Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :-
1qe
Velja za vse l«to • -. $3.00 -: Ima lO.OOOti&ročnikov:-
GLAS NARODA
"30
list slovenskih delavcev v Ameriki
[E The only Slovenian dan>
in the United States$
Issued every day except JJj Sundays and Holidays :«
pnilJLFOH TIM AMITE: 4687 CORTLANDT.
Entered u Ie©ond-Cla» Matter. September 81* 1108, »t tki Port Office at Mew York, T- taUr the let of Oon^reea of Marcfc *, 187», {TELEFON PISARNE* «87. PORTULND*
NO. 217. — ŠTEV. 217.
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 15, 1915. — SREDA, 15. SEPTEMBRA, 1915.
VOLUME XXHI LETNIK Tim
MANJŠI SPOPADI NA VZHODNEM BOJIŠČU. DARDANELE SE NE BODO MOGLE VZDRŽATI.
RUSI SO VJELI ZADNJE DNI PREKO 4000 VOJAKOV IN ZAPLENILI VELIKO VOJNEGA MATERI JALA. — V ATENAH SO ARETIRALI DVA FRANCOSKA ŽURNALISTA, KER STA PRODAJALA BRZOJAVKE RUSKI VLADI. — RUMUNSKA NI PRIPRAVLJENA NA VOJNO. — SRBI IN AVSTRIJCI. — ŽALOSTNA USODA RUSKIH BEGUNCEV. — TURKI DOBRO POSTOPNO Z JETNIKI. — RUSKI CAR JE BRZOJAVIL ANGLEŠKEMU KRALJU.
Položaj na vzhodnem bojišču.
Berlin, Nemčija, 14. septembra. Danes je bilo izdano tukaj slede-«V uradno poročilo:
Armada generala Hindenburga prodira na fronti med Dvino in Vil i jo. V dveh dneh je vjela 2500 ruskih vojakov in zaplenila 13 strojnih pušk.
Južno od Ulite prav dobro napredujemo.
Pri reki Njemen še vedno zasledujemo sovražnika. Čete bavarskega princa Leopolda zasledujejo sovražnika proti Sečari.
Na južnem bojišču se ni ničesar posebnega pripetilo.
Dunajsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 14. septembra. Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno:
V	vzhodnem delu Galicije je položaj ueizpremenjen.
V	torek zjutraj je navalil sovražnik na našo fronto ob reki Stri j. pa smo ga s težkimi izgubami pognali v beg.
V	Voliuiji so dobili Rusi nekaj ojaeenj in nas na več mestih napadli. V bližini Dubna so se začeli Rusi umikati.
Petrograjsko poročilo.
Petrograd, Rusija, 14. sept. — Ruski veliki generalni štab poroča : —
Pri vasi Pod robec smo odbili vse sovražniške napade. Sovražnik prodira proti Kossovu, pa ne bo veliko opravil, ker smo že poslali v ono smer zadostno množino vojaštva, Pri Most i h in t'r niči se vise silno vroči boji.
V	Galiciji zasledujemo umika jočega se sovražnika zapadno od Sereta. Zadnje dni smo vjeii v tem okrožju kakih 140 častnikov i a T.">00 vojakov. Poleg tega smo tudi zapletenih veliko vojnega materijah*.
Od 30. avgusta do 12. septembra smo vjeli več kot 40.tKH) Avstrijcev in Nemcev.
Položaj na Galipolisu.
Berlin, Nemčija, 14. septembra. V bojih pri Dardanelah se posebno odlikuje turška artilerija. — Turki so lahko ponosni na svoje moderne topove* ker če bi teh ne imeli, bi bil Carigrad že zdavnaj v zavezniških rokah. Poročilo, ki ga je izdal turški generalni štab se glasi:
Na fronti pri Anaforti je obstreljevala naša artilerija sovražni tabor in povzročila veliko škodo.
Pri Sed-il-Bahru smo razkropili več baterij, ki so se vežbale in pripravljale na napad. Sovražni-ške križarke, ki so obstreljevale naše pozicije, niso napravile nobene škode.
Utrdbe razdejane.
Pariz, Francija, 14. septembra. Atenski dopisnik nekega tukajšnjega časopisa poroča, da so vse turške utrdbe na azijski strani Dardanel uničene. Uničile so jih zavezniške bojne 'adije po štiridnevnem obstreljevanju. Kakor kaže, se Turki ne bodo mogli več dolgo ustavljati. Galipolis in Carigrad bosta že po preteku nekaj tednov v njihovih rokah.
Italijani so se izkrcali.
Pariz, Francija, 14. septembra. "Tempsu" poročajo iz Aten, da se je na Galipolisu izkrcalo veliko italijanskih čet. Italijanski vojaki so ne odpeljali prejšnji teden na transportnih ladijah iz Brindi-sija. Seboj imajo precejšnje število topov in vojnega materijala.
Podmorski čoln v Črnem morju.
London, Anglija, 14. septembra. Iz Petrograda poročajo, da se je pojavil včeraj v bližini Krima zopet en nemški podmorski čoln. — Nekateri so mnenja, da je v Ornem morju najmanj pet nemških podmorskih čolnov, ki rekognisci-rajo rusko obal. Iz tega se da sklepati. da se pripravlja Turčija na splošen napad.
Pri otoku Tenedos je potopil neki francoski torpedni rušilec nemški podmorski čoln, ki je bil namenjen v Dardanele.
Turki so opešali.
London, Anglija, 14. septembra. Atenski dopisnik neke tukajšnje brzojavne agenture poroča, da Turki ne bodo več dolgo branili Dardanel in da se bodo umaknili iz Evrope v Malo Azijo.
V	Kavkazu je položaj neizpre-menjen.
Manjši spopadi se še vedno vrše, toda na splošni položaj nimajo nobenega upliva. Zadnja bitka, ki se je vršila pri Olti, se je končala s popolno zmago ruske orožja. —
V	Mezopotamiji jt položaj neiz-premenjen.
Ruska duma.
Petrograd, Rusija, 14. sept. — Ministrski predsednik Goremkin se je mudil več dni v glavnem stanu ruske armade, kjer je pojasnil ruskemu carju program, katerega si je izbrala večina ruskih poslan-cev. Včeraj se je vrnil zopet v Petrograd. Po mestu se govori, da bodo nastale v ministrstvu velike izpremembe.
Begunci.
London, Anglija, 14. septembra Neki angleški inženir, ki stanuje v Moskvi, je naprosil tukajšnje liste, da naj začno zbirati prostovoljne prispevke za begunce, kateri prihajajo v Moskvo. V prošnji je navedeno med drugim tudi sledeče:
V	Moskvi je angleško društvo, ki vzdržuje bolnišnico. V tej bolnišnici dobi vsak dan hrano 3000 oseb. To pa še nikakor ne zado stuje. Ruske oblasti ne morejo ve liko pomagati, ker morajo v prvi vrsti skrbeti za svoje ranjence. — Pomoč je skrajno potrebna, če ne, bodo reveži lakote pomrli. Dobro bi bilo, če bi se osnovalo v Londonu odbor, kateri bi bil podrejen ameriškemu generalnemu konzulu. Revščina je strašna. Otroci in ženske nosijo še vedno letna oblačila, kljub temu. da je zima že pred vratmi. Angleška kolonija stori vse, kar je v njeni moči. Za-naprej ne bodo oblasti pustile v Moskvo nobenega begunca več.
Car Nikolaj in kralj Jurij.
London, Anglija, 14. septembra. Tukajšnja Reuterjeva agentura naznanja, da je poslal ruski car Nikolaj angleškemu kralju Jurju sledečo brzojavko:
V	tej resni uri, ko preti moji deželi največja nevarnost, sem sklenil prevzeti vodstvo ruske armade. Prepričan sem, da bomo z božjo pomočjo zmagali.
Angleški kralj mu je odgovoril:
Veseli me, da si prevzel vrhovno poveljstvo. Jaz trdno zaupam v zmago zavezniškega orožja. Moje misli bodo vedno pri tebi.
Jetniki.
Pariz, Francija, 14. septembra. Sem so dospela poročila, da Turki zelo slabo postopajo z jetniki. Sedaj se je dognalo, da se z jetniki dobro postopa in da je oni, ki do
spe v jetništvo, lahko vesel. Vse vesti, da Turki masakrirajo jetnike, so neresnične.
Razburjenje v Atenah.
Berlin, Nemčija, 14. septembra. Neki tukajšni časopis je dobil poročilo, da je zavladalo v Atenah veliko razburjenje. Tam so namreč aretirali francoska žurnalista, Papasa in Mariona, ki sta obdol-žena, da sta bila ruska špiona. — Obtožena sta, da sta zadnje mesece ukradla več sto brzojavk, ki so se tikale grške in nemške vlade, ter jih poslala v Pctrograd. se jima je na ta način posrečilo, da sta podkupila poštne uradnike.
Rumunska še ni pripravljena.
Atene, Grško, 13. septembra. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da je Rumunska še čisto nepripravljena na vojno. Mej še nima utrjenih in tudi vsega vojaštva še ni poklicala pod orožje.
Iz tega se da sklepati, da se bo v slučaju potrebe pridružila zaveznikom in da bo začela operirati proti Turčiji. Med Bolgarsko in romunsko vlado se še vedno vrše pogajanja.
Srbi in Avstrijci.
Niš, Srbija, 14. septembra. — Uradno poročilo se glasi: — Včeraj smo streljali na sovražnika, ki je obstreljeval obrežje reke Donave. Vse utrdbe pri Oršavi so razdejane. — 11. septembra se je bila pred Belgradom vroča artilerijska bitka. Srbi so uničili neko sovražniško baterijo.
Nova ustaja na Portugalskem.
Madrid, Špansko, 14. sept. — Iz Lizbone in drugih mest poročajo, da je izbruhnila na Portugalskem nova ustaja. Mesti Bra-ga in Caxias sta že v rokah usta-šev.
Z
ilerija in letalci.
Zadeva "Arabica."
Zadeva torpediranja parnika "A-rabic" je godna za rešitev. — Nemški poslanik optimističen.
Washington, D. C., 14. sept — Z avtoritativne strani se je danes zagotovilo, da zahteva ameriška vlada opravičilo glede napada na "Arabic", da pa je pripravljena prepustiti vprašanje odškodnine kakemu razsodišču.
Odločitev glede «elega spora jo sedaj v rokah nemške vlade, potem ko je nemški poslanik seznanil svojo vlado z naziranjem Wasliingtona. Potekel pa bo teden ali pa še več, predno se bo kaj slišalo iz Berlina.
Zadeva je tukaj na vsak način dospela do mirovne točke. Nemški poslanik bo v par dnevih zapustil Washington in tudi državni tajnik se bo podal za kratek čas na počitnice.
Nemški poslanik je zelo optimističen glede izida kontroverzo in tudi v državnem departmentu so očividno mnenja, da je celi položaj bolj zadovoljiv kot je bil kedaj poprej izza torpediranja "Arabica."
Na celi zapadni fronti se vrše neprestano ostri artilerijski boji z obeh strani.
DELOVANJE AVIJATIKOV.
Francoski letalci so obstreljevali nemške vojašnice v Chatel v Argonih ter v Lang-emarck.
Poslanik Dumba
zahteva dopust.
Avstrijski poslanik dr. Dumba je prosil svojo vlado za dopust, da osebno pojasni zadevo.
V WASHINGTONU.
Pariz, Francija, 14. septembra. Tudi v današnjem popoldanskem poročilu se poroča o neprestanih artilerijskih bojih na bojni Črti v Artois. Ti boji so posebno ostri južno od reke Somme.
Nadaljuje se z artilerijskimi boji ob Aisne-Mame prekopu, nadalje severno od taborišča pri Chalons in na zapadni meji Argon o v.
Francoski letalci so obstreljevali železniško postajo Bensdorf pri Moerschingen ter nemške vojašnice v Chatel v Argonih ter v Langemarck, severno od Ypres.
Večerno poročilo vsebuje le vesti o artilerijskih bojih na različnih točkah fronte.
Nemški kronprinc zbolel?
London, Anglija, 14. septembra. — V nekem poročilu iz severne Francije na Central News se javlja senzacijonelno vest iz baje nemškega vira, da je obolel nemški kronprinc na umu, in sicer vsled prenapora, zvezanega s kampanjo v Argonih. (Menda ni bil sploh nikoli posebno brihten.)
Nemški kronprinc (njegov štab!) je napel vse sile, da privede do odločilnega boja v severni Franciji. Vojni ujetniki zatrjujejo, da ni spal tri dni in tri noči ob priliki zadnje ofenzive ter da je nato sesedel.
Kljub prigovarjanju od strani njegove žene ni hotel kronprinc niti začasno opustiti poveljništva.
V Washingtonu so mnenja, da ne more izpremeniti prošnja poslanika sedanje situacije.
Italijani tepeni.
Na fronti pri Plaveh na Goriškem so se morali umakniti za več kilometrov.
Stavka v livarni.
Bristol, Conn., 14. sept. — Session livarna, v kateri počiva delo že teden dni, je bila danes zaprta. Včeraj se je pribilo objave, da bo skušalo vodstvo priti do sporazuma s 110 delavci, ki so za-stavkali prejšni teden. Delavci zahtevajo krajši delavni čas. — Vsled stavke je 400 mož brez dela. Istotako je morala zapreti vrata Bristol Brass Co. Zastavkalo je kakih 150 delavcev in naprave so morali zapreti,
8000 premogarjev počiva.
Clifton, Ariz., 14. sept. — Naprave Arizona Copper Co., veje Detroit Co. počivajo in 8000 mož premogarjev, elektrikov, kovačev in mašinistov počiva, dokler ne privoli družba v zahteve, katere je stavila Western Federation of Miners. V glavnem se zahteva splošno zvišanje plače.
Dosedaj so se voditelji obratov branili posvetovati se z zastopniki delavcev.
Dunaj, Avstrija, 14. septembra. — V današnjem uradnem poročilu avstrijskega vojnega ministrstva se poroča, da so se morali Italijani vsled uspešnega ognja avstrijske artilerije umakniti na več kilometrov dolgi fronti pri Plaveh na Goriškem. Italijani so imeli pri tem umikanju velikanske izgube.
Na Tirolskem so vprizorili Italijani naskoke proti avstrijskim pozicijam v Popena dolini, nadalje južno od Schludetbach ter v Tonale-odseku. Na vseh teh mestih pa se jih je vrglo nazaj.
Italijansko poročilo.
Rim, Italija, 14. septembra. — Oficijelno se poroča, da so italijanske poizvedovalne čete napadle in pognale v beg avstrijske zadnje (!) straže v Cimago in Forsenica. (To poročilo je, lažnji-vo, ker se Avstrijci na Tirolskem nikjer ne umikajo ter vsled tega ne more priti do bojev med poizvedovalnimi italijanskimi četami in zadnjo stražo Avstrijcev.)
V gorenji Cordevolo dolini so postavili Avstrijci veliko število težkih topov ter obstreljujejo z vso silo italijanske pozicije.
Na kraški višini so vrgli Avstrijci večjo število bomb proti italijanskim pozicijam. Pri tempa niso imeli nobenega uspeha, ker je takoj posredovala italijanska artilerija.	-»-v*
Avstrijci obstreljevali Vicenzo.
Rim, Italija, 14. septembra. — Vlada je danes objavila, da je neki avstrijski aeroplan, ki je letel pod napačno zastavo, vrgel štiri bombe na mesto Vicenza. Ena bomba je zadela neko hišo ter ra nila 8 oseb; druga je padla na tla v bližini pošte, ne da bi eksplodi rala; tretja je zadela Farina za vod ter poškodovala kupolo, do čim je padla četrta na pokopališče, ne da bi napravila kako škodo. _	, j.
Lenox, Mass., 14. septembra. ---Avstro-ogrski podaril:, dr. Konstantin Dumba j r danes objavil, dr. je naprosil svojo vlado za. od-poklieanje na dopust, da more poročati glede situacija v Združenih državah, ki j^; napotila vlado v Washingtonu, da je zahtevala in ego v o odpoklicanje.
Istočasno je dal poslanik izra-ra svojemu ogorčenju (!), da se io besedilo njegovih poročil na avstrijskega zunanjega ministra objavilo brez njegovega dovoljenja in brez njegova vednosti.
1/ tega razloga tudi ne bo pojasnil svojega stališča pred javnostjo kot je sprva nameraval.
Dr. Dumba se bo podal jutri v New York ter odpotoval, kakor hitro bo spravil v red svoje osebne zadeve v Washingtonu.
Kodanj, Dansko, 14. sept. — List "Politiken" poroča, da namerava dr. Dumba odpotovati 22. septembra in sicer s parnikom 'Frederick VII" v Kodanj.
Washington, D. C., 14. sept. — Tukajšni uradniki so mnenja, da ne bo ničesar izpremenila na situaciji prošnja dr. Dumbe za — dopust. — Administracija je prepričana. da se ne bo dr. Dumbe več vrnil v Združene države. — vsaj kot zastopnik svoje vlade ne. —
Neki newyorški dnevnik je objavil že danes brzojavko, katero je poslal Dumba v zadevi dopusta na Dunaj. Vsled tega je videti, da je dobil list brzojavko na nepostaven način od brzojavnega urada v Lenox, Mass. Dumba se je vsled tega pritožil pri državnem tajniku Lansingu. Istotako se je pritožil nemški poslanik Bernstorff, ki pravi, da se mu je istotako ukradlo brzojavke. Na to zadevo se bo opozorilo justič-ni department.
