajo silen strah, da bi šel kilo v mesto. Na škrjančnh so po hišah nabili lepake, nn katerih so razglasili, da bo vsak, ki bi šel v niosto, ustreljen.
Pred dnevi je bila na begu zajeta komunistična kurirka Jerinanova. V Doln jem Kamnu je bil zajet Pate Jože, ki je prav tako bil znan organizator.
Ker si komunisti smni ne upajo napasti, zlasti ker so doživeli v Kočevju tako katastrofalen poraz, so sedaj znova zbrali in poklicali s Primorskega bndoglievske izdajalske tolpe, ki se borijo po Komunističnem mnenju za »svobodo našega naroda«. Da bi ustrahovali Novomeščane, nn vse načine trobentajo in groze. Sedaj ne prikrivajo tudi, da je v slučaju zmage določena likvidacija številnih družin v mestu, ki bi se 'morala izvršiti brez usmiljenja in brez prizanašanja.
V	začetku decembra so komunisti v vasi Vrbovec pri Dobrniču ustrelili sodnega starešino Komparela iz Trebnjega. Pripeljali so gn v sredo vasi in vsi vaščani so morali prisostvovati ustrelitvi. Obsodili so ga z obtožbo, da je bil »izdajalec«,
še nekaj dni prej so ubili tudi Tavčarja Atlolfa, sodnika iz Trebnjega.
Ljudstvo je proti komunizmu
V	roke nam je prišlo naslednje zanimivo komunistično dnevno poročilo:
Stab VIII. N O. U. B. XVIII. div. 26. novembra 1943. Na položaju.
III. bataljon je zaključil z mobiliza- j cijo. Edino v Višecu je mobiliziral de- i vet ljudi, medtem ko so se po drugih
V Novetn mestu 23. decembra.
V Ljubljani iu drugod že vse mogoče govore, o razmerah v našem mestu iu okolici, zato je prav, da se tudi mi oglasimo.
Topel občutek domačnosti nas je prevzel, ko smo 8. decembra, na praznik Brezmadežne, proslavili v lično okrašeni dvorani Sokolskega doma našo Zaščitnico. Petje mladeniških grl in čudoviti zvoki glasbil so vlili v fantovske duše prepričanje, du je na svetu še nekaj lepega. Živahni pogledi krepkih domobrancev so nas napolnili z novim upanjem, ki ga domobranec tudi v najtežjih trenutkih ne sme izgubiti.
Prisilni mobiliziranci uhajajo komunistom
Zaratli stalnih izpadov domobranskih edinic in preganjanja komunističnih tolp se je nekaterim prisilnim mobili-zirancem posrečilo, da so se rešili komunističnega pekla in pribežali v Novo mesto. Skora j na vseli pohodih pa domobranske skupine ujamejo ali končajo v bojih številne bandite. Tnko je neka straža zajela v Smolenji vasi Sladka Alojzija. Po izpovedi tamkajšnjih prebivalcev je bilo ob priliki zadnjega komunističnega napada na Novo mesto na tem odseku uničenih okrog 5(1 komunistov. V Gotni vasi je domobranska straža zajela avtomobil, s katerim so se vozili komunistični veljaki. Večina novomeških mobilizirancev in komunističnih somišljenikov se je zadnje čase potikalo v Velikih Brusnicah. Kal je bil še pred nedavnim važno shajališče in zbirališče komunističnih sku-pin.
Ljudje iz podeželja pripovedujejo, da je morala med komunističnimi tolpami zaradi stalnih nemških in domobranskih akcij zelo padla. Med skupinami v gorjanskem Podgorju je prava zmeda.
Pred nedavnim so domobranci prijeli komunistično organizatorko Smrc-kar Milko. Na njenem domu v Birčni vasi so našli 16 topovskih granat, kalibra 11.
Iz Bele Krajine so prispele vesti,
da so komunisti peljali med 15. in 16. novembrom skozi kraje Suhor, Drage in Bučno vas nad 60 ranjencev iz Kočevja. Vse ranjence so odpeljali proti vlaškim vasem v Gorjancih.
Po raznih poročilih je sedaj ▼ Ljubljanski pokrajini še osem tako imenovanih brigad. Druge so bile ali raz-puščene ali pa v bojih uničene. Na odseku okoli Novega mesta, Trebnjega, Žužemberka, Podgrada, Gorjancev so sedaj Cankarjeva (Straža - Mraševo), (iiibčcva (Podgrad), štajerska brigada (Toplice) in 13. tako imenovana hrvatska brigada, ki se najčeŠče mudi v okolici Suhorja na Gorjancih. Poleg teh brigad obstoje povsod še terenske čete, ki štejejo navadno po 40 do 60 mož. Te čete ostajajo vedno na terenu, dočim se brigade navadno stalno premikajo iz kraja v kraj. Vse te štiri brigade so med seboj povezane po kurirski službi in v večjih akcijah vedno nastopajo skupno. Znano je, da so bile razpuščene ali pa v bojih uničene Ze-lezničarska, Levstikova, Prešernova in Ljubljanska brigada. Na Notranjskem v sektorju Lož, Bloke, Velike Lašče se nahajata še Tomšičeva in Šercerjeva brigada. Ena brigada je okoli Kočevja, druga pa s središčem na Trebelnem.
Sedaj se je zvedelo, da je bila ob prevratu 8. septembra v Toplicah Levstikova brigada. Njen brigadni zdravnik je bil Saje Julče iz Kandije, ki je bil strašno divji in je pri vsaki sodbi bil prvi zraven ter je vedno glasoval za smrt. Sodeloval je tudi pri usmrtitvi dvanajstih domobrancev.
Zvedelo se je, da so komunisti v zadnjih dveh mesecih pobili na Kalit okrog 70 ljudi, po večini civilistov, med njimi pa tudi nekaj lastnih »nezanesljivih«.
vaseh vsi moški poskrili. Mobilizaciji je pobegnilo 39 ljudi in to iz vasi Brezov dol. Velike Lipje in Gradence. Edino v Višecu 30 bil slučajno vsi doma.
Na poročilu, je podpisan politkomisar XVIII. divizije Janez Pelko.
Poročilo ne potrebuje nobenega pojasnila.
Poročilo iz Stopič pravi, da so komunisti v začetku decembra požgali šolo in gasilski dom.
Zvedelo se je tudi o poslanstvu novomeškega odvetnika dr. Polenška Iva. Ta ljudski zajedalec je sedaj vodja roparske tolpe, ki se je pred nedavnim zadrževala v vasi Cerovec pri Zajčjem vrhu.
Iz Kostanjevice poročajo, da so tudi mnogi komunistični zaščitniki in teren-ci pribežali pred komunisti v Kostanjevico. Nekatere so komunisti že iskali v St. Jerneju. Zbežati so morali zaradi tega,_ ker so jim grozili, da niso znali zadržati in organizirati ljudi, da bi ostali donta in ne šli k domobrancem, lz občine St. Jernej je sedaj namreč še okoli 700 mož in fantov pri domobrancih.
Komunisti selijo vaičane
Struhovanje, ropanje in tudi pokolji niso uklonili poštenih Dolenjcev, da bi podpirali komunistično morilsko svojat. Ker so zaman vsi komunistični pozivi, da se fantje in možje, ki so pobegnili pred njihovimi tolpami, vrnejo ter pri-glase komunističnim poveljnikom, so komunisti začeli izganjati cele družine, iz raznih vasi. V šentjernejski občini so v več vaseh nabili lepake, v katerih nekaterim družinam groze s smrtjo, drugim s preselitvijo, ako se člani družin takoj ne bodo vrnili domov. Mnoge družine so že na tak način pognali na cesto brez vsakih sredstev. To se je zgodilo v nekaj vaseh stopiške občine in v vaseh okrog Trške gore, od koder so več družin preselili proti Trebelne-mu. Kdor noče iti sam, kadar mu uka-žejo, ga naženejo s silo-.
Ko ljudje odhajajo, komunisti večkrat streljajo za njimi iz zased.
V Novo mesto je pribežalo že mnogo takih nesrečnih družin, ki so brez pravega stanovanja in hrane.
Novi okrajni načelnik g. Skubic, ki je pred nedavnim prevzel posle, je začel z izpeljavo obširnega načrta, da se Novemu mestu pomaga v času, kakršnega še ni doživelo v vsej svoji zgodovini.
Ureditev prodaje tobačnih izdelkov
Domobranci pojo slovenske pesmi
Ljubljana, 23. dec.
Po ljubljanskih ulicah mede in ljudje gledajo, da čimprej opravijo svoje posle ter hitro izginejo kam na toplo, zakaj res ni prijetno bili v lem vremenu na ulici. Toda sleherni rad prisluhne in se ustavi, ko čuje krepke, moško-mlatlo-niške korake, ki se bližajo: »Domobranci gredo!« Puste in dolgočasne ljubljanske-ulice naenkrat ožive, kakor da bi prišlo vanje nekaj svežega, kar je tudi v resnici. Naio pa se oglasi iz mladih grl mogočna domobranska pesem, najprej seveda himna e svojim borbenim refrenom. Himna sama ima zelo poetično vsebino in dobro melodijo, pripravno za vojaški pohod ter zato učinkuje. Toda to ni edina točka repertoarja iz pesmarice naših fantov. O, ne, zakaj za himno domobranci radi zapojo še marsikatero slovensko narodno vojaško. Fantje radi zapojo otožno, toda izredno melodlozno »Oj ta soldaški boben«, pa razigrano koračnico »Regiment po cesti gret in še marsikatero fantovsko. Tako so domobranci zopet oživeli slovensko vojaškofanlovsko tradicijo. Saj so nekatere naše narodne pesmi nad sto let stare. Peli so jih fantje, ko so v prejšnjem stoletju maršipald pri Oustocl in Novari, ko so vkorakali v Bosno in Hercegovino, naši fantje so jih peli celo na Kreti — pred desetletji so namreč tedanje evropske velesile intervenirale v tedanji turški Kreti, med temi ludi Avstro-Ogrska. Celo na Kitajskem so jih peli naši fantje. Povsod tja je namreč Avstro-Ogrskia pošiljala kot ekspedicijske oddelke tudi najbolj zastavne fante, in to so Slovenci vedno bili. V mirnih časih so bili slovenski vojaki pač po vsej Avstro-Ogrski znani kot najboljši, najbolj živahni pevci, ki so radi marširali ob zvokih svojih pesmi, ki so jih spominjale v daljnih krajih na domovino. Prišla je svetovna vojna jn tisoči slovenskih fantov so marširali na razna bojišča po vsej Evropi, od Krasa do ruskih in maloazijslrih in balkanskih planjav. Nastajale so nove pesmi, med
temi najbolj znana, otožna »Oj Doberdob«. Tisoči in tisoči naših mož In fantov so se tolažili s slovensko pesmijo, ki jim jc lajšala napore in trpljenje.
Tudi pod bivšo Jugoslavijo ao bili slovenski vojaški oddelki najbolj pripravljeni za petje. Slovenskih vojakov nI bilo treba častnikom nikoli siliti, naj pojo med marširanjem ali v vojašnicah. Kar sami od sebe so ubrali svoje pesmi in z razliko od Srbov in Hrvatov — nikdar unisono, nikdar v molu, temveč tako. kakor na vasi: prvi naprej, drugi »počez«, za njim pa ves zbor v ubranih glasovih.
Pod savojsko okupacijo je slovenska vojaška pesem onemela, tradicija je bila za nekaj časa prekinjena, toda ne za trajno. Sedaj so jo zopet oživeli naši vrli domobranci, ki nadaljujejo slovensko tra-dicfjo vojaške pesmi. Radostno, borbeno, pa tudi otožno, kakor je pač besedilo in pa melodija, doni sedaj po ljubljanskih ulicah naša vojska posem in bodri fante k vztrajanju in k borbam, ki jih čakajo. Naša pesem, zvesta spremljevalka slovenskega vojaka skozi desetletja in desetletja, zopet navdušuje naše fante, zopet oživlja naše ceste in ulice.
Logatec ob smrti Jož. Kralja
V soboto, dne 18. t. m., so pripeljali logaški domobranci krsto s truplom Jožeta Kralja, svojega prvega borca, da ga pokopljejo v posvečeni domači zemlji.
Jože Kralj je bil vzoren slovenski katoliški mož. Zgledno je skrbel za ženo in dva otročička. Kot dimnikarski mojster v Dravogradu je bil neutruden kulturni delavec.
Bil je vojaško izobražen, imel je pogumen in odkrit značaj in kot tak je bil eden medprvimi, ki je spoznal zločinsko komunistično nrav OF in njenih voditeljev in sodelavcev v Logatcu. Vedel je, da našega malega naro.da ne bodo rešila nasilja in zločini in da je
S posebno uredbo o porabi obaka, ki bo izšla te dni, bodo s 1. januarjem 1944, uvedene nakaznice za tobak in tobačne izdelke Ker nakaznic ne bodo dobili moški izpod 18 let niti ženske izpod 22 in nad 55 let, je pred dodelitvijo nakaznice predpisana posebna prijava. Te prijave bodo vsi upravičenci, torej vsi moški, stari nad 18 let, in vse ženske od 22 do 55 let, dobili v poljubnih, vendar pa po možnosti v onih trafikah, kjer so nazadnje dobivali tobak.
| Na praznik sv. Štelana, v nedeljo, ?6. deccmbra, bodo vsi upravičenci dobili prijave po vseh trafikah ves dan, prav tako pa tudi v ponedeljek, 27. decembra dopoldne. Zato morajo biti v ta namen na praznik sv. Štefana, v nedeljo, 26. decembra, ves dan odprte vse samostojne in nesamostojne trafike.
Vsi unraVičenci naj takof. ko v trafiki dobe prijavo, to priinvo takoj izpolnijo in jo vrnejo oni trafiki, kjer so prijavo dobili. Vse prijave pa morajo biti trafikam oddane najkasneje do 12. ure v ponedeljek, 27. decembra.
Kdor bi do te ure prijave ne oddal, ne bo dobil o pravem času nakaznice za tobak, temveč Sele pozneje, ko bodo spisane in dostavljene vse nakaznice onih, ki so prijave vložili o pravem času.
Prijave moraio biti izpolnjene čim bolj čitljivo in razločno. Vsak upravičenec naj izpolni naiprei rubriko občine, nato zapiše številko decembrske živilske nakaznice, nadalje svoje ime in priimek, stanovanje, prav tako pa dan, mesec in leto rojstva ter datum, kdaj je izpolnil prijavo, ki jo mora tudi podpisati. Oni upravičenci, ki niso družinski glavarji, naj v levem spodnjem kotu prijavnice napišejo
ludi ime družinskega glavarja, toref onega, ki za njih prevzema živilske nakaz-niče.
Prijave naj izpolnijo vsi upravičetid tostran bloka ne glede na to, kateri občini pripadajo, onstran bloka pa oni, ki spadajo pod mestno občino ljubljansko.
Upravičenci, ki iz katerega koli raz-loga ne dobivajo živilskih nakaznic, nai prav tako vlože prijave, vendar pa moraio v desnem zgornjem kotu, kjer je rubrika za številko živilske nakaznico napisati, da živilske nakaznice ne dobivajo, obenem pa morajo napisati vzrok< zakaj je ne dobivajo (n. pr. zavodi).
Ze sedaj p<i opozarjamo, naj nihče ne vlaga dveh ali v»č prijav, ker bodo vso prijave natanko kontrolirane, zato pa one. ki bi napravili dve prijavi, že sedaj ooominjamo, da to pomeni varanje obla-, stva.
I Ponavljamo, da moraio biti samoslof-| ne in nesamostojne trafike na praznik , sv. Štefana, v nedeljo, 26. decembra odprte ves dan. Toda trafike bodo ta dati samo sprejemale prijave, ne bodo pa prodajale tobaka. V ponedeljek, 27. decembra opoldne bodo vse trafike zaključile sorejmanje prijav, V ponedeljek popoL dne od 14.30 do 17.30 pa morajo trafikanti vse priiave oddati v dvorani roai«i-stratnega poslopia na Mestnem trgu. Pripominjamo še, da bodo trafike v ponedeljek, 27. t. m. poleg zbiranja prijav: prodajale tudi tobak.
Če bi trafikam zmanjkalo prijav, na? si jih izposodijo v sosednjih trafikah, vsak čas pa jih dobe tudi pri vratarju magistrata na Mestnem trgu, upravičenci na nai gredo po prijavnico v drugo trafiko, če jo v prvi ne dobe.
Ljubljanskim meščanom
Na pretek je danes prošnja in prosilcev, pa si vendar jemljemo prostost, da se oglasimo še mi — Odbor za dolenjske. notranjske in belokranjske begunec. ki žive v Ljubljani.
Naša prošnja je kratka in nevsiljiva. Prosimo okoliške kmete slame, da bodo naši ljudje osvežili ležišče, morda kdo daruje kakšno slamnjačo, morda bi pogrešali kak kos obleke, zgornje ali spodnje, za moške, ženske ali otroke, ali morda kako oblivalo. Za vse smo hvaležni. Morda bi, če imate več sob, sprejeli kakega izmed naših beguncev na stanovanje, morda bi smel kdo na hrano k vam, enkrat ali celo dvakrat nn dan. Morda bi vzeli kako siroto k sebi, vsaj za kratek čas. Mogoče kakega dijaka ali dijakinjo. Morda bi odstopil kdo violino za eno revno dijakinjo z učiteljišča. Morda bi kdo pogrešal za kratek čas radio za naše dnevno zatočišče v Akademskem kolegiju. Za vse vam bomo hvaležni. Kar sporočite, prosimo, kam nnj pridemo iskat kako pomoč, na Kmečko pisarno. Kolodvorska 22, telefon 43-97.
Saj po očetovsko skrbi za nas nnš
Kokrovitelj, prezident general gospod upnik, a blaga ni mogoče dobiti niti za denar več. Pritok podeželja je pa vedno večji, zato prosimo pomoč le v blagu. Prosimo pa le na posodo. Smo prepričani, da božja Ljubezen nas ni zapustila in prišel bo dan... ko bo spet zanreščal plug v naših rokah, nad nami bo zapel škrjanček, naša njiva nas bo objela s svojim vonjem in spet bomo sejali in sadili — zasmejale se bodo žanjice, zažvenketala bo motika, bren-ta se bo spet napolnila, vozili bomo sadeže s svojih njiv domov. Zacvilil bo sicer pujsek, pa bo le dal mast. In tedaj bomo mestu vračali. Mi danes globoko čutimo resničnost svetopisemskih besed: »Lažje je dajati kot jemati«.
Srečen in milostipolni božič voščimo vam in vašim družinam.
V Ljubljani dne 23. 12. 1943.
Odbor za dolenjske, notranjske in belokranjske begunce.
edina rešitev poštena in moška obramba lastnih domov.
To je bilo dovolj, da so ga logaški terenci obsodili na smrt. — Ko je šel v mesecu septembru za svojim poslom, da preskrbi kruha svojim otrokom, ga je na samoti, neoboroženega, zadela krogla podlega, zahrbtnega napadalca. Štiri mesece je bil njegov grob plitva jama sredi gozda, pokrita z dračjem.
Kako bridko ste se zmotili, njegovi morilci! Mislili ste, da boste z umorom Jožeta zavrli gibanje, ki se je pričelo v naših vrstah. Pospešili ste ga! Ali ne veste, da imamo sedaj tudi mi, I.oga-čani, prvega mučenca, svetel zgled, ki nam daje novih moči!
Namesto Jožeta je sedaj pripravljenih sto src in sto pesti, da se bore, za kar se je boril in za kar je moral umreti oni
Mlademu junaku Francetu Makcvcu v spomin
Tisočerim borcem proti komunizmu si se pridružil tudi Ti, dragi Fi_nci! Hotel si hiti junak in borec za vero in dom; zato si so pridružil svojima prijateljema Pipanu in Strupiju, se z njima boril na T...jaku in bil uj-ft. Videl si njuno junaško smrt, bral z njunih nemih ustnic poslednjo želje in se napolnil z njunim duhom.
Toda komunisti so videli, da tudi Tebe ni strah umreti za svoje ideale, zato so Ti naredili hujšo muko. Za nekaj dni so Te pustili, nato pa Ti dali v roke zate najsramotnejšo stvar — komunistično puško, da bi z njo pomagal uničiti pošteni slovenski narod. Storili so Ti največjo sramoto, potem Ti pa pognali v glavo kroglo, kot množici drugih, ker nisi bil »zanesljiv«. Padel si kot nedolžna ovca, mlad, še osemnajst let nisi izpolnil, knr si ljubil z otroško ljubeznijo mater, domovino, Roga. žužemberška fara je zopet zajokala, ko je sprejela vase novo žrtev komunizma, zajokala je mati, z njo Tvoji sestri in mi, Tvoji tovariši. Ali oče tam v daljni Ameriki sluti, da si mrtev?
V	duhu zrem Tvojo mlado, čisto dušo. Bil si najboljši med nami, ves prepojen s katoliškim in narodnim d ' ;>m. Dragi Franci, polivaj v miru, prosi pri Bogu za nas — Tvoje tovariše I
Otvoritev potniškega prometa na progi Ljubljana—St. Veit-Weichseldorf
Pričenši z dnem 23. dec. 1943 je bi! otvorjen promet za civilne potnike na progi Ljubljana-St. Veit \Veichse'dorf (Št. Vid-Vižmarje). Iz postaje Ljub'jana odpeljejo proli St. Veit Weichseldori sledeči vlaki:
vlak 2815 odhod Ljubljena ob 7.33, prihod v St. Veit W. ob 7.45; vlak 2819 odhod Ljubljana ob 14.38, prihod v St. Veit W. ob 14.50; vlak 2823 odhcd Ljubljana ob 18.10, prihod v St. Veit W. ob 18.22.
V	obratni smeri voziio sledeči vlaki:
vlak 2812 odhod St. Veit W. ob 1100, prihod v Ljubljano ob 11.12; vlak 2816 odhod St. Veit \V. ob 16.55 min, prihod v Ljubljano ob 17.07; vlak 2818 St. Veit \V. ob 20.38, prihod v Ljubljano ob 20.50.
HfliBanaBBHaHaBSRiaBBBnisffilviHBH
Gospodična, katera obvlada perfektno nemški in slovenski jezik, z znanjem stenografije, ki je tudi zmožna tajniških poslov, se sprejme v dobro službo. Zglasi naj se dne 28. dec. 1943 med 9. in 10. uro dopoldne v hotelu »Miklič«, II. nad., soba 230.
Der Hot des Ancrsperg Burge«, wo sich die Angriffe der Artillerie konzer-trierten. — Dvorišče Auerspergovega gradu, kjer so se branili kočevski junaki pred komunističnim naskakovanjem. Vidijo sc razbitine, povzročene
od topovskih granat
Dieses Haiis zengt von der lliirte der Kiimpfe ia Gottschee. — Porušena hiša nasproti gradu, ki nrien o silovitosti bojev v Kočevju
Der Kinosaal in Gottschee. vo sich der beriichtigte kommunisfische Prozes gegen nnschnldigc nnd kiihne slowenische llelden entvvickelte. — Kinodvo-rana, v kateri sc jc vršil zloglasni komunistični proces proti nedolžnim ia junaškim slovenskim lantom
si )c izbral svoio pot
Zgodovinska spomenica, ki je zbrala okrog slovenskega narodnega programa vse slovenske ljudske predstavnike v neizprosno borbo proti komunizmu
Dne 23. t. m. ob 5 popoldne je delegacija zastopnikov slovenskega javnega življenja na slovesen način izročila prezidentu, generalu Leonu Rupniku, sledečo spomenico:
SLOVENSKEMU NARODU!
Lepa slovenska zemlja, na kateri živimo že 1.400 let in ji s svojim znojem in delom vtiskamo svoj slovenski obraz, je danes vsa odeta v globoko žalost, žalost, ki jo je v svojih hudih posledicah prinesla vojska.
• Kd<^ tira danes našo zemIj°. naš narod v nesrečo, kdo pobija tisoče dragih rojakov, kdo požiga slovenske domove, kdo tepta vse naše narodne in verske vrednote, kdo uničuje našo čast, kdo nas tira na rob propada, da nam grozi dokončen pogin?
To dela največji in najnevarnejši sovražnik vseh krščanskih in kulturnih narodov: komunizem, ki je pri nas z narodnimi gesli mnoge prevaral in si pod krinko osvobodilne fronte skuša uzurpirati oblast, da vzpostavi svojo nasilno diktaturo in da do konca dovrši svojo krvavo revolucijo, v kateri naj pošteni slovenski narod izgine, zgolj zaradi tega, ker hoče živeti v skladu s svojo tradicijo, v skladu z narodnimi vrednotami in da si ohrani življenje.
Komunizem je dokazal z dejanji, da ni nikaka politika in ne ideologija, ampak najbolj surov barbarizem, ustroj nereda, zgrajen zločinski sestav, uničevalec verskih, etičnih in moralnih vrednot, uničevalec osebne in narodne svobode, uničevalec življenj, poštenih delavnih ljudi, kakor celih narodov.
Zato danes boj proti komunizmu ni politika, ampak osnovna človeška in narodna dolžnost, saj se tiče tako življenja vsakega posameznika, kakor življenja vseh narodov, — še posebno malega slovenskega, nad katerim zločinski breznarodni komunizem najbolj besni.
Vsi pošteni ljudje in vsi narodi se bore proti zločinskemu komunizmu. Tudi ogromna večina slovenskega naroda je to zlo in nesrečo sama spoznala in odklonila.
Pogorišča 200 slovenskih vasi kličejo vse še zaslepljene Slovence, da spregledajo! Nad desettisoč požganih in porušenih slovenskih domov vpije po obnovi iz ruševin. Preko sto razdejanih šol, pravtoliko prosvetnih in narodnih domov so strašna obsodba »kulturnega« prizadevanja komunizma. Nad 70 one-čaščenih cerkva, od teh 16 požganih, so kričeči dokazi komunističnega brez-boštva. Preko 15.000 grobov najboljših mož in žena, fantov in deklet in nedolžnih otročičev iz vseh stanov in skupin, kliče po pravični kazni. Poleg stotin pomorjenih izobražencev je tudi 29 narodno zavednih duhovnikov.
Tudi nesrečni talci so nemi, toda tem strašnejši tožniki proti nečloveškemu komunizmu. Blizu 10.000 slovenskih družin je raztepenih, izgnanih. Na tisoče ubogih sirot brez matere, brez očeta, so sad komunističnega nauka o družini! Koliko pa je še obupanih očetov, ki ne vedo ne za svoje žene, ne za otroke, koliko objokanih mater, ki ne vedo za otroke in ki niti njihovih grobov ne bodo mogle najti. Na milijarde slovenskega premoženja je uničenega.
Tisočem in tisočem delavcem je odvzet vsakdanji kruh. Žrtev za žrtvijo terja komunizem dan za dnem. In vse to v poldrugem letu komunističnega divjanja v majhni ljubljanski pokrajini med 320.000 Slovenci, ne vštevši žrtev v drugih krajih slovenske zemlje.
Čemu vse to?
Zadnji čas je, da se združimo vsi Slovenci brez izjeme v trdno celoto in iztrebimo komunizem iz svoje srede. Po božjih in človeških postavah smo dolžni na kakršenkoli način sebe ohraniti! To nam narekuje ljubezen do naših družin in še v večji meri ljubezen do lastnega naroda!
Nihče ne more zahtevati, da naj pošteni slovenski narod, ki hoče živeti v skladu s svojo tradicijo in braniti krščansko kulturo, da pobiti zato, da zavlada zločinski red in ustroj komunizma pri nas in v svetu. Nihče na svetu, ne posameznik ne kak narod, nima iz kakršnih koli razlogov pravice žrtvovati slovenskega naroda na žrtvenik komunizma.
Kdor komunistične zločince podpira, pa naj si bo posameznik ali narod in komunizmu omogoča razmah, kliče največje zlo nad ubogi slovenski narod, pa končno tudi nase in na ves svet!
