KRANJSKI ZVON "v_ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1937. Št. 12. Posamezna štev. 1 Din. Nevarnosti sedanjega časa. Vsak čas ima svoj pečat, svoje dobre in svoje slabe strani. Pa tudi borba proti Bogu, Kristusu in ^Crkvi spreminja po razmerah časa svoje oblike. Kdor ;,ta tzgodovino, lahko vidi, kako je vsak čas imel Sy°jo krivo vero, kako je sovražnik človeškega rodu '2 r«ja našel za vsako dobo primeren način boja proti Pe*nici božji. »Bratje, čujte in molite, zakaj hudobni duh ho-okrog, kakor rjoveč lev in skuša, koga bi požrl..." iJ**0 nas svari božja beseda, zapisana v sv. pismu. 0 rjovenje in divjajne hudobnega duha je v seda-ftPh časih posebnoi silno! Zdi se, kakor, da so pred nn-mi onj gas^ k j jin slika Gospod v svojem evan-P'iju o koncu sveta: „Vstali bodo namreč krivi r'stusi in krivi preroki in bodo delali velika zname-''Jo- in čudeže, tako da bi tudi izvoljene premotili, če 01 bih, mogoče". Mat. 24, 25. Od vseh strani prihajajo krivi preroki, apostoli satanovega kraljestva! In °''ko jih premotijo! »Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, dru-jj1 Puščen, to je eden zveličan, drugi pogubljen; dve >0sia mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga pušče-Mat, 24, 41, 41. Strup krivih prerokov prodira že 1 Najboljše družine! Vsi so pili. isto mleko, nživali isto l|hovno hrano v družini, v šoli in cerkvi, pa je eden ^ed prvimi v katoliški akciji, drugi pa med voditelji ftnove akcije! Nekateri rastejo v veri in se utrju-jr^ v Kristusu, napredujejo v požrtvovalnosti za »st* 6 kraljestvo ^° skrajnosti; brat ali sestra morda v v 1 družini, pa se pogreza, odpada, peša v veri in morda *ar gori od sovraštva do vsega, kar je krščansko! ^ar let, morda eno leto še ni preteklo, ko je bil „ Prvimi v katoliških vrstah! Pa smo opazili čudno v eniembo, postajati je začel drug človek, oko je za-Maj (*ni£ače gledati, ves izraz obraza kaže, da je po-tj, Popolnoma drugačen človek v vsem svojem no-^ Jem življenju. Ni ga več v cerkev, seveda ne več S|n i'1J^a'cramen^om> za vse krščanstvo ima morda le za-»asmeh, iz Pavla je postal Savel, iz apostola, Gnjaveč križa. Odkod vse to prihaja?! To je velika skrivnost, ki je popolnoma doumeti ni mogoče na tem svetu, skrivnost božje milosti, skrivnost zveličanja pa tudi skrivnost greha in pogubljenja. Savel postane iz preganjavca križa, največji apostol in mučenec za evangelij; Juda Iškariot iz apostola sin pogubljenja! Dva razbojnika sta visela ob Gospodu na križu, a le eden je spregledal in postal iz razbojnika svetnik. Eden živi v Rusiji sredi poganstva, zapeljevanja in nasilja, pa pride domov po dvajsetih letih veren; drugi živi doma v krščanski družini pa postane oboževatelj brezbožnega komunizmu! Odkod vse to!? To je velika skrivnost človeških src, skrivnost milosti božje, skrivnost greha! K no pa je gotovo: nihče ne odpade in nihče se ne pogubi brez svoje lastne krivde! Kje se prične krivda ! Nekoč sem bral dolgo razpravo o vzrokih odpada znameuitejših krivovercev novejše dobe od Lutra dalje. Med njimi