Okrajni pravdnik Marshall iz New Yorka se je posvetoval danes s pomožnim generalnim prav-dnikom Davisom v justičnem de-partmentu glede slučajev avstrijskih in nemških podanikov v tej deželi, ki so na sumu, da so skušali vprizoriti stavke v municij-skih tovarnah. Razpravljalo se je tudi o slučaju poročevalca Archi-balda, ki je hotel prenesti pisma :a poslanika Dumbo.
V zadevi Archibalda se re bo storilo ničesar, dokler ne bodo končana diplomSatična pogajanja glede odpoklicanja poslanika. — Dosedaj se ni še odredilo aretacije Archibalda.
Napadi iz zraka.
Angleška vlada noče objaviti podrobnosti glede odredb proti napadom Zeppelinov.
London, Anglija, 14. sept. — V pretekli noči se je zopet pojavil neki Zeppelin nad iztočno o-baljo Anglije ter je vrgel bombe. Tozadevno poročilo je vlada danes objavila. Takoj so stopili v akcijo topovi za obrambo proti Zeppelinom. V kolikor je mogla vlada ugotoviti do objavljenja tega poročila, ni imel napad za posledico nikakih. izgub na življenjih ter se tudi ni napravilo nobene materijalne škode.
V poslanski zbornici je pričel govoriti neki poslanec o vprašanju obrambe proti napadom iz zraka. Parlamentarni tajnik admira-litete, McNamara, pa se je izognil debati o tem vprašanju ter izjavil, da ni primerno dati pojasnila glede te zadeve. McNamara je označil očitanje, da ni storila vlada ničesar za obrambo proti zračnim napadom, kot neutemeljeno ter obenem objavil, da je prevzel admiral Percy N. Scott poveljstvo nad obrambo Londona proti napadom iz zraka.
"Star" je izračunal, da je znašalo število pri zadnjih napadih na London ubitih in ranjenih o-seb 166. Pri prvem napadu, v torek, je bilo ubitih in ranjenih 56 oseb, pri drugem, na iztočni obali, 106 in pri petem štirje. Tretji, Četrti in šesti niso imeli za posledico nikakih izgub.
Vlada je danes nadalje objavila, da so bile pri včerajšnem napadu ranjene nadaljne tri osebe, vsled česar je poskočilo Število včeraj ranjenih na sedem. — oiled temi je šest žensk.
Situacija v Mehiki,
Prihodnja seja panameriške konference se bo vršila v soboto. — Ojačanje mejne straže.
Socijalisti proti vojni.
Stockholm, Švedsko. 14. sept. — Stockholmska skupina socialistične stranke je danes soglasno sklenila izbris profesorja Gustave Steffe, Oscar Jei-te in Engve Lar-sen, treh znanih članov soeijali-stične stranke.
Povod tega postopanja je bilo sodelovanje imenovanih pri knjigi, ki je izšla pred dvemi meseci in v kateri se močno zagovarja vojno Švedsko proti Rusiji. Knjiga, v kateri se Je Skušalo dokazati, da se mora Švedska iz zgodovinskih ozirov boriti proti Rusiji, je vzbudila velikansko pozornost ter je povzročila diskusijo v javnosti kot še nobena druga knjiga izza pričetka vojne.
Potop tovorne ladij e.
London, Anglija, 14. septembra. Neki nemški podmorski čoln je potopil francosko tovorno ladijo Oeud Sebou", vsebujočo 1540 ton.
Kapitan norveškega parnika "Bessheim", je sporočil ob prihodu v Kristijanijo, da je neki nemški podmorski čoln ustavil parnik. Ne krov je prišlo veliko ljudi, ki so po završeni preiskavi odvedli kot jetnika nekega Angle ža, ki se je nahajal na krovu. — Norveško poslaništvo je dobilo naročilo, naj dvigne proti temu v Berlinu protest.
Slučaj "Hesperiana".
Amsterdam, Holandsko, 14. septembra. — Poloficijelno se je danes v Berlinu objavilo, da je glasom tjakaj došlih poročil skoro nemogoče, da bi kak nemški podmorski čoln potopil parnik "Hesperian ' \
To domnevanje je glasom istega poročila upravičeno vsled tega, ker ni bil dne 4. septembra soglasno z odredbami nemške admiral i-tete noben podmorski čoln v krajih, kjer se je potopil 'Hesperian'. Drugič pa je bila ^splozija glasom angleških poročil taka, da je preje sklepati na eksplozijo mine.
Parnik nasedel.
London, Anglija, 14. septembra. Neki parnik, ki nosi znak ameriškega pomožnega komiteja za Bel-
Washington, 1). C., 14. sept. — Državni department je zopet izdal poziv, da naj vsi Amerikanei za-puste Mehiko, ker jim je začela pretiti resna nevarnost. Generalni major Funston je sporočil, da so se spopadli pri Santa Maria ameriški vojaki z Yaqui-Indijanei. V boj u je padlo veliko Indijancev in en ameriški vojak. Pri Časa Gran-des so vjeli mehiški banditi ameriškega podanika Lestridge in zahtevali od njega $30,000 odkupnine.
Washington, D. C., 14. sept. — Prihodnja seja panameriške konference se bo vršila v soboto v New Yorku. Državni tajnik Lansing bo predložil konferenci svoj poseben načrt.
Brownsville, Tex., 14. sept. _
V trdnjavo Mcintosh sta dospela zopet dva oddelka artilerije. Tudi ostale utrdbe ob mehiški meji bodo dobile baje ojačenja.
Buenos Aires, Argentinija, 14. septembra. — Poslanska zbornica je danes zavrgla predlogo, ki določa. da naj bi začela Argentinija intervenirati v Mehiki. Sklenilo se je ,da se počaka sklepa panameriške konference.
Guaymas, Mehika, 14. sept. _
Četa Yaqui Indijancev je danes prekoračila reko Yaqui in napadla tovarno Richardson Construction Co. Če bi ne bilo v pristanišču križarke "Cattanooge" bi Indijanci zažgali tovarno. Takoj, ko je oddala križarka prvi strel, so se v divjem begu umaknili.
Strašna vročina.
V vseli iztočnih in južnih državah vlada že celi teden strašna vročina, ki je še bolj neznosna vsled velike vlage v zraku. — V Pittsburgh n. Pa. so morali včeraj zapreti šole.
Prohibicija v južni Carolini.
Columbia, S. C., 14. septembra. Pri današnjem glasovanju so zmagali prohibieijouisti. V celi državi se je oddalo kakih 60.000 glasov. Med 44 okraji jih bo vsled toga 42 suhih. Dosedaj je bila uvedena prohibicija v 29 okrajih.
Francoski letalni minister. Pariz; Francija, 14. septembra. Francoski kabinet je sklenil, da oživotvori mesto podtajnika za avijatiko. Na novo mesto je določen Rene Besnard, ki je bil že preje delavski minister, kolonijal-ni minister in državni podtajnik.
Odpoklic angleškega poslanika pri Vatikanu?
London. Anglija, 14. septembra. — Danes je tukaj krožila vest, da je bil odpoklican Sir Henry Howard, angleški poslanik pri Vatikanu. V odgovor na neko vprašanje je objavil zunanji urad da se je vrnil pred kratkim Ho ward na kratek dopust v Anglijo Tekom odsotnosti poslanika o-pravlja posle poslaništva njegov namestnik.
Stara nevesta.
Včeraj se je poročila v Sayvil-le, L. I., 75-letna Karolina Green s svojim 25 let mlajšim boarder-jem Oscarjem F. Birdom. Nevesta je hči nekega nizozemskega generala in ima precejšnje premoženje.
Pri poroki so bili navzoči ožji J je včeraj napačno poročalo, da se sorodniki ženina in neveste. I je potopil.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve ▼ Avstrije bodemo sprejemali kljub vojni e Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINA. VIJE.
Zadnja poročila nam naznanja* jo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJTJ. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa poeluje pošta kakor v mirnih. Časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj se vojakom no more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se poiilje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo n njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Doma atic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in oni osebe, kateri se ima izplačati.
Geni ;j
K.	S	K.	$
5____	.80	120....	18.90
10____	1 60	130____	20.50
15....	2.40	140____	22.05
20....	3.20	150____	L'3.f>5
25....	4.00	160____	25.20
30....	4 80	170....	-fi.80
35____	5 C0	180 ...	28.35
40....	6.40	190____	29.95
45----	7.20	200____	31.50
50____	8.00	250____	3* 40
55....	8.80	300____	47.25
60....	9.60	350____	55.15
65....	10.40	400____	63.00
70____	11.20	450____	70.90
75....	12.00	500____	78.75
80____	12.80	600____	94.50
85____	13.60	700____	110.25
90____	14.40	800____	126.00
100____	15.75	900____	141.75
110....	17.35	1000____	156.00
Ker se cene sedaj Jako spremi
gijo, je nasedel. Pogreša se štiri njajo, naj rojaki vedno gledajo B* člane posadke. O tem parniku se naš oglas.
TVRDKA FRANK U Oortlandt Si, Mtm Jeric 1, *
H
filAS NARODA"
r>l'»v«mc Daily.) 'ur. d •> mC .Juoliautni by tbc fI«rre*«K Publishing Ox
(« corporation > INK SAKSBR, President. » LOUIS BtlNEDIK, Treasurer, fc.
«/-» of Baainesa of the corporation axid addrf-sme* of above officers : CV Gortlu4t Street, Borough of Man-jat tan, New York City, N. Y.
Ca celo leto velja Uat za Ameriko in C«n&<] •• • ...................13.00
• poller« ... .................... 1.60
leto ra ir< 6lo New York................4.00
f ! l«t» aa	New York ... 2.00
" Etr^^-»a vte leto	------4.50
"po: leta ........2.65
F'_*	............ 1-7Q
♦\JIJVS NAHODA" izhaja vsak dan is vie mi i nedelj in praznikov. i
»HLAS NARODA"
i	of the People")
Ir.	14' -ppt Sundayi and
Holidays,	f
: ui* fictiori yearly $3,0C. w
Dopisi.
AJyctl—tliMlt Ot »graanniit.
»*» sa in osoboosti »ene
pricisčitfejo. -
tj »J« tlagovol! pošiljati "po — »'vej Order.	^
»ntetnbi kraja naročnikov pro-ia nam tudi prejinj« ' »Jiiče naznani, da hitre]« ;j»jdemo naslovnika.
i*wtn in poiiljatvam naredite ta
naalov; -GLAS NARODA" ^
tlandt St., New York City.
TeUfoo Cortlandt.
SillS
Farrell, Pa. — Dolžnost nas veže, sporočiti nekoliko o razvitju zastave društva sv. Barbare po- j staja št. 82. ('lani smo se zbrali, pri rojaku Peršinu, potem smo pa skupaj odkorakali s slovensko1 godbo na čelu v Hrvatski dom. Tam se nam je pridružilo hrvatsko društvo "Slava Bogu". X. H. Z. Od tam smo šli v cerkev, kjer nas je pričakoval slovenski duhoven, gospod Matej Kebe iz Charleroi, Pa. Po slovesni maši je blagoslovil zastavo, nakar je imel lep govor. Po končanih cerkvenih | obredih smo odkorakali nazaj v Hrvatski dom, kjer se je začela zabava. Brat predsednik je pozdravil vse navzoče, nakar so govorili : boter zastave Frank Hribar, botra Ana Brajer, boter Fr. Kramar, botra Marija Steblaj in Rev. Matej Kebe. Govoril je o mili slovenski domovini in o naših slovenskih organizacijah. Zabava se je končala v najlepšem redu. Najlepša hvala gospodu Mateju ( Kebetu. darovalcem in sploh vsem onim, ki so kaj pripomogli, da je slavnost boljše uspela. Rojaki, pristopite pod našo društveno zastavo! — Odbor.
Durbin, W. Va. — Ker so iz te naselbine dopisi zelo redki, sem j jaz sklenil napisati par vrstic. — Durbin je malo mesto, ki je pa precej prijazno. V bližini je to-j varna za izdelovanje usnja, v kateri je zaposlenih par Slovencev. Dela se sedaj s polno paro, samo j delo se težko dobi. Sem ne svetu- j jem nikomur hoditi. Pred krat-jkim si je prišel sem rojak Jožef i Krašovec iskat zdravniške porno-, 'či — imel je mrzlico, — toda po' josemtedenskem bolehanju je mir-'
--j no v Gospodu zaspal. V zadnji
Lilo j." bilo včeraj Amerikan- uri gaje obiskal gospod Pogorele, , ki niso čitali razkritja za kar se 11111 naj prisrčne jše za-orltla" glede poskusov Nem- j hvalim; hvala tudi Matevžu Mi-c i je, da razbije unijo pristani- ,leeu, ki mu je do zadnjega stre-skih delavcev, z novim ponosom gel. Pozdrav! — Naročnik.
South Chicago, 111. — Začetkom tega meseca je bil priobčen v vašem listu dopis iz tukajšnje naselbine. Xekateri rojaki bi radi vedeli, če je dopis resničen, če je bila ustavljena inozemska trsrovi- tukaj res tako. kakor je bilo pisano itd. Reči moram, da je bil 1'ieini vsake vrste in javno 'dotični dopis popolnoma resničen, je v tej deželi bi dobilo čisto Dela se s polno paro, pa tudi delo
dobi ta ali oni. Povem pa vsem, da jaz nisem nikak posredovalec 111 da ne prevzamem nobene od-
burjenje. V Piedras Negras, onkraj reke Rio Grande, so Villovi vojaki namerili proti našemu taborišču nekaj strojnih pušk. Ka-korhitro je za to doznal polkovnik Hodiers. je takoj brzojavil po pomoč. Prišlo je topniearstvo iz bližnjega mesta in začelo obstreljevati Piedras Xegras. Mehikanci so se že drugi dan poskrili. Naš pešpolk št. 17 je bil pripravljen prebresti reko v 24 urah. Priloženo vara pošiljam sliko našega konjeniškega oddelka, na kateri vidite 23 zastopnikov raznih narodnosti. V zadnji vrsti je tudi Slovenec. Prisrčen pozdrav! — Vojak Slovenec.
Posavček.
— Slika iz življenja. —
zanj. Toda, ko bode staro šest let, I Odprimo torej steklene duri, in izročeno bode pristojni občini." ijedva vstopimo, že nas vljudno
Kateri pa?"
'pozdravlja dama v najlepših le- list.
LISTNICA UREDNIŠTVA. J. P., Gowanda, N. Y. — Ni za
"V Ljubljano. Najdeno je bilo tih, polnega, cvetočega obličja, v okolici ljubljanski, in dokler ne mlade in ugledne zunanjosti, najdejo matere, dajo dete sirotiš- "S čim smem postreči?" po-; kaj drugega, niči v vzgojo. Tu bode ravnatelj- zdravi nas dama s čarobnim usme-stvo. in seveda tudi služinčad, do- vom, in v tem hipu pozabljamo, bro vedelo, da je bilo dete oteto da smo hoteli kupiti srajco ali za-iz vode. Veste-li, pod kakim ime- pestnike.
nom je zapisano v najdenišnici?", Prosim, ta dama je naša krama-"Xeka ženska iz porodišnice rica. Skozi zadnje steklene duri mi je pravila, da pod imenom Po- se vidi v delavnico, kjer se proti
J. T., East Akron, Ohio. — Vaš
dopis v pesmi ni za list. Pošljite
savček."
1 nam obrne petero dekliških gla-
NA PRODAJ.
Prav poceni prodam dvoeevno lovsko puško, 12 kaliber in pa lo-vski rekele. Naslovite na:
J. Zenko, 309 First Ave.. Milwaukee, AVis. (14-15—9)
'Tem slabše za vas. To ime mu vic, šivilj, ki od zore do mraka Kje je VIKTOR MEJAK ? Svoje-
(Nadaljevanje.) X.
Dr. Svetin ni mogel dočakati
večera, da bi mogel govoriti z Re- , • -	~ ,	, , A
■ 1 c'i 1	j. ■ -r. -- a— 'kjer je. Možno, da vam bo kdo
ziko. Slednjič se stemni. Prisedsi	, i-..-,,!
J ..	,.„	svetoval, da daste dete drugam
v pritlično prijazno in lično so-' v	. , , . ... . .
.. „ . . .	t- . ali vzamete k sebi. Xe storite te-
bico, nasei jo le samo. Ko io pO- 1	* i i i •	>
' . . .	, 1 - 'ga, kajti otroku oskrbnik je rav-
zdravi, prime jo za roko, rekoč:
ostane tudi v najdenišnici."	šivajo na šivalnih strojih možko
"Vi me strašite!"	in žensko perilo. V prodajalniei
"Iz ljubezni do vas! Svariti vas pa neprestano tekati dve semter-hočem, da ste oprezna; materine tja v obslugo kupcev. Z eno be-čute morate premagovati v sebi." sedo, obrt je tu živahna, in sosed-"To mi ni moči!"	j je pravijo, da gospica Mavrinova
Svetujem vam odkrito! Nade- stoji jako dobro, kar najbolje sve-jam se, da zdaj ne bodete še iz- doči nje zadovoljni obraz... dana, ker po vaših zasebnih za-|	* * *
devah in po otroku nikdo ne bode Poglejmo pa še v stanovanje dr. ^ popraševal, ker to ne spada v to Svetina. Takoj v prvem nadstrop- A tožbo in preiskavo. Kocmur bode ju na desno ugledamo nad košče-obsojen najmanj na pet let in ja- nim gumbom na mesingasti de-ko ustrežete ne samo ženi, temveč ščici napis: tudi detetu, ako je pustite ondi,
časno je bival v "West Newton, Pa., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi. — Jakob Hribar, R. F. D. 3. Richfield Springs, X. Y.