Danes odloča slovenski narod sam o svojem obstoju. Ali bo ohranil svoje življenje v veliki družini evropskih narodov, ali pa bo izginil v morju krvave komunistične revolucije. Čut samoohranitve in koristi naroda, so v tej usodni uri naš zakon! Zato dvigamo spričo tolikšne tvarne in moralne škode na slovenski zemlji, spričo neizmerne žalosti toliko tisočev Slovencev,
protest
proti vsakemu, doma in kjer koli v svetu, proti posameznikom in narodom, ki podpirajo zločinski komunizem. Slovenski narod hoče namreč svobodno živeti v družbi evropskih narodov. Zato je bil po tolikih strašnih dejanjih protinarod-nega komunizma prisiljen seči po samoobrambi, v katero bo šc bolj povezal vse svoje sile, da zlomi komunistično zlo.
Slovenci! Slovenke! Zavedajmo se svojega stvarnega položaja, zavedajmo se, da Ie z iztrebljenjem komunizma moremo rešiti sebe in zadobiti tisto mesto v svetu, ki si ga želimo in zaslužimo. Zavedajmo pa se tudi, da bomo le z lojalnim izpričevanjem našega slovenstva, brez primesi vplivov nesrečne tuje propagande, mogli uspešno voditi boj zoper komunizem. In slovenski narod s hvaležnostjo sprejema vsako pomoč v tem boju, v katerem naj nihče ne stoji ob strani. Danes je taka ura, da je molk že sodelovanje s sovražnikom in greh nad narodom.
Slovenci! Slovenke! Podpirajmo slovensko oblast, ki se v tem usodnem Času odločno bori proti komunizmu in združimo se v tem pravičnem boju v enotno slovensko fronto. S tem bomo rešili narod in ga povedli v novo srečno bodočnost!
Ljubljana, dne 23. decembra 1943.
Dr. Milko Kos. rektor univerze.
Dr. Matija Slavif, prorektor univerze.
Dr. Janko 1'olec, dekan jnridične fa-kultete.
Dr. Frane Šturm, dekan filozofske fakultete.
Dr. Frane Ks. Lukman, dekan teološke fakultete.
Dr. Karel Ltiširki, dekan medicinske fakultete.
Dr. Henrik Steska, prodekan pravne fakultete.
Dr. Franc Ramovž, prodekan filozofske fakultete.
Dr. Alojzij Odar, nniverzitetni profesor in predsednik KTD.
Dr. Andrej Gosar, prodekan tehn. fakultete.
Dr. Frane nribar, prodekan medicinske fakultete.
Dr. inž. Milan Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dekan tehn. fakultete.
Krener Frane, podpolkovnik in poveljnik Slovenskega domobranstva.
Vizjak Milko, poilpolk. S. D.
Peterlin Ernest, podpolk. S. D.
Janko Krcgar, kapetan fregate.
Betetto Julij, rektor Glasbene akademije.
Dr. Fischinger Josip, pravosodni inšpektor.
Dr. Golja Vladimir, predsednik apela-cije.
Ilttdnik Adolf, preds. okrož. sodišča.
Dr. Žirovnik Janko, predsednik odvetniške zbornice.
Dr. Žitko Stanislav, odvetnik.
Marko Kranjc, bivši poslanec.
Pirkmarjer dr. Otmar, bivši pomočnik bana.
Dr. Rož Fran, odvetnik.
Bitenc Mirko, b. poslanec, profesor.
Dr. Pučnik Josip, odvetnik.
Dr. Bajič Stojan. univ. profesor.
Dr. Ivci Česnik, b. poslanec.
Tvan Thenrschnh, b". poslance.
Matija fckrhec, monsig. dekan.
Stare Miloš, bivši poslanec.
Spindler Jože, bivši poslanec.
Karel ftkulj, bivši poslanec.
Masič Pavel, l»ivši poslanec.
Veble Demetrij, bivši poslanec.
Dr. Gnlia Adolf, bivši poslanec.
Andrej lTršič, javni delavec.
Dr. Ernest Kalan, odvetnik.
Inž. Ladislav Bovr, bivši predsednik Združenja rezervnih oficirjev..
Ruda Jitrčec, gl. urednik »Slovenca«.
Mirko Javornik, glavni urednik »Slovenskega doma«.
Stanko Virant, direktor listov konzorcija »Jutra«.
Rudolf .Ozim, glavni urednik »Slovenskega naroda«.
I)r. Kuhar Andrej, predsednik notarske zbornice.
Inž. Kavčič Rudolf, gen. direktor Železniške direkcije.
Dr. Bajec Oton, predsednik zdravniške zbornice.
Inž. Milko Pirkmajer, predsednik inženirsko zbornice.
Dr. Ivan Slokar, predsednik Pokr. zveze delodajalcev.
Dr. Alujevič Branko, predsednik Pokrajinske delavske zveze.
Pevec Ignacij, predsednik Združenja kmetovalcev.
Franc Hcinrlhar, predsednik Združ. ind. in obrt.
Zvonimir Lnkič, predsednik Zdrnž. trgovcev.
Hrovat Jakob, predsednik Sind. kemične ind.
Bonač Fran, predsednik Sind. papirne in kartonažne ind.
Ing. Bartl Ivan, predsednik Sind. elektr. ind., plin. in vodovod.
Hrovatin Maks, predsednik Sind. hiš. posest.
Premrnv Vladimir, predsednik Sind. lesne ind.
Kalin Savel, predsednik Sind. usnjarske ind.
Hribar Peter, predsednik Sind. oblačilne ind.
Jakil Venče, predsednik Sind. rudarske ind.
Zupan Miroslav, predsednik Sind. stavbene ind.
Dr. Lunaček Aleksander, predsednik Sind. gradbenega materiala.
Ing. Sodja Jože, predsednik Sind. založniške ind.
Lampe Vilko, predsednik Sind. z ma-nufakturnim blagom.
Agnola Anton, predsednik Sind. s steklom in porcelanom.
Verovšek Jože, predsednik Sind. i železnino.
Krek Janko, predsednik Sind. trgovskih zastopnikov.
Pogačnik Fran, predsednik Sind. s živili nn debelo.
Kane Anton, predsednik Sind. droge-ristov.
Pavlin Franc, predsednik Sind. i galanterijskim blagom.
šušteršič Peter, predsednik Sind. s šolskimi potrebščinami.
Pielick Ivan, predsednik Sind. s sadjem in zelenjavo.
Klanjšek Josip, predsednik Sind. z usnjem in kožami.
Barbič Marin, predsednik Sind. i vinom.
Marinko Jože, predsednik Sind. z mešanim blagom.
Bizjak Ivan, predsednik Sind. s kurivom.
Jazbec Janko, načelnik sknpine zlatarjev in nrarjev.
Pnc Danilo, načelnik skupine tapetni-kov in dekoraterjev.
Dežman Josip, načelnik skupine grafikov.
Grom Jože, načelnik skupine živilskih obrti.
Klein Julij, načelnik skupine steklarjev in urarjev.
Mikcš Jože, načelnik sknpine tekstilcev in vezilj.
Udovič Andrej, načelnik sknpine dimnikarjev.
Lampič. Polde, načelnik sknpine pomožnih sanitet. obrti.
Weibel Julij, načelnik skupine žele-zarjev in kovinarjev.
Gjud Aleksander, načelnik sknpine lasuljarjev.
Ilolinskv Karel, načelnik sknpine fotografov.
Pretnar Ivan, predsednik Sind. hranilnic.
Breceljnik Alojzij, predsednik Sind. mesarjev.
Verbič Anton, predsednik Sind. s špecerijskim blagom.
Laznik Vilko, predsednik Sind. trgovcev s kolesi, nafto, bencinom itd.
Vidmar Karel, predsednik Sind. pekov.
Predovič Janko, predsednik Sind. trgovcev tn Izvoznikov živine.
Pelicon Adolf, predsednik Sind. slaščičarjev.
Franjo Skrbeč, predsednik Sind. trgovcev z lesom.
Dr. Janžekovič Fran, direktor PTT.
Josip Mozetič, direktor finančne direkcije.
Dr. Joža Basaj, predsednik Zadr. g. b.;
Radanovif Anton, ravnatelj GZ.
Dr. Pehani Joža, generalni ravnatelj Vz. zav.
Janko Mlakar, predsednik Vz. s.
Anton Jeglič, ravnatelj Karitas.
llanuš Krofta, glavni ravnatelj Lj. kreditne banke.
Biskupsky, ravnatelj TPD.
Hercog, upravnik Opere.
Vilko Ukmar, ravnatelj Opere.
Ciril Dcbevec, ravnatelj Dramo.
Avgust Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda.
Bogomil Remec, predsednik Zavoda
za zadružništvo.
Ivan Gračnar, ravnatelj TRF.VODA.
Inž. Bogdan Ferlinc, ravnatelj Kmetijske družbe.
Ini. Mačkovšek. gradbenik.
I)r. Vlado Valenčič, podravnatelj Hranilnico.
Dr. Milavec Anton, preda. P. z.
Dr. Janko Kostel, preds. Borze dela.
Zcmljič Janko, preds. TBPD.
Jože Jonke, nrarski poni. in bivši preds. Delavske zbornice.
Dr. Gcrlovič Franc, ravnatelj umobolnice.
Dr. Pire Ivo, ravnatelj Higienskega zavoda.
Dr. Valentin Meršol, primarij Splošne
bolnišnice.
Dr. Karel Capuder, direktor I. realne gimnazije.
Ovsenik Josip, direktor II. moške realne gimnazije.
Prijatelj Ivan, direktor Učiteljišča.
Grafenatier France, profesor in predsednik prof. društva.
Novak Leo, direktor TSS.
Dr. Karel Pirjevce, direktor Trgovske akademije.
Josip Gogala, direktor Trgovske šolo.
Stopar Franc, vršilec d. direktorja.
Osana Josip, direktor II. ženske gimn.
Dr. Ilc Josip, vršilec dolžnosti direkt. I. realne gimnazije.
Bajuk Marko, direktor drž. klasične gimnazije.
Vagncr RtidoIT, upravitelj mešč. šole.
Jančigaj Franc, gen. tajnik in vršilec dolžnosti župana.
Dr. Tine Debeljak, književnik.
Božidar Borko, književnik.
Vladimir Levstik, književnik.
Severin Šali, književnik.
Kociper Stanko, književnik.
Štrukelj Ivan, predsednik Slomškove družbe.
Danilo Kante, inšpektor P. h.

To spomenico jc poleg tu navedenih vodilnih predstavnikov slovenskega javnega, kulturnega, političnega, gospodarskega in socialnega življenja podpisalo še veliko ostalih javnih delavcev iz Ljubljane in s podeželja. Njihovih imen, ki bi napolnile cele strnni, zaradi pomnnjkanja prostora sednj ni mogoče objaviti. Javnosti bodo sporočena pozneje. Samo zastopnikov podeželskih občin, župnnov, raznih kmečkih organizacij, zadrug, kmečkih prosvetnih delavcev ild. je podpisalo 1300 oseb.
Zastopnik delegacije jc poudaril, da jc spomenica spontan izraz narodove volje in narodovega hotenja in smntrn, da so razmere tako daleč dozorele, da mora vsak pošteno
čuteč in misleč Slovenec Izreči svoje obsojanje nad zločinskim početjem komunizma v naši deželi. Vse to naj nam bo v veliko tolažbo in zaupanje, da sc bo slovenska oblast še bolj utrdila Ln da bomo lahko mirno zrli v bodočnost.
G. prezident div. general Leon R upnik se je zastopniku delegacije odposlancev toplo zahvalil za izrečeno spomenico ter je naglasil, da kot odgovorni činitelj za dobro slovenskega naroda v tej stvarni uri obljublja, da bo storil vse, dn bo željnm naroda ugodeno. Prnv posebno je naznačil, da nnm naši hrabri domobranci jamčijo, da bo protikomunistični boj dosegel svoj cilj, to jc uničenje komunizma, da se bomo tako
kot dobri Slovenci lahko potem z vsemfna-šimi najboljšimi silami posvetili produktivnemu, pozitivnemu in konstruktivnemu delu za blagor naše domovine.
Po vsem tem se je razvil med g. prezi-dentom in zastopniki prisrčen razgovor, v katerem so zastopniki izrazili in obrazložili poedine želje, ki so trenutno najbolj pereče za nnš narod. Razgovor je potekel v vzdušju popolnega soglasja. G. prezident jc poudaril, da gre vse delo za tem, da se na spomlad naš kmet lahko vrne k svojemu delu.
Po daljšem razgovoru so odposlanci našega javnega življenja odšli s popolnim zaupanjem v moža, ki danes vodi naš narod
in trdnem prepričanju, dn mu bo uspelo ustreči vsem narodovim težnjam, ki so izražene in poudarjene v spomenici.
Dn pa bo dana možnost podpisati to zn slovenski narod nad vse važno dcklnracijo tudi drugim zastopnikom, ki spomenice do sedaj niso mogli podpisati, bo tn spomenica na razpolago do vključno 5. januarja 1944 v poslopju Pokrajinske uprave nn Bleivvei-sovi cesti v II. nadstropju, v sobi št. 118. Vljudno vabimo vse tiste, ki ljubijo svoj narod in ki odklanjajo komunistično zlo, tla kot znstnnniki slovenskih gospodarskih, kulturnih in drugih ustanov to spomcnico še podpišejo.

Borba proti komunizmu zasidrana v slovenski tradiciji
Ob tretji obletnici smrti dr. Antona Korošca — »Komunizem in svobodno zidarstvo sta največje zlo, ki ustvarja vsak
na svoj način pogoje za svetovno revolucijo«
Težko, a skoraj nemogočo jo danes govoriti in pisati o dr. A. Korošcu, o njegovem zasebnem in javnem delovanju, ne da bi pri tem poudarili, da je bil prav v bivši državi edini dr. Korošec, kateri je s preroškim pogledom gledal vnaprej in opozarjal na dvojno zlo, ki grozi posameznim narodom in sploh vsemu ljudstvu. Povsod in ob vsaki priliki, v privatnom razgovoru, v časopisih, na zborovanjih, na ministrskih sejah, na najvišjem mestu t. j. na dvoru — je dr. Korošec govoril in poudarjal, da sta komunizem in svobodno zidarstvo največje zlo, ki hoče uničiti družino, družbo in državo in da ustvarjala vsak na svoj način pogojo za svetovno revolucijo. Dr, Korošec ni nikoli opustil prilike, da ne bi pozival v borbo proti temu dvojnemu zlu in ga sam s svoje strani, kolikor je bilo mogočo, povsod trebil in zatiral.
Nekaj primerov:
Dne fi. novembra 1938 je na zborovanju v Paračinu zbrani množici ljudstva govoril med drugim tudi tolo:
»Smatram za svoio dolžnost, da na tem zborovanju govorim o komunizmu. Vidimo, da se komunisti delajo najboljšo nacionaliste. nailioljše demokrate in najboljšo antifašistične elemente. Oni dajejo ton opoziciji. In tako se dogajajo pravi čudeži! Internacionalni komunisti se zdaj nazivajo nacionaliste, najbolj zavedne demokrate. Hranilci diktature so nazivajo antifašisti. Vse so postavili na glavo. Komunisti v Jugoslaviji morajo zdaj no diklntu iz Mo--kve ustvn/ati edinstveno delavsko fronlo, soc;alisti so kapitulirali s svojimi gesli s Topalovi-čem nn čelu. Ko drugi padajo pod velik vpliv komunistov, je potrebno, da mi s svojimi delavci dajemo odpor proti sistemu, ki io proti osebni svobodi, svobodi mišljenja in izobrazbo, ki ustvarja državo sužnjev, v kateri bi bilo skoraj voč ljudi v zaporih kot na svobodi in bi jih več utnrlo pobitih, ustreljenih in na vislicah, kot v postelji. Komunizem je proli nam vsem, delavcem in intelektualcem.«
Ko je dr. Anton Korošec dne 31. decembra 1939 voščil Slovencem za novo leto 1910, je v »Slovencu« izjavil:
»Tri stvari so, ki mi delajo skrb za nastopajoče leto. To so komunisti, svobodni zidarji in tujci (pod imenom tujci (pod imenom tujci je dr. A. Korošec mislil na holjševike in jugovske pluto-kratske agitatorje, ki so delali v Jugoslaviji zmešnjavo in končno Jugoslavijo pognali v nropast).
V mnogih državah je danes nevarnoj-ši notranji sovražnik kot zunanji. Proti zunanjim sovražnikom imamo Siegfrido-vo, Maginotove in Mannerheiinove linije, proti notranjim sovraž.nikom pa imamo skoraj povsod lo fronto slabosti, neodločnosti, obzirnosti, predvsem pa seveda velikansko nezrelosti. Ker so to pokvarjeni levičarski agitatorji potrebovali, so si izmislili, da ni več Sovjetije, temveč slovanska Rusija. In tiso? in tisoč ljudi je padlo na to pretkanost in jo ponavlja sedaj do presedanja. Mi ne maramo internacionalne Sovjeti ie in nekulturnega komunizma! Kaj je komunizem napravil iz nadarjenega in bistrega ruskega naroda, se najbolj vidi sedaj na Finskem! Namesto napredka in svobode vidimo vse sadove mračnega reakcionarstva. — Vse jasneje se vidi, kako je komunizem lažniv. Namesto da dola za mir, huj?ka na vojno, namesto demokracije so drži najhujšega tiranstva, namesto polnih šol ima polne kaznilnice, namesto privatnih kapitalistov izrablja delavca do kosti državni kapitalizem. Kmete so dali zopet lioJ »fevdalno« knulo, ki se sedaj ime-u#ir kolhoz namesto graščine in upravnik kolhoza namesto nekdanjega grofa in valpta. Vso laž! ln vendar nasedajo tej laži tudi tisti, ki tega ne bi smeli. Mi smo slabi, neodločni, obzirni in nezreli!
Neverjetno je, kako prihaja v Jugoslaviji svobodno zidarstvo do vedno večjega vpliva v javnosti. In to pomeni za domovino veliko negotovost in nevarnost. Komu služi židovski svobodni zidar? Komu slovenski, hrvatski in srbski svobodni zidar? Da služijo poedinci najprej sebi, to nam je prav dobro znano, a
kako služijo skupnosti, občestvu, ne vemo, ker nam niso znane obveze poedin-cev. Zalo pozor na te črne krtel
Če se vozile danes v vlakih, sedite v hotelih, če večerjate v toplih gostilnah, morate dobro paziti na svoje noge, da ne stopite na kakega tujca. In skoraj sami mladi ljudje, ki bi morali biti nn fronti, ne pa na potovanjih! Pazite na te ljudi, ogibajte se jih, da ne spravite v nesrečo sebe in domovine. Qui capera potest, capiatl Kdor ni neumen, bo to razumel!«
Dne 7. marca 1940 je na. študijskem dnevu Akademske zveze v Ljubljani govoril tudi dr. Anton Korošec slovenskim akademikom. V svojem govoru je med ostalim izvajal:
»Velika ie razlika mod mladino, ki jo naša, in med mladino, 'ki ni naša. Nočemo splošno sumničiti mladine, ki ni naša, ampak radovoljno predposta vi jamo. da je Idealna in dobro namerna. Toda mi jo samo opozarjamo, da za njo stoje starešine in tudi celo organizacijo, ki so bodisi republikanske, bodisi destruktivne, bodisi celo komunistične. To dobro mladino v slabi družbi pozivamo, naj nam da roko v idealno patriotsko pobratimstvo, da se skupno borimo za mir človečanstva, za srečo domovino. Naj se odrinejo vstran vsi, ki nas ovirajo na tej poti!
Mislim, da ste me razumeli, vi, kl stojite tukaj okoli nas, a danes je razumela tudi mladina, ki misli, da ni naša, a je vendarle po mišljenju in hotenju bolj naša. Da pa so in bodo ostale na akademskih in podeželskih tleh tudi bolj ali manj neznatno manjšine, ki so in hodo ostale vedno diametralno drugačne, kakor si jih želimo, to ie samo dokaz, da živimo na zomlji, da živimo v sredini realnega življenja.
Povejmo danes enkrat tudi nekaj o Fincih. Vse v srcu občuduje Fince! Rodimo odkriti: tudi nri nas v Jugoslaviji. A nihče nima korajže to tudi v javnosti povedati. Celo listov je malo. ki bi si upali to iskreno in odkrito reči. Nepo-guni, slahotni ljudje imajo navado, da upajo govoriti samo o tem, kar najde splošno odobravanje. Dandanes pa je naša družba v Jugoslaviji že tako okužena, da jasno, zdravo socialno stališče ne najde več splošnega odobravanja.
Mi pa, ki smo ali mladi po lotih, ali mladi po zdravem mišljenju, se niti najmanj ne obotavljamo javno povedati In pogumno naglasi ti: Neizprosno borbo proti vsem prevratnim programom! Mi smo za napredek in razvoj socialnih zakonov, a nismo za tlačanstvo, suženjstvo in rol>stvo.
Da nam nihče ne bo očital, da se tudi mi izogibamo javnosti, zato povemo kralko in glasno: boj povsod ln vselej proti največji sramoti naše dobe, proti komunizmu!	,
Zato tudi sočustvujemo ln shnpatlrl-ramo s Finci I Toda simpatije niso dovolj!
Da mi Jugoslovani ne gremo aktivno pomagat Fincem, je naravno In razumljivo, kajti mi smo nevtralni in hočemo in moramo ostati nevtralni, ker nočemo zabrosti v vojno.
Toda v naši državi je, pravijo, mnogo komunistov. To niso Jugoslovani, to so internacionalni Kje se skrivajo sedaj ti junaki? Ne silimo jih med Fince, a naj gredo vsaj tja, kamor spadajo! Zakaj ne formirajo čet, hatalionov in polkov, da bi šli na pomoč svojim somišljenikom in bratcem v Rusiji?
Morda je odgovor na to, da jim je padlo srce v hlače, odkar so bili v Španiji tako grdo topeni. Potrebno je bilo, da se našim rdečim Sirokoustnežem to pove enkrat neustrašeno v brk.
O marsičem bi se še moralo govoriti, a se ne govori. Celo Pen-klubi molčijo o stvareh, o katerih bi lahko govorili in bi morali govoriti; molčijo, ne vemo. ali iz velikega strahu, ali pa H prevelikih ozi-rov na svoje komunistične člane, katerim ne marajo motiti njihovih velepoli-tičnih krogov.
Še nekaj je, knr moramo povedati.
ohlapne organizacije, kl so sicer ne po imenu, toda po mišljenju republikanske in levičarske. Večinoma stoje pod diskretnim vodstvom svobodnega zidarstva, ki je nasproti komunistom in republikancem skrajno popustljivo, čo jih celo aktivno ne podpira.
Kdor je dobrega mišljenja, kdor ho-čo ohraniti naše narodne in krščansko civilizacije, kdor hoče socialno evolucijo, a ne revolucije, kdor hoče svobodo, a ne tjranstva, naj gro z nami na stražo za našo ideale. Podajmo si roko in kora-kajmo!
Boj im so, da so naši nasprotniki bolj nevarni, kakor mislimo. Vse Kerenski-jeve figure so že na vidiku, treba je samo, da se pokaže še Korenski in odvede domovino v propast.
Mi, ki imamo jasne ideale, a se ne damo voditi od temnih sil, pripravimo so na vso borhe! Na dan, na plan. kdor hoče svobodno domovino! Naš Viipuri ne sme biti osvojen!«
Da je bil dr. A. Korošec tudi državnik evropskega stila, o totn ni nikakega dvoma. Prav danos moremo bolj oceniti njegove državniške sposobnosti, njegov državniški realni in daljnovidni poglod, ko beremo tudi njegovo izjavo dopisniku italijanskega lista »Popolo d'Italia< z dno 9. julija 19-10.
Dopisnik je tedanjemu ministru pro-svete dr. A. Korošcu med drugim postavil tudi tole vprašanje:
>Z ozirom na to, da ste bili član one vlado v času, ko je llilo izvedeno zbliža-nje med državami osišča in Jugoslavijo, kako si, gospod minister, zamišljate nadaljnji razvoj odnošajev med Jugoslavijo na oni ter Italijo in Nemčijo na drugi strani zlasti po najnovejših dogodkih na svetu?«
Po opisu odnošajev med Italijo iu
Jugoslavijo je dr. Korošec nadaljeval:
»Z Nemčijo do priključitve Avstrije nismo bili neposredni sosedi, toda knjižnice številnih naših ljudi so bile polno nemških knjig in slik. Odkar smo neposredni sosedi, smo storili vse, da pridemo do iskrenih odnošajev mod nami, odnošajev, za katere je bila dana najboljša podlaga v naših gospodarskih in kulturnih zvezah. Čeprav so razno tajne sile delale proti temu prizadevanju, vendar moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da so naši odnošajl z Nemčijo zelo dobri in prijateljski.
Te zgoraj podano odnošaje Jugoslavije na eni ter Italije in Nemčije na drugi strani, so bomo prizadevali z največjo skrbnostjo negovati, poglobiti in razširiti.«
Na nadaljnjo vprašanje dopisnika: »Ali se bodo napovedane socialne in druge reforme kakor tudi akcija jugoslovanske vlade proti masonom in drugim podtalnim elementom izvajale tudi na področju prosvetne politike,« je minister dr. Korošec odgovoril:
»Verjeti mi morate, da nisem prišel v pn. volno ministrstvo samo zaradi tega, da bi nastavljal in prestavljal učitelje in profesorje. Vi dohro poznate moje programatično stališče in to želim povedati, da bom storil vse, kar je v korist naše domovine.«
Zgoraj navedeni primeri so najboljši dokaz, kako so bile besede dr. Korošca ne samo važno za takratni čas, temveč so posebno prikladne za današnje prilike. Spominiajoč se tretje obletnico smrti velikega državnika in nesebičnega voditelja slovenskega ljudstva prinašam te vrstice v spomin na .velikega pokojnika v premislek vsem dobromislečim Slo-I vencem.	Egidij Turk.
Božična zgodba iz sodne duoranE
Rosni in prostrani hodniki sodišča so tisto dopoldne samevali in molčali. Bil je dan božične vigilije, ko je vse že na pol prazniško, vse v pričakovanju svetega večera, ko vsaj za kratek čas utihnejo spori in razdori ter se omilijo mrž-nje in sovrašlva.
Sicer vodno zgodnji ln točni sodni »vetnik Umek je to jutro nekoliko pozneje prikorakal v urad. Od nekdaj se je držal običaja, da za ta dan ni vabil strank in ni razpisoval nobenih obravnav. Bila je to tudi v hiši pravice žo častivredna božična tradicija, ki so jo vsi spoštovali.
Umek je 6edel za svojo mizo, ko jo potrkal njegov uradnik in mu prinesel droben akt na mizo.
Kaj, ali sem tudi m danos kaj razpisal?« se je začudil Umek in pogledal ▼ poslovni kole<iar.
Res, tam je bilo za ta dan zapisano: spravni poskus ob desetih.
Prižgal je cigareto ter skoraj nejevoljno pričel pregledovati spis.
Spotikljaj. konflikt v zakonu, kakor jih je imel že na stotine v svoji dolgi praksi. Mlad par iz delavskih slojev, komaj nekaj let poročen, z malim otrokom. Težke življenjske prilike, slabi zaslužki, pomanjkanje in bedno življenje strdi tudi dobre, mehke narave v grobe, odurne ljudi. Trpljenje navadno ne dela obrazov zadovoljnih in prijaznih. Vse to je moralo biti OMtdje tudi te tragedije, si je razlagal Umek. Ona se najbrž ni znala prilagoditi tesnim razmeram. V težki borbi za obstoj je postal tudi on trd, neprijazen, zadirčen. Nevajena toga, preobčutljiva, si je ona vse razlagala na slabo, si naenkrat ubila v glavo, da je mož no mara, da jo mrzi, zapostavlja in žali. Beseda je dala besedo, tako so je razdor večal in ona msli sedaj, da ji ni drugačne rešitve kot ločitev, pot vsaksebi.