so bili nekateri v mladosti zelo dobri katoliki, tudi celo duhovniki, pa so kasneje odpadli. Toda pri vsakem se v prejšnjem življenju že opaža vir odpada, ki sega morda daleč nazaj. Kaka napaka, ki se ji ni ustavljal; morda v začetku mal greh, s katerim je koketiral, pa je raslo seme zla in napravilo iz apostola odpadnika! Juda Iškariot je nekak klasičen zgled za to! Bil je dober človek, veren mož, vnet za Jezusa Nazareškega, vse je pustil, pa šel za Jezusom. Pa se ni ustavljal svoji slabosti , strasti po denarju, pričel je po malem krasti, polagoma se je srce navezalo na denar in se s tem odtujevalo Bogu in Kristusu; apostol je izgubil vero in postal izdajalec Kristusov in danes simbol, ideal brezbožnega komunizma, kateremu postavljajo v Rusiji spomenike! Prijatelj iz juga naše države mi je pripovedoval o nekem odpadlem duhovniku. Bila sta tovariša v vojni, eden kot častnik, drugi kot vojaški duhovnik! Pa nekoč vojaški duhovnik prizna svojemu tovarišu, oficirju, da ne veruje niti v Boga več! Pa je učil po-svetnjak tovariša v duhovski obleki: „Bog pa vendar mora biti, kar biva ima svoj razlog za bivanje, tudi, svet ga mora imeti, svet jasno ni Stran 44. KRANJSKI ZVON Stev. sam sebi razlog za bivanje, torej mora biti izven sveta bitje, ki je vse ustvarilo." Pa je še trdil odpadli duhovnik: „Ne verujem"! „Pa kako si mogel priti do tega, da si vero izgubil?" izprašaje duhovnika tovariš, častnik. „Svoj čas sem bil tudi jaz veren, pa sem izgubil vero, ko sem prelomil duhovniško obljubo devištva..." Tudi med Slovenci imamo žal slučaje, ko je duhovnik javno odpadel od katoliške vere, da si je vzel ženo, ki ni in ne more postati nikdar zakonita žena! Kdaj se je začelo pri Judi Iškariotu? Kdaj se je začelo pri odpadlem duhovniku? Kdaj se prične pri, mladem študentu, ki je odpadel? Kdaj se prične pri delavcu ali meščanu, ki je izgubil vero?! To ostane večinoma skrivnost, toda - gotovo pa je, da se je pričelo z grehom! Ko je pri nas razsajala španska bolezen, pa se je velika večina ljudi okužilo in so ležale v bolniški postelji cele družine in mnogo jih je umrlo. Naleze! si se bolezni, pa malokdo je mogel reči kdaj jo je staknil, Vse ozračje je bilo polno bacilov, ki smo jih udihavali in se z njimi zastrupljali! Tako je danes v duševnem oziru! Mesto »španske" bi lahko rekli, da razsaja „ruska" bolezen! Ozračje je polno strupenih bacilov, bacilov nemoralnosti, nevere, kri voverstva, ki jih seje satanova zloba po vsem svetu in mnoge okuži, da postanejo bolni na duhu, da bolehajo na „ruski bolezni" brezboštva, nevere, materiali zrna in mlačnosti. Pišem predvsem to za naše starše in vzgojitelje! Kaj je potrebno danes, da se mladina ne na vzame teh strašnih bacilov materijalizma, nevere,brezboštva? Paziti je treba, da ne zaide v družbo, v okolico, ki je okužena po bacilih brezboštva, po bacilih verske mlačnosti, po bacilih nemoralnosti! Pazi danes predvsem s kom občuje Tvoj otrok! Starši so v svoji ljubezni neredko slepi za vse! Kolikokrat moramo duhovniki priti celo v zamero pri slepih starših, če