(14-16—9)
Kje sta moja dva brala JOSIP in ANTON B OST J AN CIC ? Doma sta iz Velike Bukovice pri Ilirski Bistrici. Pred štirimi leti sva bila skupaj z Josipom v Ca-lumetu. Mich., z Antonom pa pred tremi leti v Bowen, Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali pa nnj se sama oglasita svojemu brata: John Boštjančič, Box 281. Parsons, W. Va.	(14-16—
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-
koliei naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
DR. ANDREJ SVETIN, namestnik c. kr. državnega pravdnika.
Pritisnimo na gumb, znotraj
' "Povejte mi, za Boga, kako se natclj	,Ln odt°* bi pozvoni in v hipu nam 'odpira hi- 9
je vse dogodilo!"	vam pretila izdaja: To nesrečno -h]ja ki nas yede y £akalllic0. &
J .. -c. - &	ime Posavček"'	-ir. i , -t , , ^	m
"Žalostna je ta dogodba, gospod", odgovori, a ne brez trpkosti.
"Xe nazivajte me gospoda, imenujte me vsaj svojega prijatelja."
"Lahko si mislite, kako mi je
ime Posavček!
Dr. Svetin umolkne. "Hvala vam", de nato Rezika, "za laskavi svet. V tem trenutku se čutim jako srečno!"
"Zakaj Svetin.
Kmalu nato pride mlad mož, stro- n ge, ponekod čmerikave zunanjo- Q se nam zdi, da hoče hladno 5 raziskavati čut in srce. Xa prvi jfl pogled poznate moža pravice, ki
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno ln solidno postreženl.


v	!> • J	v	1 •	i	w	i"'	^
srečno . vpraša ur. vas pozjrav^ sjeer dostojno, toda tf	4
1 nrlinuriDiiA \T »ninnllU (jacf iU Infih
. .	odmerjeno. V minulih šestih letih
bilo, ko sem na svetu ostala sama1..,	^r se nn je posre- je upadel) da> postaral sp je> Ustni
cilo najti ne same dete, temveč... ima še ožji polna brada dodaje
in zapuščena z otrokom. Zavistni'; ljudje niso mi privoščili samo rev-
Dve vrsti Amerikancev.
in pri teh besedah mu s solznimi obrazu izraz neizprosnosti, kakor
je tistemu, ki
ijuuic liisu illi invustm ^aunj iu>- »	i 7	_	—	-----1----
v..	. v . 1.	, očmi pogleda v zareci obraz, — u: i1Mt,.i„ .
seme moje, temveč tudi sramoto.	^ ° . .	... A-	111 hotela reci: Gorj
t	.	i ker se mi je posrečilo najti tudi ,• j • ..ni-^t"
Jaz, lici največjega posestnika vi . v	,, —	pnae meni \ loke!
svojo deželo in svoje sodeže-t. Večina članov te organiza-• je uboga in vsi opravljajo ko delo. Ce bi bilo mogoče pri-»11 i jili za stavko in ustajo, bi i ustavljena inozemska trgovi-Združenih držav, dogajali bi
. . , .	... . i njega očeta...
našem kraju, kako sem bila poni-	c,
. J ' . , ... K I Dr. Svetin ji zana! v se moje tovarisiee so se ,
skoro pomožile, in če ne dobro,\V°, , .. . ,	. !sodni uradnik in že je postal na-'
vsaj dostojno. Sramote nisem mo-' Bofa P™8'1*	mestnik državnega pravdnika. In
gla več prebiti doma. Nekega, ve-ll0^1' ^ je	kak pravdnik! Njega zgovornost;
čera sem spravila nekoliko obleke'S0SJega leta> Pote™ Pa	in pravdniska duhovitost sta
vašemu varstvu in sama...	jstrah ysem zločinCem, in to je bil
"In sama?" vpraša naglo	dr ' oyodj da ga -e nagelnik priporo-j
• eil v izredno povišanje. Radi tega.
Karijera dr. Svetinova je bila iskreno stisne korQ bajna Stoprav šest let je
v kovčeg, dete sem privezala k prsom in šla sem, kakor so me nesle oči in noge. Prišla sem tudi v
o lice.
je načrt izjalovil, ni bilo ivo niti pomanjkanje denarja,
mi i navedba prepričevalnih argu- govornosti. — Josip Rakovčan.
mentov. Načrt se je izjalovil, ker .v i iso tlali podkupiti trije možje, katere je omeniti z vso častjo: T. \V. O'Connor, predsednik unije, Paul Kellv, nekdaj zloglasen kot voditelj neke ne\vyorške gauge, in tretjič neki Dick Butler.
Radovedni smo, kako bodo gledali na stališče teh pristaniških delavcev drugi trije Amerikanci,
Milwaukee, Wis. — Kljub temu, da je tukaj zelo velika naselbina, so dopisi zelo redki. Delavske razmere so še vedno slabe, delo se pa težko dobi. Dne 11. septembra smo imeli tukaj veselo svadbo. Poročil se je namreč rojak Frank Zore, doma iz Trebel-na, z gdč. Sofijo Hribar, doma iz Stopnja pri Škocijanu. Mlademu
Ar. liibald, Viereck in Braun. paru želimo obilo sreče v novem Kaj je zavedlo Archibalda, da je'stanu. Pozdrav! — Naročnik.
tal nositelj dokumentov, katere imenuje holandski poslanik za sedaj še ne ve-
zdajal;
Chisholm, Minn. — Delavske razmere so se nekoliko zboljšale, normalne pa še vedno niso. Velimo. Glede Vierecka in Brauna pa ko Jjudi je še brez dela. Nekateri V stvar bolj priprosta. Oba sta že P° veS mesecev hodimo od go-emala od Nemčije denar, da »hranita pri življenju svoje kot
spodarja do gospodarja, pa dobimo vedno odgovor: Ne, zaenkrat
l strupene publikacije" Niti Se ni nič5 počakajte, mogoče bo
Ljubljano; hotela sem se posveto- /;Sama kakof slutite sami u -e p]amtela iz Qei samozavest,
vati z vami. Vedela sem, da mi H V^aP°r » ^ m°J tkakor bi hotel	Sv°je Poviša"
tedni 5e movete nnm9Mti +odn !Dot _ do\rsena...	|nje imara zahvaliti največ sebi m
tedaj še ne morete pomagati, toda'* *	ima™ zahvaliti največ sebi in
hrepenenje me je gnalo k vam. In' Drfg? m0Ja» opozoril sem vas e samQ protekciji svoje soproge.
v mestu sem izvedela, na veliko fai?0 kot	= "a ^varnost Svetin je bil priljubljen v u-1
, x	, , ' ,, katera vam bo se dolgo pretila in'
za ost mojo, da - da — -	yam svetoval opreznost. Konečno
...Sem se seznanil z drugo	, . o v- *
t .	ri	.	-»- .se nekaj. Sredi mesta se dajo \
popolni dr. Svetin — in zardi. .	.	. , .
'najem mala prodajalnica. llocete-
li ondi zasnovati obrt s perilom in
sličnim blagom?"
"Xisem še toliko prištedila."
"Dolžnost moja je, kot očeta
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
"Zato pa tudi zdaj nepopisno trpim ..."
"Obupana in v največji bedi sem bežala zopet iz Ljubljane, tavala nekoliko dni v nje okolici in
radniških krogih. Mnogo, mnogo noči je prebil v pradniških studi- J jah, v uradu je bil vzor marljivo-' sti in vestnosti in radi tega so de- j jali isti, ki so ga nadrobneje po-j znali, da ima pred seboj še veliko bodočnost. V Svetinovem stanovanju je ti-
slednjič dospela do Zaloga, kjer vašega otroka pomagati v«,ho. skoro soparno. Debele pre-It«	»	zlvltl- Nočem, da bi se se dalje leke parketu bolje zabranju-
oden teh se ni niti trenutek pomi-šljal storiti vse, kar se je zahtevalo od njega.
Tem izdajicain nasproti je nastop pristaniških delavcev naravnost vzoren.
N<
kaj boljše. Mi čakama in čakamo, pa ničesar ne dočakamo. Rojaki, ne verujte angleškim listom, ki vabijo delavce v razne kraje. — Pred kratkim je pobilo tukaj v jami rojaka Antona Štupico. Revež bo najbrže oslepel na obe očesi. Ponesrečil se je tudi rojak Anton
.čija mora imeti zaposleni^Rug Qba ge nahajata v RoaJ Ho_
i i . t* i A TMOO	rm lk rvrl i n o
'vilo pisačev, kojih edina ji;:!oga je, pisati opravičila za poveljnike podmorskih čolnov, ki so
torpedirali potniške parnike. * * *
Ameriški konzul Skinner v Londonu ugotavlja v nekem poročilu na državni department, da se je prvih šestih mesecih leta 1915
spital v Ilibbing, Minn. Omenje na rojaka sta doma iz Sodražice na Dolenjskem. Pozdrav! — Naročnik.
Oak Park & Camas, Wash. —
Oprostite mi, da tudi jaz pošiljam dopis, kljub temu, da nisem naročnica vašega cenjenega Iisia. Najprej se zahvaljujem tvrdki
sortiralo od strani angleških Frank Sakser, ker tako vestno
1H,142 zavojem iste časovne dobe v preteklem letu. Angleški eks-port bakra na Švedsko je poskočil od 48 na 317 ton. — "Ker ve vsakdo, kateremu so količkaj znane razmere", pravi konzul, "da gre večji del tega bombaža v Nemčijo, kjer se ga uporablja pri fabrikaciji vojnega materijala, se vadijo tukaj nepatrijotičnemu nastopu angleških trgovcev." — Temu nasproti pa je delavstvu že davno znano, da pozna kapital le
enega boga, namreč profit. # ♦ *
V Berlinu se je rodilo julija meseca 850 otrok manj kot v istem mesecu preteklega leta. Vojna ima za svoj zarod le bolesti. žalost, smrt in degeneracijo. Dečki lu deklice so otroci miru.
sprotniki pišejo po časopisih, da Sakserjeva firma ni poštena, jaz sem se pa o poštenosti te firme že večkrat prepričala, da je vsak, kdor jo obrf kuje, najpodlejši laž-njivec. — Pred kratkim se je poročil tukaj rojak Anton Klančar z gdč. Kilpinski. Veliko sreče v novem stanu! Vreme je sedaj suho, v začetku poletju je bilo pa precej dežja. Delavske razmere so še vedno po starem. Zaenkrat še nikomur ne svetujem, da bi hodil sem za delom. Če bo kaj boljše, bom že sporočila. Pozdrav vsem Slovenkam in Slovencem sirom Združenih držav! — Angela Stražnik.
Eagle Pass, Texas. — Med našimi ameriškimi četami je vladalo pred nekaj dnevi precejšnje raz-
sem dete
" .. .Vrgla v Savo", dostavi dr. Svetin.
"Ne vrgla, temveč položila v kovčeg in ga izpostavila na vodo."
"Ubožica!"
"Želela sem sicer, da bi dete umrlo, toda utopiti z namenom je nisem hotela pravzaprav. V svoji obupnosti sem prosila Boga, naj dete na kak način reši, naj mu pošlje rešitelja___"
Po teh besedah zakrije si Rezika solzne oči.
"Kako je to, da je bilo dete še živo oteto iz vode? In kaj je bilo z vami potem?"
"Bila je božja volja. Mnogo je v to pripomogel zasavski župnik, ker me je polblazno vsprejel v svojo hišo in očetovski zame skrbel četrt leta. Dete je bilo dano na rejo v Snebrje; da bi pa mogla sebe in dete preživeti, šla sem služit, kakor mi je svetoval gospod župnik, in šla sem za natakarico."
"Vsega tega sem jaz kriv; ali mi odpustite to?"
"Odpustila sem že davno."
"Radi svoje nezvestobe sem kaznovan jako kruto. Navezan sem na oholo in ljubosumno ženo, poleg tega me pa muči očitanje, da sem usodo svojo zakrivil sam v polni meri. Najbolj me še boli to, da se ne smem pred svetom javiti k svojemu detetn. Oba morava potrpeti, kako odloči bodočnost najino usodo. Bojim se za vas, draga moja!"
"Kaj mislite s tem?" vpraša Rezika.
"Povem vam to odkritosrčno, kako vidim v duhu. Da ste vi mati otroku, katerega ste v nepopisni opuščenosti položila na vodo, to bo prej ali slej odkrito, razen če ga zatajite..."
"Tega ne storim nikoli, raje umrjem!"
"To baš me vznemirja. In če vas nihče ne izda, izda vas materina ljubezen. Poslušajte me, Rezika!" Dr. Svetin jo prime za roko in nadaljuje: "Ker je bilo dete vaše — reči hočem, najino, — zaneseno v nepoznato vasico, ste je mogla obiskavati in skrbeti
-----po parketu bolje zabranju
ubijala. Znanoosti imate dosti,I^ hrup {z uliee in 5inij0 mirn0
obrt se vam dobro oponese. Tu imate na razpolago petsto goldinarjev za zdaj. To je del moje dedščine po očetu. In ako bi ne hotela vsprejeti teh novcev, upo-
hojo. Duri se tiho odpirajo — da, v istini je tu tiho, skoro kakor v grobu. Toda, kaj je to? Notri je slišati kašelj — da, hrapavo kašljanje — jetičnega človeka.
rabite jih za dete. V to me veze	pQ stopllicah gori baš stopa
zakon in vest. Vi kot mati morate vsprejeti te novce!"
Debele solze, solze radosti, se udero Reziki po obličju v odgovor na to ponudbo.
"Zdaj vas pa prosim, privedite s seboj vsaj za pol dne dete sem v Ljubljano, da je morem poljubiti."
"Zgodi se prihodnjo nedeljo."
"Zdaj pa, draga moja, z Bogom ! Zanašajte se povsem na mojo pomoč in podporo."
V tem trenutku ni bilo v beli Ljubljani pač srečnejših dveh ljudi. Spregovoriti nista mogla v hipu ni besede. Konečno se vzdrami dr. Svetin, rekoč:
"Kar sem zagrešil, moram skušati poravnati. Zdaj me pa kliče dolžnost. Na svidenje!"
"Z Bogom! Na svidenje!"
XI.
Minulo je samo šest let od onega usodnega večera na savskem brodu, ko je Rezika izročila savskim valovom v nepopisni obupnosti svoje dete. Izpremenilo se je dokaj, ne sicer v krajih, temveč pri osebah, poznatih iz prejšnjih poglavij.
Kolibica kraj gozda, kamor je bil zanešen Posavček, je stala sicer še na svojem starem mestu, toda v nji se je premenilo marsikaj. Zibelke, v kateri je spaval naš ubožec, plakal in trpel, iskali bi zaman ondi. Spravili so jo nekam med staro razvlako. Deca, ki je razgrajala po nji, se je razkropila med svet kot tički iz gnezda. Naš Posavček je zle tel v Ljubljano — v najdenišnico. Nje mater, kramarico, bi zaman iskali po ljubljanskih gostilnah in kavarnah. Kdor bi jo pa vendar hotel najti, moral bi iti v znano ulico, kjer bi uzrl nad vhodom ugledne prodajalnice napis z velikimi črkami:
REZIKA MAVRINOVA, prodajalka perila. _
zdravnik, katerega ustavi dr. Svetin v prvi sobi.
"Kaka je bila noč?" vpraša zdravnik.
"Jako nemirna."
"Ali se je potila?"
"Precej."
"Ali ji diši jed?"
"Skoro nikaka."
"Katastrofa se bliža. Nje slabotno telo ne more se dolgo upirati smrtonosni bolezni. Poglejmo k nji."
* * * (Pride še.)
Na koroški meji.
"Kaerntner Tagblatt" poroča iz Koč:
Teren je na meji silno težaven in opasen. Mnogi se poškodujejo pri padcu čez skalovje. Oni, ki so navajeni ravnine, se čudijo visokim goram. Pozicijskemu boju še niso privajeni in hočejo jurišati. To da mnogo žrtev.
Italijani so v premoči. Komaj jih vržejo z enega vrha, že napadejo na kaki drugi točki. Zlasti ponoči se znajo priplaziti; njihova artilernja jih dobro podpira. Izgube morajo imeti velikanske. Ne verjamem, da bi bili tako potrpežljivi in vstrajni, kakor avstr. vojaki.
Italijanski projektili so prifr-čali do Weidenburga. kjer so poškodovali neko hišo in ranili pet vojakov. Projektili so prileteli najbrž čez visoki Trieb. Sicer se Italijani zelo napenjajo, da bi zopet zavzeli že izgubljene pozicije. Govoriti morajo zopet avstrijski topovi.
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
O O O 9
DELO OKUSNO,
o o o o
IZVRŠUJE PREVODE DRUGE JEZIKE,
o o e e
UNIJSKO ORGANIZIRANA,
TOSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
Si
SLUŽBO IŠČE.
