kulturno - politično glasilo
Lepa. da.t:iLa. za D
ozic K
DRAGULJE. URE in NAKIT pri ^
Gottffried flnrather S
Klagenfurt, Paulitschg. 9
Strokovna delavnica za popravila
svetovnih in domačih - dogodkov
10. LETO / ŠTEVILKA 51-52
V CELOVCU, DNE 20. DECEMBRA 1958
CENA 1.50 ŠILINGA
(Bazična
ac&cLfe.
V teh dneh okoli Božiča si sorodniki, prijatelji in znanci prek preobremenjenih poštnih uradov ali pa od ust do ust po stari navadi želijo »vesele praznike«. Da jim pride božična pošta čim ceneje, si mnogi nabavijo kar že vnaprej z božičnim voščilom natiskane razglednice ali biljete, ki jih je treba samo podpisati. Dovolj! Vse kolikor mogoče dober kup: »srčkana« kartica za 1 šil. (če je ni dobiti ceneje), poštna znamka za 30 grošev, tiskano besedilo in še kratek podpis s »kulijem«. Ali in kako naj bi se želja po veselih praznikih pri naslovljencu uresničila, pošiljatelja le redkokdaj resno zanima.
In vendar vsebuje želja po veselju nekaj za človeško življenje silno pomembnega in važnega. Veselje, pravo, resnično, prisrčno veselje ni luksus, kot ni luk-sus sonce, svetloba, toplota. Tam, kjer ni veselja, vlada kljub vsemu zunanjemu in navideznemu bogastvu, beda in uboštvo. In ravno tega veselja, ki človekovo življenje bogati, razsvetljuje in ogreva, je dandanes tako strašno malo na svetu. Moderni človek si je zaloputnil vrata v svetišče svojega notranjega sveta, »kjer je ljubo veselje doma«. Je kakor čudak, ki si zastira ob belem, sončnem dnevu okna v čudapolni, cvetoči, dehteči svet, ki ga obdaja.
Marsikatero lepo, toplo veselje ostane le premnogim skrito in prikrito, ker niso več navajeni ali zmožni, da bi ga iskali, odkrili, našli, sprejeli in doživeli. Tu se najbolj zgovorno in nazorno kaže pravi vzrok pomanjkanja lepega, srečno toplega veselja: človek je prenasičen po zunanjih užitkih in dražilih, zakopan in zadušen v izobilju materielnih dobrin. Lahko je ubožnemu otroku napraviti pravo, lepo veselje. Zadostuje za to jabolko ali pa rabljen nožiček. Izglasovanemu revežu, ki že dva dneva ni dobil kaj toplega ali sploh nič jesti, je dobra, topla juha vprav prazniška pojedina. Približno tako je v vsem in z vsem, kar naj bi bilo vir veselja. Kdor ima vsega zadosti ali preveč, ima manj, kakor da bi nič ne imel. V tem smislu velja vedno in vsepovsod Gospodova beseda v evangeliju: »Gorje sitim!«
Kar je tu nakazano za naravni svet, pa velja v še večji meri v nadnaravnem svetu o veselju, o luči in toploti, ki prihaja iz blagovesti o Odrešeniku in našem odrešenju, še posebej pa o božičnem veselju. To veselje je dostopno pač le vernemu človeku, ki ne živi samo telesno, marveč tudi duhovno, ne samo zunanje, ampak tudi notranje življenje, človek, ki se vedno spet obrne in vrne iz zunanjega, površnega, hrupnega sveta v svetišče in globine svoje notranjosti in duhovnosti.
Sodobni, »modemi« človek je v naraščajoči meri v nevarnosti, da postane tujec v lastnem notranjem svetu.
Njegovo življenje postaja, kakor ugotavlja že pred dobrim pol stoletjem dominikanec p. Albert Marija W e i s s v svoji »Apologiji krščanstva«, vedno bolj mišje življenje v vedno drugih, tujih prostorih, žabje življenje ob kvakanju po gostilnah in zabaviščih, v r a b -č e v o življenje na cesti, življenje ptice-selivke na raznih vozilih.
Nikoli ta »novodobni« človek ni prav •n ves »doma«, nikoli ni prav in ves »pri sebi«, skoro vedno in stalno je »izven sebe«, bogve kje in kako daleč proč od sebe v tujini in d a 1 j i n i, v katero ga ponesejo (pa nikakor ne na angelskih perutih v nebeške višave) tele- fon, tele- vozija, m a g n e t o - fon in razni drugi »foni« in »grafi«.
Njegova življenjska usmeritev gre bolj za tem, da bi se i z - ž i v e 1 do polne puhlosti in praznote, kakor za tem, da bi se v - ž i v e 1 v vekovite realnosti notranjega, duhovnega, božjega sveta v sebi, da bi se dokopal in priril do neizčrpnih vrelcev pravega, zdravega, ozdravljajočega veselja. Kako daleč je prodrl ta duh »modernega« človeka tudi že med naše slovensko ljudstvo na Koroškem, kaže med drugim gotovo zelo značilno to, da postaja odziv na povabila zaskrbljenih pastirjev na dneve duhovne obnove, na duhovne vaje in slične prilike »iz-preobrnjenja« iz zunanjosti v notranji svet vedno pičlejši in medlejši.
Kakor sta na prvi sveti večer pred velikim dogodkom prve svete blažene noči našla Marija in Jožef ob iskanju strehe za božjega Sina na betlehemskih ulicah povsod le zaprta vrata ali odklonitev ponižne prošnje za prenočišče, tako se godi le prepogostokrat tudi v današnjem svetu Odrešeniku sveta. On hodi po širokih cestah modernega življenja in trka na vrata neštetih človeških src, da bi
v njih obhajal skrivnost svojega novega rojstva. Pa ta srca so prenapolnjena z zemskimi skrbmi in s poželenji po zem-skih užitkih in nasladah. Zanj, ki je vir čistega, odrešujočega veselja ni prostora v njih. Zato pa je znak današnjega časa in človeka brezupno pomanjkanje veselja. Učinek in delež njegovega »praznovanja« božičnih skrivnosti le prepogosto ni veseli »božiček«, temveč novo zlovoljnost povzročujoči »maček«.
Vir pristnega božičnega veselja tudi ni in ne more biti zunanji blešč in drenj okoli božičnih drevesc in z bogatimi darovi preobloženih božičnih miz, marveč le verno spoznanje in pretresujoče prepričanje: Kristus nam je rojen, Bog je postal človek, da bi človek postal otrok božji. Božična blagovest o velikem veselju ni za plitveže in površneže, ne za posvetnjake in ponočnjake, marveč le za vse ljudi na zemlji, ki so res »blage volje», ki so lačni in žejni resnice in pravice, ki so v veri in zaupanju v skrivnost včlovečene Ljubezni v globočini duše vsekdar in vsepovsod zares prave »dobre volje«.
Rešeni
a božični pesmi
Za sveti večer je bil obljubil morda na deset krajev, da bo zatrdno prišel. Toda zdaj se ni menil za nič in je mrzlično hitel domov kakor vedno, kadar mu je začelo goreti srce in ga sililo, da mora pisati pesmi. Bil je prepričan, da bo nocoj vrgel iz sebe tisto, ki ga je žgalo vse življenje, a ki se mu je uresničevalo vedno samo v sanjah. Sanje pa je v budnosti vedno pozabil in pesmi, ki bi naj povedale vse, kar je imel ljudem razodeti, ni bilo in ni bilo.
Zdaj se mu je zdelo, da se ga sanje po dolgih mesecih zopet polaščajo in ni mogel prilike zamuditi.
Toda, ko je doma sedel za mizo, sta mu misel in ogenj uplahnila. Srce mu je bilo zopet tako prazno kakor papir, ki je čakal pred njim. Nebogljeno se je oziral v slepo okno, a za njim ni bilo drugega kakor noč.
*
Čez dolgo sc mu je pogled ustavil na starinskih jaslicah, edinem spominu, ki mu je bil ostal na mater. Lučka, ki je trepetala pred njim, je zdaj pa zdaj osvetila obraz Jezuščka, ki ga je zrl izpod priprtih vek prav tako milo in otožno kakor njegov otrok, ki so ga tisto ognjeno noč pred šestnajstimi leti ubile bombe.
Dolgo, je gledal tja. Bolečina, ki se je ni mogel ubraniti, mu je začela jemati zavest. čez kdovekdaj se mu je zazdelo, da je Jezušček počasi vzdignil ročico, natanko tako, kakor jo je vzpenjal njegov otrok: ko da prosi nečesa zase, za stotisočc drugih.
Naslednji trenutek je bil hlevček velik kakor zares, jaslice prav tako, Sinek božji pa je iz materinega naročja širil roke in vabil k sebi množice, ki so se lile tja iz vseh štirih strani neba iti pele .. .
#
Pesnik se je znašel nekje daleč zadaj med njimi. Tisto, kar bi moral povedati, mu je bilo spet prav na koncu srca. Toda — kakor zmeraj v sanjah — tudi zdaj ni imel pri roki ničesar, da bi zapisal.
Ko je Sinek božji videl, da si ne upa naprej, je stopil Mariji iz naročja in je bil v hipu pri njem. Položil mu je ročico na čelo.
Pesnik je tisti trenutek zagledal, da drhtita pred njim v zraku dva drobna angelčka ter mu držita pozlačen pergament.
•»Piši!« mu je tiho velel Jezus, ga prijel za roko in jo začel voditi po pergamentu.