jih opozarjamo, da njih sin ali hči ne zahaja v pošteno družbo! .Nekje in nekoč je domači župnik večkrat opazoval zvečer, kako se znan apostol komunizma sestaja z mlado gospodično, ki je bila kongreganistinja. Zgle-dalo je kakor, da se plete „ljubezen"! Pa je opozoril dekletovo mater na to! A ta je bila zelo užaljena, da njena „Marica" ne velja v očeh duhovščine kot. „idealno verno dekle". No iz kongreganistin je je postala dotična ne dolgo po tem članica druge — boljševiške kongregacije! Pa je dotični apostol komunizma opravil svoj posel pri tej, „ljubezen" se je razdrla. Pa je kmalu pričel novo „ljubezen", novo znanje. Nespametni materi se je kar dobro zdelo, da je njena hči našla tako inteligentnega" ljubimca, ki ima pred seboj lepo bodočnost! Pa z ljubeznijo je tudi sedaj prihajala „ruska bolezen..." Oh, kako so nekatere matere slepe! Nevarnost brezbožnih bacilov se danes zelo širi ludi po knjigah in listih! Pod krinko umetnosti in ''" terature se danes neredko skriva bacil brezboštva 111 komunizma! Tudi Slovenci imamo žal že precej te terature, kateri ni namen umetnost, ampak zaslmi'' [janje mladih duš z materijalizmom in hrezboštvofl'-„To je umetnost", bahavo pišejo in govore! Res u'1iet' nosi, toda ne umetnina lepote, ampak umetnost zapc' Ijevanja in zastrupljanja! Žal je med slovenskimi katoliki tudi precej takih« ki to umetnost celo hvalijo in priporočajo, katerim le taka umetnost več kot cerkev, več kot resnica, v&' kot. morala! Vzgojitelji dovoljujejo naši mladini, d» hodi poslušat »umetniške" recitacije pesno, ki so P^' vsem propaganda za komunizem! Zdi se človeku, d8 so res nekateri udarjeni s kurjo slepoto, da ne vidij0; kam vse to pelje! Nikdar se ne zanimajo za to, k*J bero njih olroci, kaj skrivajo pred njimi po svoji'1 predalih, v kako „znanje" so se zapletli, v kako drUŽb° hodijo.. . Danes so težki časi, nevarni časi! Treba je ječnosti! Čujte — pazite — in molite — zakaj hudobni hodi kakor rjoveč, lev in skuša, koga bi požrl! prva pridigi (Op. V Ljubljani izhaja letos prvo leto nial ''s' „Nova zapoved" kot glasilo karitativnih zvez v UP Ijani in Mariboru. Za celo leto stane le l)i 10. NalDf0 temu časopisu je: buditi v našem narodu kršcaD8 karitas, dejansko ljubezen do bližnjega. Želeti bi ''' l da bi se ta list kolikor le mogoče razširil med 11 našlo*' narod! Kdor ga želi naroč „Uprava Nove zapovedi", 28. e mogoče razširi iti, naj kar piše na I ju bij i lanska ces ta Marij anišee. V 11. letošnji številki prinaša 'tl'u set) članek: „Mlađega Fenelona prva pridiga", ^ ^ tu ponatisu jemo.) V salonu grofinje de Boiifflers-ove je bila zbra'ul družba, skoro sami dvorjani sončnega kralja vika XIV. Sešla se je sijajne volje, pa se je dm .. kmalu začel polaščati nekak nemir. Vedno pog°f se je kdo ozrl proti vratom, stari grof Fenelon P v zadregi hodil od gosta do gosta. O* Njegov sin je študiral bogoslovje, fn takrat je navada, da so odlični semeniščniki imeli prvo prl za poskusu jo po salonih, pred na j od lične j širni S Ta večer je imel nastopili mladi Fenelon, pa nap0' dana ura je že prišla, a Fenelon se še ni javil- ,j Slednjič, so se vrata odprla. Fenelon je v® Lice se mu je pordečilo, ko je vstopil pred družbo začel govorili. r „Gospe in gospodje, pred vsem vas moram V siti, da mi oprostite zamudo. 