Krojaški pomočnik želi dobiti stalno delo. Kdor potrebuje stalnega delavca, naj piše na:
P. N. E. Ivanče, 258 Grove St., Milwaukee, Wis. (14-15—9)
Kako pomagati
starišem, bratom, sestram in znancem v teh groznih časih, ki jih imajo v stari domovini? Znana najstarejša tvrdka
FRANK JURJOVEC
in največja slovenska
trgovina z grocerijo in vinom v Chicagi
razpošilja v stari kraj RIŽ in KAVO, katere tam zelo primanjkuje ter je v večjih krajih sploh ne morejo kupiti za drag denar. —
gm~ Mi pošiljamo najboljše vrste kave in riža v zabojih in sicer:
Štev. 1. 5 funtov RIŽA in 5 funtov
KAVE s poštnino vred . . Štev. 2. 10 funtov žgane KAVE fine
s poštnino vred.....
Štev, 3. 10 funtov RIŽA najfinejšega s poštnino vred.....
Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order ter priložite natančen naslov, kateremu je blago namenjeno, kakor tudi Vaš naslov.
0T Tudi DENAR pošiljamo točno in zanesljivo že več let.
Sedaj je cena lOO Kron $16.00.
Priložite Domestic Postal Money Order.
Tvrdka Frank Jurjovec
1801 W. 22nd Street,	Chicago, Illinois.
šragaiaiBiBiaiBfitf^
$3.50 $4.00 $2.50
X
s m
m x
x k X X
s
X X
X ffi
X X X X X s

Slovens ko katoliško
H—=0
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predalnik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willoek, Pa.
I.	podpre«Isetliiik: KAliOL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, U1>9, N. Cor. ^rd St., Kock Sprlnjc«,
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOIIN OSOL1N, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MU III (J, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec': JOSIP ZALAK, 1004 North Chkano St., Joliet, I1L
VRHOVI ZDRAVNIK: Dr. MAHTIN IVEC, 900 Chicago St, Jollet, I1L NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IC.NAC PODVASNIK, 47:t4 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. t. nadzornik: JOHN TORINO, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK 1'AVLOVČIČ, Box 705. Couemaufrh, Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Oblo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Bos 72, East Mineral, Kani.
I.	(»orotnik: MARTIN ŠTEFANČlC, Box 78, Franklin, Kana.
II.	porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., R. F. D. X. Green-
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box IIVj, Bridgeport O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brou^bton, Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt Ilk
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban. P. O. Box 707, Forest
City, Penna.
DruStveno glasilo: "GLAS NARODA."
IZ URADA DRUŠTVA SV. BARBARE, POST ŠTV. 21.,
LITTLE FALLS, N. Y.
Cl;tni zil ru/.enih društev sv Barbare št v 21; spadajoče v Forest City, l'a„ smo na svoji trimesečni seji sklenili sledeče:
Dragi člani in članice! poglejmo delo naših glavnih uradnikov in vprašajmo se. kam premo, kam jadramo? Ako gremo tako naprej. morn prejalislej priti polom. In kaj homo potem? Člani, ki so plačevali asesment leta in leta. bodo nazadnje brez organizacije, brv/ sredstev in brez podpore. Vprašamo glavne uradnike, ali so upivieeni delovati po svoji lastni volji? Ali je bila IV. knovencija \ Pittsburgh!! brez vsakega pomena, da se jo ne upošteva? Ali je nbo<_ru članstvo. ki si služi v potu svojega obraza svoj kruh in pla-čuje in. set-ne asesmente, ničla v vaših očeh, da se ga nikjer nič upošteva? — i 'emu ta zmešnjava, čemu diktatorstvo ? Ali ni bilo do-si: jasno povedano v zapisniku zadnje konvencije, ko je glasovalo .:'» proti L't{ združenje in izvolilo se je tudi dva delegata za skupni --t,m. k zastopnikov raznih r.aprednih organizacij v Chicago? — Zakaj potem ta zmešnjava in neredf Ali vam je toliko za svoj ' 'm sioir-t k .' Mi najodločnejše obsojamo glavne uradnike in njihovo uradovanje.
Zatoraj apeliramo na vse postaje, da zahtevajo izvanredi^d I "u\. in ijo. kjer naj se enkrat za vselej napravi mir in red v glavnem uradu.	4 <*4* Dn-' 1 sept. t. 1. je Glas Naroda objavil notico, kjer se glavni pr.-ijsednik liekaj opravičuje. Ko je začelo grometi, se je spomnil, da imajo tudi člani nekaj povedati, toda prepozno. — Brat pred-s< dnik. izkazal si se moža od začetka, ali sedaj nisi več. Zapomni si najprej je treba tožitelja. potem pa šele soditelja, ti si pa ravno nasprotno naredil in javno pokazal, da nisi mož na svojem mestu.
PROTEST.
.Mi člani zgoraj imenovanega društva najodločnejše protestira mo:
1. k- i -lavni uradniki ne upoštevajo sklepa zadnje konvencije zaradi združitve?
L\ ker se niso naše glasovnice radi združitve upoštevale? Glasovali smo vsi za združitev ali glavni uradniki so na glasovnice pozabili, tako da ne pridejo nikjer vpoštev.
ker se plača glavnemu tajniku za delo čez čas, ker stoji vendar \ pravdah, da plača iz svojega žepa ako potrebuje pomoč v uradu;
■1. ker se n i m) društvene knjige in tiskovine naročile pri glasilu Narodnem Vestniku, ker bi gotovo ne stale ogromno svoto
$3,500;
5. ker je glavni urad premeni! glasilo, predno je naznanil vzrok.
Nismo proti listu '(Jlas Naroda", pač pa zahtevamo, da se sklep zadnje konvencije upošteva. IVI I smatramo "Narodni Vestnik" postavno veljavno glasilo. Ako hoče imeti glavni urad svoje glasilo. naj si pa plača iz svojega žepa. Ste razumeli?
JOHN GERDIN, predsednik; FRANK B0STNAR, podpredsed.,
FRANK GREGORKA, tajnik; _____ FRANK PREVC, zastopnik.
Slovanski Svet.
Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva.
Napisal prof. Lubor Niederle.
(Nadaljevanje)
V.
LUŽIŠKI SRBI.
1. Historični uvod. Od mogočne veje Slovanov, ki so prebivali pred leti ob srednji in dolnji Labi, je ostala danes samo neznatna pe-ščica t. zv. Srbov v obeh Lužicah, slovenski rod, Čehom po ozemlju in jezikovno najbližji.
Polabski Slovani, ki so se od davnih dob razširili za Odro na za-Ifcod k Skali in Labi, so se delili v dobi, ko imamo o njih prva podrobnejši zgodovinska poročila, torej v IX.—X. stol. po Kr., v 3 velike skupine:
1. t. z v. Obodritov na Meklenburškem, Lueneburškem in IIol-steinskem (do reke Varnave), odkoder so prestopili tudi v staro Marko.
12. Lutijeev in Veletov med Odro, morjem, Vrnavo in Labo in
3. Srbov na srednji Labi med Verro, Havolo in Bobro.
Od tega časa. kar je dobila zgodovina Slovane na Labi, je njih zgodovina neprestan boj za eksistenco, v katerem je stalo proti njim dvo je največjih sodobnih gospodstev: nemško cesarstvo in rimska cerkev. Boj Nemcev s polabskimi Slovani ni bil samo političen, ampak tudi narodnosten in verski. Slovani so se držali v njem dolgo ča-'
sa hrabro, toda v takem boju neenakih sil (Nemčiji so se pridružili Danci in v teku časa poljski in češki vladarji) se niso mogli obdržati in so podlegli. Pa tudi zato, ker niso bili složni. Za časa Karla Velikega in njegovih naslednikov še niso bili uspehi tega boja za Nemce znatni, hujši je bil boj s saksonsko dinastijo, v katerem je prišlo sko-ro vse južno Polabsko v nemške roke; končno zmago nad sosednjimi Slovani so kmalu potem izvojevali mejni grofje. Slovani so podlegli tu nele politično, ampak tudi narodnostno. Od XII. stol. se je začela širiti v njihovi zemlji neprestana nemška kolonizacija, v teku XIII. do XV. stol. so dobili Nemci že premoč nad Slovani in od XV. stol. vidimo med njimi samo slovenske ostanke. Ob Rujani so izumrli Lu-tijci leta 1404 in ob Labi je od pol. XVI. stoletja bilo slovansko o-zemlje na Lueneburškem omejeno samo na kraj luehovski in danne-berški, na južni del blekedskega, približno na tretjino olšinskega (Celzen) in na severni del Stare Marke; naprej proti vzhodu so prebivali samo neznatni ostanki na Meklenburškem, ki je bilo še v XIII. stol. precej slovansko (v Jabelski pustinji med rekama Eldo in Su-do), in na Braniborskem (v brižanskem kraju — Priegnitz). Toda niti ostali večji otok lueneburški se ni mogel vzdržati; še leta 1671 so prebivali tam Slovani, toda okoli leta 1700 so bili že večjidel po-nemčeni in iz poslednjega otočka dravinskega (Dravaina — Drawelin v lucliovskem okraju), na katerem je ostalo ime 11Wendland" še do danes ,e je izginil slovanski jezik med 1. 1750 do 1760.
Leta 1751 se je služila tu poslednjikrat slovanska maša. Vest A. Parczewskega, ki se je v 1. 1890—1900 raznesla po časopisju in po kateri je našlo uradno štetje iz leta 1890 tukaj še nad 600 Slovanov — Vend o v. se je pokazala kot zmota. Uradno štetje je našlo sicer 570 4'Vendov" v lucliovskem kraju, toda ti so govorili samo nemško.
Slovanski jezik je tu že nad 100 let mrtev, kakor je takoj kon-statiral E. Muka, katerega je poslala na mesto ki kovska akademija znanosti. Drugače je stara slovanska rasa seveda še dosti ohranjena v tipu in v vsem domačem življenju prebivalcev danešnjega Weud-landa.
Med vsemi Polabani so se edini Srbi pri češki meji oteli te žalostne usode in se ohranili, dasi v neznatnem številu, do današnjega dne. Vzrok temu je bil poleg drugega ta, da so prišle Lužiee za dolgo časa trajno pod češko krono in ta združitev je vendarle ustavila nemško razširjevanje in pomagala ohraniti slovanski jezik v Lužicah. —
Prvotno so Srbi zavzemali kompaktno vso zemljo med Salo, Verro, gornjo Ilavolo, Sprevo (po Muki črez Dubno—Dalime, Želm— Barutli, Sosne—Zossen. Kopni k—Koepeniek. Pribor—Fuerstemvald, AV urice—Aurith približno do Frankfurta nad Odro. dolnjo Bobro. Ilvizdo (Queis), ki so se skladali predvsem iz velikega plemena pravih Srbov med Salo in Labo, iz Lužičanov na srednji Sprevi in iz Mil-čanov na gornjem Halstrovvu, gornji Sprevi in Nisi. Tudi sem so se začeli od XI. stoletja seliti Nemci, toda glavni prirastek nemškega življa je bil v XIII.—XIV. stoletju. V tem času je na zahodu (»1 Lahe ginila srbska narodnost, in popolnoma izginila v času tridesetletne vojske. Bolje še bilo v obeh Lužicah, v Dolnji in Gornji, od leta 1819 (1329). ko sta bili pripojeni češki kroni. Toda tudi tukaj je začelo od 1. 1635, ko je prepustil Ferdinand po praškem miru zemljo Saksom, srbsko ljudstvo naglo giniti. posebno v Dolnjih Lužicah, in šele slovstveno gibanje v XIX. stoletju ga je zopet oživilo in zabra-nilo pogin.
Po prizadevanju nekaterih rodoljubov se je posrečilo vzbuditi v ljudstvu narodno zavest, obnoviti slovstvo, uvesti srbski jezik v početne šole in se pogoditi pri sosednjih saksonskih Nemcih za primeren modus vivendi. Seveda, kako dolgo bo to ostalo v bodoče, se ne more prerokovati. Zakaj germanizacija, posebno v Dolnjih Lužicah, pod prusko vlado neprenehoma in zelo napreduje.
2.	Narodnostna meja. Leta 1886 je potegnil Muka na svoji, dosedaj najboljši narodopisni mapi Lužiških Srbov, narodnostno mejo od Lubije (Loebau) na jugu med Ryehbaehom (Reichenbach) in Wosporkom (Weissenberg) poleg Nižke (Niesky), Rečice (Riet-schen) do Mužalcova (Muskau) na Nisi, dalje približno po Nisi do Barsča (Forst), do Grjesne (Griesen) in do Barklawe (Baerenklau), zahodno od Gubna (Guben). Odtod je šla meja naravnost proti zahodu Črez Luboraz (Lieberose), Mochovv, Waldow. Borklin (Burg-lehne), proti jugu do Lubnjowa pri Sprevi (Luebbenau) in dalje črez Wotrowce (Bisehofsdorf) mimo Kalava (Kalau) črez Rudno (Reuden) do Bukovine; odtod nazaj proti jugozahodu mimo Kom-prowa (Senftenberg). dotikala se je skoro Rolanov lia r. Halstrowu (Ruliland) in je šla naprej črez Nedžichov do Kamenca (Kamenz), Ilalstrow (Elstra) do Biskopic (Bischofswerda), kjer se je obrnila naravnost na vzhod črez Welecin (Wilthen) do Lubija. To je bila zunanja meja ozemlja, v katerem je večina ljudstva govorila srbsko; čisto srbski kraj je bil tudi tu. in sicer v severnem delu, ožji in se je ožil na desni in levi v smeri proti Chotjebuzi (Cottbus) in Grodku (Spremberg). V notranjosti so bili poleg tega nemški otoki okoli Picne (Peitz), Chotebuzi, Grodka, Budvšina in Mužakova. tla manjših ne štejem. Toda na mapi, ki jo je po Swjelowih podatkih o Dolnjih Lužicah sestavil leta 1902. A. Černv. se je zožilo v 15 letih srbsko ozemlje dolnjelužiško tako. da popusti meja med Mužako\vim in Rogovim Niso in gre v krogu v notranjo deželo do Bošojcev, Do-brawe. Gozda, in od zahoda se je ponemeil v enem delu celi kot pri Ljubnowu do Zakazni, Raduš in skoro vse* ozemlje med Kalowo, Wjetošowim, (Vetsehau), Chotejbuzjo (od proge Kalavskochotje-buške), od Grodka in Koinorova proti severu. Danes deli severni del Dolnjih Lužic od južnega samo ozek pas sel med Grodkom in Clio-tjcbuzjo po obeh straneh Spreve. Vkljub temu pa omenja Tetzner prezgodaj in napačno Dolnje Lužice kot otoček.
3.	Statistika. Potemtakem je jasno, da gine število Lužičanov neprenehoma in naglo. Še leta 1840—84 je naštel A. Muka vseh Srbov 175.960 in to število je dognal s teip, da je potoval od vasi do vasi. V tem je bilo Dolnjelužičanov 72,000, Gornjelužičanov 103.000. Nasproti temu navaja uradna statistika iz leta 1900 čistih, enojezičnih Srbov samo 93.032; in če prištejemo k temu dve tretiui (15.852) dobimo skupno število 108.884. In če tudi to število popravimo po raz iskavah Parczewskega, Swjele in Muke še za 40,000 duš več, dobimo približno samo 150.000 duš — število, ki je za narod, obkopljen od vseh strani in raztrgan od nemškega morja, preveč naznatno. A. Čer-ny jih ceni na 156.969. Švvjela je naštel deset let po Muki v Dolnjih Lužicah 20.000 slovanskih duš manj. Vzrok t« hitre germanizaeije tiči v gospodarski odvisnosti Srbov od Nemcev, ki jo še podpirajo vojaška služba, šola in nemške pridige; razun tega v pomanjkanju izobraženstva in v popolni odločenosti. Bolj energično se branijo in di 'že Gornje Lužice z intelektualnim centrom v Budišinu. Toda tudi tu, na Saksonskem, ima med 297 "vendskimi" občinami po štetju leta 1900 slovansko večino samo 225 in čisto srbskih je le 7!
Drugače nimamo o razmerah lužiškega plemena posebnih statističnih podatkov, tudi o izseljevanju za mejo ne. Toda znane so srbske naselbine v Ameriki (glavno v Teksasu), naselbine Serbien. Giddingswenden, West-Yewa, "Warda, Burleson, katerih prebivalci so odšli iz domovine v polovici minulega stoletja in se čutijo baj« dosedaj Srbe, dalje v Avstraliji (v Angersparku pri Adelhaidi in v Bethaniji pri Melbournu iz istega časa).
Srbi so večjidel luterani, samo okoli 15.000 gornjelužiškili Srbov je katolikov (prebivajo glavno v okolici Budišina).
4.	Diferencijacija. Kakor so le majhen narod, vendar niso luži-ški Srbi enotni in med jezikom Dolnjih in Gornjih Lužic je tako velik razloček, da se prosto ljudstvo težko med seboj razume in da so mnogi slavisti postavili oba jezika enega poleg drugega kot posebna slovanska jezika, da, prišlo je do dvojnega slovstvenega jezika na temelju dialektov, ki sta med seboj najbolj oddaljena (ehotjebuške-ga in budišinskega) in do dvojne literature. Nevarnost, ki leži za nadaljni razvoj naroda v tej dvodelnosti, je velika, zakaj veča se še s tem, da sta obe polovici tudi politično razdeljeni; Chotjebuz namreč spada pod prusko Braniborsko, Budišin pod Saksonsko.