Pa da je moral ravno za danes, na prodbožičnl dan, tako žalostno, neprijetno zadevo razpisati! Take stvari niso nujne, prezgodaj je vodno, prepozno nikdar. Čim več časa pretečo, tem boljo,
V Belgradu in po vsej državi se zbi-1 saj čas je najboljši zdravnik, ki ublaži rajo ljud]e, bodisi v trdne, bodisi v in izleči vse.
Vstal je, začel hoditi sem in tja, pa zopet 6edel. Sam ni vedel, zakaj ga je začela ta stvar razburjali.
Ločitev zakona — ali ni to največkrat huda" nesreča! Posebno pri takih ljudeh. Komaj sta si reveža ustvarila lastno gnezdeče, pa žo razdirata zopet vse. še v dveh jima je bila borba za obstanek težka, kako naj se bo boril vsak zase. Obema bo žo itak bedno življenje zagrenjeno in skvarjeno, že spomin nazaj ju bo vedno bolel in pekel. On ne bo več ne mož ne fant, ona ne dekle ne žena. In najbolj bo pri vsem tem udarjen tretji, popolnoma nedolžni otrok. Pa naj bo šol z enim ali z drugim. Kjer ni družinske skupnosti, nI pravega domn, ni pravo vzgoje in ni tisto topline, ki je samo tam doma, kjor veže cclo družino tesna povezanost vseh na vse.
In ravno danes, pred največjim družinskim pravnikom, naj začne prvi akt lake družinske žaloigrel
Tako Je razmišljeval, vstajal in zopet sedal in vedno bolj je v njem dozoreval sklep, da hoče poskusiti vse, da reši to družinico in stori za božič dobro delo.
Ko je odbilo deset, je odprl vrata in poklical. Vstopil je krepak, mlad mož, bolj mrkih potez, za njim pa čedna, bleda ženska z brhkim deletom v naročju.
Umek je sedel za mizo n ni vedel, kako bi začel.
Pa mu je prišlo kar samo od sebe.
»Za božjo voljo, ali vaju ni škoda, mlada človeka! Kar hudo mi je, tak čeden par — pa to. Vendar ne bosta trmasto vztrajala na tem, da se hočeta ločiti in da ostane na pol samo to ubogo nebogljeno dete, ki sta mu oba dala življenje, ki je kri obeh, ki je vaše, oče, in tudi vaše, matil Vesta, kaj je zakon. Že evangelij pravi: ... zato bo Človek zapustil svojega očeta in svojo maler ter bo šel za svojo ženo. In bosta dva v enem telesu. Zalo nista dvoje, ampak eno telo. Kar pa je Bog zvezal, tega naj človek ne loči.«
Uprl je svoje bistre, dobroholne oči zdaj v njega, zdaj v njo in čakal.
Ne morem pomagati,« je pričel on. »Ona je to sprožila in zahtevala. Ko že
hoče tako, pa naj se zgodi po njenih' kapricah in trmi. Nočem ji braniti in jo prositi.«
»Takega življenja in zapostavljanja no morem in ne morem več prenašati,« s« je razvnela ona. »In žaliti se po krivici tudi ne pustim, nisem nobena —< In že so ji prišle solze v oči, da jo je otrok v naročju začudeno ln preplašeno pogledal,
»Ne se razburjati,« je miril sodnik.
»Poslušajta, človeka, rekel sem vam« že, da je vaju res škoda, posebno zaradi tega lepega nedolžnega otročička tu.«
Vstal je zopet izza mize in napravil nekaj korakov po sobi.
Oba zakonca sta kakor v zadregi stala! nepremično vsak na svojem mestu.
Zopet je povzel best>lo sodnik.
»Vedno mi je težko, kadar moram imeti take opravke z mladimi, čednimi ljudmi, kakor sta vidva, ki sta kakor ustvarjena eden za drugega. Vedita, tudi jaz imam družino, ženo, otroke, vem, kaj je zakon, življenji v zakonu. Tudi zakon ima svoje težke križe. Dobro volje, medsebojnega razumevanja, potrpljenja jo treba, pa se prebredejo vse težave. Človek ne sme hiti sebičen, ne sme samo jemati in zahtevati od svojega druga le žrtev sebi v korist, ampak mora sam tudi dajati, žrtvovati. Človok je le človek, nobeden ni brez pogreškov. Zato pa jo troba tudi marsikaj potrpeti. Kjer je dobra vjlja in ljubezen, tam je tudi potrpljenje, ker ljubezen se kaže v potrpljenju, v požrtvovalnosti.
Zakon mora biti, kor je temelj družine, naroda, države, človeško družbe. Zato je vera povzdignila zakon v nekaj svetega, v zakrament. Zakon je posvetitev dveh oseb v neločljivo življenjsko skupnost, ki jo po božji postavi loči samo smrt. Drugačna ločitev je navadno največja nesreča za družino, je prekletstvo, greh zoper red v človeški družbi, ki lope oba ločena in njihove nedolžne potoince.	i
Verujta ml. mlada prijatelja, kot starejšemu izkušenemu možu in ubogajta me. Če ni drugih vzrokov in sporov, kakor so navajnjo v teh papirjih tukaj, potem bi bil greh, vnebovpijoč greh predvsem nad vajinim nedolžnim otrokom, če hi mu s svojim prenagljenim korakom vzela dom in zavetje v družini. Otrok je vajin, ima enako rad očeta in mater, zato ga morata tudi vidva rada imeti in morata že zaradi otroka ostati skupaj in mu biti dobra starša.
Gromo pa narazen — to je lahko reči. Premnog pa 6e toga kmalu bridko kosa. ko pride do spoznanja, da je z ločitvijo zakopal svojo srečo in zavozil ' svoje življenje. Ločilev jo največkrat ne-j potrebna operacija, ki boli, dolgo boli in ' se nikdar noče zaceliti. Kri ni voda in ljudje, ki so se res vzeli iz ljubezni, pridejo šele po ločitvi do spoznanja, kako zgrešen korak so napravili.
Jutri je božični dan. Naj bo sreča v nesreči to naključje, da smo ravno na današnji dan prišli skupaj zaradi te neprijetno stvari. Nocoj bo sveti večer, spomin rojstva Onega, ki je prišel v največji revščini na ta bedni svet samo za to, da mu prinese sprave, miru, ljubezni, odrešenja. Poglejta toga lepega vajinega otroka tu! Alt ni kakor Božiček, kateremu je nocojšnji večer posvečen? Poglejla, ali ne prosijo te mile oči vaju obeh, da ga no zapustita, da ostaneia oba za vedno pri njem in z njim, ki vaju oba enako ljubi, ki sta mh oče in mati. Zato mo ubogajta, spravita se. odpustita 6i V6e in pojdita v miru božjem domov.
Tako naj bo s tem ta stvar končana.
Nič drugih besod, pa srečen in zadovoljen Božič! In da se nikdar več ne srečamo na takih žalostnih poteh. Zbogom!«
Sodnik je uprl svoja dobre oči v mlado mater, in ta je osramočena povesila pogled.
Tedaj pa se je zganil on. »Pametno in lepo ste povedali, gospod. Ubogajva, ne delajva neumnosti, saj naju je lahko sram.«
»Pa iz srca hvala za vse, gospod sodnik. Oprostite vse!«
Umek je s srčnim zadovoljstvom gledal skozi okno, kako sta odhajala skupaj izpred sodišča. Nič več mu ni bilo narobe, da se je bil pregrešil zopor si aro navado. Imel jo prijeten občutek, da jo ravno za božične praznike napravil posebno dobro delo trojici ljudi.
Diem non pordidi — fjan ni bil izgubljen, je zapisal v svoj koledar in božično razpoložen zapustil urad. -i-
KULTURNI OBZORNIK
»Slovenčev koledar« 1944
4. »Zrcalo naše kulture obsega pet člankov. Najprej France Kremžar podaja nekaj zgledov svojega prevajanja — Val-vazorjeve »Slave vojvodine Kranjske« ter jih posvečuje »Mecenu in piscu, ki ga težko čakamo, da nam po Valvazorjevem zgledu vnovič opiše čast in slavo naše domovine«, V lepem, malce namenoma starinskem jeziku, je Kremžar resnično baročno podal prevod Valvazorjevega uvoda, polnega ljubezni do domovine, njegovega pregovora in predgovora Erazma Frančiška, ki govori o Volvozorju kot vojščaku in pisatelju ter rodoljubu najvišje vrste. Uredništvo izdaja ob tej priliki tudi novico, da se ob 250-letnici te velike knjige pripravlja njen slovenski prevod, katerega misli založiti in izdati Ljudska knjigarna. — Msgr. Viktor Ste-ska piše »o najstarejši slovenski igri Raj«, o kateri je pisal že svoj čas v Domu in svetu. Zdaj se mu zdi, da je našel nje predlogo in tekst ter ga podaja v slovenskem prevodu. Zanimivo literarno zgodovinsko odkritje. — Univ. prol. dr. Fr. Štele je ob priliki narodnih posvetitev Najsvetejšemu Srcu napisal članek »Srce Jezusovo in Marijino v umetnosti«. Tu je podal začetke te pobožnosti ter razvoj vpodabljanja Najsvetejših Src ter kanone, ki jih v tem pogledu daje sveta stolica. Članek je bogato ilustriran z de.t -i------i.:u ..mninilinv na tn tčmn in nam
SlUVCllBOlil	■ L--
pokaže, da so ravno moderni umetniki
pri tem močno sodelovali (Grohar, Kregal, Kralj, Perko, Smerdu, Kogovšek, Bara Remčeva, pa tudi starejši Metzinger, Remb itd.) — V koledarsko tradicijo spadajo tudi »kulturno slovstveni jubileji«, ki jih pade v 1. 1944 precej. — Tine De-beljak se jih spominja za 500 let nazaj". 500-letnice stiškega rokopisa (predrefor-macijska doba); 400-letnice začetka katoliškega odpora proti reformaciji (nastop škofa Tkalčiča); 360-letnice Janeza Sve-tokriškega (katoliški barok); 200-letnice Japlja in 160-letnice katoliškega prevoda svetega pisma (janzenizem); 100-letnic; a) dveh smrti: Kopitarjeve in Jarnikove (Kranjska-Koroška); dveh važnih zdra-vic: Koseskega Slovenije in Prešernove Ždravice; c) enotnega črkopisa gejice (čr-karske pravde); č) dveh rojstev: Jurčiča (Kranjska) in Gregorčiča (Primorska); 90-letnice »Vaj« v Ljubljani (Buči morje Adrijansko...) 80-Ietnice Bohinjca in Hribarja, 70-letnice Fr. Ks. Meška (Štajer-sko-Koroško); 60 letnice Preglja (Tolminsko) ter 50-letnice Finžgarjeve nove I maše in Župančičevega vstopa v literarno javnost. Zanimivi jubileji, ki so mu dali I možnost za celotni pregled vseh dob slo-I venske kulturne zgodovine ter vseh po-I krajin, ki so gradile slovensko kulturo, I Lanski 80 letnik Trinko Zamejski je dobil 1 poseben članek v naslednjem poglavju.
Vmes je samo še Jesenovčev prikaz dela ' Slovenčeve knjižnice v zadnjih dveh le-■ tih.
' 5. Poglavje »Po širni slovenski zemlji« I začenja članek k 80 letnemu jubileju be
neško slovenskega književnika prof. Trin-ka Zamejskega pod naslovom »Pevec pozabljene dežele«, člankar je povezal njegov jubilej z orisom njegove dežele, ki nam danes zopet stopa iz pozabe v realno bližino. D. P. podaja natančne zemlje-
Pis.no gospodarske podatke o Jadranskem rimorju. Za nove razmere silno važen informativni članek. — Izredno sočno, z osebnimi spomini obogaten potopis »Po sončni primorski deželi« je napisal France Kremžar, ki je svojo najlepšo mladost preživel v njej. Od krajev večnega snega nas vodi do gorkih in sončnih morskih bregov. Potopisne, zemljepisne in zgodovinsko podatke o tej lepi deželi nam niza v prijetnem kramljanju in nam slika posamezne kraje z ljubeznijo in kakor z veliko domotožnostjo. Dvajset podob naših mest, trgov in vasi od Alp do morske obale nam poživlja ta lepi potopis. Obrazi z Jadranskega Primorje, ki so vzeti iz znane knjige »Av-stroogrska v besedi in sliki« nam v besedi in podobi pričajo o življenju Slovencev v Trstu in tržaški okolici ter lepo dopolnjuje Kremžarjev potopis ,
5. Razgled po zemeljski obli« nam nudi zanimiv gospodarski članek: »Razdelitev najvažnejših dobrin sveta«, ki nam da v marsičem pravilneje razumeti današnji orjaški boj v svetu. Kajti ta boj ima svoje velike gospodarske osnove ter gre v njem tudi za posest teh zemelj skih dobrin, ki jih je svet poln. Z mno gimi kartami in gospodarskimi statistikami je podprt ta članek, ki bo gotovo zanimal naše gospodarstvenike. Tu je opisan pridelek takih dobrin, kakor zlato, baker, eiuminij, premog, jeklo, kav-
čuk, nafta, bombaž in pšenica. Tu je našla tudi mesto lepa zemljepisna karta Jadranskega Primorja, kakor so ga ustvarile razmere po 8. septembru 1943. — Dr. L P. je napisal pregleden članek »Svet v četrtem letu vojne vihre«, v katerem je dal lep diplomatski svetovni položaj. Iz tega pregleda se vidi, koliko držav v svetu je članic osnih držav (8), koliko jih sicer ni pristopilo k osi, pa so v vojni na strani osnih držav (7), koliko jih je, ki spadajo v območje trojne zveze (11) ter prijateljske "države, ki se priznavajo k Novi Evropi (2). Na strani zaveznikov pa so združeni narodi, ki so pristopili k Atlantski karti, potem 60 države, ki niso pristopile k temu paktu, pa so prekinile stike z osnimi državami (8) ter v območje zaveznikov spadajoče države (6). Popolnoma nevtralnih držav na svetu pa je samo še — 10 (Lichten-stein, Švico, Turčija, Vatikanska država, Afganistan, Irska, Mongolska republika, Portugalska, Švedska).
6. Iz skritega žitja narave« prinaša članke o skrivnostih in lepotah prirode. Marjan Juvan je napisal vrtnarski članek »Naš pušeljc po vrtnarsko« (nageljček, roženkravt in rožmarin), kar se lepo krije z naslovno sliko Posebne znanstvene vrednosti je »Klimatski (podnebni) koledar za Slovenijo«, kakor ga je po velikem trudu in znanstvenem eksperimentalnem delu napisal strokovnjak dr. Vital Manohin. Za 90 let nazaj je proučil vreme v našem kraju ter ugotovil neke zakonitosti, ki jih podaja v tem članku. Dneve, na katere se je vreme sprevrglo, imenuje vremenotvorne datume ter po njegovem mnenju mnogo soodločajo o
splošnem vremenu. Pred ta znanstven?, na izkustvu temelječi člamek pa je nekaj besed o izkustvu in znanosti o vremenu, kar tvori uvod v vremenski koledar. Tak članek prav gotovo spada v koledar, ki je poleg vsega drugega tudi že tradicionalna pratika. m. K. je napisal lepo zgodbo o kraguljki, ki je strahovala vso sosesko«, pa jo je vendar po hudih bojih premagala zagonetna pošast — sova. To sta dva prirodoslovna članka, ki bosta zaninialai vse ljubitelje prirode.
7. poglavje tvori leposlovni del pod naslovom: » Slovenski pisatelji bralcem«. Na prvem mestu je odlomek iz Pregljeve povesti »Božja pota«, ki je svoj čas izšla v družinskem goriškem listu, pa je pri nas še nepoznana, in sicer odlomek »Zdrava, Marija Goriška«. S to lepo romarsko potjo, kakor jo opisuje Pregelj V osebi starega pisatelja Valentina Staniča, je Koledar počastil poleg Brezjanske Marije v začetku, tudi Goriško Brezje, pa tudi Pregljev življenski jubilej. Nato sledi gorenjska povest Janeza Jalena »Iskre v temi«. V tej športni črtici je Jalen pokazal zasnežene gorenjske gore v vsej zimski lepoti, pa tudi v zimskem metežu. kakor ga doživita nedeljska smučarja Milena in Joža. Toda prav ta mrzla burja v koči, kamor se v smrtnem strahu zatečeta, ju opomni na nedeljo: požen»ta se s smučmi v Tržič k maši. Črtica ima sicer vzgojen konec, toda podan je psihološko polno; poleg tega pa pred nami zopet žive planine, ki jih Jalen zna tako mojstrsko opisovati kakor pri_ nas menda nihče več. Iz zapuščine Silvina Sardenka je objavljena sodobna božična
Slovensko vseučilišče je domobransko
Včerajšnje opoldne, 23. decembra, •mo bili v glavnem univerzitetnem poslopju priče svečanosti, kot je v njem že ni bilo. Že nekaj minut pred dvanajsto je bilo vse glavno stopnišče polno sinjih domobranskih oblek. Končno pa so se vrste mladih fantov postrojile v špalir pred vhod dvorane, kjer naj bi se vršila promocija devetih mladih juristov z domobrancem Petričem Danetom.
Menda je bil to prvi primer pri nas, da je prišel nekdo v uniformi po doktorsko diplomo. Mimo domobrancev s častniki, Petričevimi starešinami, na čelu, se je izvršil slovesen vhod rektorja in dekana s promotorjem; sledili so mladi doktorji, njih družine in prijatelji. Končno so vkorakali v dvorano tudi domobranci.
Mladim doktorjem je spregovoril nekaj besed v latinščini in slovenščini na pot promotor g. prof. dr. Bilimovič, mož, ki so mu komunisti ugrabili domovino in sijajno bodočnost v matuški Rusiji. Po rektorjevem nagovoru pa se je v
imenu vseh devetih mladih doktorjev zahvalil za podelitev doktorske časti domobranec Petrič.
V kratkem, res vojaškem nagovoru je dejal novi doktor-domobranec, da jo končana doba, ko so zapuščali našo univerzo z diplomo v rokah tudi ljudje, ki so se kot komunisti ali njih pomagači strahotno znesli nad narodom, čigar žulji so jim omogočili študij. S to promocijo pa stopa med narod nov rod slovenske inteligence, ki je pripravljen za domovino, od katere je prejel vse, tudi vse žrtvovati.
Ob tej priliki se človek spomni časov, ko so smeli komunisti na naši univerzi prirejati stavke in izgrede, pa so bili predstavniki naroda mnenja, da se proti temu ne sme nastopiti. Kakor da ima narod dolžnost negovati in rediti gada na svojih prsih! Dovolj je hilo tega! Slovenski narod bo vstal, kajti, kot je končal dr. Petrič: »Geslo mladega slovenskega izobraženstva je: Z Bogom za narod!«
»Božji smehljaji«
pesniška zbirka p. Krizostoma Sekovaniča
Letošnji Božič nam je na polju našega pesništva prinesel lep dar: »Božje smehljaje« p. Krizostoma Sekovaniča O. F. M., katere je okusno opremila akad. slik. Sonja Vončina. P. Sekovanič je sodobno slovensko religiozno liriko obogatil že z marsikatero umetnino, ki bo vedno ostala, ta zbirka pa je dosedaj višek njegovega ustvarjanja. Božične pesmi, ki jo uvajajo, ustvarjajo razpoloženje, v katerem skozi nežno radost z dna rahlo zazveni teža časov: med njimi so »Moji grehi« prav posebna dragotina skrušenega srca in ljubezni, ki je ne ugasne niti najhujši greh, »Mihec gre na božjo pot« pa je primer mnogih drugih, ki govore zlasti otroškemu srcu in se p. Sekovaniču tako čuda lepo posrečijo. Zbirka velikonočnih še z druge strani razodeva dar našega pesništva, da mu iz verzov, kakor so na primer v »Procesiji«, vzklije neka domačnost, v kateri se vse rešuje preprosto iz neizkaženega pristnega verskega občutja, kakor čuti in
poje naše ljudstvo. Pesmi »Ob večni luči« so evharistične, predmet in oblika jim dajo skrivnostno globino in žar, kakor na pr. v verzih »Tvoj dan«. Ves v svojem je Sekovanič v Marijinih; »Na svečnico« kar vabi, da bi jo pel in uglasbil; v vseh se odkriva čisto, otroško, duhovno pa hkrati čutno živo dojemanje svetega. »Prijateljem našim in božjim« so himni svetnikom, kakor sv. Frančišku, v njegovem duhu, ki ie bil brat vsem umotvorom narave; verzi sv. Cecilije so nežna muzika, značilna za slovensko religioznost. Zbirko je p Sekovanič zaključil z »Bogom, nošo lučjo«. Te pesmi gredo v samo vprašanje vere, ki dviga človeka nad samega sebe, ko pa po drugi strani ves v zemlji tiči; človeku, ki zato sam s seboj bije najtežji boj, bodo ti verzi najobčutnej^ segli v srce. In vendar navzlic teži teh problemov naš pesnik dušo popelje s seboj v vedrost in popolno zaupanje zmage, da »psalme poje Njemu, ki življenje moje vodi«; to optimistično gledanje in razpoloženje je najznačilnejša črta Sekovanovičeve religiozne lirike. Ravno prav so prišle v božičnem času.	It,
Domobranska radijska oddaja
Na boitč, 25. dec., 11.30-12.00 Domobranska oddaja: »Voščilo domobrancem« (poveljnik slov. domobrancev, podpolkovnik Kre-ner), »Domobrančev božič« (pisatelj Stanko Kociper).
Na Štefanovo, J6. dec.: 11.30—12.00 Slovenska ljudska oddaja: »Odkod odrešenje« (prof. Verbic).
Obvestilo
25. XII. 1943. se bo od 11.10 do 12.3(1 ure vršil na Kongresnem trgu javni koncert glasbenega voda SS.
Urad za izdajanje potnih dovoljenj na mestnem poveljstvu je dne 24., 25. in 26. decembra 1943, kakor tudi 1. januarja 1944 zaprt.
Spremembe v Združenja šolnikov
Na podlagi čl. 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 4, Službeni list št. 273/86 iz 1. 1943
odločam:
Cl. 1. Z odločbami Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 75 z dne 2. V. 1942, št. 6 z dne 9. I. 1943 in št. 22 z dne 24. III. 1943 imenovani organi Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine: predsednik vseuč. profesor dr. Rihard Zupančič, glavni tajnik šolski upravitelj Leopold Paljk, strokovnjak prof. Evgen Duprč-Thoseider in njegov namestnik prof. Decio Giacon so razrešeni svojih funkcij.
Cl. 2. Vseuč. prof. dr. Rihard Zupančič se postavlja zn vladnega komisarja Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine z nalogom, da izvede novim razmeram primerno preureditev Združenja.
Prezident: div. general Rupnik, s. r.
Radio Ljubljana
dnevni spored za 24. decemier: Večerni spored: 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.10 Boži« v ljubljanski stolnici — 18 Slovenska božična oddaja »Božič t slovenski književnosti — 18.30 Otroška ur« v trgovini z Igračami — 19 Orgelski koncert (igra prof. Tome) — 19.30 Slovenska ljudska oddaja »Svetonočna oddaja
—	20.20 Sveta noč, blažena noč: pojejo Pavla Lovše, sopran. Tone Petrovčič, bas, Fantje na vasi — 21 Govor ministra dr. Goebbelsa
—	21.15 Božična glasba — 22 velika maša v E-molu (Anton Bruckner).
Za Novo leto
preskrbi vsaka naša hiia Izvod
Družinske pratike,
dts je že ni obdaril ž njo radodarni Miklavž. Saj mora postreči z našo pratiko odraslim, predvsem -pa mladini, ki hoče tudi letos tekmovati za razpisane lepe nagrade. Družinsko pratiko dobite povsod I
dnevni spored za 25. december:
8.30 Jutranji koncert — 9 Prenos lx frančiškanske cerkve — 10 Poročila v nemščini in slovenščini — 10.15 Slavnostna glasba — 11.30 Domobranska oddaja: Voščilo domobrancem (poveljnik slovenskih domobrancev polkovnik Krener), »Domobrančev božič-(pisatelj Stanko Kooiper) — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Zabavna reproducira-na glasba — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Slovenske božične pesmi izvaja s sodelovanjem komornega zbora radijski orkester, vodi D. M. Sijaneo — 17 Poročila v nemščini
Jn slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 19 Koncert sopranistke Ksenije Vidall — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.45 Mala glasbena med-igra — 20 Poročila v nemščini — 20.20 Prenos simfoničnega koncerta li Beograda — 21.40 Prenos li Beograda — 12 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč.
Sita vrana lačni ne verjame! - Človek pa ima razum in ve, da se marsikomu krog njega slabo godi, - Zato darujte za. Zimsko pomoč!
Dnevni spored za 26. december:
8.30 Kadar kliče planinski rog — 9 Orgelska glasba in versko predavanje (okrog 9.30) — 10 Poročila v nemščini in slovenščini
—	11.30 Slovenska ljudska oddaja: »Odkod odrošenjet« (prof. Verblč) — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini ln slovenščini — 12.45 Koncert 7,a razvedrilo
—	14 Toročila v nemščini — 14.15 Popoldanski koncert — 17 Poročila v nomščinl In slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Kmetijsko predavanje — 19 Koncert violon čelista Cenda Sedlbauerja — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda r.a naslednji dan — 19.45 Mala glasbona medigra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Tisoč vedrih akordov — 21.40 Prenos iz Beograda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč.
FRANČIŠKANSKA DVORANA
SLOVENSKI BOŽIČ
Sveti dan ob 5 popoldne Sveti Štefan ob 5 pop.
Ne, koliko kdo da, ampak koliko bi mogel dati, na to bodo nekoč gledali.
Ali nas bo januarja zeblo?
Na to vprašanje nam bo odgovorilo naslednje kratko razglabljanje: Vsi moramo paziti, kako se bo vreme obrnilo po Božiču, to se pravi 26. ali 27. decembra. V tem razdobju se namreč mnogokrat dogaja, da se vreme prelomi in tako nastopi po milem decembru huda zima s snežnimi meteži. Če pa začne snežiti že 23. ali 24. decembra, potem se po Božiču zjasni in za par dni pritisne izredno oster mraz.
Januarja pa se vreme pogosto menja (okoli 3., 7., 12., 15., 19., 22. oziroma 23„ 26., in 29.). Najvažnejše je razdobje med 6. in 10. januarjem, v katerem se vreme tudi po večkrat spremeni. (Pri tem najpogosteje nastopa sprememba 7. ali 8. januarja.) V tem razdobju se odloča sploi-ni značaj vse preostale zime! Pri tem za napoved služijo naslednji znaki: ako ie 6. ali 7. januarja pritisne mrzel val in pada temperatura vse do 10. januarja, potem je to zanesljivi znak hude zime, da bodo prvi trije meseci v letu mrzli. Ako pa proti 10. januarju nastopi odjuga, potem zime sploh več ne bo, tako da lahko računamo le z nočnim mrazom. V slučaju močnega valovanja (nemirnega poteka topline) v tem razdobju smemo z gotovostjo pričakovati ,da bo še vso ostalo zimo toplota nihala.
Važno je omenili, da 7. aH 8. jan. zelo pogostokrat sneži. Okoli 12. januarja, če je zima zelo ali srednje mrzla, se mraz še poostri in zato navadno ne sneži. Okoli 15. januarja pa pogostokrat močno sneži in tudi letos smemo pričakovati velike množine snega sredi januarja. V slučaju hude zime okoli 19. januarja termometer še pada, pred nastopom tega mraza pa navadno močno sneži. Če nastopi inrazže pred tem datumom, potem se 19. januarja stopi in pogosto pride celo do odjuge. Tudi okoli 23. januarja pogosto pritiska silen mraz, toda znani so primeri nastopov toplega vala, za 26. in 29. januarja so značilne močne toplotne spremembe, ki jih spremljajo obilne padavine.