*
Pesnik ni videl, ne slišal ničesar, čutil je samo, kako mu iz srca teče skozi drhteče prste ognjena, mogočna, vse obsegajoča, vse osrečujoča pesem, ki jo je nosil v sebi od zmeraj.
Bilo mu je, ko da jo je pisal tako dolgo, kakor ga je žgala v srcu. Ko se mu je zazdelo, da mu je Jezušček izpustil roko in da je napisal vse, je odprl oči in videl, kako angeli neso njegov spev in ga pripenjajo čez nebo. Od vse neskončne pesmi ni razločil drugega ko en sam stih, ki je v plamenečih curkih in med bučanjem množic gorel čez ves svet: »Mir ljudem na zemlji.«
Bil je srečen kakor človek, ki je povedal in storil vse, kar je moral, ter si ni želel več ničesar, niti prebujenja_
porodila je dete, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. — V prav tistem kraju so pastirci prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej angel Gospodov je pristopil k njim in božja svetloba |ih je obsenčila in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: Ne bojte se; zakaj glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Rodil se vam je v mestu Davidovem Zveličar, ki je Jezus Gospod ... In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.
(Iz Evangelija po sv. Luku 2, 11—14)
Murillo : ^Deoiea z ^Detelam a plenicah
Mirko Javornik
1958 — leto negotovega miru
Zopet se je obrnilo leto. Človeštvo se zopet, podobno kot pred dvatisoč leti pastirčki v Betlehemu, ozira v nebo ter gleda nenavadna znamenja. Toda na nebeškem svodu ne sveti se zvezda-repatica in kaže pot trem Modrim k jaslicam, kjer leži vtclešen v nebogljenem detetu On, ki je Luč, Resnica in življenje. Na nebu se pojavljajo rakete, umetne lune, vsemirska letala, ki silijo navzgor k Luni, k Marsu. Ti moderni stroji so sicer priče velikanskega gmotnega, tehničnega napredka, obenem pa napolnjujejo srca človeštva s tesnobo pred negotovo bodočnostjo, kajti mo-rejo prenašati strahotni tovor popolnega uničenja. Zato so srca ljudstev nemirna in si bolj kot kdaj koli žele angela iz nebes, ki bi človeštvu naznanil osrečujočo vest: Ne bojte se, prinašam vam mir.
Trinajst let je minilo, odkar so utihnili topovi zadnje vojne, toda pravega miru svet še nima. Sam v sebi je razklan, razdeljen v dva mogočna vojaško-politična tabora. Črta ločnica teče po sredi Evrope in deli tudi Nemčijo na dva dela. Oba sta do zob oborožena z atomskimi orožji. Toda atomske vojne ne upa začeti nobeden, ker ve, da bi to prineslo razdejanje in propast obema. Zato se pa skušata z drugimi sredstvi. Bojujeta med seboj »hladno vojno«, tu pa tam se spustita v omejene krajevne spopade, ter zadeti nasprotnika aa njegovi šibki točki.
Zato se je med letom težišče mednarodnih kriz premikalo iz Evrope na Daljnji vzhod, nato na dežele arabskega polotoka in končno zopet nazaj v Evropo.
Svet je razdeljen v dva sovražna tabora
raketni tehniki, njene rakete na dolge proge morejo v direktnem poletu doseči katerikoli točko v Ameriki in tja prenesti atomske ali vodikove bombe.
Prizadevanje za ustavitev atomske oboroževalne tekme
Pestro in zanimivo in razburljivo leto imamo za seboj. Obnovili bomo v spominu samo nekatere najvažnejše dogodke.
Takoj po novem letu so se začele konference državnj^ov. Te bi naj pripravile sestanek »štirih velikih«, ki bi naj po trinajstih letih vendarle uredili svet in mu povrnili mir. Toda po več mesecih dopisovanja med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo se je izkazalo, da ena stran drugi ne zaupa.
Ko so propadli politiki, so poskusili atomski znanstveniki. V Ženevi so se spomladi sestali znanstveniki Sovjetske zveze, Združenih držav in Velike Britanije. Bili so to učenjaki in inženirji, ki so svojim državam zgradili atomske bombe. Oni bi naj ugotovili, ali je moč ustaviti oboroževalno tekmo in uvesti učinkovito kontrolo nad oboroževanjem. Znanstveniki Vzhoda in Za-pada so res prišli do soglasnega zaključka, da je to možno, kajti danes znanost že poseduje aparate, ki lahko zabeležijo na tisoče kilometrov daleč sleherno atomsko eksplozijo.
V jeseni se je sestala druga konferenca diplomatov in vojakov, ki bi naj načelne sklepe znanstvenikov sprevedla v praktične ukrepe. Tu pa se je stvar zataknila, kajti po eni strani trdijo zapadne demokratične države, da Sovjetska zveza ni držala nobene v preteklosti sklenjene diplomatske pogodbe ter da je vsako samo izkoristila v svoj prid. Zato je sleherna pogodba o u-stavitvi atomskih poskusov ter atomskega oboroževanja brez pomena, če ni združena s posebno organizacijo mednarodne kontrole, ki bo imela dostop v ozemlje vseh držav sveta (vključno v Sovjetsko zvezo) ter onemogočila sleherno tajno oboroževanje. Moskovska vlada pa ugovarja, da bi taka kontrolna organizacija bila v resnici zgolj vohunska organizacija zapadnih sil. Ona predlaga, da bi naj vsi prizadeti najprej u-stavili atomske poskuse in oboroževanje, a šele kasneje, ko bi bilo zopet v miru ustvarjeno medsebojno zaupanje, bi bilo možno se dogovoriti tudi za mednarodno kontrolo. Se razume, da zapad noče kupiti takega mačka v Žaklju in tako so se dosedanja večmesečna pogajanja dosegla le ta rezultat, da je bilo sestavljenih nekaj paragrafov nove pogodbe, ki pa nikogar k ničemur ne obvezujejo. Prav ironija je hotela, da so A-merikanci pred začetkom te konference dovršili svojo veliko serijo poletnih atomskih poskusov v Pacifičnem oceanu, a Sovjetska zveza je še ihed konferenco, ko so njeni de-legatje v Ženevi predlagali takojšnjo brezpogojno ustavitev atomskih poskusov, izvedla vrsto atomskih eksplozij v Sibiriji.
Medsebojno nezaupanje je preprečilo sporazum
Atomsko oboroževanje leži kot mora nad človeštvom, posebno ker posedujeta obe strani prevozna sredstva, ki morejo v nekaj urah prenesti in odvreči svoj strašni tovor v osrčju sovražnikovega ozemlja! Združene države imajo v ta namen posebno »strateško letalsko skupino«, ki je v stalni pripravljenosti. Ta letala imajo svoje odletne baze v Ameriki;; pa tudi okoli in okoli Sovjetske zveze v Evropi, Severni Afriki in na Daljnjem Vzhodu se razteza venec letališč ameriškega letalstva.
Sovjetska zveza pa ima tudi moderno letalstvo; poleg tega pa še znaten naskok v
Da bi se vsi zavarovali vsaj pred nenadnimi napadi, se je po zastoju splošne atomske konference sestala posebna komisija vzhodnih in zapadnih držav, da se sporazumejo vsaj glede preprečenja teh atomskih presenečenj. Tudi to je tehnično iz-
peljivo, so izjavili tako vzhodni kakor tudi zapadni atomski in raketni strokovnjaki, toda zadeva je stvar visoke politike. In ta se je zaradi medsebojnega nezaupanja zopet zataknila.
Leto 1958 je bilo tudi leto tekmovanja tako na političnem, gospodarskem in tehničnem področju.
Dve orjaški vojni organizaciji sta razpredeni po vsej Zemlji
Razdelitev sveta, ki jo je prinesla druga svetovna vojna, je tudi letos ostala v glavnem nespremenjena, čeprav sta obe strani poskušali ena drugo spodnesti na tej ali oni točki, ne da bi enemu ali drugemu u-spelo doseči kak odločilen uspeh. Oba orjaka naše dobe, Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, ki sta se obdali z mogočnim taborom zaveznikov. Na zapadu za skupnost temelji na svobodnem sporazumu ter je njena hrbtenica Atlantski pakt, ki povezuje Združene države Amerike, Kanado, Veliko Britanijo ter zapadnoevropske države v obrambno skupnost. Vzhodu pa je vojaška in gospodarska sila Sovjetske zveze tisti cement, ki drži skupaj Varšavski pakt v Vzhodni Evropi. Na Daljnem Vzhodu pa je Kitajska vezana na Sovjetsko zvezo z močnimi gospodarskimi vezmi, pa tudi zaradi tega, ker Amerika noče priznati sedanje kitajske komunistične vlade in se z njo pogajati.
.Hladna vojna" na treh bojiščih
Tekma za arabski petrolej
V začetku leta je stal v ospredju mednarodne politike arabski svet. Na področju Bližnjega in Srednjega vzhoda je namreč po prisiljenem umiku evropskih kolonial-nil velesil nastala politična praznota, v katero sta silila potem oba svetovna orjaka, Združene države in Sovjetska zveza, da si zagotovita nove postojanke, obenem pa oblast nad naj večjimi zalogami petroleja na naši Zemlji.