.	(Nadaljevanje prihodnjič).
Francoska literatura v vojnem
časn.
V prvih mesecih sedanje vojne se je zdelo, da je Francoze minilo veselje za književnost. Celo Ana-tole France, eden največjih pisateljev sedanje dobe. je odložil pero, ki je spisalo knjigo 'lie de Pin-guins". in je šele sredi zime začel pisati vojne članke za časopise. — Edinond Rotand. ki je velik bogataš. se je popolnoma umaknil v zatišje. Henri Bernstein, ki je tudi milijonor. kakor Rostand, je zamenjal pero s sabljo. Mnogo drugih je šlo tudi k vojakom, marsikateri nadarjeni pisatelj je že padel. — Knjig se zdaj na Francoskem in izdaja mnogo; vse piše le za časo pise in sicer o vojni. Velikanski u speli je imela pisateljica Marceli« Tinavre, ki je v knjigi "La Veil Ire des armes" popisala dneve 1110 bilizacije.
Časopisi prinašajo zdaj tudi ro mane. a vsi se bavijo z Nemci.
4 4 Mat in priobčil je grozoten roman "Le Fille du Boche".
"•Journal" pa črtice iz nemških taborov in mest. Seveda je vse polno hujskanja. Če se še uvažuje. ra Mauriee Barres in Rene Bazin pod katoliškim plaščem ravno tako brezmejno liujskata. kakor vs drugi pisatelji, potem se pač spozna namen, navdati francoska sr ca z neugasnim sovraštvom.
Draginja v Italiji.
Listi navajajo citate iz "Tribune"' in "Avantija". ki pričajo, da je zadnji čas nastala v Italiji velika draginja. Zdravila so se po-dra/.ila za 100 do 200 odstotkov. Prej so dobivali lekarnarji zdravila skoro izključno iz Nemčije, ta dovoz je pa vsled vojne izostal, zdravila iz Francije in Angleške pa so dosti dražja kakor nemška.
Pogorel je
historični moravski grad Všetvn. last veleindustrijalca Thoneta.
Trident, Trst, Goriško in Istra — simbolični kipi.
Iz Rima poročajo, da okrog spomenika kralja Viktorja Ema-nuela 1. postavijo simbolične ženske kipe, predstavljajoče Trident, Trst, Goriško in Istro.
Strah.
Mož, ki se vrača pozno domov: — Tistemu, ki se pravi, da je žena božji dar. bi privoščil, da bi bil sedaj na mojem mestu.
Dober igralec.
—	Čudno! Kadar staviš pri konjski dirki, izgubiš vedno, pri kartah pa vedno dobiš.
—	Konja pač ne moreš skriti v rokav.
Ginljiva židovska molitev.
O, ljubi bog. pazi name. da se ne oženim; in če se oženim, pazi, da me žena ne bo goljufala; in če bi me goljufala, stori, da tega ne bom zapazil; in če bi to zapazil, bodi milostiv in daj, da si ne bom nič iz tega storil.
Amen. i*
3E
□BE
Za smeh in kratek čas.
3G
PRI STAR IN AR JU.
Gospa: — Ali je ta kip res tako star?
Starinar: — Garantiram vam, gospa, da take starosti ne boste dočakali.
ZAFRKLJIVO.
—	Kako se ti dopade moj novi klobuk?
—	Izvrstno. Pred tremi leti sem imela ravno takega.
K ML;*
PRETEP.
Član komisije: — Vi torej sploh niste bili v gostilni, ko so se pretepali ?
Kmet: — Seveda ne. — Če bi bil. bi se tudi sam pretepal, f ^ .
NA IZLETU.
Zena kaže na morje: — Ali ni res krasno?
Mož gleda v vrček in odgovori: — Res, krasno in dobro je, samo zmanjkalo bo kmalo.

B—	-
Jugoslovanska
B--=
S
Katol. Jednota
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI;
t-redsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or bor 57, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOIIN GOUŽE, Box 105, Ely. Minn. Zaupnik: LOTTiS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOIIX VOGRICH, 444—Gth St., La Salle, HI. JOIIN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O.	^
JOSEPH PISHLAR, 308-6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely,
Minn.
JOIIN GRAFTES, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe "pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
I	r.
ter zaukazal gospodinji, naj mu kmečko obleko in koso na ramo in je ter raztrgala, ne znajoča sama, pripravi knežji obed. Gospodar se tako je prošel Jožei .polovieo če- kaj počenja, in tovarišice so jo zaje vprl tej neopravičeni zahtevi, ške dežele ter dospel v Prago, kjer čudeno gledale. Mati je priskočila češ. da njegova žena ne bo delala je prapor oddal. Ta mso vsi strme- k njej ; ko jo pa pogleda v obraz, gostije za tuje ljudi, da ne reče za li, ko je pripovedoval svoje do-jse močno prestraši, zagledavši na sovražnike, kar je še hujše.	godke, in sedaj ga po vseh časopi- njem nenavadno rudečico, za ka-
Ni dogovoril. Častnik izvleče sili hvalijo, iz katerih odslej izve ^ tero se je prikazala mrliška bledi-sabljo ter plane na drznega gospo-'ves svet, kaki hrabri junaki so ea, kakor tudi čudnega, vročinske-
darja. Ta pa z močno roko pridrži Slovaki----Takega sina bi si, ma- ga bleska njenih očij.
namerjen udarec ter iztrga častni- ti, želel...."	Poskušala jo je pomiriti, koli-
ku sabljo iz rok____V tem trenut-| "Bog te blagoslovi za to novico, kor je znala----
ku planejo v vežo pruski vojaki Jurij; ko bo enkrat vojne konec,	(Konec prihodnjič,
in jamejo preganjati gospodarja, liočem skrbeti, da ti poplačam tvoj
Da bi se pred premočjo ubranil. • trud---- Ali pa veš, kje je se-
zbeži v farovž, stoječ tesno poleg daj?-'
njegove hiše, doinišljaje si, da gaj "Kdo ve, teta, kako jim služi besni sovražnik tu lie bo pre ga- .tam v Pragi za parado! Znajte, njal. Toda motil se je. Ni še pove- prapor ohraniti, to ni kaka malen-dal vsega častiteinu župniku, žejkost' m jaz to vem, ker sem bil je zaropotal nekdo nasilno po vra- na vojni. Videli boste, da vam mitih in ob enem odzval se glas, da'Prav'J° 1Z -Jožefa velikega gospo-
jče vrat z lepa ne odpro, pa jih'^a-
zdrobe s puškinimi kopiti. Častiti] "Ali, kaj gospoda. Za to gospod-!župnik skrije gospodarja v tajno stvo se Jim ne vdinjamo niti on, ni-skrivališče, lioteč ga ohraniti pred ** 5 ^o bilo že enkrat konec voj-
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne Btvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Kadar pridem z vojne!
»pit
Jan Janča.
(Nadaljevanje), •i pa .
Na
e pisal: jubljena
Marica! pcrat pozdraviti,
dobil izmago ter drve že na Olo-muc. Kakor blisk se je širila ta novica od hiše do hiše ter nareja-la povsod največji strah.
Naši so se hrabro borili, branili se kakor levi. toda bili so izdani; sam Benedek, ki se je še v Olomu-eu bahal, da ne spusti Prusakov niti na Češko, nas je baje prodal; bil pa je tudi že poklican od voj-
un Te
iO bi me, ko bi Te te vr-'s|ie on jn drugi vojskovodje, ki so 1 I "'i (ijaboljšem zdravju, j se dali od Prusakov podkupiti. Na lojena zdravja tiče, sem i jZl{ajski način so bili Prusom od-IV/lic vsem naporom. To kriti tajni načrti in naša vojska
li
j t«
nik ne
m > i m
id<
e ti pišem v taboru. Tovariš posodil boben, iu jaz pišem m. Samo to je dejal, naj mu več ne potlačim, ter naročil, pozdravim tudi v njegovem , saj je to naš deželan iz Lo-t. Tudi on ima ljubico, pa me pisati, ker tega ne dovo-iši. On sam je revež, liri orale polja. S še nismo spoprijeli, ko m o skupaj, naredimo sok njih. Poguma ima vsak od za deset, a'jaz ga moram imeti ves polk; naš praporščak je lel na mrzlici iu sedaj nosim za nj prapor, ki je tako star. niti stari vojaki starejšega ne unijo, in vsi smo ponosni nanj. li se nam še dovolj dobro; smo i i dobri tovariši in veliko je na-v, pa se veselimo in la se kar gore zelene, majo radi; dajo nam, •ejo na očeh, samo to naj jim pripovedujemo, od kod smo in če imamo dovolj poguma na te pruske spake. K i hote našemu cesarju odvzeti dežele. To se ve, da g»< imamo! Imej se dobro, bodi zdrava in vesela ter ne pozabi, kar si mi obljubila, kakor tudi jaz tega nikdar ne pozabim.
Te še enkrat, tudi in Tvojo mater ter
L
čelant amo, nas ni be hote.
Tv
uravijai ga očeti in Tvoj dr
smrti
Marit
zvesti Jožef Zalešak."
1 oživljajoči balzam so deri proste Jožefove besedo njegovih starišev in na sr-e. Zdrav je in misli, da »vražuika — saj je v voj-ve to bolje nego oni, zato iti to resnica, so se pomirile — toda le
to
> cas. •edo vasi i dni
Dne 4. julija — bilo
»poldne -novica, naši pri
- se je raz-da so bili Kraljevem
Gradcu premagani, da so Prusaki
peljana kakor v mesnico....
Kakor hude ure, ki vse ugonob-lja, vse odnaša in uničuje, kar doseže, so se razprašila po nesrečni bitki pri Kraljevem Gradcu pruska krdela, puščaje za seboj spomin, vreden Vandalov, ter planila na Moravsko, da bi tu nadaljevala svoje "kulturno" poslanstvo. Pogajali so se za premirje, toda Prusaki za to niso marali — bili so zmagovalci, ki so ošabno hoteli gospodariti v deželi. Nalagali so davke, nazaslišno visoke, napadali vasi in mesta ter vse, kar jim je prišlo v roke; česar pa niso mogli vzeti seboj, so pokvarili. Poslednji groš in poslednji grižljej so jim morali prebivalci oddati, a pri tem so jih še na vse načine trpinčili: da. še cerkvenemu premoženju niso prizanesli.
Tako so pripovedovali ljudje, ki so bežali pred sovražnikom, kateri se je ošabno ponašal že takrat s svojo izobraženostjo nad slovanskimi plemeni, hoteč ohraniti pred nasiljem vsaj življenje, ko imetja niso mogli. To pripovedovanje so potrjevali gospodarji, ki so se vračali v vas od priprege, na kateri so prišli ob vozove in živino ter si rešili zgolj življenje. Toda še bolje nego ti so potrdili to Prusaki sami, ko so prihruli iznenadoma v okolico ter kmalu začeli gospodariti po svoji vojaški šegi. Ljudje so bežali iu skrivali se v bližnjem gozdu; mnogi so na vso sapo zbežali v gore, goneči pred seboj živino in odnašajoči, kar se je dalo v naglici pobrati. Kogar je dosegel sovražnik na poti, ga je pognal nasilno nazaj v vas. Gospodinje, ki so ostale, so bile primorane nositi skupaj ,kar so imele: maslo, jajca, pecivo, kruh, mleko, slanino. zabelo — in Prusaki so poje-dali vse po vrsti, da so se gospodinje čudile, kako dober želodec imajo----
K Zalešakom je prišel častnik
pr<
sovražnikovo zlobo. Prusaki so ga iskali, pregledali vsak kotiček v farovžu, grozili — toda niso ga našli. Razkačeni gredo v klet, kjer so zagledali pri iskanju nekoliko sodov in zalivali tukaj svojo jezo z vinom, kojega niso štedili saj je bilo zastonj. '"Konečno — ta kmečki pes nam ne uteče". so si mislili ter ga čvrsto vlekli. "Saj ostanemo tukaj več časa, on med tem zleze iz svojega skrivališča, in potem — Bog mu bodi milostljiv! Nobeno prizanašanje, nobena olajšava — poginiti mora on in vsi. ..."
Pri Zalešakih je bilo žalostneje nego kedaj poprej. O Jožefu že toliko časa ni bilo najmanjše novice; a sedaj so jim še gospodarja zapodili, v hišo pa postavili za pokoro tri vojake, ki so zaukazovali vsaki hip nekaj drugega, s čemur jim gospodinja pri najboljši volji j »ost reči ni mogla. Hčerki je dala k Zabraiiskiin — tam jih čuva moška roka, tam so varnejše pred sovražnikom, pripravnim na vse.
Bilo je v nedeljo po popoldanski službi božji. Gospodinja je bila sam adoma — klečala in plakala je ter dvigala sklenjene roke k svetemu razpelu. Vroče je prosila Boga. naj jej priteče na pomoč, ker sicer ji zmanjka moči, da bi prenesla to težko breme, ki se je navalilo na njena slaba bedra. — Gospod, vsemogočni Bog! Poglej z višave na revno svojo služabnico ter odvrni od mene kelili1 bridkosti; toda ne moja, marveč tvoja volja naj se zgodi!...."
Vrata se odpro in v sobo stopi bobnar Jurij. Gospodinja je bila tako zatopljena v svojo žalost, da ga ni slišala.
"Teta---- teta Zalašarka ____
prinašam vam veselo novico....
Sele sedaj se ozre____ Urno si
otare solze z lica ter sili v Jurija, naj ji pove, kar ve važnega.
"Bil sem danes v Brodu...."
"Ali si čul kaj o Jožefu? Mar
prinašaš pismo?---- Govori, ali
je zdrav---- ali morda____ Moj
Bog____" •
"Ne jokajte, teta, Jožef je še
živ----Toda počakajte, da vam
morem povedati, kako se je odlikoval. Gotovo dobi lep dar za to. Stalo je to tiskano že v vseh časopisih, tudi v Brodu sem povsod čul pripovedovati, kako hrabri fantje so ti Slovaki. Veste, teta. mi vsi smo bili hrabri, toda tega vendar nihče ni storil, kar je storil Jožef----Takrat, ko je bila strašna bitka pri Gradcu, so zapodili Prusaki eden celi polk v ribnik ter tam skoro vse postreljali. Jožef je bil med njimi. ..."
Bog, med ustreljenimi.... ?" Dajte si dopovedati, teta. Jožef je bil tudi v nevarnosti, da ga doseže sovražnikova krogla. Toda kaj je napravil? Ko je videl, da je slabo, je odlomil konec droga, iztiri nekoliko žebljev ter izvlekel z droga prapor, kojega je nosil: prapor si je ovil okrog života ter se skril v visoko trsičje. Vso noč je prebil v vodi — lahko si mislite, kako je reveža zeblo. Ko že po sovražniku ni bilo sledu, je stopil na suho; bil pa je tako utrujen, da je komaj prestopil nekoliko korakov ter padel na tla. Prusaki so pobirali orožje in mrtvece; našli so Jožefa, zbudili ga ter zajeli. Naložili so ga na voz z drugimi ujetniki ter peljali — Bog ve kam preko meje. Jožefu je bilo čudno pri srcu, ko je pomislil, da mu lahko vzamejo prapor, ki ga je otel. Premišljeval je, kako bi mogel zbežati — in posrečilo se mu je to s pomočjo so-ujetnika tovariša. Ko so prenoče vali. so straže slabe čuvale; Jožef je zlezel potilioma v rov, tovariš ga je pokril s senom, in Prusaki, ničesar ne opazivši, so se odpeljali rano naprej. Precej ko so odšli, je vstal tudi Jožef ter blodil po gorah in gozdih, dokler ni utrujen dospel v neko vas, kjer so mu dali jesti. Tu pa je izvedel, da gospodarijo po okoliei Prusaki. Da bi se jih lažje izognil, so mu dali
oj-
ne m on zopet doma____ Gospodar, revež, se skriva kakor zločinec ; ne sme priti na beli dan. da ga Prusaki ne razscEujo, a oni se tukaj šopirijo, kakor bi imeli n.i veke biti tukaj. To veš, Jurij, da je danes opoldne eden umrl? Raz-počil se je kakor žaba vsled preobilno povžite maščobe. Bodo vsaj drugi za to nekoliko zmernejši. . "
Vojak se je vrnil domu pijai da je komaj stal na nogah, in tu je s kletvijo ukazoval, naj mu gospodinja pripravi večerjo____
•
Častnik je dal ukaz, naj mrtvemu vojaku pripravijo pogreb, ka-koršen se spodobi kraljevemu pruskemu vitezu. Ukazal je zvoniti mu z vsemi zvonovi; na pogreb pojile duhovnik in vsi učitelji s cerkovnikom, ministranti in pevci; dekleta naj ovenčajo z venci rakev ter ga pospremijo k večnemu počitku.
Na vrt« pri Zabranskih so stri-gla dekleta bršljan, vrtnice iu druge cvetice za venec na krsto — sovražniku. Toda zares, rade bi jih strigale ter spletale vsaki dan pogrebne vence, ko bi le Bog pozval pred se vse te trinoge telesa in duše. a pred vsem tega hudomušnega častnika----Pregrešne misli! toda — kako se jih ubraniti, ko vidite pred seboj vso to nezgodo, vso revščino, katero so navalili na bed no pokrajino brezobirni zmagovalci.