Nadaljevanje s 4. strani
pesem »Delavčev Betlehem«. Globoka pa je zopet Majcenova črtica »Poslednje
pismo« iz istega cikla kakor uvodna »Sveta noč«. V tem ciklu, iz katerega je nekaj kratkih mojstrskih črtic priobčil že v Domu in svetu, obnavlja Majcen Gospodovo prisotnost med nami v raznih prilikah. Tu riše gospodinjo, ki je vsa v drobnem delu za domače gospodinj-svo, pa je vseeno pripravljena na smrt. Tedaj pa ji Gospod da nekaj malega odloga, da uredi še do poslednjega vse: in tu pride do lepega razgovora med njim in slovensko materjo o materinski ljubezni, ki naj bi bila prevelika, sebično preveč navezana na posvetnost otroške sreče, premalo na večnost. Toda slovenska mati zavrne vse očitke in Gospod ji da roko za večno življenje ... Tudi Kun-stelj France je napisal lepo, malo sentimentalno črtico sicer, toda ginljivo in živ-ljensko dobro podano »Na Stopah«: kako prideta skup grbavec in slepa deklica. Kunstelj je sploh v risanju revežev izredno dober, kar je pokazal že večkrat. Tudi Beranek, ki je ilustriral to črtico, je v teh likih dal morda svoje najboljše slike. Stanko Janežič je z »Našimi klo-potci« napisal kratek slavospev Slovenskim goricam, Stanko Kociper pa je to pot segel na Dolenjsko in napisal sodobno podobo iz časa posvetitvene procesije. Tudi v tej, kolikor toliko prigodni črtici, je pokazal svoje velike odlike tekočega pisanja in dramatske napetosti, čeprav je pokrajina vse manj živa, kakor pa v njegovih prleških stvareh. F. Ter-čelj je podal »Vipavsko« pesem, ki jo bodo Vipavci gotovo radi brali in se kar ponuja v glasbo. Zorko Simčič, pisatelj »Prebujenja« priobčuje iz svojega libreta »Krst pri Savici« dve dejanji: (II. ia IIIJ: borbo .v Ajdovikem gradcu in
končno krst pri Savici. Dejanji sta podani v resnični dramatični napetosti, zaradi česar je moral prevzeti tudi nekaj oseb, ki jih v svojem epu ne omenja Prešeren. S tem pa je dal resnično dramatični tekst za junaško slovensko opero. Upajmo, da bodo slovenski glasbeniki radi segli po tem uspelem libretu. Iz zapuščine pokojne pisateljice Lee Fatur-jeve je tu priobčena, v Beranekovi ilustraciji pravljica »Kar nam je pravil piskro-vez«, lepa slovaška pravljica iz turških časov. S tem je spomin na to pisateljico, ki je doslej še v vsakem Koledarju sodelovala, lepo osvežen in počaščen. Jože Krivec je podal lepo svoj mladostni spomin iz haloškega doma v »Povestici«, obenem pa z motivom o ptičjih lovilcih dal spominu lepo sodobno poanto. Jan Plesienjak pa nas z »Urbanovo Mino« vodi v svoj gorenjski kot v Zabnico ter nam opiše v kratki karakterni sliki staro vaško mamico, ki skrbi za svojo hčerko še po smrti. S pesmijo Fr. Ks. Meška »V tujini«, pisana 1. 1941 v Palah pri Sarajevu, pa se koledar spominja sedemdesetletnice velikega slovenskega pisatelja. Za stoletnico J. Jurčiča priobčuje Koledar izredno zanimivo stvar: neki Stanko Hotko, interniranec na Rabu, je v domotožju segel po svinčniku in narisal po spominu Jurčičevo povest »Raztrgana Višnja gora, zakrpan Žužemberk« kot nekakšen otroški strip. Čeprav je zgodba dobila drugačne inačice ter je v celotnem risarskem značaju diletantska, je po svojem vzniku in tudi po tipih izredno zanimiv kulturno zgodovinski dokument.
S tem je literarni del končan.
Sledi mu samo še oddelek »Za vsakega nekaj«, kjer so praktični gospodarski nasveti, kakor n. pr. članek B. Ra-čiča: »Lan, konoplja in volna — naša oblaka ia pariio«, ki aavaja sopei k delti
za domače platno. Mnoge slike, sodobni članek. »Tiralica — kurivo — kradež«
je na smešen način podan nauk, kako je v sedanjem času treba hraniti s premogom. Članek je iz nemških sodobnih navodil ter priča, kako Ai znajo Nemci v svoji iznajdljivosti pomagati ter se v takih malenkostih napraviti nezmogljive. Ing. Nerima je napisal podučen članek »Od streliva mimo zdravila do umetnega blaga«. Kot kemični inženir podaja v besedi in sliki, kako iz celuloze pridemo do umetnega platna. Ing. Anton Sivic daje nauke »o naših gozdovih, ki jih ograža mrčes«. Članek o stoletnici papirnice Vevč nam v kratkih besedah pove o pomembnosti te domače industrije. D. U. daje praktične migljaje za domačo telovadbo. Matjaž Topličar pa govori o »obrazu kot zrcalo duše«. Aleš Strojnik, mladi strokovnjak o aviaciji, piše pogovor o »milijonu in letalih«, v katerem podaja več novih tipov letal, kar bo gotovo zanimalo vse. Nato sledi — dvostranski abecednik za začetnike, kar bo prišlo prav tam, kjer dozdaj niso imeli slovenskih početnih šol. Članki o gospodarstvu Ljubljanske pokrajine, o rožah, (Hortenzije, Sodobna ostrica), o razkuževanju in razkužilih (ing. Nefima), kar je praktični nasvet gospodinjam, h kateremu se pridružuje še nasvet o odstranitvi madežev, zaključuje podučni del Koledarja. Na koncu so samo še — uganke in humoreske in inserati.
Takšen je Slovenčev koledar za leto 1944: bogat po vsebini, široko in globoko slovenski, verski in praktičen ter podučen in zanimiv od kraja do konca. Lahko zapišemo, da prekaša po vsebini in sistematični ureditvi ter izboru gradiva vse dosedanje Siovenčeve koledarje, pa tudi druge, ki so izšli doslej. Slovenčev koledar si ustvarja lepo traditijo, ki mu jo utrjuje njegova kvaliteta.	iu
So weinten die Glocken — Opfer des komunlstischen Ilasses —4 zn Wcihnnchten 1943. Tako so lokali ivonovl — irtve komunističnega besa — ta bnžii leta 1943
ua Grčaricah.
Pozdrav zborujočim vzgojiteljem
Slovenski narod se prebuja. Za-krknjenci spregledujejo, zapeljunci se vračajo iz železnega komunističnega obroča, domobrancev je vsak dan več! Narod vstaja in z njim vstajajo tudi njegovi poklicni vzgojitelji vseh kategorij šol. V ponedeljek so bodo zbrali na občnem zboru Slomškove družbe šolniki univerze, srednje, meščanske, strokovne in ljudske šole. Obravnavali bodo glede na tragedijo, ki jo preživlja slovenski narod, ima li kaj krivde pri tem naša simultan-ska vzgoja? Če, tedaj bo sveta dolžnost, misliti na to, kako je to simul-tansko vzgojo preusmeriti v prid narodu. In kdo je v prvi vrsti jioklioan v to, čc nc ravno katoliški vzgojitelji?
Vzgojitelji žive med mladino, jo po> znajo v dno duše, poznajo vzgojna sredstva, zato naj pridejo z besedo prave pedagogike na dani Nnrodna nesreča, kakršne narod še nikoli ni preživljal, kliče — kaj kliče? — naravnost vpije po pomočil Zato vsi katoliški pedagogi na krov! Poiščite katoliške in narodne kulturne vzgojne vrednote in prepojite ga z njimi lako, da se v bodoče ne l>o več prelivala v potokih bratovska kri! Vsem zboro-valcem duhovskega in svetnega stanu želimo veliko uspeha in jih vnaprej pozdravljamo! — Pričetek ob 9 11 sv. mašo za komunistične žrtve iz učiteli-skega stanu.
—ir
šopek na grob prof. J. Kreku
Kot je bil trden in odločen njegov korak, tako je bil vedno dosleden značaj. Strunpotov in zvijač ni poznal. Zato je bilo včasih okolici težko razumeti trdnost njegovih odločitev, od katorih ga ni bilo mogoče odmakniti, hotel je pač za vsako ceno ostati sam sebi zvest. In prav zvestoba je bila temeljna poteza vse njegove osebnosti. Bil je zvest svojemu Bogu, svojemu narodu in vsem. ki jih je vklenil v svojo ljubezen. Spominjam se še, kako nas je dijake v tistih časih presu-nilo, ko smo sleherno jutro našli gospoda profesorja še pred nami pred oltarjem Gospodovim. Vem tudi, kako jo gospod profesor čutil in trpel s svojim narodom prav do zadnjih dni. Ljubljančani ga tudi še vedno vidimo, kako je v zvesti ljubezni hodil dnevno prižgal lučko na grob svojega sina, ki se je že pred leti smrtno ponesrečil. Takrat je oblekel žalno opravo- ki je ni pozneje nikdar več odložil.
V zvestobi do sebe nas je povezal kot naš prav očetovsko skrben razrednik. Dočim je misel na druge naše profesorje predvsem združena z njihovim predmetom, se je rajni gospod profesor vtisnil v naše duše kot človek in vzgojitelj. Pri tem svojem delu ni porabljal veliko besed. Moško in trezno je povedal svojo misel, kot mu
jo je narekovala živi jonska modrost. Včasih sc nnm je zdelo njegovo mnenje knr nekam preveč preprosto in enostavno, a izkušnja nam je potrdila, da je znal g. razrednik sneti življenjskim pojavom vso krinko, in navlako in nam pokazati preprosto stvarnost.
Bolj kot z besedo je vplival nn nas z zgledom in s silo svoje ljubezni, s katvro je na jioseben način oklepal vsakega posameznika in ves razred, čeprav lega z nobenim zunanjim izrazom ni izdal. Odkritosrčnost, s katero se je obračal na razred, je brezpogojno zahteval tudi od nas in skoraj brezobzirno preganjal vsnk poizkus neiskrenosti nli klečeplastva.
Vse lo je napravilo, da se z veseljem in ponosom imenujemo poslednji Krekov razred, ki ga je vodil skozi vso gimnazijo. Ko nam je bil v osmi šoli odvzet kot razrednik in profesor, mu je lo rodilo tiho bridkost, ki je menda nikoli popolnoma ni prebolel in ki smo jo ves čas 7. n jim delili.
Niso bile napisane te besede zaradi osebe gospoda profesorja Kreka, soj bi to skoraj žalilo njegovo odmaknjeno zatopijenost, napisane so bile, ker želimo še mnogo takih vzgojiteljev svojim otrokom.
Vi pa, gospod profesor, ki trle dosegli svoj večni cilj uživajte pri Bogu bogato plačilo svoje zemeljske* setve.
Hvaležni učenci.
— II —
Iz Hrvaške
Zvišanje cen dnevnikom in tednikom v NDH. S 1. decembrom t. 1. so na področju NDH zvišali ceno za vse dnevnike in tednike. Dnevniki stanejo sedaj v nadrobni razprodaji 10 kun, tedniki pa 16 kun izvod.
Skrb za prehrano v NDII. Hrvatsko ministrstvo za gospodarstvo in prehrano je poslalo vsem industrijskim in večjim obrtnim podjetjem okrožnico, s katero jih jxiziva, naj si preskrbe za prihodnjo leto večja zemljišča za saditev krompirja, pridelavo zelenjave in stročnic. Omenjena podjetja si morajo za obdelavo preskrbeti zemljišča, ki doslej še niso bila obdelana. Na ta način bodo posamezne industrije lahko same zboljšale prehrano svojega uslužbenstva. Zarodi zboljšanju prehrane so v Zagrebu imenovali tudi i>osehne gospodarske komisje, ki IkhIo skrbele predvsem za to, da bodo v bodoče res vsi vrtni nasadi in vsa še neobdelana zemljišča zasajena s krompirjem ter razno povrtnino.
Komunistične vrste se redčijo. Hrvatsko časopisje poroča, da je v zadnjih bojih, ki so bili v okolici Travnika, padlo nad 500 komunistov, najmanj toliko je pa bilo ranjenih. Med pobitimi komunisti je bilo tudi 8 komunističnih političnih komisarjev. Nemška vojska je ob tej priliki komunistom odvzela tudi veliko zalogo streliva in orožja. Med zaplenjenim vojnim materialom je bila tudi radijska oddajna jx>staja.
Staro krpo za novo obleko. Županska oblast v Banja Luki je na svojem področju organizirala zbiranje starih oblek in krp. Kmetje, ki izroče oblasti 7 kg starih oblek ali krp, dobe za zameno
za razmeroma nizko ceno 1340 kun 3 m novega blaga 6 potrebno podlogo.
Smrtni udarci komunistom v Bosni. Nemške in hrvatske oborožene edinice z nezmanjšano odločnostjo in temeljitostjo načrtno pobijajo komunistične skupine po posameznih bosanskih krajih ter jih po vrsti uničujejo. Tako hrvatsko časopisje poroča, da so nemške in hrvatske čete potolkle komunistične skupine v okolici Livna ter so 6. decembra vkorakale v lo mesto in ga osvobodile komunistične drhali. Pri preganjanju komunističnih krdel so imeli tolovaji občutne izgube ludi pri zavzetju Tomislav grada in Karlovega hana. Dne 6. decembra so nemške čete zasedle tudi Vlasenico. V borbah v okolici Zvornika je bilo pobitih 100 komunistov. V bojih pri Kladnju je padlo nadaljnjih 140 komunistov, čistilna akcija v vzhodni Bosni sc uspešno nadaljuje. Komunisti doživljajo poraz za porazom. V nemške in hrvatske roke je padlo žc več mest in krajev. Komunistov je že očiščen ludi Sandžak. Tudi mesto Odiak je že osvobojeno. Tako nemške in hrvatske ler vse ostale zavezniške vojske in narodne straže načrtno uničujejo komunistične krvoloke na Balkanu.
Mostar skrbi za osirotelo mladino. Razne mostorske družine in dobrodelne ustanove so v zadnjem času prevzele v popolno oskrbo 700 otrok, katerim so komunisti v zadnjem, času poklali starše v jx>sameznih bosanskih in hercegovskih krajih.
Vi, ki morete, dajte, da bo na dan miru tudi vsem revežem toplo pri srcu in pri telesu/
Zadolževanje je socialna dolžnost
Ustroj vsakega živega organizma je čudovit. Noben njegov delček, noben So tako neznaten ud ni prepuščen samemu sobi. Ves organizem skrbi zanj, ga hrani in varuje. Obratno pa tudi vsak ud, tudi nnjskromnejši, doprinaša svoj delež k življenju celotnega telesa in vseh njegovih udov obenem. Vse so vrši po načelu: Vsi za enega, eden za vso! Če pa kdaj v tem delovanju včasi le nastano kak nerod, trpi škodo celo telo.
Apostol Pavel primorja Kristusovo Cerkev z živim telesom, ki mu je glava sam Kristus. Gotovo jo vzel to primero prav zaradi to dosledne in nujne življenjske zveze mod udi in celotnim organizmom. Po tom nauku smo vsi udje skrivnostnega telesa Kristusovega.
Ker je ta nauk zelo pomemben ln v 'današnjem času potreben posebne poglobitve, je papež Pij XII. o njem napisal posebno okrožnico. Vsak, ki se to resnice zaveda, mora nujno občutiti v sobi živo potrebo in dolžnost delati tudi za bližnjega, skrbeti, dn bi bili vsi zdravi udje. Iz vsega nauka sledi za vsakega zlasti dvoje:
1.	Zaradi celotnega telesa Kristusovega, katerega ud sem, ne smem biti v grešnem stanju. Moj greh ne škoduje samo meni, ampak jo nujno v škodo tudi mojemu bližnjemu, ki je tudi ud istega telesa Kristusovega — Cerkve. In če delam dobro, »o ni v korist le moni, ampak tudi mojemu bližnjemu. Vsemi
2.	Nikoli ne morem in ne smem bili brezbrižen glede tegn, ali ljudje živo po volji božji ali pa delajo greh. Ce je kak ud bolan, mu moram pomagati k zdravju ali vsaj namesto njega vršiti posle, dokler ne ozdravi. Namesto grešnikov moram delati dobra dola, namesto njih moram molili, namesto njih moram delati pokoro. Moram! Drugače nisem živ ud.
V luči te resnice je pobožnost prvih petkov in prvih sobot snina po sebi um-ljiva. Temeljna misel ji je zadoščevanje. Današnje dni, ko so zlo mod nami tako grmadi, smo veseli, da nas naš škof opozarja ia to dolžnost in nam da priliko, da jo moremo vsaj vsak mesec enkrat skupaj v naših cerkvah izvršili.
Prenos svetih ostankov meenca sv. Feliksa k sv. Jakob v Ljubljani
Bilo je na Štefanovo leta 1895. Sneg je padal v gostih kosmih, vendar vreme ni zadržavalo ljudi iz mosta, bližnje in daljnje okolice, da ne bi pohiteli v frančiškansko cerkev, kjer so ]x>čivnli zemeljski ostanki mučcnca sv. Feliksa.
Po prizadevanju 'takratnega šentjakobskega župnika Franca llrovata so bile pripeljane svetnikove koščice iz rimskih katakomb ob koncu meseca novembra 1858. leta v Ljubljano in sliranjene začasno v frančiškanski cerkvi. Določeno je bilo, da bodo prenesene na dan prvega mučenen sv. Štefana v šentjakobsko cerkev. Svete ostanke je blagoslovil tedanji stolni prost Anton Kos. Štirje duhovniki so nosili sveto breme, ki je bilo pogrnje- | jto s prelepo vezenino, ob straneh na ( jo svetilo po pet dečkov šentjakobske . fare. Spredaj so stopali frančiškani, za temi korarji s proštom, vsi s prižganimi svečami in oljkinimi vejicami v roki. Za njimi pu velika množica j vernega ljudstva.	i,'
Ko so prinesli med petjem psalmov sveto truplo v šentjakobsko cerkev, so ga položili na zato pripravljeni oltar pred prezbiterijem in pa odkrili. Oči vseh vernikov so bile obrnjene v voščeno podobo, v katero so vložene prave kosti svetnikove, ki se vidijo na čelu, desni roki in nogi. Po slovesni maši je govoril v nemškem jeziku tedanji spiritual dr. Henrik Puukcr, ki je poveličeval junaško srčnost prvih mučenikov. Popoldne pa je imel pridigo v slovenskem jeziku isemeniški podvodja M. Meršol o češčenju svetili ostankov sploh, in sv. Feliksa posebej. Svetnikovi ostanki so sedaj nn oltarni mizi pri oltarju sv. Ivana Nepomuka v stekleni omari, čigar voščeni kip predstavlja rimskega vojako. Nekoč je bila v keliliu, stoječem ob nogah, tudi svetnikova kri.
Ko so letn 1721. postavili ta oltar, ie zanj volil tajnik I. Rnab 500 pld. V raki pred tein oltarjem počiva kranjski deželni glavar Jurij I^>n-kovič, ki je umrl dne 8. junija 1601.
Zgodovinski paberki
25.	grudna:
I. 800. je pnpež, Leon ITI. okronal
frankovskega kralja Karla za rimskega cesarja, s čimer je bilo obnovljeno zahodno-rimsko cesarstvo. Povod temu v zgodovini tolikokrat omenjenemu aktu je dal baje spor papeža z rimskim plemstvom. Leon je moral bežati pred nasprotniki in je iskal zavetja pri Karlu, ki je kot varuh Rima nosil naslov pntricija. Prerl Karlom so se pojavili tudi papeževi nasprotniki in gn dolžili težkih zločinov. Papež je dokazal nedolžnost, Karel pa je odšel v Rim, da napravi red, toda o vele-izdajalcih patrieius po tedanjem pravu ni mogel soditi, to je bila pravica in dolžnost cesarja. Z,ato ga je dal papež po rimskem ljudstvu med sveto mašo na sam Božič oklicati za cesarja. Kar ni o vsem tem prej nič vedel in je bil za cesarski naslov tako malo navdušen, da je baje izjavil, kot ome-31 j a njegov biograf Einhard, da bi kljub velikemu pravniku izostal od maše, če bi vedel, kako presenečenje ga čaka —
1. 1567. 'je umrl Boštjan Krelj, rojen 1538. leta v Vipavi, študiral je v Jeni na Nemškem pri znamenitem bogoslovcu Matiju Frnnkoviču Vlašiču iz Labina v Istri. Po dovršenih študijah je prišel v Ljubljano kot Trubarjev pomočnik in postal za njim super-intendant. Odlikoval se je razen z bogoslovnim znanjem še z jezikoslovno izobrazbo in čutom za lepoto jezika. Izdal je Otročjo bihlijo in prevod prvo knjige je Spangcnberove Postile, t. j. razlage nedeljskih in prazniških evangelijev. Pisal je v lepem in čistem jeziku ter reformiral pisavo; vendar so njegove reforme začasno podlegle Trubarjevi kranjščini in prodrle šele pri Dalmatinu.
26.	grudna:
1. 1809. je sklenila Avstrija mir z Napoleonom v Bratislavi. Naraščanje Napoleonove moči po miru v Ltt-nevillu 1801. leta in v Amiensu 1802. ni dalo Angležem miru. Razmerje med Parizom in Londonom se je slabšalo, obe stranki sta zavlačevali izvršitev mirovnih pogojev, končno je Anglija pridobila za vojno s Francozi še Avstrijo in Rusijo. Napoleon je zaveznike prehitel. Avstrijsko vojsko, ki je skozi južno Nemčijo prodirala proti zahodu, je zajel pri Ulmu, nato krenil proti vzhodu in osvojil Dunaj, šele pri Slavkovem so se mu postavile v bran združene avstrijske in ruske čete, toda bile so tako odločno premagane, da je avstrijski cesar obupal nad uspehom in prosil za mir. Čeprav je med tem združeno francosko-špan-sko brodovje doživelo poraz pri Trn-falgarju, ki je uničil Napoleonovo moč na morju, je morala Avstrija odstopiti zmagovalcu Benečijo, Istro in Dalmn eijo ter pristati na povečanje Bavarske, Wtirtember.ške in Radenske, ki so z ostalimi porenskimi državicami priznale Napoleonov proiektornt. Franc je odložil rimsko-nemški cesarski naslov in se proglasil za avstrijskega cesarja kot Franc I.
27.	grudna:
I. 1571. se je rodil Johnnnes Kepler, znamenit astronom. Odkril je po njem imenovane zakone o gibanju planetov — zvezd premičnie. Čudna je jiila pri tem igra usode. Kepler se jc opiral pri svoje« dela. na več nogo
dvajsetletna opazovanja Tyclionn Bra-hejtt, kateremu je bil najprej pomočnik, nato pa naslednik kot cesarski matematik na dvoru Rudolfa II. v Pragi. Tycho de Brahe je bil nasprotnik helioccntričnega sestava 1'oljoku Kopernika, toda prav njegova opazovanja so pomagala Keplerju, da je ta sistem znanstveno podprl in dopolnil ter nam razgrnil tajnost gibanja nebesnih teles. Od treh Keplerjevih zakonov uči prvi, dn poti planetov okoli sonca niso krožniee, kot je pod vplivom Pitagore trdil Kopernik, ampak elipse; drugi govori o hitrosti planetov na njihovi poti okoli sonca in tretji o času, ki ga za to pot rabijo —
1. 1703. v času španske nasled-stvene vojne, ki je nad deset let divjala v Evropi in črpala sile njenih narodov, so Angleži sklenili s Portt-galei trgovsko pogodbo, znano v zgodovini pod imenom britskega Ale-
Za današnji dan
Koledar
Sobota, 25. grudna: Rojstvo Gospodovo, božič; Anastazija, muč.
Nedelja, 26. grudna: Štefan, prvi mučenec; Cozirn, papež; Dionizij, papež.
Ponedeljek, 27. grudna: IJinnez Evangelist; apostol in evangelist; Fabiola, vdova; Teofan, škof.
Torek, 28. grudna: Nedolžni otroci; Teofilu, devica in mučenica; Kastor, mučenec.
Lekarniška služba
Nočno službo imajo lekarne:
v solioto: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gnrtus, Moste, Zaloška cesta; v nedeljo: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gnrtus, Moste, Zaloška cesta; v ponedeljek: dr. Kmet, Cirjl-Metodova ccsta 43; mr. Tm-koczy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, šelenburgova ulica 7.
Praznično dežurno zdravniško slnžbo dne 25. decembra bo opravljal od petka od 8 zvečer do nedelje 26. decembra do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra št. 7, tel. 41-52.
Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljala od nedelje, 26. decembra, od 8 zjutraj do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleteršnikova ulica 13, telefon 47-64.
Dramsko gledališče
Sobota, 15. decembra, ob 16t »Cvrček ia pe8-
Jc>«. Izvon. Cene od 22. lir navzdol. Nedelja, Zl. decembra, ob 16: »Normanskl Junaki«. Izven. Cone od 22 lir navzdol. Ponedeljek, 27, decembra: Zaprto: Torek, 28. decembra, ob 16: »Cvrček za pečjo«. Red A.
Ch. Dickens »Cvrček ia počjo«, božična
komedija v 3 dejanjih. Osebe: John — Cesar, Oalob — J. Kovič, Tacleton — M. Skr-binšek, Edvard Grogorln, Dotka — Sari-čova, Berta — V Juvanova, gospa Fiedlin-gova — Itakarjeva, Maya — Levarjova. Režiser C. Dobevec, scenograf inž. E. Franz.
Operno gledališče
Soboti, 25. decembra, ob 16: »Prodan« nevesta«. Izvon. Cene od 82 lir navzdol. Nedelja, 21. decembra, ob 16: »La Boheme«.
Izven, Cene od 82 lir navzdol. Ponedeljek, 27. decembra: Zaprto: Torek, 28. decembra, oh 16i »Melodije srca«. Opereta, Krstna predstava. Izven, Cene od 83 lir navzdol.
Vodstvo gledališča javlja: Zaradi obolelosti številnih opernih članov Je bila v tekočem tednu nujna večkratna sprememba repertoarja. I« Istega razloga Je tudi božični repertoar spremenjen, tn bodo na Sveti dan peli namesto ie napovedane Sne-guročke opero Prodana nevesta, T nedeljo pa opero lloheme. Oboleli sai Golobova, Mlejnlkova, Vldalijeva, Čuden kl so mnogo zaposleni ln tako se repertoar nI mogel razvijati po določenem redu. Zato . prosi vodstvo gledališča, naj p. n. občinstvo to upošteva In naj se prepriča vedno v najnovejšem časopisu o event spremembah.
»
SVETU
<{ Je bogato pisana beseda
Vsakdanja Ljubljana po kronlstoviK zapiskih
Brezjansko Marijo kopi-rajo. Že več nus je vprašalo, zakaj v poldanskih tirali ni Brezjanskc Marije v oltarju. Informirali smo se o tein in podajamo naslednje pojasnilo: Knkor znano, podoba Brezjanskc Matere božje gostuje v naši stolnici. Toda v spomin ua to, da je v hudih časih bivala med nami v Ljubljani, je dni stolni kor nkad. slikarju Riku Debenjaku naročilo, nnj kolikor mogoče zvesto prekopira čudežno podobo, kl bo potem ostala stalno med nami. Sedaj vsak dan po nekaj ur posnema g. Debenjak podobo, ki je tedaj postavljena v zakristijo. Zato naj nikogar ne moti, če med poldanskimi urami ni Marije v oltarju. O delu Rika Debenjaku pa prinašamo v današnji prilogi kratko poročilo.
Razveselite prijatelja za božič 9„SvetovSiTii"knjigami i
Posebno ne družina, ki nima denarja. Zato prelkanci obiskujejo taike družine in pokupi pri njih odrezke. Nudijo jim majhno odškodnino. Zadnji čas se je pričel pravcati lov za temi odrezki.
Naposled naj omenimo, da je bila pač umestna kritika nekega starejšega, trez-nomislečega moža, ki je izrazil mnenje, da naj so ne bi priznala količina žganja nedoletnim otrokom in mladini tja do 18. lela, ko so bili deležni drugih pri-boljškov.