Politična praznina po odhodu evropskih kolonialnih sil
Na arabskem polotoku, na prostoru med Sredozemskim morjem ter Perzijskim zalivom, je po zadnji svetovni vojni nastala vrsta novih držav. Velika Britanija, Francija in Italija, ki so prej vedrile in oblačilc na tem prostoru, so v zadnjih dveh svetovnih vojnah izgubile toliko krvi, da niso več mogle držati pod svojo oblastjo ljudstev tega prostora. Po drugi strani pa je nacionalizem zbudil nove sile. Prebujajoči arabski narodi so z vedno večjo odločnostjo zahtevali politično samostojnost.
Angleži so nove čase spoznali in so gle-i dali, da so iz tistih držav, kjer se niso mogli več držati, v miru in zlepa odšli. Zapustili so za seboj prijateljske režime, ki so pogosto sicer bili nazadnjaški, vendar so v zunanji politiki šli po poteh, ki jim jih je kazal londonski Foreign Office. Tako je bil Bagdadski pakt združeval Turčijo, Irak, Iran, Jordanijo, Pakistan in Anglijo, podaljšek Atlantskega zavezništva na Srednj. vzhodu.
Španija je z veliko porcijo politične modrosti sledila angleškemu zgledu in zapustila del Maroka.
Italijani so imeli srečo v nesreči, izgubljena vojna je namreč imela za posledico tudi izgubo vseh afriških kolonij. Sprva so Italijani hudo žalovali za kolonijo, toda čez nekaj let so uvideli, da bi imeli s kolonijami samo težave, dobička pa zaradi nemirov ne več.
Francozi v svoji kolonialni politiki niso imeli tako spretne roke kot Angleži, ker so predolgo vztrajali in so se povsod pustili izgnati šele z orožjem. Tako so morali po velikih izgubah zapustiti Indokino, a v Severni Afriki so šele pod pritiskom upora priznali politično samostojnost Tuniziji in Maroku. Le v Alžiru se danes še drže.
Za te nove države se je vnel silovit, a podtalen boj med obema svetovnima blokoma. Posebno oster je postal na Srednjem vzhodu, kjer je iz Egipta izšla iskra nacionalizma, ki bi naj zažgala po vseh državah srednjega Vzhoda ogenj navdušenja za združenje vseh Arabcev. Ukresal jo je egiptovski predsednik Nasser. V njej se združuje staro sovraštvo proti evropskim silam, ki izvira še iz časov kolonializma, z iskre-
nim narodnim čustvovanjem, obenem pa je vanj vpletena za vzhodne narode značilna lokavost in želja po izigravanju,
Potem ko je Nasserju uspelo, da je v Egiptu pregnal kralja Faruka in odrinil svojega zaveznika generala Neghiba ter u-trdil svojo absolutno oblast, je začel presti niti, ki bi naj zajele ves arabski svet od Sredozemlja pa do Prezijskega zaliva ter ga združile v njegovi roki. Njegova gesla o združenju vseh Arabcev so posebno vžgala mladino in izobraženstvo, njegove obljube o boljšem življenju, o razdelitvi veleposestev ter imetja drugih bogatinov pa je bosopete, razcapane in v neizmerni bedi živeče množice napolnil z elektrizirajočim u-panjem. Se napol fevdalne, koruptne vlade v raznih arabskih državah so se začele nevarno majati.
Nevarna Nasserjeva igra
Protizapadna ost »Nasserizma« kot se imenuje njegov nauk, ki ga je izdal v posebni knjigi, so navdale zapadne države z nezaupanjem. Ko se je potem pojavil Nasser s prošnjami za velikanska posojila za zgraditev orjaškega jezu na Nilu, ki bi naj spremenil stotisoče kvadratnih kilometrov puščave v plodpe njive, in čigar električne centrale bi naj dale življenje novim, mogočnim industrijam, je po daljšem odlašanju Zapad njegove prošnje odbil, kajti Nasserjcvi načrti so se gospodarskim strokovnjakom zdeli praktično neizvedljivi, političnim krogom pa se ni zdelo umestno podpreti moža, ki je nova izdaja Hitlerja ob Nilu.
V svojem ponosu užaljeni, že prej ne posebno Zapadu naklonjeni egiptovski polkovnik se je potem vrgel v nevarno igro. Čeprav v lastni državi preganja komuniste, se je v zunanji politiki naslonil na Sovjetsko zvezo in zadal zapadnim silam najprej težak udarec s podržavitvijo Sueškega prekopa. Sovjetska zveza ga je res nato v sueškem pohodu Anglije, Francije in Izraela rešila pred porazom. Takrat so celo Ameri-kanci nehote podprli Sovjete in pripomogli k dokončnemu propadu angleškega in francoskega vpliva na Bližnjem vzhodu. Se razume, da se je nato Nasser še bolj naslonil na Sovjetsko zvezo, ki je prek njega tako dobila oporišče na Srednjem vzhodu, kjer ga prej nikdar ni imela. V drugi polovici letošnjega leta mu je zato Sovjetska zveza dala zaželeno posojilo za jez ob Nilu, da ga še bolj priveže nase. Prvi sovjetski tehniki so že prišli v Egipt, da pripravijo načrte za jez. Egiptovski komunisti pa še naprej sede v ječah.
Nasser je svoje mreže razpletal naprej po vsem arabskem svetu. Najprej je pobasal
Laika, Gordo in otroci božji v Palestini, na Koroškem in drugod
Ko je Sovjetska zveza lansko leto poslala s Sputnikom II psico imenovano » L a j -ko« v vsemirje, kjer je v krogotoku okrog zemlje kmalu poginila, je vstal svetovni val in vihar protestov zoper tako nečlove-veško krutost napram ubogi, nedolini stvarci. Morda je kje kakšna mednarodna organizacija »zivaloljubov« le postavila kak dragocen spomenik tako srčno pomilovani, skoroda le obolevam »ubogi« Lajki.
Preteklo tretjo adventno nedeljo so prinesli časopisi »pretresljivo« vest, da je ameriška armada izstrelila raketo »Jupiter« v višino 1000 kilometrov, da pa je v »nosu« rakete bila kot potnik poldrug kilogram tehtajoča, posebno inteligentna opica z imenom. » Gordo«. Spet je ogorčeno protestirala proti temu »nasilju« napram srčkani opici, nedolini kakor Lajka, radi majhnosti še bolj pomilovanja vredni, britanska »Drulba proti krutostim nad li-valmi«.
Ko je pa prišel sam Sin bolji v podobi ljubkega človeškega otroka iz nebesnih višin na zemljo- in je zaradi njega kruti Herod pustil poklati bogve koliko nedollnih otročičev v Betlehemu in okolici, se ni ganila nobena drulba visoko-kultiviranega in po slavnem rimskem pravu vladanega Avgustovega svetovnega imperija, da bi protestirala proti takemu grozodejstvu nad najnedollnejšo človeško stvarco.
Če se govori in piše o brezštevilnih umorih nedollnih otročičev, še predno so zagledali luč sveta, se ne dvigne noben val sočutja, noben vihar protestov nacionalnih in internacionalnih lig, društev in klubov proti takemu skrunjenju naravnih postav in taki strašni zlorabi »pravice staršev«.
Če na Koroškem slovenski starši, bodisi pod pritiskom in v strahu pred toliko v grozi dolivetim nasiljem, bodisi iz golega koristolovstva z ozirom na gospodarsko ali politično konjunkturo, otrokom, ki jih jim je Oče v nebesih izročil in zaupal v vestno oskrbo in vzgojo po Njegovi volji, odvzamejo dano jim molnost pouka v materinskem jeziku in s tem pomagajo uničiti najgloblje korenine naravnega razvoja in nasilno pretrgajo svete vezi med otrokom in materjo, se ne gane nobena mednarodna liga za človečanske pravice in zaščito nedollnih, nebogljenih človeških bitij. Na pristojnih mestih upravičenih, z dokumenti utemeljenih protestov in dokazov nasilja, za katerimi pač ne stoji nobena oborožena velesila, ne vzamejo na znanje.
Čeprav v tem slučaju ne gre za »krvave« pomore otrok kot pod Herodom v Betlehemu ali pod »belo kugo«, ki jih mori radi osebnega ugodja, je pa vendar to moralni umor, ki z zahrbtnim nasiljem na vsak način skuša izpodjesti korenine narodu, ki je prav tako od Boga hoten in ustvarjen kot drugi narodi!
Ali bi našel otrok Koroške slovenske matere, ki bi ga za poizkus pognali v »nosu« kake rakete par tisoč kilometrov v zrak, vsaj toliko sočutja v svetovni javnosti kot Lajka in Gordo ...'?
Sirijo, ki se je združila z Egiptom, tako da je odslej naslov te skupne države Zedinjena arabska republika. Njegov načrt je bil, da postopoma združi v svoji roki vse arabske države. Vendar tu so se prav v preteklem letu začeli prvi Nasserjcvi neuspehi.