'Poda gospe in gosp0 • če bi bila zamuda še večja, da, če bi bilo naV *V. 45. KRANJSKI ZVON Stran 12. SfHuo njegovo veličanstvo drugače bi ne bil mogel ^nati." Vsi so uprli oči vanj, on pa je nadaljeval. »Ko stopim pred palačo, opazim ob stopnicah v snegu majhnega Savojarda. Snežinke so ga bile skoro ^Pol pokrile. Stopim bliže. »Malček, kaj počenjaš?« edaj dečka zalijejo solze in vzdih ne kakor v obupu: Jftlreti hočem.« »Umreti, ubogo dete, čemu, čemu, ^aj? Saj ti nihče ni storil kaj hudega!« »Da gospod, že'° sem nesrečen .. . Ne morem več k materi, samo Sl)lr' ni i še preostaja.« Začel sem povpraševati in po-edal mi je naslednjo zgodbo: Hme mi je Pierrot, doma sem na Savojskem, imam tat. že pet let sem v Parizu. Delal sem, kar sem , ^gel, (), koliko dimnikov sem ometel; ometel sem jih j'1 °cistil, da sem mogel dati vsak dan kaj na stran. za beličem sem hranil, da bi denar ponesel mn-'!llc'- Naposled sem imel 1500 frankov. Skril sem ta nar pod opeko v strešni sobici, kjer sem prebival. Te 11 sem se odpravljal domov. Dva mojih sorodnikov S* se vračala in hotel sem se jima pridružiti. Segel 8e'u v skrivališče, kjer je bil denar skrit, pa groza — de-"aria ni bilo več. Gorje mi! Kako naj se vrnem do-j,°v? S prstom bodo kazali name, češ vse, kar je zaslu-Jc sproti zapravil. Nič ni mislil na mater. O kako nesrečen! mi jol Fenelon se je bolj in bolj razvnemal. » 10, gospe in gospodje je v kratkem zgodba, ki Jo je povedal ubogi Pierrot. Otrok je od mraza in ^ komaj mogel govoriti. Prijel sem ga pod pazduho Sa peljal v sobico k vratarju in mu ga izroči! v Ml Gospć in gospodje! Božja previdnost mi je naklo-,tl priliko, da lahko veliko dobroto storim. In ker je r "bogi moj sobrat Kristusov našel zavetja v palači, ste zbrani, se čutim dolžnega, da vse navzoče po-i, Jlm: udeležite se dobrega, dela. Zato tudi, nisem pri-Kal v določenem predmetu, kakor ste pričakovali, Pak menil sem, da je bolje, če vam povem zgodbo ' lega Savojarda. Zato vas prosim v imenu našega Go-I■■°ua Jezusa Kristusa, ki je oče ubožcem, tolažnik žalnim — darujte novčič temu malemu mojemu varo-'u. Njegovo usodo polagam v vaše srce. Kaj pomeni Slat 0l"nik ali zlatnik za vas? Nič! Temu ubožcu pa je i% Veselje, življenje — sreča! Darujte, darujte gospe l| gospodje, Bog vam bo povrnil!' čudovito lepo je govoril mladi Fenelon, preprosto, , Seui ognjenim prepričanjem svoje lepe duše. M no- Run s f^ttkrat ob roki grofinje de Boufflers stopil med druž 0 sam Pierrot. Vsi so ga. obstopili, vprašali o vsem mogočem in 8°Varjal jim je v svojem narečju. Poleni je začela kotiti gospa de Boufflers. Izjavila je, da bo sama rjavo Pierrotovo čepico pobirala milodare. „1 oda ft0sPoda, vedite" je pristavila, „vzamem samo zlato!" so že med tem govorom zaigrale solze v očeh. Fenelon je pravkar hotel