Štiri deci žganja na odrezek 680
Ljubljančan je že tak, da sprva kako stvar kritizira na vso pretego in kriplje, črno gleda in zabavlja, toda pozneje, ko uvidi, da je bila stvar dobra, spremeni svoje mnenje. Koliko kritiziranja je btlo čuti zadnji čas znradi 4 decijev žganja, ki* ga je Prevod preskrbel za božične praznike? Sedaj so se ljudje sami osebno prepričali, da je Prevod preskrbel prvovrstno žgano pijačo in da tudi detajlisli oddajajo konzumentom pošteno pijačo brez kake vodene primesi. Vsi hvalijo vse tri vrste žganja! To je v redu! Toda se pa sedaj čujejo drugi glasovi, ki imajo primeren odmev. Pojavili so ee na tihem poslujoči špekulanti, kl stitajo okrog za odrezki štev. 0G6. Zbirajo jih! Zakaj? Morebiti, da napravijo kak album ' odrezkov? Nikakor nel V svoji pretkanostl so izračunali, da jim ti odrezki lahko prinesejo pri nakupu večjih množin žganja primerne lahko in velike dobičke. Računajo, da revni sloji, ki so bogati na družinah, no bodo mogli za vse odrezke nakupiti žganja. Jasno je, da družina, ki razpolaga z, 10 odrezki, ne bo 7.a vse le odrezke kupila žganja.
Najlepše božično darilo za učečo se mladino je zbirka do-zdaj izišlih ..Svetovih" knjigi
»Eiiiovni koledarte« 1944
je lep spomin našim mučencem. Nai pride
ta knjižica v vsako slovensko družino! Cena 1 liro	ftirite koledarčtkl
Filatclistični prekupci na delu
Za vse pojave v filatelisličnem svetu se zanimajoči ljudje, ki osredotočiajo svoje posle tudi na znamke, so že dolgo poprej vodoli, da bo v kratkem poštna uprava izdala obvestilo, kako je treba sedaj pni poštah oddajati pisma z gotovino vred, ker ji je začasno zmanjkalo za frankiranje potrebnih znamk. In špekulanti so se vrgli na znamke, upajoč, da bodo dobilo te vrednolnice kako posebno vrednost. Nekateri so si preskrbeli razne vrste znamk. So še v dobrem spominu oni časi prve mesece po okupaciji naših krajev od strani Italije, ko so prišle v promet pretisknne znamke »coci« in drugo. Takrat jo cvetela črna borza z znamkami. Nekateri 60 postali pravi strokovnjaki v poznavanju vseh napak in lastnosti omenjenih znamk. Zaslužili so ludi čedne denarce.
Razne nesrečo
V tobačni tovarni zapo .eni nočni čuvaj, 741etni Janez Pleslenjak, je pri padcu dobil poškodbe na levi nogi. — V Černotovi ulici na domu hiše št. 20 si je pri padcu zlomil desno nogo zasebnik Feliks Pintar. — Miha Škrjanc, posestnik v Dobrunjah št. 57, je bil hudo poškodovan na glavi. — Po stopnicah je padel in si zlomil levo nogo France Kovič Pod Rožnikom. — Vojko Dorer, 1 leto elari sinček zasebnice, se je po vratu oparil z vrelo kavo. — Zasebnica, 53 lotila Pavla Povšetova, si je pri padcu zlomila lovo roko. — V Podlipi pri Vrhniki jo drobec, kamna odletel v desno oko delavcu, 17 letnemu Janezu Trevnu. — V Kožarjih pri Viču so jc splašil konj 40 letnemu posestniku Janezu Plcšku, Med divjim dirom je posestnik padel z voza. Hudo je bi! poškodovan ua glavi.
te novice.
Maše zadušnice za padlimi kočevskimi borci bodo na dan Nedolžnih otročičev, 27. decembra, ob 7 pri glavnem oltarju v stolnici, in sicer zu .sent-jornejčane, pri Sv. R. T. za Šentru-perčane in istočasno pri Marijinem oltarju za družino Mavser.
Maša zadušnica za pokojnim Stankom čamernikom bo v ponedeljek, 27. t. m., ob 6,30 v cerkvi sv. Cirila in Metoda,
Drufitvo slepih je darovala za božič ga. Anica Janeš, trgovka iz Ljubljane, 500 lir, g. Anton Kano pa 200 lir v počastitev spomina blagopo koj noga g. Karla Prologa, trgovca iz Ljubljano. Obema dobrotnikoma so odbor iskreno zahvaljuje.
Pevke ln pevci akademskega cerkvenega zbora! Za božične praznika ne bomo peli pri ukademski službi božji, ker pojo po vsakoletni navaill ta čas otroui, vendar pa bo v nodeljo, na Štefanovo, Izredna pevska vaja ob 11. Udeležite se, če le mogoča, vsi, da bomo lahko dobro naštudirali naš spored. Hkrati opozarjam druge pevce, kt bl imeli veselje in voljo rodno sodelovati pri zboru, da se So vodno lahko prijavijo. Cas prijave je med pevskimi vajami vsako nodeljo ob 10 prod akademsko' službo božjo v povskl solil poleg frančiškanske porte po-čonSi z nedeljo po sv. Troh kraljih.
Slovenski božič. Na sveti dan in na praznik sv. Stofana bomo videli ob 17 v frančiškanski dvorani, kako je nekdaj v veselju ln kako danes v trpljenju obhaja sveto ho-žično noč naS ubogi slovenski kmet. Pred-prodaja vstopnic bo na dan predstave od 12 in od 15 dalje pri dnevni blagajni.
Begunka z Dolenjske brez slehernega premoŽenja, kl pričakuje svoje prvo dete, prosi dobra srca, da bi jI pomagala v kakšnim kosom otroške opreme. — Darila sprejema uprava »Sloonea«, Kopitarjeva.
Duhovni koledarček 1914 hoče biti skromen spomin našim mučencem. Zato naj pride v vsako slovensko hišo. Cona 1 lira.
—	Naročite so na Knjižice, naročnina 12 lir.
Dljake-lnje vseh Sol opozarjamo na nnSe
specialne instrukoije. Nemoteno pripravljamo vsakega za vso predmete in jozlke. Poseben korepetitorij (ponavljalnica) »Napredek«, namenjen predvsem nižjošolcem. — Specialni tečaji matematike in modernih jezikov. Oddelek za prlvatiste. Prednost naših instrukcij so lepe posebne učilnice, kjer se vrši pouk v strogo ločenih skupinah po razredih. Prospekti na razpolago. Vpisovanje dnevno. Specialne strokovne Instrukclje, Kongresni trg 2-II. SredISče mesta.
Tujih Jezikov ln strokovnih predmetov
—	knjigovodstva, stenografije, strojepisja itd. so najhitreje naučite le na zavodih, kjer poučujejo prvovrstni profesorji po najnovejših in najuspešnejših metodah. Dnevni In večornl, začetni In nadaljevalni tečaji. Informacije in vpl. ovanje vsakodnevno. — Prospekti na razpolago. Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2-II.
Potovalni urad se je preselil 27. decom-bra z Bieiweisove 11 na Gosposvetsko o. 8, telefon 24-72.
Najboljši nspeh T nčenju dosežejo oni dijaki srodnjih, meščanskih ln ljudskih Sol. kl obiskujejo rodno dnevni ponk v Učnem zavodu KorepetitorlJ, Mestni trg 17-1, Priporočljivo posebno onim, ki nimajo rodnega
pouka ln prlvatlstom. Vpisovanje dnevno od 9—12 in 14—18,
Vse cenjene odjemalce obveščam, da bo trgovina Gerbeo FranJo. Gosposvetska 18,
zopet redno odprta 27. t. m. Priporočam se vsem oeajenim odjemalcem za nadaljnjo naklonjenost.
Igre za Pavltbov oder (s ročnimi lutka* mi) nudi Mladinska založba, Stari trg 10.
»Dolorei« tablete proti gripi, revmatl*-mn, migreni, glavobolu ln tobobola priporoča lekarna Mr, Bahoveo.
Anglcško-slovenskl besednjak B. 6ker-ljeve bo Izšel nadalje marca 1944. Obsegat bo približno 20.000 besed z dodano Izgovar-javo. V prednaročbi, kl jo sprejemajo najdlje do 15. januarja 1944 vse knjigarne In založba Itosljova oosta 13-1., bo veljal be-Bodnjak vezan 90 lir, broširan 80 lir.
Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena knpuje po najvišji dnevni oenl tvrdka EVE-BEST, PreSernova 44.
Nekdaj jo slovenski kmet ▼ sreči ln ia-dovoljstvu obhajal sveti večer. Veselje je prevladovalo na božično noč in molitov je donela do neba. čas pa je Sel svojo pot in v naši lopi domovini se je mnogokaj spremenilo. Komunizem je razbil sredo ln zadovoljstvo, pobil množico ljudi, požgal in oropal noSteto domov, da Je ostalo le kup razvalin. Kako je bli0 v tistih lepih časih miru ln sreče ln kako danes v grozi ln obupu praznuje naS ubogi slovenski kmet — svoj božič, boste videli na sveti dan ln na praznik av. Štefana ob 17 v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnle za »Slovenski božič« v frančiškanski dvorani bo v potek, 24. decembra, od 10—12 v Skrabčevl sobi, I. nadstropje, na konou frančiškanske pasaže. Na dan prodstave pa od 10—12 ln od 15 dalje pri dnevni blagajni.
Za dealnfeMjo ust In grla Fornleot tablete. Dobite v vsaki lekarni.
Pecilni prašek v odlični predvojni kakovosti izdeluje Žikin laboratorij.
Zahtevajte AMTDON tablete proti glavobolu, nevralgijl, gripi, influenci in revmatlzmu. — Dobite jih v vsaki likarnL	^
Zaplemba imovine komunista Dušana Petriča
»SJužbeni 1 i«t šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani« objavlja odločbo o zaplembi imovine upornika Petriča Dušana, akademskega slikarja, stanu-jočega v Ljubljani, Celovška ccsta 78, in imovine njegovih rodbinskih članov.
Gospodarstvo
Zbornice v Franciji. Nekatere francoske trgovske zbornice bodo razpu-ščene. Njihovo področje bo podrejeno trgovskim zbornicam, ki so nahajajo v večjih mestih. Tako bodo ttgovske zbornice v Le Ilavreju, Versaillesu, Alenconu, Rennesu, Fvreuxu, Bor-deauxu, Epinalu in Auxerresu prevzele naloge doslej samostojnih trgovskih zbornic, ki bodo razpuščene.
Kaj je novega pri naših sosedih
v. Z Gorenjskega
Razstava otroških igrač ▼ Domžalah.
Učenci in učenke meščanske šole v Domžalah so pod vodstvom svojih učiteljev izdelali 735 igrač za otroke padlih stalin-grajskih borcev. Izdelane igrače so si ljudje lahko ogledali na šolski razstavi, Med njimi so bili izdelani tipi letal in ladij, vlaki, železniški tiri s postajami in predori — med njimi železniška proga Črnuče—Domžale—Kamnik, gorske železnice, oklepniki, tovorni avtomobili, samo-kolnice, dvokollce, razne vrste živali ln podobno.
Novice iz Poljan. V mesecu novembra so se rodili: Franc Alič v Predmostu, Marija Demšar v Bukovem vrhu, Martina Do-jinar iz Gorenjega brda, Jožef Kržišnik iz Dobja, Martina Bogataj iz Javorja, Stanislav Tušek iz Četene ravni, Mertln Ko-kalj iz Devence, Janez Dolinar Iz Mlake, Janez Oblak iz Javorja, Marija Potočnik iz Gornjega brda. — Umrli so pa: Marija Demšar v Javorju, Mihael Laister iz Poljan, Matilda Ruper iz Dolenje Zetine, Franc Kos iz Gorenje Zetine ter Marija Urh iz Gorenje Zetine.
V	Črnem vrhu so umrli: Marijana Košir roj. Pistotnik, Uršula Dolenc, Frano Petcrnel in Bernarda Gabrovšek.
V	Mengšu je dne 10. decembra na poti v službo umrl kovač Franc Veider. Pokojnik jc bil zaposlen v elektrarni v Črnučah.
Nesreča pri delu. V Črnem vrhu se je prod tednom ponesrečil posestnik Jožef Buli, Pri spravljanju v pogon bencinskega motorja je dobil tako močne opekline, da so ga morali izročiti v zdravniško oskrbo. Pri padcu se je pa poškodovala na desni roki posestnica Kržišnik,
Novice iz Sorice. Na bojišču so padli sledeči domačini-brambovci: Janez Mar-kelj iz Zgornje Sorice, Anton Jensterle iz Spodnje Daine ter Franc Lauter iz Zalega loga. Kot žrtev komunističnega napada je padel znani posestnik Alojzij Jemeo iz Davce. V hiši kolesarskega mojstra Valentina Kaiserja v Zgornji Sorici so se vnele saje v dimniku, Ogenj se je z dimnika hitro razširil na podstrpšje. Njegovo domačijo so rešili pred požarom požrtvovalni sosedje ter moštvo obmejne carinske posadke.
f Tpod. Štajerskega
Uspela priroilitev v Konjicah. V Konjicah se je v zadnjem času mudila skupina umetnikov ter je v dvorani krajevne skupine Štaj. dom. zveze nastopila z raznimi pevskimi, glasbenimi in dramat-skimi točkami.
Neigode. S kolesa je padel šofer Ši-janoc Alojzij iz Maribora. Na ulici jo spodrsnilo Ivani Bela is Maribora. Pri
padcu je dobila ve? poškodb na nogi ln glavi. Dveletna Otillja Ivlčak iz jarenin-ske občine se je sama igrala v kuhinji ter se je poparila z vrelim čajem. Otroka so 6 hudimi opeklinami takoj prepeljali v bolnišnico. Pri pripravljanju živinske krme je prišla roka v slamorez-nico hlapcu Stanislavu Katišu iz Kunove in negovske občine. Težje notranje poškodbe je dobil pri padcu Janez Tepev-nik iz občine Poljčane. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
V Vojniku pri Celju so pred dnevi pokopali upokojenega sodnika celjskega okrožnega sodišča dr. Premšaka. Vojnik že dolgo časa ni videl tako lepega pogreba. Pogrebne svečanosti so opravili trije duhovniki.
Iz Srbije
Nadaljnje uničevanje komunistov ▼ Vzhodni Bosni V Beograd prihajajo poročila o nadaljnjem načrtnem uničevanju razbitih komunističnih oddelkov v Vzhodni Bosni. Samo v bojih neke manjše nemške vojne edinice je padlo 87 komunistov, ranjenih je pa bilo 47. Sedem komunistov je bilo ujetih. Po silnah udarcih, ki so jih morali komunisti pretrpeti v zadnjem času tudi v južnozahodnem bosanskem področju, je zavladalo med preostalimi komunističnimi skupinami razsulo in popolna zbeganost. Komunisti se ponekod kar v trumah predajajo nastopajočim nemškim vojaškim edinicam ter pripovedujejo o silnem terorju, ki so ga pričeli v zadnjem času povsod izvajati razni komunistični politični komisarji. Komunistični ujetniki so vsi sestradani in skoraj bosi, ker ne morejo nikjer več dobiti potrebnega obuvala. Preskrba komunistov s hrano se je v zadnjem času zelo oslabšala, ker so izgubili več važnih prehranjevalnih središč. Nemška vojska je zaplenila razen tega tudi velike količine orožja in streliva. Pri njih je nemška vojska dobila v roke tudi naročilo komunističnega »maršala« Tita Angležem in Amerikancem, da morajo pričeti bombardirati vsa mesta na bivšem jugoslovanskem področju. Komunističnim krvolokom seveda še nI dovolj gorja, kl so ga že sami povzročili narodom na Balkanu ter sedaj pozivajo še'svoje najnovejše zaveznike, da morajo pričeti s terorističnimi napadi na posamezna balkanska mesta, samo, da bl se trpljenje in nesreča ljudstva še povečala.
Za Zimsko pomoč
Zn informacije glede Zimske pomoči kličite 47-71 (int. 44)1 Prostori Zimske
B omoči so v Puccinijevi ulici 9/1., levo, •ennrne prispevke pošiljajte po čekovnih polož.nican nn »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — cek, ra-< čun 16.580«!
Mir ljudem *
/ na
.»v.—*
Hi -H-
Hc * *
Prvo božično drevesce
LE GENDA
Za hlio očota Jožefa, te nekoliko zada) ■a delavnico. Je tisto ob atraul stala majhna pritlična hišica, napol podrta koča. V njej le stanovala uboga vdova, ki jI Je dal ljubi Bog, ko Je živel še njen moi, ki je potem padel v vojni, sedem otrok, toda ne dovolj kruha, da bi MU siti. Sedem otrok; te je te blagoslov, če so vsi pridni ln dobri pa zdravi; toda če spredaj In zadaj manjka najpotrebnejšega In je treba danes obleke ln jutri moke In potem spet krompirja In mleka. In vsega kar za sedem otrok, to nI tako enostavno, kakor si to misli Mleka, ker je, hvala Bogu, prt nas bilo vedno .vsega dovolj.
Pri ubogi kočarlel pa pač nI Mlo vedno vsega. Čeprav Je delala od Jutra do večera, čeprav Je hodila pospravljat In prat ln včasih raznašat ln čeprav je ie ponoči pridno gonila svoj kolovrat — nI ln nI mogla spraviti skupaj vsega, kar hI bilo treba njenim sedmim lačnim ptičkom v gnezdu.
Eo je Jetušček tnal hoditi ln se Je kmalu smel Igrati sam na vrtu, so otroel ls hišice zadaj često stali pri plotu In gledali čezenj v lepi vrt, kjer se Je Jetušček !» snažni oblekel, lepo urejen In počesan, Igral s svojimi cvetkami, svojim vozičkom ali s svojim snežnobcltin Jagenjčkom, ki Je Imel okrog vratu rožnat trak In na nJem srebrn zvonček.
»Al| bi smeli enkrat pobožati ljubkega Jagenjčka,« Jo nekoč vprašal eden od koprskih otrok skozt plot, »sumo enkrat in čisto malo.« In Jezušček Je kar takoj pomahal ln sedmerih nI bilo treba dolgo prositi; pri zadnjih vrtnih vratcih so šil noter ln priskakall so po travniku sami kakor mladi jagenjčki In vscdl| so se k Jetuičku na trato In vprašali: »Kako ti je pa Imet«
In potem so se skupaj Igrali.
Naslednji lepi dan Je bilo narobe, Jetušček Je gledal, kje so njegovi mali tovariši In ko niso prišli, Je sam ilezcl skozi plot ln obiskal nne v koči.
Da. tn Je bilo čudovito veliko vldett, <eprav so to bile same revne bajtarske rečll Posebno zgoraj na podstrehi, kjer Je bila krma za kozo, sicer pa sam prah ln pajče-vlne ln star kolovrat. Toda čudovito lepo ■e Je tam dalo pač Ieztl po vseh ŠMrlh ln igrati skrivalnice. Tako lepo, da J* Jezušček {Isto pozabil na kosilo ln sploh nI znal ,več lt| domov.
In mati Marija Je bila v skrbeh In stra-hn, takaj otročlček nI prišel h kosila, dokler se nI domislila, da je morda Sel na ono stran k sosedovim otrokom.
In res! Tam ga je mati Marija odkrila, ravno ko Je Jezušček pomolil glavco skozi strešno lina. »Kako pa Izgledaš, srčecet« Je lakllcala In je takoj stekla po ozkih ln majavih stopnicah na podstreho Iskat otročka. In v zlatih laskih so mu visele pajčevlne ln še celo na obrašček se mu Jo ena prilepila In ročice so bile črne kakor kakšnega dimnikarja. »Oh, mamica.« Je rekel Jezniček, »oh, mamica, tukaj se da tako lepo Igrati In vse te otroke Imam tako rad. da M Jih najraje kar takoj vzel s seboj k nam!«
»Tako?« Je rekla mati Marija In je bila vesela In je povabila vso družbo na popoldansko južlno v svojo hišico. In res Je vseh sedem popoldne tudi prišlo; čisto In čedno so hlll napravljeni, čeprav so bili hosl In čeprav si je eden obrisal malo svečko, ki mu je pokukala Iz noska, namesto x robčkom, obrisal z rokavom. Toda tam v koči si robčkov niso mogli privoščiti. Jezušček ga Je seveda Imel. Celo takega I dvema uvezenima črkama.
Da, -1» Je bil praznik, ko so sedmeri sedeli i Jezuščkom okrog mize In je mati Marija prinesla vrč s ksvo. tako velik kakor vedro za molžo, In zraven še pogačo,
Gebnrt des Ilerrn. — Rojstvo Gospodovo. (Tone Kralj.)
SP'!©.' ŠTOR«!,..
uvilSSž
da so otroci komaj mogli videti čet njo na ' drugo stran. In materi Mariji nI bilo treba dolgo časa prigovarjati jim, da so zgrabili z roko. In jedil so, kakor da bi hll| stradali od ustvarjenja sveta. In zvečer je vsak dobil Se kruh z maslom ln Jabolko In smeli so vzeti s seboj domov tudi nekaj dobrega ta mater.
In tako Je ilo nekaj let. Enkrat so bili otroci na tej strani, enkrat Jezušček na on| ln prinesel je s seboj kaj za Jesti aH kako staro suknjiča za obleči, aH kaj podobnega |n potem so se ili Igrat na travnike ali kam drugam.
Jezušček je postal star sedem let. In ko Je otroček Imel rojstni dan. Je bil v hiši očeta Jožefa velik praznik. Prišli so na ohlBk sosedje ln prijaznejši ljudje Iz vasi. In želeli so srečo In večkrat kaj prinesli s seboj In mati Marija Je naložila celo mizo polno daril za Jezuščka. Koristne stvari, *ovlJe In vezeno oblekco ln čepleo za mrzle dni In nove rokavlčke, oče Jožef pa Je že dolgo skrivaj rezljal In delal v delavnici (n naredil je Noetovo barko, da nI na vsem svetu moglo bltt lepše od te. In barklno streho si lahko vzdignil tako kot pokrov pri škatli ln notri so bile same nenavadne živali, sloni In Iev| In ilrafa ln pav In cclo krokodil, vse pa Je bilo Itretljano Iz lesa. In oče Jožef je naredil tudi majhno samokolnleo ta prevažanje prsti po vrtn. Pa Jabolka, orehe, suhe hruške ln sadni kruh, in kaj vem, kaj vse lepega Je še bilo tam. In vsakdo Je morel vedeti, kako rada Imata Marija In Jožef svojega otročka.
In dan Je minil v samem veselja In bla-ienostl, In ko je prišla noč lo je otroček začel zehati, Je mati Marija položila srečni knpček utrujenosti v otroško posteljleo. Imel Je čisto rdeča lička kakor rimska Jabolka, toda kljub trurinostl od samega vn-
f«t plot niso stopili, temveč nalahno iletell, kakor da bi bll| peresa sil snežinke, na ono stran h koči. Tam notri so vsi spali In čluto razločno Je bilo slišati, knko so sedmeri sopll ln smrčali, tako trdno so spali.
Pred kočo Je sredi krompirjeve njivice stsla Jelka, ki Jo Je vssdll še vdovln moi. ko jo še živel, da so se mogli ptički knm zateči ln da so našli lam hrane. Drevesce J« stalo tam lepo zeleno In sveže v mesečini sredi ilme.
In Jczuščkn se Je zazdelo, da pač ne hI bilo lepšega prostora, kantnr h| skrivaj naložil svojn darila, kot čc hI Jih vsa razobesil po Jelklcl. To hodo otroci začudeno gledali, ko bodo zjutraj opazili, kakšne čudne sadove tna taka Jelka pognati čez noč. In ie Je tako naredil. Na vsako vejo In vejico Je ksj obesil, čeveljčke In nove rokavlčke In vezen prllček. In tgoraj. kamor Jetušček nI mogel dosočl, so morali pomagati angeli, saj so ti hlll večji ln so mogli tud| zletetl malo v trak, če Je to bilo potrebno. Tu In tam Je seveda ohvlsel v Jelki nlh Iglah kak tlstohleičcč angelski las, toda to nI bilo nič hndega, to Je bilo drevescu samo v okras. In včasih se Je kak oreh ali Jelkln storž podrgnll oh angelske peruti In postal čisto zlat. To Je šele Izgledalo lepo! Ko pa Je bilo vse gotovo. Je eden Izmed angelov zletel proti nebu In prinesel It Itlmske eeste peat blestečlh zvezdic — sleer samih majhnih, ker takih tam gor ne potrebo Js Jo tako telo — ln Jih Je na koneu obesil med telen« vejice. Od veselja Je Jetušček ploskal i ročicami, tako da bi se skoro tbndlll sedmeri v svoji kamrici. Toda slišala ga Je samo mačica, pogledala Je skoti strotino lino |n nI prav vedela, kaj naj to pomeni; pa je Izbočila hrbet, tazehala ln se zopet vlegla spat.
Potem pa Je Jetušček naredil »pst, pst«
gosjem red« vsi trije angeli In drevesce s darovi Je ostalo samo tam pred malo bajtico ponoči v mcsečiul.
selja nI mogel taspatl. In ie enkrat Je I In Je po prstih čisto tiho odšel, za nJim pa premišljal, kako lep rojstni dan Je to hll. Ko pa Je tako premišljal In čakal na spanec, se Je Jetušček naenkrat spomnil na uboge kočarske otroke. Da, pri teh gotovo nlliče ne misli na rojstni dan; mogoče nltl ne vedo. da ga sploh Imajo.
Tedaj se Je Jetuiček viravnal t po-steljcl In pogledal ie enkrat na svojo polna obloženo mizo, na katero je svetlo sijal mesec. In liltro Je otroček vstal It posteljice In spravil skupaj vsa najlepša svoja darila In se sredi noči T sami strajčlc.l odpravil na pot. da hi na skrivaj kaj prinesel ubogim bajtarčkom. In nenadoma Je bil v sobi svetel angel ln še eden, ki Je odprl vrata, tretji pa Je čakal pred hišo In Jezušček Jim Je povedal, kaj bo sedaj treba narediti.
In vsak angel Je dobil nekaj, da nese, eden par čevljev ln novo ohlekco, eden krožnik poln orehov, jabolk ln sladkih prest ln eden nekaj Igrač. In naenkrat je to, kar so nosili angelčki, postalo sedem parov čevljev In sedem čisto novih obleke In sedemkrat toliko jabolk ln snhlh hrušk ln Igrač. Sli so zadaj ven, na travnik In
To si pač morete misliti, kskšno veselje
In vpitje Je bilo. ko so tjutraj prlropo tsll olroel skozi hišna vrata tn našli pred lilšo na krompirjevi njivici čudno drevesen t darovi. To pa Je bilo povsem tasneženo, kajti panočl je začelo nekoliko snežiti, kar pa drevescu nI prav nič škodilo, nasprotno s svojim belim sneženim kožuščkom Je It-gledalo še bolj ljubko. »JoJ, poglej!« In »Ali si to že vlricIT«, tako so šla vprašanja ln pojasnjevanja sem ter tja ln nihče nI uganil, odkod lil pač moglo priti tn čudovito lepo drevesce t darovi. In sedmeri so se prijeli za roke In so od veselja pnska kovali krog In krog Jelke. Ko Je prišla zraven tudi njihova mali, lil bila ml začudenja In osuplosti skoraj pozabila na svoje vsakodnevno delo. Kar pa hI lillo tudi čisto prav, saj Je za ubogo ženo lilla lo nedelja.