Tudi na Srednjem vzhodu se med arabskimi državami nahajajo bogatini in siromaki, to je države, obdarjene z naravnimi zakladi in dežele, ki imajo samo mnogo peska in mnogo revežev.
f
Nasserjeva gesla so pa ponekod rodila sadove, ki jih njih ustvaritelj ni pričakoval. Irak je tudi po sueški krizi ostal trdna postojanka Angležev. Anglo-iraška petrolejska družba je črpala iz izdatnih ležišč petrolej. Zaradi velikih dobičkov, katerih polovica je pripadla Iraku, je to bila dežela s sorazmerno visokim življenjskim standardom v arabskem svetu. Toda med od An- . gležev izšolane častnike je segla ideja Nas-serizma. V mesecu juniju je general Kas-sem s svojimi četami obkrožil kraljevski dvorec. Pod streli strojnic je padel mladi
(Nadaljevanje na (i. strani)
Beseda božja in materinski jezik
(^V fuwmhleJk intm., ki io blage oolie, za praznik aeLoaeiene. besede)
Vsako leto obhajamo v začetku decembra praznik velikega misijonarja, sv. Frančiška Ksaverija. O njem poroča življenjepis podoben čudež, kot se je dogodil na bin-koštni praznik. Ko je namreč govoril veliki množici Indijcev in drugih rodov, ki so prihiteli od vseh strani, so ga vsi razumeli, vsak v svojem materinem jeziku. »Ko je nastal ta glas, se je zbrala vsa množica in se zavzela, ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku. Vsi so strmeli in se čudili, govoreč: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govore, Galilejci? Kako, da mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili...« (Apd. 2, 6 s.).
Ta dva dogodka nam jasno kažeta, kako je Sveti Duh, ki je Bog ljubezni, čudežno posegel v oznanjevanje božje besede in ji pomagal, da so jo razumeli vsi ljudje. Iz celotnega svetega pisma in predvsem iz Zveličarjevega življenja vemo, da Bog nikoli ne stori čudeža samo zato, da bi se ljudje »čudili« in občudovali njegovo vsemogočnost. čudež je storil Gospod le, če je pomagal s tem bednemu, pomoči potrebnemu človeku, ki je vanj zaupal. Zato tudi binkoštni čudež ni bil namenjen za občudovanje, temveč ga je storil Sveti Duh v svoji ljubezni, da bi pomagal ljudem, da bi se vsem razodela božja beseda v materinem jeziku, da bi se porodila v njih, kakor to odgovarja naravnemu porodu ali narodu.
Zato je pa vsako nasprotovanje proti oznanjevanju božje besede v materinem jeziku delo proti načrtom in namenom Svetega Duha. Razumljivo je, da ljudje iščejo potov in načinov, kako bi premostili jezikovne razlike in se poleg prizadevanj za nekak umetni enotni jezik, ki naj bi se ga naučili vsi ljudje — ne ustavijo niti pred krivico in nasiljem. Opravičujejo tako nasilje s trditvijo, da bo najhitreje prišlo do pravega reda in miru, če bodo vsi govorili le en jezik. Sveti Duh je storil čudež; a ne tako, da bi vsi naenkrat razumeli aramejsko govorečega apostola Petra, temveč da so ga slišali vsi, vsak v svojem materinem jeziku.
To dejstvo in pa Jezusovo naročilo: »Pojdite in učite vse narode!«, je bilo za sv. Cerkev skozi vsa stoletja odločilno. Vselej si je prizadevala, da pošilja v poganske dežele misijonarje, ki se priuče tamkajšnjega jezika, spoznajo tamkajšnje navade in verske običaje, predvsem pa skrbi za vzgojo duhovnikov-domačinov.
Tudi skrbno pripravljeni cerkveni leksikoni: »Lexikon fiir Theologie und Kirche«, ki ga je pred drugo svetovno vojno izdal dr. Michael Buchberger, škof iz Regensburga, na kratko oriše vprašanje materinskega jezika in njegove uporabe.
Tako piše v 7. zvezku na strani 197: »O uporabi materinskega jezika ni v Zakoniku cerkvenega prava nobene izrecne določbe. Vendar pa so dušno pastirstvo v materinem jeziku potrdili v 9. konstituciji IV. lateranskega vesoljnega cerkvenega zbora 1215, na tridentinskem cerkvenem zboru, navodila rimske kurije, številne provincialne in škofijske sinode, razni konkordati iz novejšega časa (ki jih leksikon našteva). Že po naravi je dano, da se pridiguje v materinem jeziku in ne v kakšnem poslušalcem nerazumljivem jeziku. Pa tudi tam, kjer so pripadniki manjšinske narodne skupine radi vsakodnevnega občevanja oz. po manjšinskih šolah več ali manj vešči državnega jezika, je v versko korist, če se dušno pastirstvo poslužuje materipskega jezika.
Notranja utemeljitev uporabe materinskega jezika v dušnem pastirstvu jev naslednjem:
a)	Vsaka narodnostna skupina ima naravno pravico, na posebnostim svoje narodnosti odgovarjajoč način prosto in svobodno hvaliti Boga; kakor ima vsak narod in vsaka narodnost pravico do obstoja, tako je vsakemu že po rojstvu dana pravica do materinskega jezika pri molitvi, spovedi, pridigi, cerkveni pesmi itd.
b)	Odpad od narodnosti, posebno odpad od izročenega materinskega jezika, je povezan z nevarnostjo, da človek zavrže prejšnje, na narod povezane vrednote verskega življenja, ne da bi se med tem utrdile in dozorele nove šege in navade ...
c)	Materinski jezik je prvobitni oblikovalec duše, ki ga navadno ne more nadomestiti noben pozneje priučeni jezik. Za razum ima največjo moč, da kaj pojasni, za voljo in čustva pa najmočnejšo gonilno silo.
d)	Če otroci molijo in imajo pouk verouka v drugem jeziku kakor pa njih starši in če se pri božji službi pretrga vez istega jezika med starimi in mladimi, potem se je prav težko ubraniti škode, ki nastane v verskem življenju. — Najboljše zagotovilo za dušno pastirstvo v materinem jeziku nudi z ljudstvom povezano duhovništvo. Velika cerkvena in misijonska politika se ne straši največjih naporov in najtežjih žrtev, da
bi tudi najmanjšemu narodu dala po krvi in jeziku istih (sorodnih) duhovnikov.«
1/. gornjih izvajanj sledi jasno, kako malo katoliškega mišljenja imajo tisti, ki bi iz političnih, koristolovskih ali iz katerih koli drugih razlogov hoteli nasilno poseči celo v oznanjenje božje besede v cerkvi ali šoli, ki je po naravi in zato tudi po volji božji, t. j. bogohotena v jeziku, v katerem je mati najprej otroka pokrižala in ga učila prve molitve.
Nekatoliško in proti božji volji je poseganje v družino; otroka naučiti molitev in pesmi, ki jih starši ne znajo: s tem enkrat za vselej uničena skupna družinska molitev. Cerkev bi sama sebi nasprotovala, — bi bila razdeljena, po besedi Jezusovi —, če bi na eni strani učila in oznanjala potrebo skupne družinske molitve, na drugi strani pa bi otroka naučila molitev v drugem, ne materinskem jeziku, to je v jeziku, v katerem mati oz. starši ne molijo.
Zato je nujna potreba in dolžnost staršev in vseh odgovornih, da omogočijo otroku tisto versko vzgojo, ki odgovarja verski vzgoji staršev, da se notranja vez v družini utrdi in poglobi. Najbolj trdna in naravnost nerazdružljiva je vez skupne in medsebojne molitve: zakaj ta premaga vsako daljavo in seže tudi prego groba.
Ko se v današnjih dneh toliko govori o pravici staršev, naj bi se jim povedalo, kot to Cerkev skozi vsa stoletja uči, tudi o njih težkih dolžnostih, ki jih imajo do verske vzgoje otrok. Zakaj vse pravice, ki jih starši imajo, izvirajo končno in imajo svojo podlago le na teh dolžnostih, ki jim jih nalaga četrta zapoved. Zakaj do Boga imajo starši samo dolžnosti in prav radi teh dolžnosti imajo proti ljudem in človeški oblasti pravice — in sicer pravice zahtevati vse, kar jim je potrebno, da izpolnijo svoje dolžnosti do Boga.
Ob koncu bodi pripomnjeno le še to, da določa — čisto v skladu s cerkvenimi izročili in predpisi — šolski zakon za dvojezične ljudske šole v južnem Koroškem z dne 31. oktobra 1945, točka A., ki jo slej ko prej v veljavi: »Verouk sc poučuje izključno le v materinem jeziku otroka.« Sicer je pa po cerkvenem in državnem pravu v zadevah oznanjevanja božje besede v cerkvi, v šoli in kjerkoli drugod pristojna edinole cerkvena oblast. Zato bi bilo vsako vmešavanje drugih krogov, bodisi privatnih oseb bodisi od katerihkoli necerkvenih ipstanc ali udruženj t^di protizakonito!
NASTANEK IN POMEN
jmlie
Med naj lepše navade krščanstva spada prav običaj postavljanja božičnih jaslic z Detetom, Marijo in Jožefom v staji, jasli, voličkorn in osličkom, pastirčki, Tremi mo^ drimi, mahom, skalami, zvezdo repatico in vsem, kar spada še zraven.
Vsake jaslice so lepe, pa naj se nad njimi bočijo puščavske palme ali pa smrekove vejice naših gozdov. Povsod, kjer se je ustalilo krščanstvo, se je udomačila tudi navada jaslic, od Jutrovih dežel, kjer se je zgodilo to, kar pripoveduje apostol Luka v svojem evangeliju o sveti noči, pat preko Rima do zasneženih severnih pokrajin, pa preko ekvatorja v tropske dežele, na Kitajsko, aponsko, Avstralijo in Ameriko. Povsod dobe jaslice nekaj svojskega, obenem pa ohranijo to, kar je vsemu človeštvu skupnega. Motiv Svete družine, ki je zgled vsem. človeškim družinam, so povsod okrasili in tolmačili po svoje. V naših krajih ima Marija ruto, kot naše matere, na Kitajskem je oblečena v svilo, v Ameriki v konfekcijsko obleko. Štalico obdaja pokrajina, podobna deželi tistih, ki so jaslice postavili.