pričeti z zbirko, ko je In ker sama ni imela pri sebi zlatnikov; je snela svoj zlati uhan in ga vrgla v čepico. Vse je obšla, od vseh strani so se vsi pali v čepico luisdori. V sosedni sobi je od veselja jokal Fenelon. Zbirka je vrgla nad 2.000 frankov. Deček kar ni mogel priti do sebe. Ko se je zavedel, da ne sanja, je začel jokaje in smejoč od veselja poskakavati; pozabil je na, okolico in klical: „K materi po j dem! Grofica de Boufflers se je v imenu družbe zahvalila mlademu Fenelonu z prelepi večer. Obdržala je Savojarda nekaj dni pri sebi. Dala ga je obleči od glave do nog in dodala je zbirki še toliko denarja, da je bilo 3.000 frankov. Plačala mu je tudi pot v domovino in poskrbela, da je prišel srečno domov. Abbe de Se-gur, ki po njem posnemamo to črtico sklepa to zgodbo: Taka je bila torej Fenelonova prva pridiga. Pozneje, ko je postal duhovnik in nadškof v Cambrai-u, je gotovo storil mnogo takih dobrih del; le dobrote so bile mogoče večje, obsežnejše in mogočnejše. Ker pa je bilo to dobro delo z vsem srcem in z vso dušo storjeno, se je gotovo kosalo z vsemi drugimi, mogoče jih je v božjih očeh celo prekosilo. Župnija Kranj OZNANILA ZA DECEMBER: I. Državni praznik, ob '). uri običajne molitve v proslavo d ržavnega pra z o. k a. 3. Prvi petek v mesecu. r>. II. adv. nedelja, pop. lira molitve in pele litanije presv. Srca Jezusovega. Mesečno sv, obhajilo za moške, ki imajo v solini,., in nedeljo prednost pri vseli spovednicah. 6. Sv. Nikolaj. 8. Praznik Mar. Brezmadežnega Spočetjn, ob 6. sv. maša z enim, ob 10.30 pela sv. maša z dvema blagoslovoma. Pop. ob pol treh pete litanije M. B. Po litanijah Marijanska akademija. 12. III. adv. nedelja, služba božja, po navadi. Popoldan je shod za žensko Marijino družbo. 1,3. Sv. Lucija, sv. maša na Rupi. 15., 17., 18. Kvaterni dnevi, v sredo in soboto pritrganje pri jedi, v petek strogi post. 16. Pričetek devetdnevnice k ibožiču, vsak večer ob pol osmih litanije Matere Božje. 19. IV. adv. nedelja, služba božja po navadi. Kvatcnia nedelja, popoldan križev pot. 24. Vigilija k božiču, strogi post, ki se konča z večerjo, tako da je zvečer že dovoljeno tudi uživati meso. Zvečer litanije ob 6. \)h 11. se prično v župni cerkvi jiitranjice in na to je slovesna peta sv. maša polnočnicn. 25. Božič, ob 6. sv. maša z dvema blagoslovoma in na to še lihi sv. maši, ob 8. tri sv. maše, ob 10. najprej tiha sv. maša in pol enajstih slovesna peta sv. maša z dvoma blagoslovoma. Pop. ob pol treh slovesne litanije Matere božje. 26. Sv. Štefan in nedelja v osmini božiča, služba po navadi. 31. Sv. Silvester, zadnji dan v letu, zv. oh pol osmih litanije Matere božje in zahvalna pesem. Pri polnočni«! se deli sv. obhajilo med sv. mašo, kdor želi prejeti takrat sv. obhajilo, naj bo tešč od večerje dalje. V adventu je vsak dan sv. maša preti izpostavljenim sv. lleš-njim Telesom ob 6. uri zjutraj. — Stran 46. KRANJSKI ZVON Štev. % Župnija Šmartin pri Kranju OZNANILA ZA DECEMBER: 1. Državni praznik. Ob 8. šolska maša in zahvalna pesem. 