Največje veselje Je pa vendar Imel Jezušček. Km, to Je bila pač dobra mlsrl, to z obdarovanjem In posebno t okrašenjem drevesca — ln najrajši M Jetušček naredil kar vsem otrokom na vsem svetu tako veselje. In komaj se J« porodila ta misel njemn, Je bila ie tunaj v sveta ln v vseh dohrlh srdli. In vsakdo J« mislil: »Zdajle ml Je prišlo pa nekaj lepega na misel; na JetuičkoT rojstni dsn Je treba kakemu ljubemu človeku narediti kakšno prav posebno veselje, tako da hodo na ta dan po vsem sveta samo veseli obrazi ln srečni ljudje!«
In ravno tako, kakor Je »redit svojčaa Jnničrk, so kmaln delali vsi ljudje: prinesli so li gozda Jelko In obealli nanjo kaj lepega ta okras In darilo pa kaj dobrega ta posladkanj« In zlate orehe In n«ln« tlate In srebrne nltl, ki so odslej tndl spadale traven, In rdeča Jabolka m vmes bleščeče lesketajoče se tvezdlee. In eelo najbolj re»-n| ln preprosti človek Js Imel svoje božično drevesce, čeprav Je t« bila tudi samo skromna telena vejica.
To Je povest • prvem božičnem dre-| vesea.
Povabilo
'Ves advent je že pripravljal nam notranjost na prihod, da v tišini svetonočni pride k nam nebes Gospod, /.daj ko širni svet pogreša blagodejen, blažen mir, na poljane betlehemske ga priuuša naš Pastir.
Hlevček rodna Je palača, jasli so prestol uhog; radi nas sprejel je nase breme zemeljskih nadlog. On od večnosti ie misli z vso ljubeznijo na nns: v njej srce en sam je plamen in od nje žari obraz.
K Sebi vabi rod človeški	.
iz vesoljnega sveta, da ob Njeni se spet nmiri, več od stisk ne trepeta. — Pohitimo v borni hlevček vsi, ki nns bridkost teži: počastimo Rešenika, ki nn slamici leži.
Barvno čudo
t.n v starem *«kn Je bilo modrijanom mano, da sestoJIJo barve v očesu It mešanice črn« In bele barve. Malo manj ko pred 10» leti Je profesor fizike Kncliner slučajno opazoval nekaj, kar ga Je napotilo, da Jo napravil dve plošči, ki Ju vidimo na pri-
VENERA NAS UTEGNE ŠE PRESENETITI
Ko je bila naša Zemlja še središče vsega sveta, je bil tudi človek osrednja točka vesoljstva, in Sonce, Luna, planeti in zvezde stalnice so bile samo zato tu, da so razsvetljevale njegov svet. Ko je bila Zemlja po Koperniku pahnjena s prestola in je dobila skromno mesto v vrsti drugih zvezd, se je tudi miselno razmerje človeka do zvezd temeljito spremenilo. Zdaj je bila Zemlja kot obljudeno nebesno telo le zvezda med drugimi zvezdami, in nič ni čudno, če so začeli ljudje razmišljati, da so nemara tudi že na kaki drugi zvezdi ljudje, la misel je navdajala že zvezdoslovce ob začetku novega veka; tako Giordana Bruna, ki je zato umrl na grmadi, pa Keplerja in Ga-lilea: ti vsi so govorili, da je nemara še več zvezd obljudenih. Moderno zvezdo-slovje je s pomočjo daljnogledov in z duhovito zamišljenimi preiskovalnimi načini snelo marsikatero kopreno z obličja vesoljstva. Toda ene stvari pa so doslej le še ni posrečilo odkriti, da bi z gotovostjo dognali, ali tudi na o'rugih zvezdah živijo organska bitja. Vendar pa danes
bolj kot kdaj koli prešinja to vprašanje vse tozadevne raziskovalce pa tudi Ja-jike. Dognanja sodobnega zvezdoslovja nam nujajo možnost, da maremo odgovoriti na vprašanje, ali »o naši sogednji svetovi — kot Luna, Venera ali Mars — tako sestavljeni, da je na njih kaj življenjskih pogojev za bivanje organskih bitij. Tako nam je o Luni brez dvoma znano, da ne more bivati na njej nobeno živo bitje višje vrste, ker na Luni ni ne vode ne zraka, Venera pa, ki ima marsikaj sličnosti e našo Zemljo, ima gosto ozračje, ki obdaja površino kakor z neprodirnim pajčolanom. Ta zvezda bo v bodočnosti še marsikdaj presenetila raziskovalce. Noš sosed, Mars, prikazuje mmogostransko in izredno planetno življen|e z oblaki, s spreminjanjem barv in obrisov svojih temnih peg in s temperaturami, ki bi ustrezale človeškemu bivanju. Če vprašanje z ozirom na življenje raztegnemo še na kraljestvi zvezd-stal-nic, tedaj stopimo že na p)droč;o špekulacij, ki nem pa vendarle razidevnjo mogočne vpoglede v skrivnosti zvezd.
Roža iz Jerihe - božični cvet
V ikstltel Jo Imam — to lepo evetko. rožo It Jerihe, to čudovito, prekrasno cvetico. Leži tu ln čaka svete noči; nsehla Jo ln vsa tvlta.
Na sveti večer, ko se stemni, pridejo otroel In prosjačijo: »Pokažite nsm zdaj, kako se odpre roža-- It Jerihe!« Pa vzamem globok krožnik, nalljem tople vode In dam vanjo zelenkasto rdeči klobčič, ki ga je čutiti kakor iop trde trave. Koj se roža do dna napije vode In s« tačne razevltatl, dasi je ležala vse leto posušena ln zvita v ikat-I!cl. Dolgi pecljl se razvijejo In drug za drugim se Ittcgnejo, se v loku obrnejo navzven In se nležejo na gladino vode, dokler se roža Iz Jerihe, božični cvet, ne razcvete na sveti večer, ki se zunaj blesti s snegom, t tvetdaml In mesečino. Težak vonj po cimetu se razširi po sobici, vonj te skrivnostne rože. Spet se Je zgodil čudež: božična roža se je razcveta.
Ko mine ta noč, pa položim rožo spet v škatlico za eno leto.
Več let pred vojno sem Jo knptl od kroinjarja, ki Je od hiše do hiše ponujal
cvetice t naknp. Kroinjar Je s pojočim glasom klical po cestah: »Kupite, kupite rožo Iz Jerihe, ki se v sveti noči razcvete ln ta-deliti! To Je čudovita roža, roža It puščave, k| ne dohl nobene kapljice vode. Raste In nmre, ne da hI okusila vodo. Ko Je Marija, prečlsta dekla Gospodova, na svojem begu v Egipt položila oprane plenice na tn zeleno rožo, se je rszcvela, In v spomin na ta dogodek se odpre sleherno sveto noč, če Jo daš T toplo vodo.«
Dal Je eno od suhih rož v pločevinasto skledleo z gorko vodo. In vpričo tvedavega ljudstva se Je zgodil čudež z božičnim cvetom — sredi poletnega dne...
Ko sem Ml še majhen deček, smo šil na sveti večer k sosedi, da smo ta vinar smeli videti ta cvetlični čndež. Ljudje so stali zunaj v dolgi vrsti In čakali. Vsi smo bili rnzhurjenl ln prevzeti, zlasti ie, ko je soseda povedala legendo o plenicah. Nekdo jn vprašal: »Ali sn ta rožn nn razcvete nikoli drugačo,. ko na svotl večer?«
Soseda ga Jn zavrnila: »Kak drng dan tega sploh ne poskušamo! Zakaj pa naj bi sc Imenovala božični cvctf«
(Feliks TImmermans.)
Žirafa in žice
Tole tahavo si lahko prlvoičll T božičnih dneh! Vzaml 1.2« m dolgo, gibčno žico, ki Jo»v sredi iipognnš, narediš zanko In Jo začnei zvijati. It žlec narcdli ogrodjn žl-rafe, kot le na sliki 2. Potem ovljcs žlčnalo
čnjočl sliki. To sta tsk0 tvanl barvni al< renl al| barvni frtavkl.
Izreitte obe ploičl tn Jn nalepit« na lep«nko. Prav skozi sredo istaknlte hnelko In naglo tavrtlt« frtavko, kakor kaže puščica. Potem vidite nekaj posrhnrga. Od tnotraj navzven t« pojavijo barv« mavric«, ki so pri prvi plošči bolj temn«, pri drugI pa svetlejš«. Prikazujejo s« hsrve od rdeč« do sive la modre da vijoličaste. (asih se
pokale vme« tndl rnmrna barva. Pojavi niso tmeraj enakomerni. Rdeča barva J« najbolj vidna, modra pa najmanj. Ce j« sončen dan, so barve bolj razločne, vendar ne smemo pnstltl, da hI sonc« sijalo nanje. Tudi oči različnih ljudi so različno. Tako bodo nekateri razločili barve i« pri prosojni svetlobi. Tskrat Je treba belino 1> plošč Izrezali In nalepiti tadaj prozoren papir.
Božične omele fe več vrst
Imamo tri biološke vrstn omele. Prva jo omcla, ki raste na Jelkah In Ima bolj široke liste In mleč-nobelo Jagode. Druga Je omcla, rastoča na borovcih, z
ožjimi listi In rumenkastimi jagodami. In tretja Je omela t listnatega drevja. Listi so bolj široki, a jagode steklenohele.
Medtem ko rasle Jelkova In borovčeva omela na Jelkah, oz. na borovcih, pa dobimo omelo t listnatih dreve« na jablanah, topo- ogrodjn s pol centimetra Širokim! trakel (aH lih, na leičevju, brezah Itd. Nikoli pa n« progami It blaga ali z volno) In napraviš dobimo omele na bukvah In murvah. Zclenn žlrafo. Dlaka, grivo, rep Itd. lahko naredimo liste omele nžlva pozimi divjačina, a Jih Iz odrezkov krzna, volne aH perja. Oči In t užitkom »pospravlja« tudi govedo ln ovce. | smrček pa napraviš s pisanimi nitmi.
GroBmntter mit Enkeln bel der Krippei Babica 7. vnuki pri jnslicah
Te dni je umrla starka v Annonayu pri I.yonu. Njeni sorodniki niso mogli povedati, koliko je bila prav za prav stara, ker ni bil njen rojstni datum nikjer v ob-čini zapisan. Ko so pregledovali stare cerkvene knjige, pa so slednjič dognali, da je postala starka, ne da bi ona ali njeni svojci to vedeli, žc pred tremi leti sto let stara,
BoJiie usmiljeni in usmiljenje bostfe dosegli!
Iz dnevnika slovenskega domobranca-novinca
Vsi novo prijavljeni domobranci v Ljubljani, ki so bili pregledani od zdravniške komisije slovenskega domobranstva, naj se zglase 15. deccmbra t. I. ob devetih dopoldne na ljubljanskem gradu. S seboj naj prinesejo jedilno orodje, potrebščine za britje ter vse potrebno za čiščenje obutve in obleke.
Poveljnik.
(»Slovenec« 14. in 15. dcc.)
Oj, zdaj gremo ...
Ljubljanski Grad, 18. dec. 1043.
Skrbno sem bil pripravil »pribor za britje in jelo«, kakor je bilo naročeno v pozivu, vrgel nahrbtnik čez ramo in io mahnil na Grad. »Joj,« bi se bili zavzeli, če bi i,.e bili videli takrat, >kam pa ti, tako resen in mrk?« Veste, res seni stopal prav resno, rekel bi »realno«; saj me ob odhodu ni mogla pokrižali moja mama, saj ni bilo dekleta, ki bi mi v slovo pripelo »nagelj in roženkravt«, ni bilo onega prisrčnega slovesa od dragih krajev kot nekdaj pri odhodu k vojakom. Misel, kam grem in zakaj, me je navdala z resnobo. Pa ne smete misliti, da sem bil res kaj potrt, kakor bi se vam bilo zdelo na prvi mahi Ista misel, ki mo je resnila, mi je vlivala v srce tudi čiste radosti: Vem, za kaj grem, vem, da erem za sveto stvari
Ej, če bi me bili videli, kako sem korakal po strmih ovinkih, pa hi bili takoj spoznali moje razpoloženje. Res sem pošteno sopihal, ko sem prestopil slavne spomine na vojsko — bodečo žico tik pred ravnico na vrhu.
Mladina je zasedla staro Akropolo na Gradu
Prav čudne občutke ima človek, ko od blizu zagleda častitljive zidove ljubljanskega Gradu. Na prvi pogled se opazi, da jo grad močno popravljen, posebno severna stran. Stolpiči iz rezanega kamna, prizidki okrog in okrog jx>d streho, strehe iz pisane opeke, vse je tnko lepo obnovljeno, pa vseeno ]w>polnoma v prikladnem starinskem slogu. To prezidavo je zamislila in plačala ljubljanska mestna občina.
Na Grajski planoti pa je bilo živo in glasno. Fantje z nahrbtniki in kovčegi so stali v gručah, drugi so se sprehajali po drevoredu, tretji so gledali na Ljubljano, ki je takrat že najbrž kuhala kosilo ali kaj. zakaj iz vseh dimnikov se je kadilo. No, pa je Ljubljana, z Gradu, ko jo gledaš po dveh letih, zelo lepa, čeprav je malo meglena in zakajena.
Najrajši bi bil zaklical: »Živijo, fantje! Živijo. Tone, Franeelj! Lej ga, Lojze, ti tudi!« pa sem menil, da se moram resno držati in sem samo mirno pozdravljal. A kmalu s"em videl, da z resnostjo ne bo nič, pomešal sem se med vesele znance in so pridružil njihovemu 6mehu in dovtipom.
Od Šanc se je zaslišala pesem. Pogledali smo: po cesti je korakala četa z nahrbtniki in kovčegi ter prepevala nam še neznano koračnico. Dospeli so do nas. »Vod, stoj!« Kar žal mi je bilo. da sem hodil sam na Grad, da nisem šel z njimi. Ti fantje so prinesli s seboj nekaj, brez česar si zdaj našega življenja na Gradu ne morem misliti — lepo, navdušeno slovensko f>esem.
Še vedno so prihajali novi. Iz gruče pod kostanjem se je oglasila koračnica; kar spogledali smo se in pristopili. Druga, tretja! »Fantje, zdaj pa še ono: Slovenski domobranci!« Cisto nove, lepe pesmi! »No. zdaj pa še kakšno narodno!« Pa smo dvignili: Oj ta vojaški boben, Delaj, delaj, dekle, pušeljc. Fantič sem star šele 18 let — vse so kakor nalašč za nas. V odmoru med kitico je nekdo pokazal na lopo: »Ti, .lanez, ali nismo včasih tam pivo pili?« »I. seveda, saj ga mogoče zdaj tudi dobiš, kar naročil«
Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal
Pod grajskim obokom se je pojavila gruča častnikov. Zgrnili smo se bliže. Kmalu je vsak zaslišal svoje ime. zvedel, v katero čelo je dodeljen in odkorakal v grad. V sobi, kjer smo se. zbirali, je spet zadonela pesem, da so se tresle starodavne stene. »Fantje, še tisto: Danes je taisti dan, ko sem bil na vojsko izbran!« — »Saj res, ta je pa prav za danes!« Ej, veste, prostovoljcem ni treba dvakrat reči! Za pesem pa še celo ne!
To kosilu so nam odkazali sobe. Vse •pohištvo v njih so bili žeblji v stenah. Pa teh je bilo hvala I kitni dosti; takoj bo viseli na njih naši nahrbtniki, klobuki, plašči. »Fantje, na dvorišče po slamo!« Nanosili smo je »za več let«, dobili odeje in se prav udobno nastanili po tleh ob stenah. V sobo je stopilo ne kaj častnikov: »Naredite seznam, ugolo-vite, kaj manjka, kaj je treba popraviti!« Takoj smo bili na delu; soglasno smo ugotovili: v prvi vrsti manjka peč! — Nekdo bi rad imel še mizo, drugi še stole, no, tretji že divan! »Hej, pa elektrika, pa tam manjka šipa!« »Oh, šipe pa res ni treba, boš ti lahko zvečer na Ljubljano gledal!« »Kaj skozi šipo ne bi mogel gledati?« Pa onega že ni bilo več v sobi, da bi dokončala. Cez čas je prinesel nekdo škatlo žarnir: »Tu je pa velika soba, bomo dali 40sveč»o.«
Prišel je častnik po seznam. Naročili smo, kaj nam manjka. Rekel nam jo: »Peč se začne zidati jutri ob osmih. Sipe dobite tudi.« — Nekdo je pozval na tarok. Kmalu so padale karte na odejo.
»Zbor! Večerja!« Pograbili smo >me-nažke«, na dvorišču so nas »postrojili« in odkorakali smo k večerji.
Spat smo šli že čisto po vojaško. Določili so »dežurnega« in »požarne«, ob 8 smo morali ugasiti luč. Prvo noč je malo zeblo, ker smo bili pokriti samo z eno odejo in plaščem. Drugi večer smo se spravili po dva na eno odejo iu šu s tremi pokrili,
Obleka naredi človeka, kroj pa vojaka
Naslednji dan je bil dozdaj najzanimivejši: dobili smo uniforme. Ker nas je bila dolga vrsta, so se bili' oni, ki so bili prvi prejeli uniforme, že oblekli in se postavili na hodnik, da bi ee postavili pred drugimi, ki so še tekli mimo njih s svojim krojem v naročju. Pa so se bili ušteli! Treba je bito iti ii kosilu, zato so dobili povelje: »Vsi v civilu!« Brž so se morali preobleči. Pritekli so v zbor, ko smo bili že vsi postrojeni.
Po kosilu pa je bila prva skrb, čimprej se preleviti v prave vojake. Koliko kosov! Saj niti vedeli nismo, kako se vse obleče, posebno z ovijači je bil križ. Tu so nam priskočili na pomoč stari vojaki, ki so nam pokazali, kako je treba ovijati in zapenjati. Pa ni bilo tako enostavno! »Jaz imam predolge hlače. Meni je plašč pretesen!« »Menjajva, prijatelj, še čako, če hočeš!« »Jaz bi pa lahko v svoje čevlje s peči skočil, pa ne bi zgrešil!« »Škoda, da ne moreš jioskusiti, ker je še nimamo!» To je bilo pomerjanja in ogledovanja! Ko je bilo vse vsem prav, smo so čutili že kar rele vojake. Smo pa lahko res veseli lepih uniform; zelo praktične so, tople in zelo lahke.
Dnevni red in njegove sladkosti
Tako smo prišli v grad in se v njem uredili. Zdaj je naš dan razporejen približno takole: Vstanemo navadno ob 6. Ko se prižge luč, se začno po vrsti dvigati kuštrave glave. Spogledajo se: »Dobro jutro, fant je I« »Dobro jutro, dobro jutro!« In že so na nogah; ta si oblači hlače, oni natika čevlje, tretji si že navija ovijače. Čez čas že topotamo z brisačami na ramah na dvorišče pod mrzle pipe. Potem pogrnemo ležišča in začne se zapenjanje in opasovanje. Toliko gumbov, da so od začetka 'kar prsli boleli!
Komaj se oblečemo, je že zbor za zajtrk. Spustimo se jh> ovinkih in skozi Študenlovskj ulico prikorakamo v mesto. Naš cilj je I. realna gimnazija, kjer nas čaka vroča, sladka kava ali čaj. Ko se po isti poti vrnemo na Grad, nam je vroče kot ob košnji. Razkropimo se po hodnikih in sobah, vsak si najde kako delo: vzame v roke fasoois, drugi ropota z »menažko« ali 'kaj brklia po nahrbtniku. Če stopiš v drugo sobo. vidiš gručo, ki se sredi sobe glasno pogovarja. Sicer pa dozdaj prostega časa nismo dosti zaznali. ker je bilo zmerom treba kaj urejevati.	i
Proti poldnevu je spet zbor za kosilo. Spet jiot do realno in nazaj. Popoldne so do dveh dovoljeni obiski, mi pa smemo iti v mesto do j>ol 3. Potem spet zbor za kakšno dobrote, ki bi nas »v civilu« gotovo razvadile. Saj res, ob tej priliki vam moram jiovedati, kaj dobivajo domobranci v svoje menažke. Ne upam si skoraj izzivati vaše zavisti, pa ker boste za božič tudi vi deležni takih dobrot, vam jih bom naštel. Zjutraj kava ali čaj, opoldne in zvečer pa SKodela poste menaže, navadno krompir z fjra-hom, makaroni ali kaj podobnega. Vmes pa kosi mesa iz konzerv. Po kosilu dobimo kruh, vsak »pol hleba«, kot pravi naš Prešeren, cigarete in bonbone. Po-fKildne, včasih tudi do|x>Wlne, pa dobimo sir ali presno maslo, med ali marmelado, tnko da nam kruha nikdar ni treba jesti samega.
Popoldne se ra^.guhi, da sam ne veš' kdaj in že je treba iti večerjat. Po večerji se začne najlepši čas dneva. Vsi se držimo bolj v sobah, se pogovarjamo in šalimo do 8. Takrat določijo dežurne in požarne, drugi pa odmolimo in zlezpmo pod odeje. Po nekaterih sobah molimo zvečer rožni venec.
Bodočnost je naša
Vprašali boste: »Kako pa drugače?« No, drugače pa izvrstno. Po veliki večini smo dijaki, akademiki — višješolci, nekaj je tudi obrtnikov. Malokdo je že »vojsko služil«, kdor je ra že bil tako srečen, je pri naših gospodih poveljnikih sila v časteh. To se je videlo takrat, ko so urejevali četo: stari voiaki so bili takoj kaplarji in podnaredniki, nekateri celo naredniki. Seveda so imeli te čine žo prej.
Poleg teh funkcionarjev imamo še druge, skoraj prav tako potrebne, namreč take, ki skrbe za dobro voljo. Teh burk in šal. ki jih uganjajo »specialisti« za lake reči, ne morem naštevati. Samo eno vam povem. Tisto popoldne, ko smo dobili uniformo, nas je dobra polovica čakala na zbor. »Mirno!« Vsi smo se j>o-slavili »mirno«, — se obrnili proti »poveljniku«. Pa koga smo videli? Kocmur-jev Lojze se nam je s kupa opeke smejal na vsa usta: »Saj nisem zaklical ,Mirno', saj sem samo Mirota poklical!«
Snoči sem nekaj časa pisal na zaboju pod lučjo; ko sem končal, sem stopil na hodnik, kjer sta kramljala dežurni in požarni, eden starejši mornariški podna-rednik, drugi mlad uradnik. Pridružil sem se jima, za čas emo 6e že živahno pogovarjali.
»Kaj nam nI lepo tu goril Imamo vse, kar potrebujemo, dobro hrano, prvovrstno obleko, dobre, prijazne častnike in najlepše napovedi za naprej. Se nekaj: kako dobro se človek počuti med samimi dobrimi ljudmi, ko vidiš in čutiš, da vsi enako mislimo, vsi eno hočemo. Rad skočim za kako urico v mesto, a se doli vedno dobro ne počutim, ker ne vem, kdo je jxištenjak, kdo pa ofar. Včasih komaj čakam, da se dvig-
nem nad strehe, pod katerimi živi poleg poštenih ljudi toliko hinavcev in zločincev.«
Še bi moral kaj povedati o našem kaplarju, pa morda kdaj drugič! Ta teden borno že začeli vaditi, kmalu bomo dobili orožje in potem bomo šli po naši ubogi, a lepi domovini, dokler ne bo prosta roparjev in zločincev. Šele na bregu Kolpe se bomo ustavili -o -if.
Nikolaj Jeločnik:
JASLICE
»Jezuščka zebe!« in malo Majdico, ki je čemela v kotu ob neznkurjeni peči pri nogah na glušne babice, so zu-ščemele oči. Drobceni biseri nedolžnih solzic so ji spolzeli po upadlem licu.
Babica je imela oči priprte in ustne so se ji premikale v tihi molitvi za grešni svet.
»Babica, Jezuščka zebel« je zajeca-ln deklica in se zagledala v starko, ki ji je edina ostala na svetu. A starka se ni zganila, ni je slišala.
Bil je sveti večer, čuden in skrivnosten. Ni ga pomnila Majdica takega. Sneg je drobil v prhkih kosmičih in burja krog oglov je zavijala v pretresljivem plačil ko izgubljena duša. Druga leta so se razlivali čez zasneženo planjav glasovi svetonočnih zvonov, ki so jih bili razgibali božji kri-latci in Majdici je uhajala misel na tiste ure, ko je z atkom in mamico sedela ob zakurjeni peči, s polnim predpasnikom lešnikov in krhljev, in gledala tja v kot k jaslicam, kjer je na slamci sanjalo l>ožje Dete.
Letos pa je bil sveti večer mrzel in mračen. Ni bilo zvonjenja, ne mamice, ne atka in peč je bila mrzla, Majdičin predpasnik brez krhljev in lešnikov, kot na oni strani izbe prazen, brez jaslic. Hudobni ljudje, ki so ji bili odvedli atka in mamico in jo pustili samo z naglušno babico, so se smejali jaslicam in kleli zvonjenje.
»Kam naj gre Jezušček to sveto noč? Zunaj čez zasneženo planjav bo prišel do cerkvice na gričku, da bi legel v jaslice na slamo in se ogrel. Pa bo našel cerkev ožgano, porušen svoj božji domek. Črni, v zrak štrleči zidovi brez strehe ga bodo sprejeli in v njih bo mraz, v njih bo temal Kam naj gre? Jezuščka zebe!...«
Bolj je zaihtelo dekletce, bolj je zavijala burja tam zunaj.
Iz dalje je prihajalo osamelo prasketanje izgubljenih strelov. Tam spodaj nekje je bilo nebo rdeče, skoz me-tež je motno sijal krvavordeč odsev.
»In strah ga bo, malega Jezusa!« je spet pomislila deklica. »Hudobni možje v črnih kučmah z rdečo zvezdo ne
Kopija brezjanske Marije Pomagaj
V zadnjih tednih nastaja po naročilu odgovornih cerkvenih krogov kopija znamenite čudodelne podobe Matere božje z Brezij. Delo je poverjeno mlademu akad. slikarju Riku Debenjaku, in takoj v začetku lahko ugotovimo, da je bila izbira slikarja za ta posel prav srečna. Mislim, dn je le malokateri mlajših slikarjev toliko presedel po galerijah in z neznansko potrpežljivostjo študiral tehnike in posamezne značilnosti umetnosti starih mojstrov. Vse to znanje, ki se ga je Debenjak v študijskih letih nabral, more sedaj pri tem kopiranju prav s pridom uporabiti. Ker gre v tem primeru za kopijo podobe, ki je znamenita, mislim, da bo tudi čitatelje zanimala kaka podrobnost o sliki sami in slikarjevem delu.