Kdaj so začeli jaslice postavljati, ni točno znano, toda brez dvoma je ta običaj star toliko kot je stara krščanska upodabljajoča umetnost. Spočetka so imeli samo podobe, toda sčasoma vernemu ljudstvu to ni zadostovalo, hoteli so bolj plastične, neposredno življenjske predstave. Tako je nastal hlevček z kipci, bodisi iz lesa, bodisi iz kovine ali kamna, in liki so bili včasih prav poslikani.
Iz trinajstega stoletja imamo prva pisana poročila o postavljanju jaslic. Najprej so jaslice postavljali po cerkvah, kasneje so pa prišle tudi v domove družin. Posebno se je razvnela umetnost jasličarstva v renesansi. Takrat so najboljši kiparji in slikarji posvetili temu motivu svoje sposobnosti. Tako so po italijanskih in južnonemških cerkvah nastale mogočne jaslice, ki jih še danes občudujemo. Še danes spada med obiskovanje cerkva in ogledovanje jaslic med najlepša doživetja.
Slovenci smo obenem s krščansko vero prevzeli tudi ta lepi običaj. Iz čustvenega bogastva naše narodne zakladnice smo mu dali naše svojstvene poteze. Hlevček naših jaslic je podoben hlevom po naših kmetijah, namesto palm se bočijo nad njim smrekove vejice, v ozadju so skalice, ki predstavljajo naše gore, čeprav v miniaturi. Božje Dete ima poteze naših otrok, v marsikaterem Jožefu in Mariji so poteze naših dobrih očetov in mater, mah pred hlevčkom je mehki baržunasti mah naših gozdov, Naj jaslice ostanejo tako v bodoče in zvezda repatica, mila zvezda, naj tudi nam kaže pot k Njemu!
Slovenci iz Koza., Podjune, Zilje
želimo vsem rojakom doma in po širnem svetu blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1959
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
FRAN ERJAVEC, Pariz:	219
koroški Slovenci
ID. del.
Tedaj je izglasovala skupščina več zakonov v jakobinskem smislu iz strahu, da je republika v nevarnosti. Sklenjen je bil zopet nov zakon o splošnem novačenju, toda mesto 223.000 vojnih obveznikov se jih je tudi to pot oglasilo komaj 116.000. Začeli so vnovič z ostrimi re-kvizicijami, razpisali so prisilno vojno posojilo, dne 12. Vil. sklenili celo zloglasni zakon o talcih in naperjena je bila obtožba proti štirim bivšim članom direktorija. Sieyes si ni upal ustavljati tem zakonom, toda pri skup-Sčinski večini je dosegel pravico nadzorstva nad njih izvajanjem, kajti sredina in desnica sta se vendarle bali, da bi se iz izvajanja teh zakonov vnovič ne razvili nekdanji teroristični revolucionarni odbori, Nek poslanec je tedaj točno označil položaj: »Nekateri žele uporabiti ljudsko silo za zavrnitev barbarov, drugi se pa bolj boje uporabe te vsemogočne ljudske sile, to se pravi, da se bolj boje republikanskih množic kot pa tolp s severa.«
Navedeni jakobinski zakoni so med ljudstvom, zlasti pa še med meščanstvom, samo podvojili strah in razdraženost ter so ostali radi splošnega odpora zato tudi po večini neizvedeni. Številne brošure in letaki so napadali te zakone in dolžili zlasti Sieyes-a, a levičarski klubi so pozivali k javnemu uporu. Po mnogih krajih je prihajalo do spopadov med obema taboroma, toda levičarji vendarle niso mogli več računati na podpore utrujenih in zato že brezbrižnih množic.
Ni pa postajala jasna le nesposobnost direktorija, temveč je nastajala vedno večja anarhija tudi v skupščini. Od skrajne levice so se odcepili izmodreni zmernejši. Sredino so tvorili pristaši Sieyes-a. Ti so bili učenci enciklopedistov in so želeli rešiti vsaj glavna načela revolucije,
kajti spričo nastajajoče anarhije so čutili, da grozi obnova monarhije. Zavedali so se, da je treba korenitih zdravil, toda vedno jasneje so uvidevali, da je postala skupščina nezmožna zanje. Trije državni udari v dobrih štirih letih niso prinesli nobenega izboljšanja, zato tudi ne more iti več za kaka krpanja, temveč le za korenito spremembo ustave in vsega sistema, ki ju je treba izvesti, četudi s silo. Tako spremembo je treba pripraviti v vladi, a izvede naj jo armada, ki je že ponovno rešila republiko. Samo general more še narediti red in rešiti prestiž države. Sieyes je že spomladi 1. 1799. dejal: »Iščem kak meč«, toda večina generalov, ki so bili pri roki, je nagibala k jakobincem ali se je pa pokazovala za pustlovsko, a Bonaparte je bil še v Egiptu. Mislil je na Jouberta, a ta je bil v Italiji potolčen in 15. VIII. celo ubit.
Trenutno je držala vlada upravo še vedno trdno v ro-' kali in v Parizu je imela zbranih tudi 20.000 mož zvestih čet, toda Sieyes, ki je tedaj predsedoval direktoriju, je dobro vedel, da je položaj nevzdržen in da je treba rešiti revolucijo. Odločil se je zato nastopiti z vso ostrino proti jakobincem in je dosegel, da je bil za policijskega ministra imenovan prekanjeni Fouche, ki je bil sicer nekoč sam med vodilnimi jakobinci, a je živel sedaj že pet let v veliki bedi in je bil pripravljen prodati se vsakemu. Njega je Sieyes sklenil izrabiti ter ustvariti z njim močno vlado pametnih demagogov. Anarhisti so se pokazali za to nesposobne, kajti oznanjali so le nasilje, dočim je zahtevalo ljudstvo mir.
Sieyes in Fouche sta ves načrt dobro premislila. Začela sta širiti vesti o jakobinskih zarotah, a jakobinci so poskušali staviti nekatere člane direktorija pod obtožbo. Ta je bila odklonjena, a Fouche je dal vnovič zapreti vse jakobinske klube. Ker so ostale vse levičarske- pritožbe zaman, je postal prelom med Sieyes-em in jakobinci dokon-cen, a sprijenemu B a r r a s - u , drugemu vodilnemu članu direktorija, ni zaupal noben tabor več.
Meseca avgusta so poskušali rojalisti v južni Franciji z novim uporom. To je dalo skupščini povod, da je dala direktoriju izjemna pooblastila in Sieyes jih je izrabil za to, da je poslal najprej v pregnanstvo vse urednike 34 rojalističnih časopisov, takoj zatem pa še 16 jakobinskih pod pretvezo, da so snovali zaroto. Takoj naslednje dni so pa začele prihajati v Pariz tudi vznemirljive vesti o porazih v Italiji in o izkrcanju Angležev na Nizozemskem. Iz strahu pred sovražno invazijo je nastalo nepopisno razburjenje. Vršile so se viharne seje skupščine, vendar se je Sieyes-u posrečilo preprečiti sklep, da se nahaja domovina v nevarnosti.
Toda hitro nato se je položaj zopet nenadoma spremenil. Že sredi meseca avgusta je nadvojvoda Karel v okolišu Ziiriškega jezera zaman poskušal razbiti Masse-nove divizije, nakar je odšel proti Renu, pustil pa na angleško zahtevo tam 25.000 mož, katerim so se pridružile še čete Korzakova, dočim je mogel oditi Suvarov iz Italije šele meseca septembra. Nadvojvodov odhod so izkoristili Francozi in konec meseca septembra temeljito potolkli avstrijsko-rusko vojsko v okolici Ziiriškega jezera. V južni Švici je Suvarov medtem dospel do Altdorfa, a tu so ga zaustavili Francozi, in, ko je izvedel še za usodo Korzakove vojske, mu ni preostajalo drugega, kot da se je s svojimi onemoglimi četami umaknil čez gornji Ren na Predarlsko.
Nič manj klaverno se ni končal tudi angleški vdor na Nizozemsko. Polastili sp se sicer holandske mornarice, toda na kopnem so Francozi hitro zaustavili angleško-rusko ofenzivo, a ko so odprli Holandci še morske nasipe, je nastopil zastoj v prehrani in širiti so se začele hužne bolezni, tako da je postal angleško-ruski položaj nevzdržen. V drugi polovici meseca oktobra so se morali Angleži vrniti zopet domov, a ostanke ruskih čet so prepeljali na otok Jersey.
(Dalje prihodnjič)
Polnočnica v Celovcu
Letos bomo obhajali spomin Gospodovega rojstva — polnočnico — ob pol 11. uri zvečer v cerkvi novega bogoslovja — Tarviser Strasse 30 (ob Lend-kanalu), kjer imamo ob nedeljah božjo službo. Naj bi se slovesne polnočnice udeležilo čim več vernikov iz Celovca in okolice. Pred in med polnočnico prilika za sv. spoved. Naj bi bralci »Tednika« opozorili na to možnost tudi svoje prijatelje in znance, ki bivajo v mestu ali okolici.
Red božje službe bo naslednji:
24.	decembra — sveti večer — ob pol 11. uri zvečer slovesna polnočnica z zbornim petjem božičnih pesmi — v cerkvi novega bogoslovja — Tarviser Str. 30 (ob Lendkanalu).