2. Zvečer ob pol sedmih molitvena ura. 3. Prvi petek. Sv. maša pri oltarju Srca Jez. z blagoslovom. 5. Druga adventna nedelja. Božja služba zjutraj z blagoslovom, ob 9( po navadi. Popoldne ob dveh rožni venec iz molitvena ura. 6. Sv. Nikolaj. 8. Brezmadežno spočetje Marijino. Zjutraj in ob 9. služba božja z blagoslovom, popoldan rožni venec in pete litaniji;. Vesoljna odveza. 12. 3. nedelja v adventu. Božja služba zjutraj z blagoslovom, ob 9. po navadi, popoldan ob 2. rožni venec in litanije. 13. Sv. Lucija. Pobiralo se bo od cerkvenih sedežev. 15., 17. in 18. Kvaterni postni dnevi. 19. 4. adventna nedelja. Božja služba obakrat z blagoslovom, popoldan rožni venec, molitve za mrtve in litanije. 21. Sv. Tomaž. V Zg. Bitnju sv. maša za sosesko. 24. Zapovedan post pred božičem. Ob 11. uri zvečer cerkvene molitve. 25. Praznik rojstva Jezusovega. Ob polnoči peta sv. maša z blagoslovom. Pred mašo zahvalna pesem. Od polšeste ure naprej tri tihe sv. maše,, zadnja z blagoslovom. Obhajalo se bo po pol-nočnici, zjutraj pred prvo in po tretji maši. Vesoljna odveza. Ob pol devetih tiha sv. maša, med mašo rožni venec. Ob 9. slovesna peta sv. maša, popoldni; ob pol treh pete litanije. 26. Sv. Štefan. Zjutraj sv. maša po navadi, ob 9. z blagoslovom. Ob 9. blagoslov soli. Popoldan ob 2. rožni venec in litanije. 27. Sv. Janez Evangelist. 28. Nedolžni otročiči. 31. Sv. Silvester, sklep starega leta, popoldni; ob 4. litanije in zahvalna pesem. POROČENI PARI: Zalokar Jožef, trgovec in Rozman Ivana, trgovka v Stražišču, poročena 7. novembra. Ješe Anton, tovarniški delavec v Dru lovki in Fiireder Marija, tovarniška delavka v Drulovki, poročena 21. novembru. Kosmač Jožef, tkalec v Stražišču in Mesec Julija, tov. delav-ku v šmarjetni gori, poročena 21. novembra. Perko Janez, predilniški mojster v Tržiču in Ivana Japelj, šivilja v Stražišču, poročena 21. novembru. Bajželj Martin, šofer v Stražišču in Jožefa Ropret, zasebna uradnica v Stražišču, poročena 21. novembru. Fabjan France, tovarniški delavec v Sira" šču in Ivana Bajželj, tov. delavka v Stražišču, poročena 21 novembru. Dolinnr Janez, čevljar v Stražišču in Ivana Križnar, tovarniška delavka v Zg. Bitnju, poročena 21. novembra. Kump Jožef, tovarniški delavec, iz Toplic pri Novem mestu in Marinčič Alojzija, tovarniška delavka v Stražišču, por. 21. nov. Rahonc Ivan, posestnik v Zg. Bitnju in Ivana Tiringar, posestnika hči v Sražišču, poročena 21. novembra Hribar Peter, tovarniški delavec iz Tcnetis in Olga Podobnik, tovarniška delavka v Stražišču, poročena 21. novembra. Pirš Jernej, železničar v Drulovki in Marija Vidmar, delavka iz Brega, poročena 21. novembra. Debevc Karel, delavec v Stružišču in Agata Balkovec, delavka v Stražišču, poročena 28. novembra. Simoniiek Avg., orožnik v pokoju in Ivana Brelih, tovarniška delavka v Stražišču, poročena 28. novembra. star MRLIŠKA KRONIKA: Vindišnr Janez, posestnik, oženjen, v Srednjem Bitnju, 82 let, umrl 2. novembra. Helena Seljak, vdova iz Žirov, stara 59 let, umrla v Straž« d' 12. novembra. Franc Oman, oženjen tovarniški delavec v