Obiskal sem R. Debe-njaka pri njegovem delu. V stolnični zakristiji, ki je čudovito razpoloženjsko okolje za to kopiranje, pod velikim oknom, sem našel slikarja. Svetloba pada na platno, pripravljeno za delo. Ob slikarjevi desnici stoji na stojalu čudodelna ppdoba. Slikar je pravkar končni Jezuščka in Marijino desnico. Kmalu sva v živahnem pogovoru. Sliko Matere božje je naslikal znani slikar Leopold Layer (1752-182S) iz Kranja. Izredno zanimiva je pred-zgodovina nastanka podobe same. V tistih burnih časih francoske okupacije naših krajev, se zdi, da je potrkala beda tudi na vrata Layerjevegu ateljeja. V hudi stiski se je lotil ^lilyar ponarejanja avstrijskega denarja, ki je bil še v obtoku. O tem dogodku '.je ljudski spomin spletel že vrsto legend. Baje so ljudje opazili, da se Layer skriva v kleti svoje hiše in da opravlja tam neko skrivnostno delo. Menda jc zgodovinsko izpričano, dn so odkrili sled za ponarejevalcem v Ljubljani konec junija 1810. 1. Tedaj je prišel neki moški i/. Kranja menjat k menjalcu denar; opazili so, dn ni pristen in ko so napravili preiskavo, je sled vodila v Layerjevo hišo. V arhivu Narodnega muzeja je ohranjeno zanimivo gradivo o tej zadevi. Francoski intendant na Kranjskem, grof Fargues, je. poročal vojaški oblasti razne zadeve in med njimi najdemo tudi poročilo o l.averjevem grehu. Z 28. junijem 1810 je datirano pismo, v katerem med drugim piše dobesedno: »Po danih poveljih je. policija nepričakovano obiskala jjišo slikarja Leopolda v Kranju in na-
freskami tudi prej.
morebiti pa Slika sama
ima na hrbtu spodaj na-jiis: »Leopold Layer e brez letni-
Slikar R. Debenjak pri delu v stolni zakristiji,
šla na neki mizi dva bankovca po 50 goldinarjev še nc izgotovljena in tri bankovce po 10 goldinarjev popolnoma izgotovljene. V miznici iste mize so bili pečati in drugo orodje, ki se ga je posluževal.« Layerja tedaj ni bilo doma, zaprli pa so brnta Valentina, ženo in služkinjo. Toda že isti dan zvečer so aretirali tudi Leopolda in ga zaprli. Obema bratoma je sedaj zelo trda predla, kajti Francozi so bili v teh stvareh zelo strogi. Brat Valentin se je pozemeljski sodbi umaknil, ker je že teden dni nato zn sušico v ječi umrl, Leopold pa je dobil pet let, ki pa jih ni presedel, ker so se Francozi prej umaknili. V teli časih silne stiske, ob ljubljenem mrtvem bratu, pa je v La-verju dozorela misel na zahvalno podobo Matere božje. O tem pričajo tudi freske nn oboku kapelice" v brezijanski cerkvi. Tam je med verniki upodobljen nek moški, ki dviga k Mariji ukle-tijene roke. Napis »Leopoldus Layer pinscit n n n o 1814 ex voto«, nam skoraj z gotovostjo pove, da gre v ujetniku zn slikarja samega in da se je zaobljubil poslikati kapelico s podobo vred. Kdo j ie nastala podoba, pa se ne, da točno ugotoviti. Verjetno istočasno s
Pix«, toda je ce. Legenda sicer pripoveduje, da je Leopold slikal podobo že v ječi, vendar to najbrž ne bo držalo.
Toliko o rojstvu naše podobe. S slikarjem si jo natančno ogledujeva. Slikana je na domače hodnično platno finega izdelka. Spodnji okvir je iz smrekovinč, skupaj pritrjen z žeblji, ki so kovani na roko, najbrž v Kropi. In če je slikarjeva domneva, da je oker-barva, ki jo Leopold uporablja na sliki, bohinjskega izvora, pravilna, potem imamo pred seboj umetnino, ki je v resnici domača, slovenska tudi kar se slikarskega gradiva tiče.
O kopiranju samem mi slikar pripoveduje zanimive stvari. Delo ni tako enostavno, kakor bi si laik mislil. Tu ne gre zgolj za mehanično prenašanje oblik, marveč je potrebna nekaka podoživitev originala samega. Pri tem se odkrijejo izredno zanimivi pogledi v način slikanj^a že zdavnaj mrtvega mojstra. V skoraj neopaznih načinih čopiča ti za hip stopi pred oči slikar, kakor da bi bil še živ. Tu obdeluje z vso skrbnostjo posamezne partije glave in rok, čopič 11111 zdrsne v temperamentnem zamahu ob konturi. Izredno skrbno je Layer naslikal Marijin obraz, zlasti partija oči je čudovita. Neznansko, mehko je slikano Jezusovo telo, pos*ebno pa motiv drže Marijinih rok, Barvno je slikar uporabljal kaj preprosto paleto, vendar je dosegel ponekod (n. pr. desni rokav Morije) prav odlične barvne uspehe. Skrb kopista je ta, da točno zadene ton določene barve, ker mora misliti na to, da bo kopija nekoč potemnela, sedaj pa izgleda preveč »nova«. Vendar se ob skrbnem delu premostijo tudi te zapreke.
Leopold Layer pa je bil, kar se naše
Jiodobe tiče, tudi skrben in vešč slikar, 'odoba je namreč za čudo dobro ohranjena. Le na nekem mestu je odpodel drobec barve, v partijah obrazov, telesa in rok je barvna plast razpokano. Toda tudi na te male nedostntke je slikar opozoril konservatorski urad in konservator dr. Fr. Mesesncl si je podobo ogledol, nakar bo naš restavrotor profesor Sternen podobo popravil.
Kopija Rika Debenjaka bo kmalu končana in tako bomo dobili prvi. res strokovni posnetek, te, za nas v dvojnem oziru važne slike.	M. S.
vedo za usmiljenje, toplega krova no bo našel pri njih. Odgnali ga bodo, norčevali se bodo in pljuvali za njim, za malim, revnim Detetoml In Jezušček bo jokal, jokal, ko ne bo več našel toplih in ljubečih srci ln strah ga bo!«
Majdica se je zdrznila in čudno svetla misel ji je objela dušo. V izbi je kraljevala mrakobna tema ko v grobu. Starka ob peči je vsevdilj že-brola svoje molitve. Veke so se ji trudne zaprle, njen obraz je bil v nemi grozi trpeč in utrujen na smrt.
Tiho, pretiho se je dvignila deklica in stopila k vratom. Zarjaveli tečaji so zacvilili trzajoče.
Stopila je čez prag v snežni metež. Besno se je zaganjala burja v njen bledi obraz in jo skušala zadržati. Sovražno ji je tulila nasproti in jo objemala z ledenimi prsti.
Majdica je zabredla v mehki sneg in se trudonia vlekla k očrnelim zidovom na griček, kjer je nekoč kraljevala Marija Žalostna.
Kam, otrok nebogljeni?« so jo vpraševale tihe snežinke, ki so se ji usipale na glavo. S solzami v očeh jim je deklica potožila svojo bol:
»Jezusu grem nasproti. Čakal bo tam gori na gričku in strah ga bo očrnelih zidov. Ne bo našel jaslic, kamor bi položil svojo trudno glavo. Po-iščem ga in ga popeljem k sebi, da ga ne najdejo črni možje, ki so mu sovražni!«
In je hitela, hitela sredi čez polje, skoz visoki sneg, nn griček k očrnelim zidovom, tja, kjer je nekoč kraljevala Marija Žalostna.
Tam na križpotju kjer je v prejšnjih dneh Križani s krvavečimi roka mi blagoslavljal atkovo setev, je iz snega štrlel ožgan tram.
Deklici je groza objela srce in ža* lostne solze so ji ledenele v očeh.
Na gričku je bilo pusto in prazno. Sneg se je bil naletel visoko, da ga je komaj bredla. Burja tu zgoraj je bila še bolj divja ko spodaj v mračni vasi. Nikjer žive duše.
Tiho je hušknila Majdica v oskrunjeno svetišče in pričakovala malega Jezusa. Noč je bila že pozna in krvn-veči svit tam v daljnih vaseh je umiral.
»Kaj če ne pride? Morda ie zgrešil pot sredi visokih žametov? Morda so ga ujeli hudobni možje? O, Jezušček, pridi, pridi I S svojimi premrlimi ročicami te bom ogrela in te popeljala v svojo izbo. Ni zakurjena, ne zameri, drva nimava z babico, vse so nama pobrali, a najini srci sta topli in bolj gorko ti bo ob njih ko sredi samotne nočil...«
Glava ji je klonila na prsi in veke so se ji počasi zaprle. Izpoa črnega neba pa se je kosmih.
usipal sneg v drobnih
Ni vedela kako 'dolgo ie zdela tako. Nenada so se razmajali ubiti zvonovi v podrtem zvoniku, s čudežno lučjo se je obdal griček.
Deklica je planila iz trudnih sanj in se ogledala predse. Po rahlo zasneženi stezi je prihajal Jezus, z zbori angelov obdan, ki so prepevali »Ho-zana« in slavili Boga-človeka. Nasmehnil se je Majdici, ki je zdrknila v mehki sneg, dvignil jo je in jo pogledal z ljubeznivimi očmi: »Pričakovala si me?« »Da, Jezuščekl Bala sem se, ker i« zebe in nimaš jaslic, da bi se ogrel v njih!«
»Našel sem jaslice in toplo mi bo! v njih!«
»Našel si jih,« so se deklici zaiskri-le oči, »o, pojielji me k njim!«
Jezušček se je sklonil k deklici, ki mu je obvisela v naročju, rahlo ji je zašepetal, prav na uho:
»Našel sem jih; tvoje čisto srce mi bodo jaslice to krvavečo sveto noč.--« In je poljubil deklico prav na sredo srca...
Angelci pa so jo zavili v prebel oblak in jo ponesli po biserni stezici atku in mamici v naročaj...
Kratke vesti
Koliko Indnjnncev je še?
Ko je živel Krištof Kolumb, je bilo v Severni Ameriki še 850.000 Indijancev, a to število seveda ni povsem zanesljivo dokazano. Zaradi vojn, preganjanja in bolezni se je to število rde-čekožcev zmeraj bolj krčilo, tako da jih je bilo okrog leta 1000 le še 270 tisoč. Odtlej se je indijansko prebivalstvo povečalo ža kakih 70.000 glav«
1? ljudi je bilo zastrupljenih z nrzeno
Pred porotnim sodiščem v Szolnoku na Madžarskem je zdaj velika obravnava zoper zastrupijevalce na debelo, kar se je v poslednjih desetletjih v krajih ob Tisi že večkrat ponovilo. Zdaj je poglavitni obtoženec župan llojdti in njegovo žena, ki ju dolžijo, da sta krušni moki primešala arzen in povzročila smrt 17 oseb in težko zastrupila 102 osebi; 24 od teh se bori s smrtjo.
Prva madžarska avtomobilska proga
Te dni je madžarski prometni minister odprl prvo ogrsko avtomobilsko progo. Za zdaj jc dolga le še 11 km in vodi od mestne meje Budimpešte pa do novega, še nedograjenega letališča na vzhodu mesta. Gradnja tc 11 km dolge proge je stala 9 milijonov pengojev Cesta je določena za promet z avtomobili, tovornimi vozovi in kolesi.
Blagoslovljene Božične praznike
želi svojim cenjenim odjemalcem
>Žima< Milan jager,
tovarna žime in ščetarskih izdelkov
Ljubljana — Fužine	_
Leteče zelene rege
S tem imenom ni označena kaka živalska posebnost, ampak je to jako težavno, a malo znano delovno področje v vojnem letalstvu. Že od nekdaj se pri letalstvu nazivajo vremenoslovci ali vremenarji s častnim pridevkom »zelene rege«, in sleherna posadka se zaveda, kakšnega pomena je njih delo, ki se izraža v zanesljivi
napovedi vremena pred odletom nroti sovražniku
Če ni mogoče dobiti nobenih poročil o vremenu, moraš pa sam iti po vreme«, pravijo Italski vremenarji. Že pred vojno
Še enkrat - prebarvana klop
»Kaj ne veste, da je ta klop na novo popleskana?«
»Vem!« »???<
»Čakam, da bo tema, ko bom lahko šel domov.«
je bilo nemško letalsko vremenarstvo jako razvito, in v vojnem času se vojno letalstvo na vso moč okorišča s tem delovanjem, ki je pa združeno z velikimi težkočami.
Če je treba že za bojno letalstvo jako veliko vztrajnosti in žilavosti, pa so tc lastnosti še v višji meri pogoj za uspeh vremenarskih letalcev, ki delujejo v ozadju velikih bojev na bojiščih. Povsem ! prepuščeni sebi in letalu, prodirajo vre-menarski letalci sami samcati v globino sovražnega prostora, prenašajo meteorološke naprave po več milj daleč skozi ozračje in si zaznamunujejo njegove lastnosti. Časih ždijo v tesnobi svoje letalske kabine po deset, dvanajst ur in premerijo daljave, ki bi bile v mirnem času naravnost rekordne. Na teh poletih doživljajo letalski vremenarji nepozabne vtise in morajo biti odlični opazovalci, ki znajo dobro krmariti letalo in hkrati do pičice natančno poznati vremenske spremembe.
Vremenarsko letalstvo se ne udeležuje bojev, vendar je za sovražnika vsak tak polet izzivanje, ker se morajo vremenska letala neposredno približati v območje sovražnikovega bojišča. Dan na dan morajo z veliko vztrajnostjo vršiti svojo dolžnost. Navezani le na svoje letalsko orožje, se spreletavajo v svojih »Ju«-letalih, ki so s odlično izkazala za dolge vremenarske polete. Samo redna poročila o vremenu prinašajo popoln uspeh, in zato je treba letati po ves dan ob isti uri in v isti pokrajini. In tako visijo kot nekakršni sovražnikovi »dobri znanci« in »vabljivi grižljaji« tam nekje pred angleškim otočjem ali pred severnoafriško obalo, si zapisujejo tvorbe oblakov in se — v očeh Iajikov — jako čudno vedejo. Z naravnostnestnega po-
Banacoaas
Križanka št. 117
1	2	3	4	5	(5 J 7		8	9	10	U	12	13	14	15
te				17				18				19		
20			21				22				23			
24				26				26				27		
»8	29		30		31		32		33		34		35	
36		37		38		39		40		41		V2		43
44			45				46				47 |			
18				49				50				51		
52			53											
leta se začno nenadoma, brez kakega vidnega vzroka, v ozkih vrtincih dvigati na tisoč metrov visoko, da bodo izmerili I temperaturo.	j
Pri tem se večkrat pripeti, da se mo- ' ra roka vremenarja, ki je šc pravkar s šestilom prenašala podatke s tabele, nenadoma premakniti k strojnici, ko hoče kak sovražni lovec »motiti njegove kroge«. Seveda sc vremenar na vso moč bori za svojo kožo in se največkrat požene v beg, da se nato čimprej vrne na svoje prejšnje mesto ali pa mora vse meritve iznova opraviti. Za to delo je treba zares čudovite potrpežljivosti. Pri tem je največjega pomena meteorograf, majhen, priročen pristroj, kjer se svilen ženski los ob vremenskih spremembah krči ali razteza. Nato pa neka jako bistroumna konstrukcija prenaša te vrednote v zveriženih čirečarah na sajasto cinkovo ploščo — na meteorogram.
Na podlagi raznih poročil sinoptične-ga vremenarstva — to se pravi: iz poročil iz vseh vremenarskih kotov krog Evrope — se določi vreme za letalce. Taktično vremenarstvo so pa vremenska poročila, dobljena neposredno nad tem in tem bojiščem. Jako težavno ie kot prvi prodreti nad sovražno ozemlje, ki pa je treba napasti. Potem ie konec koncev odločilno za uspešne borbe že tolikrat preizkušeno vojno letalstvo »Ju«, ki je najbolj uporabno tudi za vremenska opazovanja.	(Hamburger Frenidenblatt).
lian na dan fte večajo potrebe. - Darujte zato takoj za Zimsko pomoč Ce hočete, tla ho tudi Vaša srca napolnil mir hožji, nikar ne hežite pred zapored jo: It od it e usmiljeni!
Vodoravno: 1. slovenska revija, iO. oderuh, 16. tovarniška znamka avtomobilov, 17. starorimsko božanstvo, 18. angleška politična osebnost, 19. mesto < v Nigeriji, 20. del parnega stroja, 21. j kosilo, 22. domača žival, 23. žabji glas, ' 24. suha zemlja, 25. opis, 26. loža. 27. del naslova, 28. zdravilna potrebščina, 30. ozračje, 32. del telesa, 34. klica, 36. upornost, 38. piča, 40. indijska lovilna priprava, 42. tekočina, 44 del voza, 45. kraj pri Kočevju, 46. kmečko orodje, 47. antični bogatin, 48. kraj ob Kokri, 49, častna stvar, 50. izba, 51. pesnitev, 52. reka v Rusiji, 53. urednik revije pod 1. vodoravno.
Navpično: 1. mesto v Bosni, 2. samostanski predstojnik, 3. moško ime, 4. kraj v Sremu, 5. vpoklic, 6. stran, | uperjenost, 7. plin, 8. starogrško l>o- 1 žanstvo, 9. oblika moke, 10. del gledališča, 11. oblika rečnega ustja, 12. indijanski rod, 13. lovišče (tujka), 14. svetopisemska oseba. 15. sračji glas, 29. velikan, 30. del teka. 31. prvina, 32. I komisija, 33. morski ptič, 34. mera za
tekočino, 35. dan v tednu, 36. moško ime, 37. del noge, 38. turški sodnik, 39. moško ime, 40. del obraza, 41. kraj na Koroškem, 42. krojaški izraz, 43. svetopisemska oseba.
Rešitev križanke št. 116
Vodoravno: 1. Vinko Beličič, 13. bes, 16. iva, 17. obor, 18. Avar, 19. Raba, 20. Metz, 21. obod, 22. kmet, 23. kov, 24. era, 25. Mars, 26. Jarc, 27. kula, 28. pika, 30. pipa, 32. vaga, 34. Pia, 36. oko, 38. Loke, 40. vaza,
42.	K rez, 44. rosa, 45. Mati, 46. zver, 47. Kro, 48. oče, 49. vodilo, 50. Otokar, 51. KA, 52. Molitev na gori.
Navpično: 1. vime, 2. iveri, 3. Nata, 4. Kozina, 5. oboa, 6. Bobri, 7. Eros, 8. ladja, 9. Ivka, 10. čamra, II. Irec, 12. črtka, 13. Baktt, 14. Eboli, 15. Sava, 28. porok, 29. kosem, 30. pomol, 31. petit, 32. Vazov, 33. Gaeta, 34. preko, 35. Azori, 37. koča, 38. Lavo, 39. kadi, 40. vile, 41. zvon, 42. krog,
43.	erar.
Zamenjane neveste
V nekem kitajskem mestu naj bi po starodavni šegi prenesli nosuči z nosilnicami neveste na njih nove domove. Spotoma pa jih je zalotila nevihta in nosači so šli vodrit v točilnico čaja. Ondi so nosilnice položili na tla, a po nevihti niso več vedeli, katera nevesta jo pripadala kakemu nosoču in so tako odnesli neveste v napačne domove. Ženini niso prav nič vedeli zn zamenjavo, saj niso bili nevest pred poroko šc nikoli videli. Starši, seveda, so bili pa že bolje poučeni. Pa so si dejali, da je to pač prst usode — in neveste so ostale v tistih domovih, kamor so bilo pomotoma prinešene.
Ali jim je dobro!
Pravkar obhaja t8 udov Akademije za reševanje križank 23, obletnico, odkar so križanke v modi. I)a bi bilo odslej laže reševati križanke bodo ti člani izdajali leksikon vseh tistih besed. ki so imele doslej v križankah najvažnejšo vlogo. Zdaj so ti gospodje v svojem zares za življenje važnem delovanju dospeli že do besede Eiffel.
ciiBiiMiBBiennfliiiBflHin
Velja marsikdaj in marsikje
tEL KINO »SLOG,t« v "
Velika filmska umetnina po znanem romanu Stiina Streuvclsa »Ocr Hachsacker«
»Ko spet sonoe zašije«
V plovni vlnpi je najboljši evropski karak-terni igralec Paul WeK*enrr. Sodelujejo Paul Klinper, Bruni Liibel, M. Koppenhiifer Predstave na praznik in v nedeljo nli 10.1». 11.10. IS.10, 17.10. Ob delavnikih! H iu 17.
,EL KINO »UNION* ,M'
Napeta ljubezenska drnma
»Med dvema snubcema«
Borba inlado Jene med ljubeznijo in dolžnostjo * Marte Ilarell, \Vilty Birpol. Ewald Batner Predstave na praznik in nedeljo: ob 10.10, 11.10, IS.10 in IMO
AH veste, kaj ljubijo vaši dorašfa-joči otroci? — Junaška dejanja slavnih vitezov. Nikar jim tega veselja ne odrecite in jim kupite zato svetovno znan roman v slikah
»IVANHOE«
ki jc poln junaških zgodb in lepih viteških dejanj.
Barvarna in kemična čistilnica oblek
Dolenjska cesta štev. 14
želi svojim strankam srečne, vesele božičnp praznike in novo leto!
,EL KINO »MATICA«™
Nai h o i i r n i « po re d :
Sloviti tenorist Johannes lleesters v velikeui
muzikalnem filmu
»Karneval ljubezni«
Pikantna ljubavna zgodba, okusno prepletena s llnns Moserjevlm humorjem. Velike plesne revije in baletne skupine! 0<lali Roifjratei: Stirmanlna Ilora Komar, Uoril Krey»ler, Axel v. Ambisser ild. Predstave ob praznikih: 10. IVW, IS.VI, 17.10
KINO »IiOIiELJEVO«
Iol. 4114
Nudi fez praznike odlično znhavo ▼ sijajnem glasbenem filmu
»Ljubavna komedija«
Magda Srhnrider. Albert Mallersloek, Tlico I.inpen Predstave aa oba praznika ob 14.10 la li.4*.
Vesele božične praznike mizarstuo Umek
LJUBLJANA, Kogejeva 74
Roiifn* prasnite in srečno novo lelo
želi v=em cenj odjemalcem fn se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
JOSIP URCH
trgovina z vinom, Dunajska c. 83
VfcSKLK B02ICNE PliAZNlKE IN SRECnO NOVO LE tO
želi vsein svojim cenj od emalcem
Fran bončar
stroino ključavničarstvo, avtomatična delavnica, avtomat, brušenje žag LJUBLJANA, Celovška r 43
»Sedaj bi pa rad vedel, kako se je ta mož v resnici pisal.«
1'UIJATRUKM LI JM: KX.IK;II Z\ HO/lf !
Ni ga prijetnejšega užitka kot prebirali lepo knjigo. Tem bolj prijetno pa jc, če iiiiu človek v rokah tudi branje, ki je koristno in potrebno splošni izobrazbi. — Take knjigo vam nudi edina slovenska
poljmlno-znanstvcna knjižnica »Svet«,
ki Izdaja mesečno po eno tnko knjigo. Do zdaj so izšle naslednje knjige: Denar, Ladie. Kako si pridobiš prijateljev. Slovenska starosvetnosti in S premogom in kovinami pn svetu in zgodovini. Na sporedu pa so Se tele: 923 m pod morjem, Ecipt. Morje, Mejaši, Stavbni slogi. Letalstvo, Mehanika vsakdanjega življenja, itd. Knjige imajo posebno vrednost šc zaradi tega, ker so opremljejie s številnimi poučnimi slikami in izbrane tako, da na lahek način ponazarjajo pisano besedo. Prednost »SVETOVE« knjižno zbirke je tudi v tem. da so knjige posebno za naročnike zelo poceni. Mesečna naročnina znaša le 20 lir, dočim so knjigo v nadrobni prodaji znatno dražje. — Poklonite svojim prijateljem, učeči se mladini pod božično drevo do zdaj izišlo »Svetove« knjige, in gotovo jih bodo vsi veseli.
ljudska
posojilnica v £juli&icuu
zadruga z neomejenim jamstvom ▼ lastni palači t Ljubljani, Miklošičeva c. 6
Posojilnica je bila nasproti hotela Union
ustanovljena 1.1895 . ,	,	..... . ... - spreiema hranilne vloge ▼ vsaki višini in ph
v	najugodneje obrestuje, daje posojila na
vkn.ižbo in proti poroštvu.
F. CHIESA
26
Hotel }e reči: »Saj imate domačo hišo, ki je obsežna kakor samostan. Tam se lahko zabavate z metlo noč in dan. To vama rad dovolim.«
V domači hiši obe sestri nista potrebovali nobenega dovoljenja, ker sta jo imeli popolnoma pod svojo oblastjo in so v njej vladali najstrožji zakoni reda in snage. Kadar se je kdo prikazal pred hišo mu gospa Klara ni pogledala najprej v obraz ,ampak njegove noge. Prav tako tudi danes. K sreči je bilo vetrovno in so bile ceste suhe, zato tudi čevlji snažni. Ni izključeno, da je prav ta okoliščina pripomogla, da sta obe sestri s toliko večjo prijaznostjo sprejeli oba obiskovalca. Amarilis, ki je ostala praktična katoličanka in je hodila vsako nedeljo k maši, je že parkrat spregovorila z obema gospema Amintu pa nikakor ni bilo težko prebiti led. Tako so nekaj minut pozneje vsi štirje prijetno kramljali v vogalnem salončku, ki je bil pozimi središče življenja v don Alijevi hiši. Zmer na svetloba je prihajala skozi dve okni zastrti z mrežastimi zavesami. Zmern; toplota je prihajala iz kamina iz rdečega marmorja. V zrcali nad kaminom jc medlo odsevala vsa notranjost sprejem-nice, ki je spadala v preteklo dobo. Ist; dobi sta pripadala tudi barva in okus likerja, ki ga je gospa Kiara naiiia v štiri mtijhne kozarčke. Tudi slaščice, ki jih je gospa Gema prinesla na rožnatem
krožniku, so bila po zunanjosti in po okusu iz iste dobe. Prav tako so bili starodavni naočniki, ki sta jih sestri z veseljem ponudili, in ne samo enih, ampak kar troje, da bi gospa Marija Luiza lahko izbirala . .. Amarilis je pogled padel na črno knjigo, ki je ležala na mizi med obema oknoma. Ta pogled je zadoščal, da 6e je spomnila bratove potegavščine. Gorje, če bi obe gospe zvedeli o tem! Zdaj brez dvoma še nista vedeli; toda nikakor ni pošteno okoristiti se s tujo nevednostjo. Amairlis je ta misel tako vznemirjala, da bi se bila rada kar takoj poslovila. Obe sestri pa sta silili vanjo, na jše ostane. Amnita si je tudi želel čimprej oditi, seveda iz popolnoma drugačnih razlogov. Zato je igral ljubečega sina, ki želi čimprej postreči materi z naočniki. »Amarilis, lahko še ostaneš; za mamico bom že jaz poskrbel...«
»Kako ljubezniv fant,« je dejala gorja Klara, kakor hitro je Aminta odšel, 'udi gospa Gema je ponovila isto in še nstavila:
»Zelo ljubezniv... in vljuden. Kako :umen pogled ima!« Amarilis je sprejemala te pohvale z kako zadrego, ki se je lahko razlaga-a kot skromnost. Njena zadrega pa je postala «e večja, ko sta sestri začc.i spraševati: kaj dela?,., Gotovo je v ponosi ,ii
Zdel se ji je pravi čudež, ko je nekdo prav v tem treiiutku potrkal na vrata.
XVII. '
»Ti si, Cezar! Kakšno presenečenje! ... Pridi, dečko! Sedi dragec...«
Tisti, ki sta ga sestri sprejeli s tolikim veseljem, je obstal na vratih, ker je opazil, da je v sobi še nekdo. Toda ko sta ga gospa Gema in gospa Kkiva prijeli vsaka za eno roko, je obotavljajo se stppil naprej in pozdravil v zadregi, kakor da bi se hotel opravičiti, da je zagrešil tako napako. Ko so mu hoteli predstaviti gospodično, je močno zardel. »Vidiš, tu je gospodična ... gospodična .. .« Nista se mogli spomniti nenavadnega imena. Priimka sta se siccr dobro spominjali, toda pri njih so se izgovarjale samo dobre besede. Neradi sta ponavljali zloglasno ime,
»Amarilis Pardi,« je dejala deklica s trdnim glasom in podala mladeniču roko. »Zdaj pa odhajam prav zares. Preveč sem že zlorabila vašo gostoljubnost...«
»Nikar . . . nikar .. .« ste ponavljali obe sestri »Ostanite samo še trenutek. Saj se ne bojite našega Cezarja ...«
Gospod Cezar je hotel nekaj reči. Morda: ostanite, nikar ne odhajajte zaradi mene :toda nobene besede ni mogel spraviti iz sebe. Amarilis se je odločila, da ost.<n« še nekoliko časa in je zopet sedla. Uganila je že ob prvih besedah, da je bil to nečak obeh gospa. Spomnila se je, da je slišala pripovedovati o nekem nečaku, ki profesor v mestu. Cezar?... Da bi bil to Cezar Botinelli, I 9 katerem je že slišala govoriti v pred-
sednikovi hiši. »Danes je nemogoče, da bi govorila s predsednikom. Kadar je pri njem profesor Cezar Botinelli, ne sme nihče k njemu ..« Tako ji je nekoč dejala gospa Cecilija ,ko je Amarilis prišla k njej in hotela govoriti s predsednikom. »Kako? Nc veš, kdo je profesor Cezar Botinelli? Pravi učenjak. Kakršno koli knjigo mi pokažeš ,ti takoj pove njeno vsebino, ne da bi jo odprl. Parkrat na teden prihaja k predsedniku, da mu pomaga uiejevati knjižnico.«
Nekoč pa je rekel predsednik: »Kakšen tepec je ta Botinelli! Največji osel na svetu! Na vratu ima glavo, ki je precej sposobna, in ki jo je napolnil z vsemi mogočimi stvarmi. Toda nosi jo okrog kakor bučo ali repo, bolj debelo od drugih; ose! je, pravim ti, resnični osel. Z vso svojo modrostjo bo celo svoje življenje učil »rosa, rosae« trideset smrkavih paglavcev, ki se za hrbtom norčujejo iz njega. Vsak dan mu to ponavljam, a brez uspeha. Idealist je. Tudi on spada med male ponižne in trmaste svetnike... Amarilis, morala bi se poročiti z njim. Lep par bi bila «
To je torej idealistični profesorček. Deklica je od časa do časa pogledala tega človeka, ki ji je po predsednikovem mnenju bil podoben z ozirom na ponižno in trmasto svetost. Bil je mladenič kakih trideset let, ne lep ne grd, ne debel ne suh, ne temnili ne svetlih las, brez značilnih potez, ki bi kakor koli vzbujale pozornost. Zdaj ni bil več zardel, le na vsakem licu je še imel majhen rdeč krog, kokor da bi ga bil kdo udaril po niih. Polagoma sta tudi ta dva madeža izginila in ves njegov obraz je postal lepo
rožnat. Tudi njegov glas se je polagoma umiril. Odgovarjal je teti Klari, ki je v hiši imela vedno prvo besedo. Ne da bi postajal nepotrpežljiv, je mirno odgovarjal na ista vprašanja, ki mu jih je stavila teta Gema.