V dekličja srca se je zakoreni-nila strastna zloba proti njim: iz <><-'ij jim je sršel blisk, oglašajoč
maščevanje---- Urno so strigle
cvetlice ter nastrigle jih polne koše; splete jo težke vence, da bodo tako tlačili sovražnika, kakor tlači ta krvava zmaga naše vojake____
Marica se je žalostno ozirala po nastriženem bršljanu, in srce ji je stisnila neizmerna žalost. Na bršljanu je bilo še videti sled pred-poldanskega dežja; kapljice rose so se lesketale na teninozelenili peresih, kakor drage solze v deklič-jem očesu, katera zaman tuguje po oddaljenem ljubčku. Ona edina ni mislila na maščevanje, s katerim so se napolnila srca ostalih deklic; toda druge misli, drugi občutki so vznemirjali njeno dušo, izvabljajoči globoke vzdihljaje iz stisnjenih prsij.
Bršljan in vrtnice za sovražnikov venec', — so šepetale njene ustnice. "Tukaj, v tujini, v daljnem kraju, ločen od vseh, bo pokopan in nad njegovim grobom ne zaplače niti oče, niti skrbi polna mati; niti sestra, niti ljubljena deklica. ki nemara žaluje za njim.. Pa bo imel vsaj slaven pogreb, in če pridejo kedaj njegovi dragi k temu grobu, razvesele se. da počiva v, blagoslovlejni zemlji. In Jožef?----Nemara je bil pokopan s
prijateljem in sovražnikom vred v globok rov, nihče za njim ni prelil solze, nihče mu ni ozaljšal groba s tako cvetico...."
Dekleta zamišljeno otidejo, niti ne zapazivši, da Marica, ne gre ž njimi. Kako bi bilo to tudi mogoče, ko pa roji vsaki po glavi vse polno lastnih skrbij?
"Kje je padel in kje je pokopan? Nekje na širokem polju — predno kdo poizve za mesto, zraste na njegovem grobu zelena trava. zacveto sedmopalčniki; pride dete. pa si jih natrga, splete ven-ček ter si ozaljša kodrasto glavico----jaz pa ne dobim niti cvetice za spomin, da bi jo porosila z vročimi solzami...."
Od soseda skoči čez plot široki p.uski vojak, približa se kolikor i.ogoče potilioma ter zoperno se smehljaje objame nepričakovano
Marico---- Kakor levica, kateri
preti nesreča, zbere ta svoje moči ter vrže vsiljenca na tla. da so mu kar kosti zaškripale. Surova kletev jo je spremljala, ko je hitela tresoča se kakor mrzlična v izbo. kjer so dekleta že začela spletati
Aretacije v Italiji.
V Avigliani v Piemontu je policija aretirala več oseb, ki so o-sumljene, da so izvršile napad na ondotno dinamitno tovarno. Nadalje so aretirali dve osebi zaradi špi-jonaže.
Na poljskih bojiščih
je padel sin znanega ruskega politika in voditelja stranke kadetov profesorja Miljukova.
Predlog mornariškega tajnika. Washington, D. C., 12. sept. — Mornariški tajnik Daniels bo predlagal kongresu, naj poviša število mornariških kadetov.
Umrl je Marienbadu
bivši avstrijski poslanik v Albaniji. vitez Loewenthal von Lilian, v 45. letu svoje starosti.
dolgi bršljanov venec. Prijela ga 'Vtt.
NAJkl ZASTOPNIKE, kateri ao pooblaščeni pobirati naro& ulno u "Glas Nir^la" ln knjige, ka tor tudi za vse oruge v nažo stroko padajoče posle:
Lind, Ark. In okolica: Michael
Olrar.
San Francisco, CaL: Jakob Lovšin Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pneblo, Colo.: Peter Cullg, J. M. lojts, Frank Janeah In John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Lonla Go-rtello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Aut. Saftich. Clinton, Ind.: Lambert Bo! s kar. Indianapolis. Ind.: Alois Rodman Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbis. Oglesby, 111.: Math. Hribe rn lk. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Dan. Badovlnao. La Salle, IIL: Mat. Komp. Joliet, HI.: Frank Laurleh. John Zm *tel In Frank Bamblch. Mineral, Kana.: John Stal«. Wankegan, IIL: Frank PetkovSek is vfath. Ogrln.
So. Chicago, IIL: Frank Cent* Ir -tudolf Požek. Springfield, HL: Matija Barbori« Froatenac, Kana. la okolica: Frani (erne.
Mnftery, Kan. ta okolica: Marti«
Cos.
Calomel, Mick, la okolica: Pa«oi baits Id M. F. KoIm Manistiqne. Mick, la skallea: *
(otslan.
So. Range, Mich, la okolica: l> lkovli.
tarara. Mlaa.: Jo*1r> ructae Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Jakol *etrlch In Frank Žagar. Dnlnth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan GonSe
*L L. Kapsch, Jos. J. Peshel ln Louii VI. Perušek. Eveleth, Min.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L Vesel Hibbing, Minn.: Ivan Pouie. Kitzville, Minn, in okolico: Jo* idamich. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. 17rich •409 N. 5th Ave. Red Lodge, Mont.: J. Koprivsek. Roundup, Mont.:. Toiuaž Paul in. Little Falls, N. I.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J tfarlndC, Cbas. Karllnger ln Jakot Sesnlk.
Barberton, 0. la okolica: Alois Ba ant.
Bridgeport, O.: Frank HoCevar. Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Ku» «0 1735 £3. 33. St. Xoongston, O.: Ant. KikelJ. Oregon City, dreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In okolica: M. Kis lch.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. BridgeviUe, Pa.: Rudolf PleterSek. Bnrdine, Pa. is »kolka: John Ker tilnik.
Concmangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Caoonsbnrg, Pa.: John Koltllch. Broaghton. Pa. ln okolica: A. Dea ta*.
Darragh, Pa.: Dragu tin Slavi«. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor Export, Pa. In okolica: John Prostor Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fr
fjeben.
ParwIL H« Inlm V«tm»ri»af«
Greensburg Pa. in okolica: Josepb Novak.
Irwin. Pa. h sketiea: Frank Daa
car
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja 1b John Polanc.
Marianna, Pa: E. Gottlicber. Meadow Lands, Pa.: Georg Scbults Monessen, Pa.: Math. KikelJ.
m. P*, hi okolica: Franfi
PIHafcmgh, Pi.1 Ignacij PodvasnlS. Ignaa Magister, Z. Jakie ln U. B. Ja
koblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta^, Pa.: Joseph fikerlj. West Newton, Pa. In okolica: Josli Jot an.
Wlllock, Pa.: Frank Bems ln Joaapl
gataraoL Toele, Utah: Anton PalM. Wlnterqnnrtera, Utah: Louis Bla deh.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porents Bavcosdale, Wash.: Jakob Ron
Davil, W. Ta. In sksllea: John Br» slch.	.^(t^
Thomas, W. Ta. fea skoDcal Frani
Kocijan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John StampfeL ; Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Seplch bi Heronim Svetlin.	•
West Alii a, Wis.: Frank Skog U Cionls LončarlS.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, VaL Stalich in Valentin Martina. Keauaerer, Wyo.: Joalp Motoli M
CENIK KNJIG
katere ima v zalog!
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
-----
MOLITVENIKI:
Duhovni boj	t—.60
Evangelijska zakladnica	tr—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00
Ključ nebeških vrat	:—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	i—.60
Marija Kraljica	■—.60
Skrbi za dušo	■—.60
Vrtec nebeški	c—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	t—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	■—.40 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	t—.40 Berilo tretje, vezano	;—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači živinozdravnik	—.50 Evangelij	:—.50 Fizika 1. in 2. del	—.45 Hitri računar, vezano	—.40 Katekizem vez. veliki	;—.40 Katekizem vez. mali	;—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobniee	$1.00 Poljedelstvo	—.50 i Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	;—.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20 Belgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	—.20 Bitka pri Visu	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	—.15 Božični darovi	:—.15 Burska vojska	:—.25 Cerkvica na skali	s—.15 Cesar Jožef 11.	—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00 Cvetke	=—.20 Don Kižot	i—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	■—.20 Grizelda	t—.10 Hcdvika, banditova nevesta	—.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	:—.20 Dustrovani vodnik po Gorenjskem	s—.20 Izlet v Carigrad	t—.20 Ivan Resnicoljub	—.20 Izanami, mala Japonka	;—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobrušo	s—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana umilejnost	—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko PoštenjakoviS	;—.20
Na divjem zapadn, vez.	t—.60
Na jutrovem	t—.35
Na krivih potih	t—.30
Na različnih potih	t—.20 Narodne pripovesti. 1., 2.
in 3. zvezek po	=—.20
Naseljenci	t—.20
Na valovih južnega morja	r—.15
Nezgoda na Palavanu	s—.20
Nikolaj Zrinski	t—.20
O jetiki	t—.15
Odkritje Amerike, vei.	t—.80
Prihajač	—.30
Pregovori, prilike, reki	e—.25
i5rst božji	,—.20
Randevouz	t_.25
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	t—.15
Simon Gregorčiča poezije	t—.45
Stanley v Afriki	t—J2Q Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	:—.80
Sveta noč	s—.20
Srečolovec	;—.20 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00 Strelec	r—.20 Sanjska knjiga, velika	—.30 Štiri povesti	(—.20 Tegetthof	—.25 Vojan na Balkanu, 13 zvez.	$1.85 Zlate jagode, vez.	—.30 Življenjepis Simon Gregorčiča	j—.50 Življenja trnjeva pot	t—.50 Za kruhom	—.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)	—.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	^.20
2.	zv. Maron, krščanski deček	>—.25
4. zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	•—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	:—.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	s—.30
10.	zv. Zvesti sin	r—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	;—.30
12.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	.—.30
15.	zv. An gel j sužnjev	t—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja	t—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	c—.23
Cigani	—.40
Pri puščavniku	■—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca "	!—.30
Starinarica	—.20
Županova Micka	—.30
Idealna Tašča	.20
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka
po
Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali Združenih držav, mali veliki vezan Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, "Wyoming in "West Virginia in vseh drugih držav po
-.03 -.25
-.23
-.33
—.10 —.10 —.23 —.50 —.15 —.50 $1.50
-.23
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnina je uri v»«k ~mah že vračnnaoa.
Clovcnska [icn
^la'i^llMll'^IIMia'jnilA'Vllk'iaj^KllliefilKSfEaESai
* twys*«.^"^ *
17VRŠEVALNI ODBOR: Prank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt SL, New York, N. T. Edward kalish, tajnik, 6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, 6241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
Miloščina.
Povest.
al Valerij Lozinski.
iti <1
X.t
a j scat ojiui |
Poitei
k opravičuje na vse ino-irinc preti lastno vestjo, ic napravi česa tako, ka-noralo biti. Toda ko bi sa-oliko bolje razgledal po jftu svetu, laže bi se pre-la ko bi le volja bila dobra na, pa človeku ni težje de-ro n«'go slabo, ča samo, da človeka na ivaja vedno nekakšna sku-nekak samoljubni dobi-ira dela pa izvablja zgolj d i in spomin na zapovedi
fin se j«* prepričal stari Va-uiilura iz L'biloviee. Bil je at izvoljen županom in več čitiski svetovalec, nadzornik vega skednja ter je s sestvom in premoženjem vse vasčane. in delaven je preživel dolga leta in Bog je pri vsem obilno blagoslovil. Najstarejši sin mu j<k pomagal delati doma ter je pripeljal v hišo sinaho, dve hčerki sta se o m ožili s premožnimi sinovi gospodarjev ter imeli vsega v izobilju.
Nekoč je tudi stari Vasil Tan-dura so po težkem delu močno za mislil in dejal sam sebi:
"Močni Bog! Čemu se jaz toliko trudim in peham? Že imam sedmi križ na hrbtu, moči mi pe-Maj<S človek se že prigiblje k tlom, tu pa je, hvala Bogu, si moči ne-kiliko odpoeiti ter se vdati po-vsem hvali in službi božji!"
Torej ko je jel tako premišljevati, pa je. ne povedavši nikomur ničesar, poslal takoj drugi dan po pisarja in občinske može, pripeljal svoja zeta, sina in sinaho, ko-Jieeuo pa še sorodnike in znance ter jim dejal tako-le:
"Starost ni radost, moji dragi. Ko bi človek tudi hotel opehariti samega sebe, sprevidi vendar, da tega ne premore, da ni več sposoben za težko delo ter nima mori, da bi prebil velike nesreče. Zaman se upira; mora napraviti prostor mlajšim in krepkejšira. Z božjo pomočjo se uii je posrečilo nabrati na pošten način nekoliko darov božjih, pa jih hočem razdeliti med otroke, naj vzamejo vse, mene pa do smrti rede iz miloščine."
In kakor je rekel, tako je tudi
Vasil Tandura se je lahno nasmehnil in nadaljeval:
" Nisem se hvalil s tem nikdar, pa tudi sedaj ne mislite, da pretiravam. Toda to, kar se je nabralo polagoma, sem zamenjal za trde srebrn jake."
4'Za trde srebrnjake!" zakriče vnovič vsi naenkrat.
Starec se je vnovič nasmehnil ter si segel z roko v nedrije.
Človek nima doma dobrega shranila, vrhu tega pa sem se tudi še stokrat bolj kruto radi tega,lbal> da se ne bi kdo polastil pri-ker je prihajala od lastnih otrok.| hranjene svotice. Torej sem zane-Ker navzlic temu, da so ga sin in,sel <*enar grajščaku in ga dal nje-hčeri še spoštovali, bilo je vendar mu shraniti."
lahko spoznati, da postajajo čim-] "Čudno, mi pa nismo vedeli o dalje bolj hladn i do njega.	tem ničesar", je zaklicala ena iz-
Vse to napolnjevalo starca z med svakinj ter se z obema roka-
je
bridko žalostjo, ker se je trpljenje valilo nanj od vseh strani.
Jel je prihajati do prepričanja, da odkar je dal gospodarstvo iz
rok, nima 'več takšnega ugleda v ščaku, toda sedaj pravijo, da je
ma prijela za glavo.
Vasil, ne zmenivši se za to, nadaljeval: 4'Denar je ležal doslej pri graj-
,ti
Ni
menil za noben nasvet. 1'osestvo, hišo in vse gospodarstvo je dal zapisati na sina, hčerkama je oddal ostalo dedščino in prostovoljno iznebivši se vsega, je nameraval konec svojega življenja mirno od miloščine, ki mu i dajali z doto bogato obli otroci.
kaj tednov ter celo mese-prebil starec še nekako da niti ni zapazil, da ni podar, marveč prevžitkar. I je po vrsti sedaj pri enem, pa pet pri drugem in tako bi imelo t jat i do same smrti. Toda gorje! Nesreča ne pride
■ebiti bod< irovai ln n«
v je
'Č gO!
občini kot nekdaj. Dasiravno je bil ob svojem času dvakrat župan, vendar mu niso zaupali, da bi sodil razne zadeve, niti ga v občinskih zadevah niso vprašali za svet.
Da, celo ko je poslednjo nedeljo stopil na volišče novega župana, rekel mu je stari Pavel Curek, ki je imel že davno piko nanj, naravnost v oči:
"Kaj pa delaš tukaj med nami gospodarji, ko si le prevžitkar pri svojem sinu?"
To je starega Vasila hudo zabolelo, da so se mu kar solze prikazale v očeh.
Ne rekši besede, je zapustil krčmo, premišljeval nekaj časa na poti, nato pa je globoko vzdihnii ter krenil na stezico, ki je držala« proti grajščini.
Starec bi se bil rad nekomu pritožil. se s kom posvetoval, in kdo bi bil za to primernejši, kdo boljši. nego grajščak?
Resnica, da takrat že več mesecev ni bilo robote, toda Vasilu je bilo znano, da je grajščak oče in varuh občine in da mu nihče bolje ne svetuje od njega.
Grajščak Ubilovič je bil eden izmed teh pravih poljskih gospodov, ki v kmetu niso videli pod-ložnika, marveč sebi vdanega o-troka.
K njemu se je torej podal Vasil Tandura v hudi svoji stiski. Kar razjokal se je starec, ko se je zgrudil dobremu gospodu k nogam ter mu jel praviti svojo nezgodo, kako si je hotel na stare dni nekoliko odpočiti, medtem pa si je nakopal zgolj tugo iu bolest.
"Tu ne pojde toliko zame, vel-možni gospod", je dodal; "bojim se samo, da nehvaležnost mojih otrok še ne bi segla dalje, in takrat bi jih utegnila doleteti pravična kazen božja, kar pa bi me bolelo še huje."
Grajščak je poslušal starega Vasila do konca ter se konečno globoko zamislil.
Nakrat pa je dvignil glavo, se veselo nasmehnil in potrkavši starega po rami, je dejal s tolažlji-vim glasom:
"Ej, de bodi si v skrbeli, starec, človeška narava je že tako nesrečna, da je pogostoma treba nekakega sredstva, da jo privedeš na pravo pot. Pojdi v mojo pisarno, izpiješ čašico dobre žganjice, pa se kaj pomeniva o starih časih in nemara ti svetujem kaj za tvojo nesrečo."
Vasil Tandura se je prijaznemu gospodu znovič priklonil in šel je za njim, kakor mu je rekel.