Stražišču, s.W 55 let, umrl 23. novembra. Grošelj Franc, oženjen posestnik v Rakovci, star 44 umrl 28. novembra. Razno Primskovo. V nedeljo, dne 7. novembru, so bili raz priž»l( povabljeni vsi gospodarji iz vasi Primskovo in Gorenj na se» nek v župnišče na Primskovem. Sestanka se je udeležilo o*' 35 mož. Na sestanku sem poročal o raznih cerkveno gospodara zadevah, ki jih je treba rešiti na Primskovem sporuzumno * zel" kil« va- ščuni. Obravnavale so se sledeče zudeve in so se napravil« Pr merni sklepi: 1. Po izpraznitvi župnišča se je pokazalo, da je isto v slabem stanju in so nujna nekatera popravila. Enako je z«"1 , ščina cerkve na Primskovem v takem stunju, da bi bilo ' cerkev vsaj pobeliti in izvršiti nekaj nujnih popril . V razgovoru o tej zadevi so vsi navzoči izjavljali, da o» nujnost popravil pri podružnici in pri župnišču. Popravila ,l bi se izvršila v 1. 1938. Glede kritja stroškov je bila večina i«111^ nju, da naj bi se kritje ne iskalo potom konkurenčne olravi«" ' ker se na ta način bremena ne razdele pravično po gospodo -moči. Sklenilo se je, da cerkveno predstojništvo po strokovnJ1« ugotovi na podlagi proračuna, koliko bi bilo trebu zbrati P spevkov, na to pa naj skušata cerkveno prodstojnišlvo iu vU^j odbor skupno razdeliti bremena po gospodarski moči, na to se pa skliče zopet sestanek vseh posestnikov, ki pripadajo P podružnico na Primskovem, kjer se bo vsak prostovoljno z°vC**e da bo prevzel na njega pripadajoči znesek. Če bi se na '° mogli zediniti, potem bi, pač bila potrebna konku renčinu obra«"' ^ Pripomniti bi še bilo, da na Primskovo ne more priti s vat noben duhovnik, dokler se ne popravi župnišče. 2. Glede stare mežnurije so vsi bili mnenja, da bi 1>''° ugleda vasi in pa radi izravnane ceste najbolje, du se stara ta podere. Stanovanje za cerkovnika naj bi se zgradilo v n°T^| Prosvetnem domu. Dogovorili smo se, da naj bi cerkveno Pr fa
  • - 1» ki P rom dogovorilo v tem smislu, da bi vaški odbor nosil stroške napravo tega stanovunja, cerkveno predstojništvo pa bi 1,8 dalo izbrisno pobotnico za izbris užitka za cerkovniku, vknjižen na vaški hiši mežnarije. 3. Glede pokopališču se je dogovorilo, du naj bodo takse domačine za odkup grobu na Primskovem take, kukor s" ^ župnem pokopališču. Če bi želel kupiti kdo, ki ni vaŠČan Primskovem ali Gorenjah, plača za nakup grobišču od vsa groba po din 500 in to na vsakih 10 let po din 150 od P° To velja samo za one, ki ne spadajo pod primskovski zvon- 4. Glede procesije sv. Rešnjega Telesa, so bili vsi nav*0t s tem zadovoljni, da bi šla procesija od kapele na polju proti . novinski cesti, ki pelje preko Primskovegu v Šenčur, na to P° cesti od hiše g. Jeršinn, kjer bi bil zadnji blagoslov. NapnMi0 lastniki njiv, ki leže ob banovinski cesti, da dovolijo takrat P hod za procesijo preko svojih njiv. _ • kove" 5. Kot novi cerkveni ključar za podružnico na Prin»s* se je določil Krč Mihael, posestnik v Gorenjuh št. 7. Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerbec, župnik v Kranju. - Tiskarna Tiskovnega druStra Kranj