»Kaj je s teboj Cezer? Kako je z želodcem? Si poskusil tiste tablete?«
Potem sta vpraševali, če peč dobro vleče, kako je v šoli, če so ga otroci zelo jezili, če so volnene nogavice...
Ne, nikar o volnenih nogavicah! Da bi govorili o volnenih nogavicah v navzočnosti tuie osebe in še cclo mlade in lepe gospodične... Boječe oči mladega profesorja so brez dvoma opazile lepi ženski obraz pred seboj Od časa do časa se je njegov pogled dvignil k temu obrazu; vsakokrat je znova zardel.
»Danes si nekoliko zardel, Cezar. Kaj ti je? Samo da ne zboliš, za božjo voljo ...«
Kakšna muka! Poleg vsega se je zdelo, da je lepa gospodična spoznala njegovo zadrego in se ob njej zabava. Seveda zelo dostojno, kot obziren gost, ki se dela, da ne vidi in ne sliši ničesar, a v resnici vidi še preveč! Njene globoke oči so se smehljale in ves lepi obraz je ožarjala nežna veselost.
Amarilis je bila lepa, a njena lepota ni vzbujala pozornosti in ni privlačevala vsakogar. Površen opazovalec bi lahko šel mimo nje, ne da bi se še enkrat ozrl. Toda njene pravilne poteze so izražale toliko miline in resnične lepote, ki sc no odkriva površnemu opazovalcu.
Profesor pa ni spadal k tem. A v tem trenutku! med obema tetama, v razgovoru o volnenih nogavicah!..,
Džingiskanovi Mongoli na pohodu
Medtem pn je stal mongolski osvajalec pred Samarkandom. Bila je to najmočnejša trdnjava med vsemi Mohamedovimi trdnjavami. Ni minilo dolgo, odkar so zučoli graditi okrog zunanjih mestnih okrajev močno in visoko obzidje. Za to obzidje je Džingiskan celo pobiral davke po vsej državi. Zidu seveda niso dokončali, saj je jezdil Džingiskan prehitro. Trdno in nenačeto pa je stulo seveda staro obzidje, ki je oklepalo veliko središče mesta samega. V tem obzidju je bilo 12 velikih vhodov z močnimi železnimi vrati. Vsak vhod sta ob bokih stra-žila dva močna trdnjavska stolpa. Zu-torej je bilo že staro obzidje presneto mogočna trdnjava in marsikdo bi ob njem lahko staknil krvavo butico. Posadka v mestu samem je imela do 100.000 mož, največ Turkov in Perzij-cev. Med moderno >tankovsko< orožje pa bi bilo vsekakor treba prišteti še 20 slonov, ki so jih brntrVi s pridom mogli uporabljati za pri...napade.
Vrhovni poveljnik, neki šah, je mesto že zapustil. V družbi svojih najvišjih častnikov — nel ako z vsem glavnim stanom — jo je popihal. Izgubil je glavo, drugim oblastem v mestu pa je pred odhodom priporočil, naj se kar vdajo, du ne bo prišlo do nepotrebnega boja in tako krvavih žrtev. |
Grozotni sloves o mongolskih voj-ščakih je že začel vplivati na živce. Novica o žalostnem koncu mesta Buli n re ie zastrupila deželo duleč v naprej. Džingiskan je dobro vedel, kako sila močno utrjeno mesto je Snmar-kand. Zato je previden, kakor je bil, žc v naprej pripravil vse potrebno, da bi mogel zdržati in uspešno izpeljati dolgotrajno obleganje. Prav dobro se je zavedal, dn bo precej časa izgubil pred obzidjem te trdnjave in da njenega padca tudi ne bo mogel izsiliti brez znatnih žrtev.
Toda žrtve so postale nepotrebne. Posadka je sicer napravila en sum izpad. Junaki, ki so bili v tem moštvu, so padli do zadnjega. In ko je nastopil nrvi mongolski napadalni val in hotel začeti z naskokom, so se na ste-žuj odprla mestna vrata. Slovesno so izročili osvajalcu ključe mesta — Su-mnrkand se je vdal.
Usoda, ki jo je doživelo mesto Bu-hara, se je ponovila nad Samarkand-dom. Podrobnosti nima smislo opisovati, saj po svoji grozovitosti niso bile nič manjše kot v Buhari.
Najbolj so v Samarknndu presenetili Mongole — sloni. Te veličastne živali so Mongoli tedaj videli prvič. Strmeli so vanje kakor v čudežna bitja. Tudi Džingiskan jc bil nad vse začuden nad to svojsko dvajsctorico.
»Kaj pa žrejo prav za prav?« je vprašuf. »Meso ali rastlinsko krmo^c
»Sumo rastline,« mu odgovore čuvaji. Pa je Džingiskan vendarle po-milostil dvajset živih bitij. Naročil jc, nnj poženejo slone v pustinjo, da se bodo pasli. Seveda so sloni tam poginili. Kako pa naj bi trgali redko pustinjsko travo s svojimi rilci. Prava Džingiskanova »pomilostitev«, čeprav nehotena.
Mohamed je medtem jezdil proti jugu. Ta ježa je postala zanj pravo prokletstvo. Kjer koli se je približal se utrjenim mestnim obzidjem, povsod ca je sprejela toča kamenja in puščic. Nobeno mesto gn ni maralo. Vsi so se ga bali, saj ni nihče hotel dati zavetju človeku, ki ga je premagal Džingiskan.
Kdo bi bil tnko neumen, da bi izzival Džingisknna, nnj pride in nnj po-bije vse, mesto pa zravna z zemljo. Sloves jc že jezdil pred mongolskimi jezdeci, strah pred njimi je že vsem prešel v kosti.
Džingiskan seveda ni nameraval dovoliti svojemu smrtnemu sovražniku, du bi sc mu izmuznil. V Džingiskanovi armadi sta bila dva čudovita konjeniška generala, prava strokovnjaku za posebne naloge. Zato je »gospodar zemlje« poklical k sebi generala Džc-beja in njegovega tovariša Subotaja. Vsakemu je dal konjeniško divizijo, 20.000 svojih najboljših konjenikov in tole naročilo: Ujameta naj šaha živega
ali mrtvega. Kaj bosta počela, da bosta to dosegla, je njemu vseeno. Nič določenega jima ni nuročil. Dul pa jima je svobodo, da storita lahko vse, kar smntruta za umestno. Nikdar se jima ne bo treba zaradi česar koli, kar bi se zgodilo na tem pohodu, zagovarjati se, sumo čc bostu uspela.
Nikdar niso dobili takega naročila bolj primerni vojskovodje, bolj primerni jezdeci in vojščaki. Džebe in Subotnj sta takoj osedlala svoja konja. Z njima vred je zajahalo 20.000 izvež-banih in žilavih jezdecev.
Tako se je začel dveletni pojezd 20.000 mongolskih bojevnikov, Začela se je najbolj divja konjeniška gonja, kar jih pozna svetovna zgodovina. Cez 40 stopinj zemljepisne dolžine in čez 20 stopinj zemljepisne širine je vodil ta nepopisni pojezd Mongole. Do 150 km nn dun so prepodili na konjih. In tako so v nekaj mesecih premagali daljave, ki so bile tudi za tiste čase neknj nezaslišanega. Cel ducat sovražnih dežel, v katere do tedaj še ni stopil mongolski konj, so Džingiskanovi konjeniki pre-gozili. Osvojili so premnogo mest, premagali in potolkli izredno premočne vojske, zdrveli čez celo vrsto puščav, pretolkli so se čez močvirja in skozi gosto naseljene pokrajine. Preplezali so nepoznana pogorja, preplavali so, držeč se za repe svojih konj, divje hudournike in ogromne veletoke. Podvrgli so si velike države, v njih izvedli ljudska štetja, dali napraviti zapisnike
o mostovih, cestah in rudnikih, postavljali so kanove namestnike, predstavnike domačih vlad in drveli naprej, naprej proti zahodu. S seboj pa so nosili grozo in strah in jo ponesli prav v Evropo.
In največjo čudo, pred katerim so mora še danes odkriti vojaški strokovnjak, šele pride: po dveh letih se jo divji pojezd proti zahodu končal. Leta 1222. se je vrnilo nekaj manj kakor 20.000 jezdecev — vsi so bili obloženi z nepopisnim plenom in neštetimi dragocenostmi — nazaj v Mongolijo. Pod čudovito spretnim vodstvom obeh generalov je ta konjeniška divizija srečno prispela domov.
Ves tedanji svet Azije in Evrope je sprejel prihod mongolskih jezdecev kot neuklonljivo usodo: z jokom in stokom, kakor jezdece iz skrivnega raz-' odetja. In vendar so bili vsi skupaj le, peščica. Dvajset tisoč skoraj brezglavo predrznih mož. je bilo dve leti neprenehoma na konjih. Pripravljeni so bili brez oklevanja jezditi naprej, brez oskrbe in brez zaledja. Pripravljeni napasti stokratno premoč, ne da bi poznali ceste in tuje jezike. Bili so to jezdeci iz visoke planote v srcu Azije, puščavski sinovi, ki jih je gnala proti zahodu podžigajoča Džingiskanova volja, a prav tako pravlačeval nase v daljavi bleščeči se zahodni svet, ki je tako mikal in vabil. Niso bili voljni razja-hati, dokler ne bi prijezdili do konca zemlje. Pojezd brez primere!
MALI OGLASI
I Službe 1
Utaio B
SLUŽBO IŠČE dam-'„a krojaška pomočnica. Cenj. naslov sporočite na upravo >Slov.< pod »Ziuožua« št. 6926.	(a
KUHARICA čista, varčna mirnega značaja, vajena vsakega gospodinjskega dela išče mesto samostojne gospodinje. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 8963.	(a
I7.OHRAZF.NA GOSPODIČNA s snanJem jezikov, strojepisju in stenografije, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Veslua« št. 6969. (a
I Službe I
dobe g
POSTREZNICO za ves dan. pridno in
Rošteno, sprejmem.^— aslov v upravi »Slovenca« pod št. 6S69.
(b
ŽELEZOSTRUGAR J A ki j® dobro ve?č obdelave težjih kosov — sprejmem v stalno zaposlitev. Inp. Hnrštnur, Jcrncjeva tft, šiška. (b
GOSPODINJSKO POMOČNICO za vsa domača dela k dvema osebama sprejmem. Naslov v Opr. »Slov.« pod št. 6955. (b
Sl.fZKINJO
zn kuhinjska in druga pospodinjska delo. — sprejmem s 15. jan. -Sv. Pelra c. 56. (b
VEf DOBRIII KROJ.
POMOČNIKOV zn uniforme, velike in male kose. sprejmem taknj. Krnjnški nlelje Alojz Vrbinc, Ljubljana, Vidovdanska c. 20. ___(b
SLUŽKINJO
k odrasli - tričlanski družini sprejmem takoj. Vprašali na Vodovodni cesti 5-1. (b
POSTREZNICO ki zna kuhali sprejmem Inkoi k treni on-raslim osebam od pol 7 do 16. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6966. _(b
GOSPODINJSKO
POMOČNICO nli postrcžnieo za de. laVniko iščem. 7.glasiti sc na Ciril-Meiodovi cesti (Tyrševi) 60-c, I. levo.	(b
| Vajenci j
VAJENCA zn zlatarsko obrt takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« poti št. 8954.	(v
VAJENCA za sedlarsko obrt z vso oskrbo v hiši — sprejmem. Iskra Franc, sedlar, D. M. v Polju it. 22.	tv
Sebe
oddaje
UDOBNO sono
oddam solidnemu po-spodil, lahko takoj ali s I. jan Naslov v upr. »Slov.« pod St. 775.
OPREMLJENO SOBO
popolnoma separirnno. v centru mesta, oddam le sobnemu po-spodu. Naslov: F. Knll-mann. trgovina, Mestni trg.	(»
Sebe i _J!£1£—■
SOBO v središču mesta. i*če soliden in miren uradnik. Naslov v upravi »Slovencu« pod 8887.
(»
| Prodamo |
BRINJE istrsko ima na zalogi
Ed. Pišler, Vrhnika.
HARMONIKE
klavirske, Scandoll, Frontalini, Anelli, Ma-pgl; Kolini od- 24 do 120 basov; šivalni slro-ji pogrezljivl, ugodno naprodaj. »TRIGLAV«, Rcsljeva cesta 16.
KROJ. 1.IKALN1K A (d val prodam. Prime, Lampeiova 13.	(I
DENAR dobro nalo/ite, ako kupite partijo klavirskih harmonik vodeče znamke po ugodni ceni. Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod značko »Sigurno naložen denar« št. 8S82. (1
BRE70VK METLE držaje za lopate, ome-la itd., dobile pri Gospodarski zvezi, Bleivveisova 29.
POSODO za klsanje repe dobite pri Gospodarski zvezi. Bleivveisova 29.
ČEVLJARSKI ČISTILNI STROJ
(Ausputzmaschine) kompletno, prodam po ugodni ceni. Ješe, Cest a na Loko 20. (I
JUTA VREČE večja množina velikih in manjših naprodaj. Pctronotia, Ciril-Meto-dova 35 a (prej Tyr-ševa)._(1
VODNA SESALKA
(brizcnlnical za stav-benike, gasilce itd. in več elektro-inolorjev, in bencinski stabilni motor s 4 HP, zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. (I
VFČ VELIKIH PECI
re I o ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6.
VINSKE SODE dobro ohranjene, prodam Sv. Petra nasip št. 19.	(1
ŠPORTNI ČEVLJI
št 41 in 59 naprodaj. Trgovina, Sv. Petro r. št. 52.	C
20 KG DOBRE ZIME
prodam po PO lir kg. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. P883. (1
xPr«
I. POGAČNIK
LJUBLJANA Bohoričeva ulica flt.6 Telefon St. 2t -69
| Kupimo 8
ODPADKE
Šiviljske in krojaške, kupujem. Hreuova ul. it. S.	(k
KUPUJE lisičjo io dehorjeve boe stare io oove -polhove kože, polhove čepice, (ebelni vosek, stare io nove asnjeue kovčke in aktovke — kakor tudi vse vrste kože od divjačine ln svinjsko Ičelino ter usnjato jermena. Trgovina Zdravit, Ljubljana. Stari trg 30. (k
6TAR PAPIR knpujemo R. Weber, Prečna o(. 8, nasproti Mestnega kopališča.
Tel. 40 88
DRVA
PREMOG GCME£C
GLEDALIŠKA 14
6TEK LENIČE razne vrst«, kopnjemo. Plačamo dobro. No vato tel jo 11 ti ptevia-memo Da doma. • B. L. uši in. Vodnikov ti( U. «■
OD »MAMA« MLEKA prazne Ikatljo mpet kopnjemo. B. Guitio. V od ui kov trg 9.
ELEKTRIČNO PEC in lažje note za klavir kupim. Naslov v upr. »Slovenca« pod štev. 6953.	(k
KUPIMO BICIKLJE
bicikelj-gume in gume za moloma kolesa. — Merkur, Puharjeva 6.
KUPIMO
fircprogc. snažno po-lištvo, otomane, šivalne stroje - in druge uporabne predmete. -Trgovina z rabljenimi predmeti »Ogled« — Mestni trg 3 (vhod skozi vežoj.	(k
ŠIVALNE STROJE
z okroglim in dolgim čolničkom, kupimo. -Plačamo dobro. Trgovina z rabljenimi predmeti »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	(k
DVE 7.ELEZNI PECI pripravni tndi ra pisarno, ugodilo naprodaj v trgovini »Ogled« Mestni trg 3.	(I
KOVANCE srebrne in druge predmete, knkor tudi dragocenosti — starinske vrednosti, kupimo. — RUDI.F ZOR F. I.jtib-jjnna. Gledališka ulica 12.	(k
KUPIM
več letnikov »Dic Ohri-stlichc Kunst«. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8889. _(k
MIM. PODGANE in ščurke zanesljivo
Cokončale s strupom, i ga dobite v drore-ri ii KANC. Židovska ulica I.	(I
STARA OKNA
s šipami, naprodaj.t — Naslov v upravi »SIo-venca« pod šl. 8959.
PISALNI STROJ nov, »Portable« prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8970.
.jubljanc
kupuje
SUHE GOBE
stalno in po najvišjih doevnih cenah
3 Poizvedbe jj
VČERAJ SEM OD
cvetličarne I-erant do Starega trga izgubil moško znpestno uro znamke Bourto, kro-inirano. Pošten najditelj dobi nagrado, tira je drag spomin. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8960.	(e
ZELENA PAPIGICA
ujeta. — Naslov pove uprava »Slov.« 8965.
(e
GG. INTERNIRANCI
17. RKNICCI se vljudno naprošajo, čc kdo kaj ve o usodi Orel I.ucijana, dramskega igralca, nnj javi njegovi matlli Eli I uštrek. Vilharjeva št. 41, Ljubljana. (c
I Posestva"!
HISO
enonadstropno, z 21 stanovanji, trgovskim lokalom, večjo delavnico na dvoriSču, na ju/ni strani. Parcela meri 1600 m*. Cena L 1.<>00.000. . Retilitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10. (p
VILO AL! H KO
kupim za svo i i stranki za ca. 400.000 L in 800.000 L. Zajce Andrej, rcalitetna pis.ir-na, TuvČurjeva ul. 10.
<P
PARCELA
(njiva) v Ljubljani -naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 8758.	(p
N.\PRODAJ vopalno zemljišče v izmeri 914 m* ob cesti mimo glavnega kolodvora. Ponudbe na odvetniško nisarno dr. Ažmon &. dr. Kulielj, Ljubljana, Tyrieva b.
(P
PRODAM:
3 večja obrtna poslopja v neposredni bližini centra, pripravno za vsako obrt in lahko industrijo. - ZemljiSČe meri 2000 m1, katero 6e lahko event. zapar-celira v 4 stavbne parcele. Pojasnila: Rcalitetna pisarna - Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. it. 10. (p
HTftO
novo, trinadstropno -na vzhodni strani, 7 minut od glavne pošte, prodam. Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10. (p
ZEMLJIŠČA: Parcele ob Plečnikovi aveniji, za Bežigradom, v šiSfei, pri Sv. Petru in na vzhodni strani. Nekaj parcel naprodaj po 40.000 lir. - Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ul. St. 10.	(p
PARCELO (njivo) 4000 m*, v bloku, proda ftmartinčan. Ponudile upravi »SI.« pod »Smartiuska c.« št. 8930.	(p
1 Kurivo |
tn Franf.Ukntipka 10 (Telefon 18 61
Razno
GAI.OSE IN SNEZKF,
zopet popravljamo v 48 urah. Tjršcva 71.
(r
tovarn a bonbonov, ^^ peciva In čokolade
Ljubljana
V NAJEM VZAMEM
vinotoč, buffct ali gostilno, z vso opremo. Ponudbe upravi »SI.« pod »Takoj ali 1. januar« št. 8956. (n
PRIMEREN LOKAL
ličem za bnffet ali manjše gostilniške prostore — na prometni točki; možne različne kombinacije. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Novo leto 1944« Stev.
89 J5. (m ...............
1 Denar 1
VELEPODJETJE
v sredini mesta, zelo zaposleno, s 50 na-stavljenci, išče družabnika s 4'KI.OOO do 500.000 lir. Čisti mesečni zaslužek 25.000. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »100"/« sigurnost« it. 8923. (p
O POSOJILIH
na hiše in posestva dobite informacije v Ljubljani, Beethovnova ulica f§L II. nnd. pri »JUGO-KRLDIT«.
I Šiv, stroji |
ŠIVALNI STROJ
kabinet, še nerabljen, predvojni, prodam. — Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8907.
I ženžifoe I
GOSPOD 32 let star, z akademsko izobrazbo, poroči simputično, izobraženo gospodično z nekaj premoženja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Soglasje« št. 8967. (ž
.................H
ICLOTCTJCAHNA
ffP A J K"
Vaaa strokovno tmaaB^T preobilica In pretam Vat klobuk, da	:
kot dot. — Lastna delavnica.? Zaloga klobukov. — S« priporoča.
RUDOLF P A J K, LJUBLJANA.; SV. PETRA CFaSTA ST. U
MIKLOŠIČEVA CESTA IX. IS ' J[ Nasproti hotela Union)'
A
fiiTTn ui ju->iitn i ..............
1 Obrt I
'ozor stavbeniki lilinl posestniki!
Dobavljam, polagam ln alrutlm star« PA KRETI,
IOSIP BRLEČ
Li nb 1J a n a
KOLODVOUSKA »
I Pouk I
HARMONIKARSKI tečaj. Dijake, dijakinje ter ostalo mladino • abimo, da se vpišejo v harmonikarski tečaj Naslov v upr. »Slov.« pod it. 6688.
I Pohištvo |
DVE SPALNICI
orehova korenina, po-li t i ran i ter 2 kuhinjski opremi, izdelava prvovrstna, naprodaj: Mizarstvo - Boštlaočlč Jože. Studenec 32, nasproti Umobolnice, (š
patentno posteljn« mreže, otomane, moderne kauče ln fotelje nudi solidno ln po ntiKl oenl
RUDOLF RAD0VAN
tapetnik
LJUBLJANA Mestni trg štev. 18
I Živali I
7.AJCJE HLEVČKE
skoraj nove, eden )2-delen, drugi 4-delen, prodom. Ješe, Cesla na Loko 20.	(j
PES
mlad, bel z mjavimi lisami, sc je izgubil. Ce se je kje zatekel, prosim, da sc oddn ali javi v Rožno dojino, cesta III, St. 16. proli nagradi.	(j
PRODAM KOZO
Pavlin Andrej, vrtnarstvo, Vodovodna c. (j
1	Kolesa I
DAMSKO KOLO
in moško, znamke Ad-jer in Stever, zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6933.	(oo
|Avto-motor|
2	MOTORNI KOLESI
najnovejši modeli, zelo poceni naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. (f
MERCEDES 170 V izredno elegantna limuzina - v odličnem stanju, zelo ugodno nuprodaj. Merkur, Puharjeva 6.	(f
M ALI TOVORNI AUTO
nosilnost 1000 kg, zelo poceni naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. (f
KUPIM AUTO
osebni in tovorni. Plačam zelo dobro. — Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8910.	(f
| Knjige I
»SLOV. ČEBELAR« letnike: 1S98, 1904, 1907, 1909, 1910. 1911 in 1919 kupim. Ponudbe tudi za posamezne letnike na: Petelin -Ljubljana, Podrožnik,
C. X11-12.	(k
Posestvo
v bilžini Ljubljane, se odda v najem z vsem potrebnim orodjem, na polovico pridelka, poštenemu, pridnemu kmetovalcu, ki ima 2 do 5
svojih lastnih moči. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca" pod »Lepo posestvo". 2928
Naročajte roman »Ivanhoe« I
|_Filateliia_B
FILATELISTU
Ugoden nrtkup raznih filatelističnih novosti: znamk, filatelistične literature. katalogov in »JOL« - albumov itd., dobite pri filatelijl MLADINSKEZAL07.BE v Ljubljani, Stari trg št. 30.
| Glasba |
DVE KLAVIRSKI HARMONIKI
ena primerna za začetnike, diatonično harmonika, viola ter harmonij, naprodaj. -Bleivveisova 21 (prejšnja).	(g
LASTNIKI GLASOVIRJEVI Posložujte n mojo telefonske štov 39-23, kt |« v oovem ravno-kat Itišlem imenike Ugtalevalec elasoviriev IURASEK. Znnjskega cesta 7/1L Ljubljana.
Vesele božične praznike
ter srečno novo lelo
želim svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
Mirko Trogrlič, galanterija
Ljubljana, Kolodvorska ulica 41 Telefon 47-09
„Merkur"
tovarna mila in kem. proizvodov
LJUBLJANA, Stari trg šl 17
želi
vsem svojim cenj. odjemalcem
SREČEN BOŽIČ I
SLIKE ZA LEGITIMACIJE
najhitreje, reprodukcije, I.eiea slikanje na domu in v ateljeju -filtnanjc pogrebov — amaterska izdelava ter vsn fotografska dela, izvršuje solidno in po zmerni ceni. — Foto Crad Mira, Ljubljana. Miklošičeva 20.	(r
0P07.0P1I0!
Vsak Gledališki koledarček je srečka, ker ima svojo številko za žrebanje Ic.jiih nngmd. Pohitite, število izvodov jc omejeno! Dobite ga v gledališču, v knjigarnah in večjih trafikah.	(r
Srečrte božične praznike in Novo leto
želim vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem
Josip Olup
trgovina z. modnim, mnnufakturnim in konfekcijskim blagom na drobno
LJUBLJANA
Dotrpel je naš ljubi soprog, oče, brat, stric, last in svak, gospod
LOClCNIK VINKO
poitnl inipektor v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v ne leljo, dne 26. decembra 1943, ob 2 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Krištofa na pokopalište k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 3. januarja 1944,
ob 7 v farni cerkvi sv. Petra. — Priporočamo ga v molitev! Ljubljana, Sv. Peter v Savinjski dolini, Maribor, Niš, dne 23. dec. 1943
Žalujoči: Frančiška, soproga; Ana por. Perovič, Hcrmina, Berta. Zdenka, hčerke; Vladimir, sin ter ostalo sorodstvo
I Zaslužek |
DOBER ZASLUŽEK se nudi moškim in ženskam s prodajo sezonskega predmeta. -Primerno za upokojence, revne dijake, brezposelne itd. Naslov v upravi »Slov.« pod šl. 8867.	(zasl.
NOVI NASLOV.
Fr&niiikanska 3
Telefon 45-13
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi svojim odjemalcem
Alojz Mol/k
pohištveno in stavbeno mizarstvo
Gorenja vas 50
pošta Logatec
Zahvala
V dneh naše težke izgube nam je bilo splošno sočustvovanje za našim nepozabnim
Robertom Primožičem
šel - režiserjem Opere
v največjo tolažbo. —• Posebno zahvalo pa izrekamo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu okrasili oder z mnogoštevilnimi venci in šopki cvetja ter počastili njegov spomin s peljem in glasbo, njemu najljubšimi in najbližjimi manifestacijami človeškega duha, ki jima je z gorečo vnemo posvetil vse svoje življenje.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 17. januarja 1944 ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Zalujoži ostali