In še dolgo je govoril z dobrim grajščakom, ker šele čez eno uro
se je vrnil domov in zdelo se mu tu, kakor bi se komu polju- je, da je navidezno pomlajen za marveč kakor Bog zapove.| deset let, tako je bil svež in poto-
se
toga niti ni prav je staremu Vasilu
Nakrat, da zavedal, jelo s goditi drugače.
Otroci so se polagoma privadili gospodarstva na lastno roko in čimdalje manj čudno se jiin je zdelo, da stari ne gospodari več, marveč je v hiši le prevžitkar.
Toda to bi bilo šele pol bede, toda na niča, da
marveč da vsikdar še drugo t ret jo vleče za seboj.
lažen. Nasmehnil se je sam sebi in ko se je približal k vasi, je za-klical poluglasno:
"Istina, to je dober gospod, to je pravi oče občine. Kdo drugi bi mi tako modro svetoval in me ta ko prijazno potolažil v nesreči?'
In ko je prišel domov, pozval je takoj proti večeru sina in zeta vetu vlada izkušena res-'s hčerkama pa še nekaj sosedov nesreča ne pride sama, jn župana ter dva občinska sveto ali valea.
grajščak namenjen odpotovati za celo leto na mejo in je dolga pot zanj lahko nevarna. Nihče ne ve, kaj bi se mu utegnilo pripetiti. Torej ko sem stopil danes k njemu, mi je ta vrnil denar."
Po teh besedah izvleče Vasil iz nedrij precejšno vrečico, povezano z motvozom in zapečateno z voskom.
Vsakdo je stegnil roko, hoteč potipati zaželjeni zaklad; ena od svakinj je celo svoj nos zarila vanj, ker bi bila rada ovohala cekine.
Novci v vrečici so lepo žvenk-ljali in kdor se je vrečice dotaknil. je zares otipal same srebrnjake.
Vasil pa je dejal eez nekaj časa:
"Posestvo, živino iu vso gospodarstvo sem razdelil med otroke, toda denar sem si prihranil do smrti in šele na smrtni postelji ga podarim onemu, ki mi bo najbolje postregel."
"Medtem", je prosil, obrnivši se k županu, "naj ta vrečica leži shranjena pri občini in kadar Bog pošlje človeku smrt, pa hočem sporočiti, kako se naj razdeli denar."
In kakor je želel, tako se je tudi zgodilo. Župan in svetnika so vzeli denar ter ga nesli shranit in šele ob uri svoje smrti ima starec sporočiti, kaj se ima zgoditi z njim.
Toda treba je bilo videti, kako se je življenje starca odslej spremenilo ! Vrnil se je njegov nekdanji ugled v občini, povečalo se spoštovanje sorodnikov in znancev, oživela ljubezen otrok.
Svakinji sta tekmovali druga z drugo, da bi bolje postregli staremu in se mu po možnosti prikupili.
Nedostajalo mu je samo tičjega mleka, tako so si vsi prizadevali post reči mu. Sleherni se je nadejal, da ga starec ne pozabi, ko bo razdajal svoj zaklad.
Na ta način je preteklo deset let. ko je konečno Vasil Tandura zbolel na smrt. Sedaj so se zbrali vsi okrog njegove postelje ter mu stregli podnevu in poneči kolikor mogoče z največjo skrbjo.
Toda gorje! Bolezen je bila smrtna. Starec je poslal po duhovnika, toda komaj je prejel odvezo in sveto obhajilo, je zaprl oči na veke. Duhovniku pa je povedal, kaj je ukrenil z onim zakladom. Ni bilo pa znano, čemu je duhovnik vse to zamolčal dotlej, dokler se ni izvršil pogreb.
Takoj drugi dan so se zbrali vsi oni, ki so bili navzoči takrat, ko je starec prinesel med nje svoj zaklad. Župan je prinesel s seboj zapečateno vrečico, da jo izroči onemu, komur jo je umirajoči starec namenil.
Medtem dospe duhovnik.
"Moji dragi!" reče resno in svečano. "Vasil, ko je umiral, mi je naročil, naj vas zahvalim za vse, kar ste mu doprinesli dobrega proti koncu življenja. Osladili ste mu in olajšali zadnje dneve in Bog vain to gotovo obilno povrne. A to tem gotovejše, ker ste storili vse iz gole ljubezni, ne pa iz dobičkaželjnosti."
"Kajpada, kajpada, gospod župnik, kdo bi neki mislil na kak-
kega premoženja?" se oglasi eua izmed svakinj, nezmožna premagovati se dalje.
Namesto odgovora vzame župnik od župana vrečico, odtrga pečat in iz vrečice se je vsipala mno-jžiea nekih okroglih ploščic. Bili so to davni znakovi rabote, kate-jre je delil nadzornik onim, ki so jo opravili.
{ "Zahvalite Boga", zakliče duhovnik slovesno, "da ta kositer nima cene, da to ni zlato, da si (tako ohranite dobra dela, ki so še več vredna za dušo ter veljajo pri Bogu več, nego vse zlato sveta!" j In duhovnik je govoril še dolgo in tako pametno, da so se vsi zjo-' kali, zlasti še otroci pokojnika. Iz |g!obočine srca so hvalili Boga, da j za čast in ljubezen do očeta ni padlo nanje pozemeljsko plačilo, | marveč da jim je ostala nadeja na boljšo in vstrajnešo nagrado.
Župan in sorodniki so si takoj domislili, da je grajščak dal nalašč Vasilu to vrečico z znakovi, da na ta način pride v okom trpljenju in nezgodi starčevi.
VABILO na
PLESNO VESELICO dne 18. septembra
v Slovenskem Delavskem Domu v Conemaugh, Pa., katero priredi društvo JUTRANJA ZARJA štev. 11 S. D. P. in P. D. v Conemaugh. Tem potom vljudno vabimo vsa tukajšnja društva, posebno pa novo ustanovljeno društvo "Ba-nirski Slovenec" S. D. P. Z. ter vse posamezne rojake in rojakinje iz Conemaugh, Johnstown, Moxham in okolice, da bi nas na gori omenjeni dan polnoštevilno obiskali. V enakem slučaju bode-mo tudi mi vrnili milo za drago. Na veselici nam bo igrala tukajšnja Victor Orchestra pod vodstvom rojaka V. Navinšeka in še tudi druge zabave ne bo manjkalo, za kar bo skrbel za to izvoljeni odbor. Vstopnina za možke $1, dame so vstopnine proste.
Zajedno naznanjam članom sklep seje. Sklenilo se je, da vsaki član, kateri izostane, plača $1 v društveno blagajno, bolniki pa po 50^, kajti čisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov delegata.
Torej na svidenje 18. sept.! (14-16—9)	Fr. Pushnik.
Ko so bili že vsi zbrani, poslal šno vračilo!" Obe hčerki sta iiueli stare sva- je starec na grajščakov račun po "Dobro, moji dragi!" nadalju-. in prav pravijo, da pred hudo p0l bokala žganjice, nato se je je duhovnik. "A
vsedel med nje in se ozval naslednje:
svakinjo celo zlod pobere šila in kopita ter pobegne.
Sv. krvi sta jeli polagoma ga pi- "Znano vam je, da vse svoje k at i in mu čimdalje bolj pogosto- življenje nisem pasel lenobe in da ma metati v oči očitanje, da ga je Bog moje delo blagoslovil. Se-
Veste sami, da sleherno dobro delo ostane pri Bogu brez pomena, ako ne izvira iz čistega poštenja in pobožnosti duha, mar več če je oprto na dobie-kaželjnost."
morata imeti brezplačno na hrani, daj pa sem opešal, toda dasirav- "Mar nismo kristjani, da tega Iu starcu je bilo življenje težav- no ne dosti, nekaj gotovine sem si ne bi vedeli", odvrnejo vsi ter se n.-je od dneva do dneva in huda vendar le prihranil." župniku nizke priklonijo, oio/.nost mu je jela slično črvu' "Gotovine?" ponove vsi začu- "Zahvalite torej Boga, da Va-glodati srce. ideni. I sil Tandura ni zapustil' kakega ln prišlo je do tega, da je mo-j Kna svakinja je pri tem široko premoženja, kajti drugače padel ral Starec prenašati čimdalje več- odprla usta, druga je tudi morala bi na vas sum, ki bi vam pobral je ne/gode. Dokaj huje ga je tudi kašljati, tako so ji silile sline na vso zaslugo." mučila nehvaležnost ljudi iu ista jezik.	_ ____♦ "Kako, Vasil ni zapustil nika-
PEVSKA DRUŠTVA, PRUATE LJI SLOVENSKE NAR. PESMI: POZOR!
Izšel je tretji zvezek izbranih narodnih pesmi in prepričan sem da ustrežem z izdajo tega zvezka vsem slovenskim pevcem in prija teljem domačega lepega petja. — 2. zvezek obsega 32 narodnih pesmi, in sicer: 20 možkih, 7 me šanih in 5 ženskih zborov. — Pesmarica 3. zvezek obsega 30 novih narodnih pesmi: 1. Adijo, pa zdrava ostani. 2. Dekle, kdo bo te be troštou? 3. Fantje se zbirajo I. 4. Fantje se zbirajo II. 5. Goreči ogenj. 6. Hladna jesena že prihaja. 7. Je pa davi slanica pala. 8. Kaj pa dekle tukaj delaš? 9. Kaj si je zmislu naš cesar, naš kralj. 10. Kedo bo listje grabu. 11. Kje je moj mili dom? 12. Le sekaj, se kaj smrečico! 13. Le semkaj k meni sedi! 14. Ljub'ca moja, oj kod si s'noč hodila? 15. Majolka bod' pozdravljena. 16. Moj očka so mi rekli. 17. Moj oče ima konjička dva. 18. Mornar: Nezvesta bodi zdrava. 19. Moj fantič je iz gor-njeg kraja. 20. Ne bom se možila na vsoče gore. 21. Nocoj pa, oh nocoj. 22. Oblak' rdeči so. 23. Plenice je prala. 24. Raste mi raste trav-ca zelena. 25. Stara mati kara me. 26. Sijaj, sijaj solnčice. 27. Takrat v starih cajtih. 28. Terezinka. 29. Trije kovači. 30. Že rožce na polju cvete j o.
Evo vam torej 62 slovenskih narodnih biserov! Da si jih lahko vsakdo naroči, posamezni pevci in pevke, društva, sem določil ceno eni pesmarici samo $1.50. Obe pesmarici skupaj $2.50. Društvom pri večjem naročilu 25% popusta. Naročilu je priložiti dotično svoto v gotovini, poštnem Money Orderu ali v znamkah. Vsako naročilo sc izvrši z obratno pošto.
Razen tega je pri meni dobiti muzikalije kakršnekoli vrste, par-titure ali poedini glasovi katere koli pesmi, solo, dvospevi, fin papir za kopiranje not, kemična črnila in instrumente za orkestre, citre, violine itd. Pišite!
Ivan M. Adamič, pevovodja slov. pevskega društva
"Slavec", 1336 Lincoln PL. Brooklyn. N. Y
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
Radi važne zadeve iščem rojaka MIKE DESETAKA. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi. ali naj se sam oglasi. — Anton Car. 307 Jackson St.. Eveleth, Minn. (14-16—9)
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois b Wisconsin naznanjamo, da jih bo d« obiskal naš zastopnik
&
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naroč nino za list "Glas Naroda" in iz lajati pravoveljavna potrdila. Bo lakom ga toplo priporočamo. Uuravništvn 'Glas Naroda'.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem lu popravljam po najnižjih cenah, a delo trj>ežno iu zanesljivo. V poprav.) zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka
koršno kdo zahteva brez nadaljnlt. vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St.. Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Ptnn •ylvaniji sporočamo, da jih bo t <ratkem obiskal naš potovalni sa »topnik
DAROVI.
Za nesrečno Zupanovo družino
v Grove City, Pa. Silverton, Colo. Po $1: John Hiti, Frank Babic iu Frank Otoni čar.
, Fort William, Ont., Canada. J. Železnik $1.
Rojaki, pomagajte revežu, ki je res potreben podpore!
Fredništ vo.
Rad bi izvedel za naslov ANDREJA UNETIČ. Predlanskim je bil v Indiani, v Telestonu. Doma je pri Kostanjevici na D •-lenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi javi. ali naj se sam o-glasi, imam mu nekaj važn< jra poročati. — Frank Pacek, Lobelia, W. Va.. Box 13, Camp 2.
(14-16—91

Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berts pL B&ttner
cc
z orožjem P
Mr. SVONKO JAKS&M,
ki je pooblaščen pobirati naro? lino i» izdajati tozadevna pety lila.
Sedaj ie mudi v Pittsburgh ^a., in okolici. nnravniStvo f,<2Uu>
Lev Nikolajevih Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim mit-kom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga selo rpllva na človeka ln obsega neb roj lepih misli-...
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael al bUo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo Človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lnd. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglaeh m sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem!" Prebiral «em jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Kolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral____
€. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir____
Hans jand (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom počutili. Naj bi tudi ta knjiga naSia svoje apostol je, ki bi 6U žnjo križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajetvski Je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Kaj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-gkl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. ProsimA'as, posvetite par ur temu delu. Mislim, da ie nb Do nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo.
CENA 69 CENTOV.
NrročaJte J« pri:
Slovenic Publishing Co.,
132 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
£adar je kako drnStvo namenjeno kupiti bandero, xaetavo. n-paji« todban9 inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, vsriiico, priv<« < • prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene »cene vprašate. Tjpr«lm;e Vss stana le 2c. pa 9i bodete prihranili dolarje.
Cenike, vec vrat poailjam brezplačno. Pifilte poaj.
IVAN P A JE & CO., Conemaugh, Pa. Box 328
50.000 KNJIŽIC
POPOLNOMA ZASTONJ
Vsak moški bi moral takoj pisati po eden izvod naše zelo zanimive knjižice. Možje, ki se hočejo ženiti, možje, ki so bolni, slabi, nervozni, onemogli in izčrpani — možje, ki ne morejo delati niti uživati v polni meri, kar jim življenje nudi, vsi ti možje bi morali citati to koristno zdravniško knjižico. Iz te knjižice je razvidno, kako moški uničujejo svoje zdravje in življenje, kako se nalezejo raznih bolezni, in kako se zopet lahko povrnejo k zdravju, moči in kreposti v kratkem času in z majhnimi stroški. Ako torej želite biti možje med možmi — zdravi, močni in krepki
ZASTONJ
o „ % -c	~
MOŽEM
POT K ZDRAVJU, MOČI IN KREPOSTI.
Ali trpite
na sifilisu ali zastrupljanju krvi. ka-pavici, živčni slabosti, na spolno-uri-narnih in drugih nalezljivih boleznih, naduhi, neprebavnosti, zapeki ali kon-stipaciji, kataru, zlati žili, revmatiz-mu, ali na želodčnih, mehurnih in ledvičnih boleznih? ^
Imate li bolečine v križu in v sklepih ali zgibih, glavobol, izgubo teka, kislino v želodcu, riganje, žolčno ri-ganje, pogosto bljuvanje, umazan jezik. smrdečo sapo, črne kolobarje okrog oči, slabo spanje in grde sanje? Ali se hitro vznemirite, ustrašite, razburite, razjezite in padete v slabo voljo? Ali ste nervozni in utrujeni ob jutrih, plašni ali boječi v družbi, obupani in žalostni ? Naša brezplačna knjižica vam pove vse, kar se tiče teh bolezni, v vašem materir.em jeziku, da lahko vsakdo razume ;a se okoristi z
v tej knjižici
lahko najdete nas- ^^	nasveti in podatki, ki jih vsebuje.
\ete, ki \ouijo	Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno tiste stvari, ki jih bi moral znr.t; vsak moški —
do tega.	^^^^^^ mlad in star, bogat in reven, oženjen in samski, bolan in zdrav. Zapomnite si. da ie
ta knjižica popolnoma zastonj; mi plačamo tudi poštnino. Xa ovitku ni zdravnikovega imena in vsledtega nihče ne ve. kaj je notri, kakor samo tisti, ki dobi. Zapišite vaše ime in naslov razločno na spodnji kupon, izrežite in pošljite nam.	*
POŠLJITE KUPON ZA KNJIŽICO ŠE DANEs"
DR. J. RUSSELL PRICE CO., S. 700, 208 N. 5tfa Ave., Chicago, III.
Gospodje:—Zanima me Vaša ponudba glede brezplačne zdravniške knjižice in želim, da mi takoj pošljete en izvod
ŠTEV. IN ULICA ALI BOX.....................
MESTO ...............................DRŽAVA


Manon Lescaut
|	J
i Chevalier Desgrieux. i
jt	- rt__S
Spisal: ABBE PREVOST.
Za G 1 a a Naroda p r e v e 1: G. P.

30
(Konec)
ti jamo. Tla so bila kamenita in zlomil se mi je meč, ko sem se ga poslužil. Vsled tega sem moral kopati z rokama. Izkopal sem veliko jamo ter položil vanjo svoj ideal, potem ko sem ga skrbno zavil v svojo obleko, da bi ga zavaroval pred peskom. To sem pa storil šele potem, ko sem ga pač tisočkrat strastno poljubil. Nato sem sedel poleg nje ter dolgo, dolgo zrl vanjo, ne da bi mogel odločiti, da zakrijem jamo.
Konečno, ko so moje moči zopet ponehavale ter sem se moral bati, da popolnoma ne odpovedo, sem zakopal najlepšo in najbolj dražestno, kar jih je kedaj nosila zemlja, v njeno mrzlo in temno telo. —
Nato sem legel na grob. zaprl oči v mislih, da jih nikdar več ne odprem, poklical pomoč Boga ter mirno čakal svoje smrti.