25.	decembra — Božič — ob 9. uri služba božja v cerkvi novega bogoslovja.
26.	decembra — sv. Štefan — ob 9. uri sv. maša v cerkvi novega bogoslovja.
Č. g. dr. Ivan
V sredo dne 10. decembra 1958 opolnoči je umrl v Borovljah, na Dobravi, č. g. kon-zistorialni svetnik dr. Ivan Lučovnik. Svojega življenja pot je sam napisal, da bi drugim prihranil to delo. Berete ga v cerkvenem listu »Nedelja«. Gospod dr. Lučovnik je bil izreden, markanten, posebno nadarjen, marljiv, svetniSki duhovnik naše škofije.
Rodil se je dne 24. junija leta 1882 v Šmarjeti v Rožu iz znane Jančičeve družine, ki je veljala in velja tudi še danes kot ena najbolj vernih in slovenskih družin našega Roža. Kar tri nečakinje rajnega gospoda so redovne sestre. Pastiroval je v vseh štirih dolinah slovenske Koroške, najprej v Št. Jakobu v Rožu, na to v Pliberku v Podjuni, potem na Ojstrici v mežiški dolini, nadalje v štebnu pri Beljaku, v Bor-Ijah pri Zilji in se končno vrnil leta 1932 v svoj Rož, v št. Janž v Rožu, kjer je župnikova! do septembra 1955. Po 50-letnem službovanju (1905 do 1955) je zaprosil za vpokojitev, ker si radi telesne oslabelosti ni več upal nositi odgovornosti dušnega pastirja. Naselil se je v Borovljah na Dobravi, kjer sta si z zvesto nečakinjo postavila majhen, prijeten dom. Tam je umrl brez posebne bolezni, telesno čisto izčrpan in oslabel, duševno pa do zadnjega duhovit in razgiban, v 77. letu starosti in v 55. letu duhovništva.
Na kres se je rodil, prjnesel ime v pesti, kakor rečemo in bil vse življenje podoba Janeza Krstnika. Bil je duhovnik po Srcu Jezusovem, goreč častilec Matere božje, kristalno lep značaj, kljub preganjanju, ječam in pregnanstvu Slovenec, trden kot skala, ki se nikdar ne omaje, bil je svetniški duhovnik.
Najbolj markantne lastnosti njegovega značaja in njegovega življenja so bile med drugimi tele: Bil je v prvi vrsti duhovnik. Ko smo ga obiskovali, smo ga našli pri molitvi, bil je v cerkvi ali pri bolnikih. Bil sem pri njem dan pred smrtjo. Našel sem ga, ko je že za drugi dan molil brevir, kolikor se pač sme vnaprej moliti. To je opravil tudi še na dan smrti, da je molil duhovniški brevir že za dan, ko ni bil več med živimi. Predno sva se poslovila za ta svet, mi je dal še lepa navodila o premišljevalni molitvi sv. rožnega venca, katerega je celega tnolil vsak dan v mraku in ponoči, ko radi oslabelosti očes ni mogel več kaj brati. Zadnji čas je govoril samo o smrti, o večnosti, o nebesih. »Veselim se smrti, veselim se večnosti, veselim se, da bom kmalu pri Bogu v nebesih,« mi je zaklical, ko sem ga ho-
ri nas naMmkem
VEČNA VES
Skrinarjeva Marica in Vrtnikov Foltej sta se naveličala samskega stanu in jo po-gruntala, da je v dvoje lepše. Zato sta si v svoji domači šmihelski fari obljubila večno zvestobo. Škrinjarjev atej pa tudi potrebujejo mlade pomoči, saj so sami na posestvu za moška dela, potem ko jim je vojna vzela edinega sina Stanka. Sedaj jim bo mladi zet lahko pomagal, kolikor mu bo dopuščal čas, ker on je zaposlen na grajski žagi v Železni Kapli. Poročne obrede je opravil Maričin bratranec č. g. France Božič, sedaj kaplan v Velikovcu. Svatba je bila pri Šercerju v Šmihelu; da smo pa bili
Lučovnik umrl
tel tolažiti, da bo že še prišel k močem. In ko popisuje svojega življenja pot, se glasi zadnji stavek: »Upam, da mi bo Bog dal še lepši pokoj kmalu v lepši deželi.« Tako umrje pravični!
Povsod, kjer je služboval rajni g. dr. Lučovnik, je bil skrben dušni pastir svojim faranom. Ni rad zapustil svoje župnije. Najraje je bil med svojimi ovčicami, jih obiskoval, jim dajal nasvete, jih tolažil, bolnikom prinašal sv. obhajilo.
Bil je izredno nadarjen in marljiv. Ko je bil na Ojstrici za župnika in imel še časa za drugo, je kar doma študiral in šel na univerzo samo toliko, da je napravil izpite in doktorat. Znal je slovensko, nemško, italijansko, francosko in angleško perfektno in deloma še več slovanskih jezikov. V vseh teh jezikih je imel naročene krščanske liste. Bil je soustanovitelj, prvi in dolgoletni u-rednik našega cerkvenega lista »Nedelja«. Pisal je veliko člankov v naše liste in za Mohorjevo družbo.
Rajni gospod dr. Lučovnik je bil kakor Janez Krstnik, katerega ime je nosil, strog do samega sebe, si nalagal post in spokorna dela. Bil je skromen in ponižen. Za druge, posebno za sobrate duhovnike, je pa imel vse na razpolago. Radi smo zahajali k njemu že kot študentje v šteben, potem romali k njemu k Zilji in v Št. Janž. Iz svoje bogate zakladnice znanja in izkušenj, posebno pa iz svoje globoke, svetniške duše nam je dal nepopisno veliko duhovnih dobrot, da smo se vedno obogateni vračali na svoje domove in k svojemu težavnemu duš-nopastirskemu delu.
Občudovali smo in še danes občudujemo njegov red, ki ga je vedno imel. Red je imel v cerkvi, skrbel je za lepoto hiše božje, cerkvenih oblek v zavesti, da je za Boga najdragocenejše še veliko premalo. Red je imel v pisarni, vse urejeno in pripravljeno za smrt. Vse mi je pokazal, svoj testament, vse važne listine, o vsem sva se pogovorila, celo o nagrobnem spomeniku s posebnim poudarkom, da ne mara kamenitega spomenika in tudi ne cementne ograje o-krog groba, ampak z roko izdelan železen križ z lepim križanim Kristusom.
Rajnega gospoda konzistorialnega svetnika dr. Ivana Lučovnika smo na njegovo izrecno željo pokopali dne 13. decembra z običajno slovesnostjo duhovniških pogrebov na boroveljskem pokopališču. Pogrebne obrede z sv. mašo je opravil njegov prijatelj mil. prelat dr. B 1 ii m 1, pridigal mu je njegov dekan in prijatelj g. Košir, pri odprtem grobu sta se rajnemu'zahvalila v škofovem imenu mil. g. kanonik Z e c h -n e r; za vse, ko je rajni gospod v dušnem pastirstvu zadnja 3 leta v Borovljah pomagal, pa župnik č. g. dr. G e r a m b . Za slovo so mu zapeli boroveljski cerkveni pevci in združeni pevski zbor iz Št. Janža in šmarjete v Rožu. Pogreba so se udeležili vsi dekanijski duhovniki ter zastopniki vseh naših dolin, 28 po številu. Zelo veliko vernikov je prišlo k pogrebu v rožansko metropolo. Največ pogrebcev je bilo iz Št. Janža in Šmarjete, pa tudi Borovi j anci so bili zelo častno zastopani. Zelo ganljivo je bilo, da so bivši farani iz štebna pri Beljaku prišli s svojim župnikom v velikem številu, čeprav bo kmalu minilo 37 let, odkar je rajni gospod zapustil štebensko faro. Naj rajni č. g. konzistorialni svetnik dr. Ivan Lučovnik počiva v miru in naj pri Bogu prosi za nas!	D. K.
vsi Židane volje, pa gre zasluga daleč naokoli znani, izvrstni Šercerjevi kuhinji in kleti. Mlademu paru želimo obilo sreče na njuni skupni življenjski poti.
Zadeva glede vodovoda in vodnih pravic še vedno ni urejena. Sedaj so se zopet oglasili iz Dobrle vesi. V domači gostilni Lušin je bilo posvetovanje in obravnava za ugotovitev vodnih pravic in deležev. Prišli so tudi gospodje od deželne vlade v Celovcu. Skoro ves dan so se posvetovali in pogajali, toda nazadnje nihče izmed navzočih Večanov ni hotel podpisati zaključnega protokola. To so storili iz protesta proti prejšnjim zapisnikom, katere so namreč podpisali, kot je bilo dogovorjeno, toda nič od tistega ni bilo izvršeno. To je izzvalo nezaupanje naših ljudi do gospode iz Celovca. Kljub vsem našim pritožbam in zahtevam po izvršitvi v protokolih zapisanih reči, se nihče izmed teh gospodov ni zganil. Delalo se je, kot da ne bi bilo nobene zasebne lastnine več, škode prizadetim posestnikom pa še do danes ni nihče poplačal. Sliši se, da bodo prizadeti šli z zadevo pred sodnijo, da si ondi poiščejo pravico.