Komaj boste verjeli, da se celi ta čas ni pokazala niti ena solza v mojih očeh, da se ni izvil iz prsi niti en vzdih. Čutil sem se popolnoma uničenega in ta pobitost in trdni sklep, da umrem. nista pripustila nobenega izraza bolesti ali obupa. Nisem še dolgo ležal v tem stanju, ko sem izgubil tudi zadnji ostanek zavesti in občutka.
Po vsem tem. kar ste že slišali, je konee moje povesti tako brezpomemben, da ga je komaj vredno poslušati.
* a. * *
Ko so prevedli truplo Svnneleta v mesto ter natančno pre-
cenjenim naročnikom v Utah, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
r
Kljub veselju nad zmago, sem pričel takoj razmišljati o posle-die;di k jezove smrti. Pričakovati nisem mogel niti milosti, niti od-l""a \ i/."«i itvi kazni. Ker sem vedel, kako srčno ljubi governor svoj. m nečaka, seru bil prepričati, da me bo takoj doletela smrt, kakor bitro bo izvedel governer za ono nečaka. Čeprav je bila ta
Kkro v lika, — vendar ni bPa največji vzrok mojega strahu. Misel j iskali rano, so ugotovili, da je ne le živ. temveč da tudi ni imel na Manon. na nevarnost, v kateri se je nahajala in na usodo, ki nobene nevarnejše rane. Svojemu stricu je sporočil, kaj se je dogo-j" j.' pretila. \sc to je bilo, kar je polnilo mojega duha. Zavidal med nama in v svoji plemenitosti je šel tako daleč, da je javno sem Svun.-leta za njegovo usodo! Nenadna smrt je bila. od katere pohvalil moje vedenje.
S. IU pričakoval leka za svojo bolest.	J Iskali so me in ker niso našli niti mene. niti Manon, so vedeli,
A ravno ta misel mi je zopet vrnila trezni premislek. Kaj, ti (]a sva pobegnila. Bilo pa je že prepozno, da bi naju zasledovali, ,„■••.. s umreti ? — sem si rekel samemu sebi! — Umreti hočeš ter se a dru?1 jr, prihodnji dan so bili neprestano za mojim sledom.
bolesti? Ali je kaka bolest, katere bi se bolj bal kot j e. katere tako ljubiš? Da, prenesti hočem najkrutejše
1
iznebiti vseh pa isfrnhe oin
<ln pomagam svoji ljubici ter hočem umreti šele potem, ko ji ne morem več koristiti.
Vrnil sem se v mesto in svojo kočo. kjer sem našel Manon napol mrtvo vsled strahu in nemira. Moj prihod jo je takoj potolažil. Strašni dogodek ji ni mogel ostati tajen. Ko sem ji povedal, da
Našli so me brez vsakega znamenja življenja na grobu Manon.. Oni, ki so me videli nagega in krvavečega iz velike rane, niso niti trenutek dvomili, tla se naju je oropalo. Ponesli so me v mesto in gibanje me je spravilo nazaj v življenje. Moj vzdih, ko sem odprl oči ter se našel zopet med živimi, jim je pokazal, da me je še mogoče rešiti. Njih tozadevni poskusi so imeli le predober uspeh.
Zaprli so me v strogo ječo in uvedli proti meni proces Ker sem ranjen in da je našel Svnnelet smrt, je omedlela ter mi omah- j pa je ostala Manon izgubljena, so me obdolžili, da sem jo v napadu niia \ naročje. V življenje pa se je vrnila šele po preteku četrt ure. jeze jn ljubosumnosti spravil s pota.
Pri vsem tem pa sem bil jaz sam bolj mrtev kot pa živ. Videli Dasiravno je bil Synnelet vsled moje povesti globoko ginjen, nisem nobenega sredstva, da bi skrbel za njeno in svojo varnost. - -
—	Kaj naj počneva sedaj. Manon? — sera jo vprašal, ko si je zopet opomogla. .Jaz moram zapustiti ta kraj. Ali hočeš ostati tukaj? Da, ostani! Lahko boš še srečna, — jaz pa bom iskal smrti daleč od tu, med divjimi živalmi ali med divjaki.
Kljub svoji slabosti se je Manon hitro dvignila, me prijela za roko ter me potegnila proti vratom.
—	Beživa skupaj! — je rekla. — Beživa in niti trenutka ne sineva zamuditi. Niso še našli trupla Svnneleta. Če se obotavljava, ne bova imela časa zbežati.	I
je bil vendar toliko plemenit, da se je potegnil zame in prosil za mojo prostost, katero sem v resnici dobil.
Bil sem tako slab. da so me morali v postelji ponesti iz ječe. v kateri sem preživel tri mesece. Moje sovraštvo do življenja se ni omililo. Neprestano sem klical smrt ter trdovratno zavračal zdravila. Nebo, ki me je tako strašno kaznovalo, pa je hotelo, da postane nesreča in kazen, ki sta me doletela — moja rešitev.
Ko je našla moja duša zopet nekaj počitka, je tudi moje okrevanje hitrejše napredovalo. Popolnoma sem se pomiril ter opravljal svojo službo, dokler bi ne dospela iz Francije kaka ladija. — — a, draga Manon. — sem ji rekel, — kam naj se obrneva? Sklenil sem namreč vrniti se v domovino ter z nadaljnim uzornim Ali ves za kak izhod? Ali m boljše, da živiš tukaj brez mene in jaz življenjem popraviti napake, katere sem preje zagrešil. Svnnelet ponudim governerju sam svojo glavo?	pa je poskrbel za to, da se" je prevedlo truplo moje oboževane
le besede so ojacile v meni zeljo za beg. — Moral sem se uda- Manon na posvečen prostor ti. Ko sva se odstranila, sem si ohranil še toliko prisotnosti duha, | Rakih šest tednov po ozdravljenju sem se sprehajal ob obali, da sem vzel s seboj nekaj močnega likerja in nekaj jedi. Služabni- ko sem naenkrat zapazil ladijo, ki se je bližala. Opazoval sem iz-ku sva rekla, da greva na običajni večerni sprehod ter se hitreje od- krcanje ter sem bil nad vse presenečen, ko sem zapazil med nmo-sI r anila i/, mesta kot sem pričakoval vspričo šibkosti Manon. I žico, ki je hitela proti mestu, tudi prijatelja Tiberge-a. Zvesti člo-Dasiravno nisem imel niti najmanjšega pojma, v katero smer vek me \je spoznal že od daleč, dasiravno sta bolezen in jad zelo naj beživa in kje se nama nudi največ varnosti, sem vendar imel izpremenila mojo zunanjost
dva upanja Brez njih bi si gotovo rajše rajše izbral smrt kot pa j Sporočil mi je, da je bil edini namen njegovega potovanja
v Fr pisal
-	.	i	---- -J "7 —— «1	--------.......v.L JitjVp\/» v j^ci Ifuiutuuia
živel v negotovosti glede usode Manon izza mojega desetmesečne-	želja, videti mene ter me napotiti, da se vrnem v Francijo. Kakor
ga bivanja v Amerik' sem si pridobil dosti znanja glede dežele, da	hitro je dobil moje pismo, katero sem mu bil pisal iz Havra je
1. kako se mora nastopati napram divjakom Lahko se	prihitel osebno tja, da prinese zaželjeno pomoč. Poročilo o mojem
is,o v roke, nerada bi moral stem človekom brezpogojno	potovanju ga je napolnilo z veliko žalostjo ter je izjavil, da bi'ta-
Heni v« del, kako jim je priš
za past i smrti. Naučil sem se celo par besed njih jezika in poznal par njih običajev, katere sem imel priliko videti.
Moje drugo upanje so bili Angleži, ki so imeli v tem delu sveta ravnotako kolonijo kot Francozi. Strašila me je le oddaljenost. Da dospeva do njih kolonij, bi morala hoditi več dni skozi nerodovitno pustinjo ter prekoračiti visoke in strme gore, kar je naporno
koj odpotoval za menoj, če bi bila pripravljena kaka jadernica na odhod. Od takrat naprej pa je več mesecev v različnih pristaniščih iskal prilike za potovanje ter jo konečno našel v San Malo, kjer je bila pripravljena ladija, da odjadra na Martinique. On je šel na krov. ker je upal, da bo dobil na Martinique priliko prepeljati se v New Orleans. Njegovo ladijo pa so na odprtem morju
celo za močnega odraslega človeka. Kljub temu pa sem upal, da 1 zajeli španski morski roparjfter jo prevali k nekemu majhnemu
bom našel pomoči v teh dveh virih. Divjaki naj bi nama služili kot.
nasi
vodniki, »ločim naju naj bi sprejeli Angleži v svojo kolonijo.
Sva sva toliko časa naprej, dokler je bila Manon zmožna hodili. to je nekako dve milji. Ona ni hotela namreč preje počivati. \ a on.-mojrla je morala konečno priznati, da ne more več naprej. Nastopila je že noč. Ker nisva našla nobenega drevesa, ki bi nama nudil streho, sva se morala utaboriti sredi ravnine. Prva skrb
otoku, odkoder se mu je posrečilo uiti. Po številnih nadaljnih naporih se mu je konečno vendar posrečilo najti to ladijo, s katero je sedaj prišel.
Tako zvestemu in plemenitemu prijatelju nisem mogel biti dostidosti hvaležen. Povedef sem ga v stanovanje ter ga imenoval gospodarjem nad seboj in vsem svojim imetjem. Seveda sem mu
..... ...	.. . ,	.	pojasnil vse svoje doživljaje od onega časa, ko sem zapustil Fran-
>on ,e bila da je obnovila obvezo na moj, rani.katero je sama pri- cijo ter mu tudi napravil nepričakovano veselje z izjavo, da je
trdila, predno sva naslonila bee\ Zastoin sem m sini i« 1 zvrniti	— ____- t -	J > . „J
v moje srce. prinasa-
mi je, da ga je ta katere mi je kedaj
doprinesel.
I\.> pa J1' kojit'iila svoje <Mo ljubezni. - s kako silo sem ji Dva meseca sva skupno preživela v New Orleans ter pričakala "v: J""™? hvaležnost! Slekel sem skoro vso svojo obleko. Indije iz Francije. Sla sva na krov ter se po srečni vožnji pred uT razgrnil po tleli. «la In ne bila zemlja preveč trda zanjo. Morala je rinajstimi dnevi izkr ~ dopustiti, da sem uporabil vse, da napravim njen položaj manj ne-i
■,	, ..............P"- eijo ter mu tudi napravil nepričakovano vese
r.i.lM predno sva nastopila beg. Zastonj sem jo skušal zavrniti, pričela setev čednosti, katero je nekoč zasadil v Do smrti lu jo bil raz za hI, ee bi j» odklonil, da najprvo meni zmanj- ti sadove, katerih bo gotovo vesel Zagotovil bol ee 'ne. predno b. mislila na samo sebe. Molče sem se udal v vesela novica bogato odškodovala za vse žrtve njeno voljo ter se pustil obvezati.	I (innr;n^i
izkrcala v Havre.
sem
tega mesta nekega sorodnika, v koj eg a hiši me pričakuje moj brat____
— Konee. —

dobita "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani ▼ Štirih mesecih. "GLAS NAHODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori da j« list zelo razširjen. Vsa osobja lista ja organizirano in spada v strokovna unije.
'm
In s kako veliko krutostjo si sklenil, da jih ne uslišiš!
Oprostite mi, če podam poročilo, ki me žalosti do smrti, prav na kratko, s par besedami. Povedal vam bom o nesreči, kot je
slične še ni bilo na svetu,---in ostanek svojega življenja
bom uporabil v to. da jo objokujem. Dasiravno pa neprestano živi v mojem spominu, mi vendar trepeta srce. kadar jo hočem opisati.
Dt I noči sva na ta način mirno preživela. Ona je spala, jaz sem jo pa stražil. To se pravi, mislil sem. da moja draga Manon spi in komaj sem si upal dihati iz strahu, da ne motim njenega spanja. Ko sem pa jo na vse zgodaj zjutraj prijel za roki, sem čutil, da sta neobičajno mrzli in da se treseta.
Poln skrbi sem ju položil na svoje prsi, da ju ogrejem na svojem zvestem srcu
Manon je čutila to gibanje. Skušala je prijeti moji roki ter mi rekla s slabotnim, votlim glasom, da misli, da je prišla njena zadnja ura —
Sprva sem smatral te njene besede le za navadni izraz nesreče ter ji odgovoril z nežnimi, tolažečimi besedami ljubezni. Iz njenih številnih vzdihov, iz vprašanj, na katera ni odgovorila, iz pritiska njenih rok pa sem konečno spoznal, da se bliža konec njenega trpljenja.
Ne zahtevajte od mene natančnega popisa čustev, niti ponovitve njenih zadnjih besed----Izgubil sera Manon.---Dala
mi je do zadnjega trenutka ugasnjenja nežne dokaze svoje ljubezni. To je vse, kar vam morem sporočiti o tem strašnem dogodku. —
Moja duša pa ni sledila njeni. Najbrž je sodilo nebo, da nisem še dosti kaznovan ter me obsodilo, da še nadalje nosim breme tega pustega, neznosnega življenja. Prostovoljno sem se odpovedal vsaki miali, da bi bil še kedaj srečen na svetu*-
Dalj kot štiriindvajset ur sem ležal ob njenem truplu, pritiskal svoje ustni na njene ter močil ročice s solzami. Nameraval sem umreti v tem položaju. V jutru prihodnjega dne pa sem prišel do spoznanja, da bi bilo njeno telo po moji smrti izpostavljeno one-čaščenju, da bi postalo plen divjih živali.
Raditega sem sklenil, da jo pokopljem ter pričakujem smrti na njenem grobu. Lakota in bolest sta me privedla tako blizu smrti, da nisem imel več moči vzdržati se pokonci. Zateči sem se B^* "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V moral k žgani pijači, ki me je toliko okrepila, da cem mogel iz-	ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NA R-0 ČM T E SEDANJI
ves*i žalostni posel.	-----A J
<3fe> «rift>	rrifc
Zadnja novost. T
9
^	Z. JAKSHE	$
J Bex 366 North Diamond Statioi,	PITTSBURGH, PA.
b A <3fe>	rrife rrife <jfe> ofe, ofe*
Vsake vrste žganje, bnnjevec, slivovec, tropinovfc itd., kakor tudi razne akerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $L00 in iz vsake Bteklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih	J
F. P. Barton piše:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno.
Pišite na:
Veliki vojni atlas
Ur. OTO PEZDDt, ki ja pooblaščen pobirati naročnino in htdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glaa Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem,
rrm Bvea« ol Indnstrlfc ami iMMiiration" aa dr lavo New
York varuje in pomaga priaeljem-eea, ki aa bili osleparjeai, oropani ali ■ katerimi ae ja alaba pav sale.
Brezplačno aa daje nasvete pri-■eljeaeem, kateri ao bili oalepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, t* fOTeer z zemljišči, prodajala«? parobrodnlh listkov, apremljeva) eer, kažipotov in posestnikov ■Wn,
Daje ae informaciji v matnrali-satljskik saderakx kako »ostati državljan, kjer ce oglasit! ca i* žavljansk* listine.
Sorodniki naj bi se sestali a pri seljenei na Ellis Island« ali )n Barge OMee.
DRŽAVNI DHEAvm DEPARTMENT (State Department of Da¥ofl BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New York* t N East 29th St., odprt vsaki dan od f. mre zjutraj do I. popeldsl t Hfeio irelev od B. da II« IH
PO SOB BO JAKI t
Najbolj n- .. ■Dešno ma-
rilo j a £en- e1" eke in moške' lase. kakor tudi za moške brke in brado. ( Ako t>e rabi to mazilo, zrastejo v G tednih krasni.
gosti in dolgi
lasje. kakor
tudi moškim krasne brke ln brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje ▼ rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture, kraste in grinte. potn« notre, kurje oči. bradovice, ozebline ▼ par dneh popolnoma odbtranirn. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu j&mrim za $5.00. Piiita takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHfrC, lati t Mth at, Clnclaifl, Okla.
vajskujočih se evropskih drža? in pa kolonij-skfli posestev vseh velesil.
Obsega 11 rajnih zemljevidov. M lOtih straneh in vsaka stran je 10* pri 13i palem rellkn?
Cena samo 25 centov. '
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemljevidov
tta 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov. Y«i samljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vtak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obieg površine, katero zavzemajolposamasaa države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah In natančen nailov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas.- Pri večje* adjamn damo popust.
Slovenic Publishing Company,
■
82 Cortlandt Street,
New York, N. YJ
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽ1TE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako sa ga predloži skupno s devetdesetimi (90) ali veft rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na iih HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO„ PrtMlam Dept. 490 Broome St., New York, R. I. (Ta ponudba ngasne 3L decembra 1915.)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
V&lilcost Je 21 pri 28 palci H. Cena 15 centov.
BO JAKI NAROČAJTE SE NA "GLA* NARODA", NAJVEČJI ■LOVENSKI DNJEVNIK ▼ ZDB. DRflATAJL
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Na mestu, ua katerem sem se nahajal, mi ni bilo lahko izkopa- 0
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem t staro domovino?
100 H velja sedaj $15.75 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.