Vaški zaupnik g. Folter Butej pd. Črnk je gospodom iz Celovca v obraz povedal, da jim nobeden izmed nas ne bo več dal podpisa, dokler ne bo denar na mizi! Nekorektnost rodi vedno nezaupanje in nezadovoljstvo med ljudstvom. Celovški gospodje so obljubili, da bodo kmalu zopet prišli. O zadevi vam bomo še poročali in upamo, da bo zadeva vendar enkrat urejena tako kot gre po pravici in posebno, da bo prizadeta škoda poravnana, saj na to že čakamo tri leta, ne da bi videli en sam krajcar.
GLOBASNICA
V	nedeljo, dne 7. decembra, je globaška farna mladina na pobudo č. g. domačega župnika priredila Miklavževanje v farni dvorani. Popoldne je bila predstava za o-troke, zvečer pa za odrasle. Lepa dvorana je bila dvakrat do zadnjega kotička polna. Prireditev je zelo lepo uspela in vsi sodelujoči so se zelo potrudili in svoje vloge dobro podali, kljub temu, da so le redkokdaj na odru. Najbolj smo se pa razveselili seveda Miklavževih darov, saj je dobri svetnik skoraj vse obdaroval. Obljubil je tudi, da bo prišel tudi prihodnje leto, če bomo pridni, seveda.
ŠT. VID V PODJUNI
Dne 23. novembra nas je obiskal č. g. Vinko Zaletel s košem slik, ki nam jih je pokazal v do zadnjega kotična polni Voglo-vi dvorani. Zopet smo v teh podobah doživeli romanje v Lurd ob stoletnici Marijinih prikazovanj deklici Bernardki. Želimo si podobnih predavanj še več, ker imajo od njih ljudje mnogo več haska kot pa od raznih filmov.
Dne 2. decembra pa sta v isti dvorani priredila koncert mešani in moški pevski zbor iz Radiš. Zapela sta okrog 20 lepih narodnih pesmi! Radiškim pevcem smo za u-žitka polni večer srčno hvaležni in jih vabimo, da še pridejo.
SELE
(V dvorani farnega doma ...)
V	tretje gre rado, pravi pregovor. Pa se je res tako zgodilo. Po dveh nedeljah s skioptičnimi slikami in predavanjem č. g. Vinka Zaletela in misijonarja Majcna je v nedeljo 30. novembra prišel z zalogo slik z romanja v Fatimo in Lurd še pater Jakob. In spet se je zbralo lepo število pazljivih gledalcev in poslušalcev. Priznati moramo, da v tem pogledu pater Jakob dobro konkurira s č. g. Zaletelom. Ob koncu smo
gledali na platnu še selske pokrajine in se čudili, da so Sele tako lepe. Menda imamo zunaj v naravi premalo čuta za naravne krasote!
Naslednjo nedeljo, 7. dec. je bila dvorana v farnem domu napolnjena do zadnjega kotička. Kako ne bi, ko se Miklavža vse veseli! Opereta »Miklavž prihaja« je bila na selskem odru igrana menda že petkrat, a vsako leto še vedno privabi staro in mlado. Ni čuda, ko so pa angelske vrste tako ljubke, ko pa Miklavž tako mikavno mehko poje, ko pa je Lucifer tako grozen in njegova druhal tako divje zanimiva! Pri razdeljevanju darov je bil marsikdo prijetno presenečen. Razigrane volje so se u-deleženci vračali domov, mladina prosvetnega društva pa je v prijetni domačnosti še malo posedela skupaj!
Okoli Novega leta se nam obeta pevski koncert. Morda nam na tem koncertu ,pr-vobart zaigrajo tudi naši tamburaši.
BAJTIŠE
Kakor posije sonce v meglo, tako je v naše enolično življenje prinesel prijetno spremembo v nedeljo ,30. novembra zvečer pater Jakob iz Celovca. V salonu gostilne »Pri lipi« nam je s skioptikonom kazal in razlagal slike, ki jih je posnel na romanju v Fatimo in Lurd. Zbralo se je za naš mali kraj primeroma mnogo ljudi, ki so z zanimanjem gledali in sledili razlagi. Za ta prijetni in koristni večer smo gospodu patru zelo hvaležni. Vabimo ga, naj še pride, ker bomo radi prišli tudi mi!
DOBRLA VES
Kot nekako dopolnitev naše lepe proslave lurške Matere božje smo doživeli v nedeljo 30. novembra v farni dvorani Lurd v slikah in besedi. Č. g. JZaletel nam je v krasnih slikah, pesmih in govorih predočil Lurd, kakor so ga doživeli naši romarji. Polna je bila farna dvorana gledalcev in vsi so hvaležno sledili izvajanjem g. predavatelja.
GOSLNA VES
V nedeljo, 7. decembra je veliko pogrebcev spremljalo na pokopališče na Gori najstarejšo ženo dobrolske župnije — rajno Pavševo mater Marijo Wedenig. Starost 96 let je doživela. Skozi 38 let je kot delavna in skrbna kmetica skrbela za svoje. Bog ji bodi večni plačnik. — V jutru do srede 10. decembra nas je zbudil požar. Patejev hlev je pogorel, škoda je velika.
... Naše prireditve ..............
GLOBASNICA
Nismo se vlegli k zimskemu spanju, kot si je morda kdo mislil, ampak se pridno pripravljamo, da vam bomo z igro »ZLATOROG«
ki jo priredi Katoliško prosvetno društvo v Globasnici, v nedeljo, dne 28. decembra 1958 ob pol 3. uri pri šoštarju, pokazali, da še dihamo in to prav krepko.	>
Na svidenje torej!
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
»Katoliško prosvetno društvo« v Šmihelu priredi na Štefanovo, dne 26. decembra ob pol 3. uri popoldne pri Šercerju igro »KRIVOPRISEŽNIK«
Vsi vabljeni. '
r()
sem naročnikom, sotrudnikom in bralcem „Na5cga tednika - Kronike” blagoslovljene božične praznike in srečno. novo leto! — Vsem dopisnikom prav prisrčna hvala za sodelovanje z iskreno proSnjo, da nam ostanete zvesti tudi v letu 1959
Uredništvo in uprava
Radio aparati Šivalni stroji kolesa
V VELIKI IZBIRI
fRadi&liauj
KERN
Klagenfun. Burggatte
Ugodno plačilo na obroke
VVerner Berg: Slepi eunjeiniil a inegju.
PRI NAS NA KOROŠKEM (Nadaljevanje)
KAMEN
(»Cerkev nam rušijo!«)
Pred menoj stoji notranjost kamenske farne cerkve. Prej zamazani zidovi se nam predstavljajo v beli obleki. Težka, k tlom pritiskajoča zamazana modra barva na stropu se je umaknila sivi barvi in cerkev se ti zdi, kakor da se je dvignila. Rebra na stropu v rjavkasti barvi pa prepletajo lepo strop v prezbiteriju. Pri vsakem napravi sedaj cerkev prijeten vtis. Tako odgovarja sedaj poslopje bolj svojemu namenu: časti božji.
Začeti je bilo potrebno in začelo se je. Marsikaj je bilo treba odstraniti, da se ne bi pri obnovi cerkve kaj pokvarilo. Kakor vsako delo ima nasprotnike, tako je tudi ta prepotrebna obnova cerkve naletela na težave. Pojavili so se hujskači. V početku podtalno in nato vedno bolj -očitno. Razpihovanje v okolici ni imelo uspeha, kakor so si mislili. Pametni ljudje jih niso poslušali. Zato je bilo po njihovem mnenju iti drugam. Obrnili so se na višje kroge v Celovcu. Tu so menda sila tragično opisali ves položaj. Cerkev nam bodo podrli... sedaj gre škoda že na več tisoč itd.
In res drugi ali tretji dan je prišla komisija, da ustavi »razdejanje«. Pregled je trajal par minut, nato pa je komisija odšla potolažena, da ni tako strašno. Pred odhodom so naročili naj se nadaljuje in dela kakor doslej.
Radi zelo pomembnih fresk, na katere so naleteli, dela ni bilo moč dovršiti. Nadaljevalo se bo na vigred. Po izjavi strokovnjakov so to najstarejše freske na Koroškem. Kakor je videti cerkve niso porušili, kakor so nekateri poprej bili v strahu.
Gonja nacističnih agentov proti slovenskemu pouku v šoli se je razpasla tudi na Kamnu. Tu je našla plodovita tla, ker kakor se zdi, niti en šoloobvezni otrok se več ne uči svojega materinskega jezika. In pomislite, to so otroci čisto slovenskih staršev, ker pravih Nemcev skoraj ne poznamo. Čudno!! V dvajsetem stoletju ko gre vse za tem, da se vsak čimveč nauči, da ima v svet odprta vrata, se najdejo na Koroškem tako zaslepljeni starši, da ovirajo ta prepotreben napredek, izobrazbo.
Nedavno sem bral v neki italijanski reviji opis nekega italijanskega letoviščarja v članku: »La Carinzia«.V tem opisu Koroške med drugim govori tudi o njenih prebivalcih. Pravilno jih deli v dve skupini: Nemce in Slovence. Pri tem pa nekako laskavo pravi tako: »Če je res, da čimveč jezikov kdo zna, tem več velja, moram za koroške Slovence, ki vsak zna nemško in svoj slovenski jezik reči, da so oni bolj izobraženi kakor tisti, ki znajo samo en jezik«, namreč nemški.
Poročilo o proslavi 10. oktobra na Kamnu in o slavnostnem sprevodu, kjer je bilo
rečeno, da se je vse zbralo, staro in mlado in veselo vzklikalo, moram resnici na ljubo reči, da je zelo pretirano. Vse je bilo zelo majhno, da, malenkostno.
ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU
Tudi pri nas smo obhajali stoletni jubilej Marijinih lurških prikazovanj, ki se ga vesoljna Cerkev spominja skozi celo leto. Zato se je okoli praznika brezmadežnega spočetja bi. Device Marije vršila na čast Lurški Gospe tridnevna adventna duhovna obnova, ki jo je vodil z znano požrtvovalnostjo mil. g. kanonik Aleš Zechner. Pri tej priložnosti nas je obiskala fatimska Marija-romarica iz Dobrle vesi. Kakor pa pravijo, da Marija na svojih svetih krajih v Lurdu in Fatimi prav ob velikih romarskih dnevih rada pošlje dež ali vsaj neugodno vreme, da je romarjem za pokoro in v večje zasluženje, tako je menda naredila tudi pri nas. Vprav tiste dni je pritisnil nenavadno trd mraz, da je bila udeležba pri sprejemu Fatimske romarice v soboto zvečer in pri sledečih bogoslužnih opravilih zares zaslužno delo pokore. Zato se je opazilo, da so nekateri ljudje spočetka menda iz strahu pred mrazom nekam plaho prihajali v cerkev. Toda praznik brezmadežnega Spočetja, 8. dec., pa se je le razvil v lepo in častno manifestacijo vere in ljubezni do nebeške Matere, ki zlasti v Lurdu in Fatimi izkazuje toliko milosti vsemu človeštvu. Pri jutranji in tudi dopoldanski službi božji so se verniki v velikem številu zgrinjali okoli obhajilne mize in zvečer so se poklonili vzvišeni Lurški Gospe v lepi procesiji z lučkami. Vmes je bila popoldne proslava brezmadežne Matere božje na zelo dobip obiskani Marijanski akademiji pri čč. šolskih sestrah (o kateri poročamo na drugem mestu), kamor je prihitelo več stotin udeležencev iz vseh krajev naše koroške domovine. Bil je res pravi Marijin dan. Mil. g. kanoniku-voditelju se prav iz srca zahvaljujemo za požrtvovalno delovanje v spo-vcclnici in na prižnici! Upamo, da uspehi ne bodo izostali.
REBERCA
(Cerkvene podobe ljubljanskega slikarja)
Dolgo se ne oglasimo, čeprav imamo marsikaj novosti. No, bo pa tokrat več. Predvsem moremo sporočiti, da je letos naša rebrška cerkev bila tudi znotraj dokončno popravljena: pobeljena, koder ni starih fresk, in oltarji odnosno oltarni nastavki so bili prenovljeni in nekoliko drugače nameščeni. Restavrator Campidell je zares vložil v prenovitvena dela vso ljubezen in skrb, da sedaj cerkev kar žari v lepoti, zlasti ob večerni ali jutranji električni razsvetljavi. Zvezni predsednik Spomeniškega urada na Dunaju dr. Demus je ob svojem obisku na Rebrci domačemu provi-zorju izrekel čestitke k tako lepi cerkvi, ki
je daleč okrog ni takšne, da bi imela toliko umetnije v sebi, namreč fresk iz treh dob, gotsko plastiko sv. križa, lepe baročne (rokoko) oltarje ter pomemben (Ijudsko-umetniški) križev pot. Za freske je predsednik zveznega Spomeniškega urada na Dunaju ugotovil, da so v sprednjem delu nad oltarjem delo slikarja Janeza Ljubljanskega.
Tudi zunaj je sedaj rebrška cerkev drugačna. Vsa je bila prekrita na novo in obložena z naravnim kamnom skrilavcem; enako tudi stara kostnica za cerkvijo. Kamni se svetijo, kot da so bili polirani. Na cerkvi in na kostnici so tudi pozlačene kupole s križi in na vrhu stolpa se nad križem suče tudi pozlačeni petelin, ki napoveduje vreme.
V kostnici, ki je po izjavi predsednika deželnega Spomeniškega urada dr. Flart-wagnerja ena najlepših na Koroškem, je na pobudo domačega dušnega pastirja dr. Turnška letos bilo odkrito staro romansko okno in kostnica je bila znotraj raziskana. Mladi Walter Campidell je odkril v kostnici zanimivo renesančno fresko: Marijo, ki doji Dete Jezusa. Pripisan je tudi re-brški grof, ki je leta 1568 dal naslikati fresko, ter umetnik iz Italije, ki je leta 1572 fresko izvršil. Takšnih renesančnih fresk je v Avstriji zelo malo.
Ko so zidarji letos popravljali dohod (škarpo) proti tebrški cerkvi, so v nasip vzidali tudi nekdanji grb rebrških grofov, ki je prej narobe obrnjen služil za stop-nico> pri stranski cerkveni ladji. Tako je tudi grb rebrških grofov, ki so pred 700 leti zgradili rebrško cerkev in jo kmalu dali okrasiti z znamenitimi freskami, prišel spet na dan in v hvaležen spomin.
Letos si je našo cerkev ogledalo veliko gospode iz bližnjih letovišč in tudi iz tujine, celo iz Amerike. Zadnji obisk je bil s Poljskega, poljski duhovnik, ki je skupaj z grofom Thurnom bil v Dachau-u.
Pa tudi v našem verskem življenju smo letos napredovali. Nekaj naših otrok, vsi hodijo v šolo v druge župnije, je letos doma prejelo prvo sv. obhajilo. Ta radostni dan je bil prvo nedeljo v avgustu. Naslednjo nedeljo pa je v Klančah, rebrški podružnici, bil ustanovljen Marijin vrtec. Bi-1° je sprejetih 23 otrok. V Marijino družbo mater pa se je vpisalo 16 gospodinj. Seveda so si tudi otroci na Rebrci zaželeli Marijin vrtec. V oktobru je bil sprejem zanje in se je vpisalo kar 33 otrok.
Otroci iz Marijinega vrtca nosijo letos vsako nedeljo v adventu Marijo okrog cerkve v spomin, kako je Marija iskala prenočišča v Betlehemu. Tudi tri barvne filme so že videli naši otroci v farni dvorani, ki je v komendskem župnišču, klanski otroci pa so se k filmski predstavi 8. decembra zbrali kar v prostorni in topli Anžurjevi kuhinji, ki jo je gospodar znal dobro zatemniti.
Porok letos v naši Župni cerkvi ni bilo drugih kot le dve, organistovih hčera Anice in Vikice. K večnemu počitku smo položili na rebrškem pokopališču malo Kle-walderjevo Kristinko, Viktorja Ležanca, ki ga je povozilo, ko se je bil vračal z božje poti, ter Janeza Kranjca iz Gorič. Vsem je pevski zbor lepo zapel. Na klanškem pokopališču pa smo se poslovili letos od Kunče-vega Gregoričevega šimana, ki je bil več časa bolan.
V	petek, dne 12. decembra smo na Reberci pokopali 81-letno Šuštarjevo mamo ob številni udeležbi vernikov. Pevski zbor je pokojni zapel na domu in ob grobu, domači dušni pastir pa ji je za slovo spregovoril lepe besede, v katerih je pokazal lik prave krščanske žene, ki je z vso ljubeznijo živela družini in Bogu.
V	nedeljo, 14. decembra, pa jo zatisnila, oči šmaherjeva mati, ki je skoraj leto- dni bila bolna. Tudi njej so znanci in rebrški verniki priredili dne 16. decembra lep pogreb. Naj obema slovnskima materama sveti večna luč.
KOTMARA VES
(Takoj so pokazali svojo pravo barvo)
Pri nas je bila zadnji čas ustanovljena takozvana »Landjugend«, ki se je predstavila javnosti prvič s prireditvijo »Niko-lokranzchen« na sobotni večer in to še v adventu. Prireditev je bila pri pd. Ledrer-ju in je bila ponesrečena, ker se je farna mladina ni udeležila. V povojnih letih se še ni zgodilo, da bi kdo z veselico motil tihi adventni čas, le »Landjugend« je bilo to pridržano. S tem se je javnosti predstavila v pravi luči in upajmo, da bodo starši izvajali iz tega posledice.
Na poslednjo nedeljo sta si podala roke v življenjsko zvezo Vortlnov Lukej in Martič Ana. Poroka je bila v idilični cerkvi sv. Marjete, poročno slavje pa pri Sa-botniku. Želimo jima obilo sreče!
ŽELINJE
(Slovo pridnega mežnarja)
Je že dolgo, odkar smo se zadnjič v »Našem tedniku« oglasili. Medtem se je pri nas že marsikaj spremenilo.
Tako smo dobili novega mežnarja. Stari je menda preveč po domačem govoril. Pri popoldanskih pobožnostih je molil naprej, slovensko seveda, kakor so molili naši očetje že več sto let. To v sedanji moderni čas ne spada več, tako nekateri pravijo.
Bivšemu mežnarju, g. Janezu Kuhlingu, se pa mi Želinjčani prav iskreno zahvaljujemo za delo, ki ga je opravljal skozi petnajst let v želinjski cerkvi v čast Bogu. Ni treba, da bi našteli vsa opravila, ki jih je kot mežnar z' veseljem opravljal za božji »Ion«.
Ko so pastirovali pri nas sedanji prof. dr. Zablatnik, je postal naš Hanzej mežnar, še čisto mlad je bil. Šestim dušnim pastirjem je služil in vsi so bili z njim zadovoljni in so ga cenili, ker je res zgledno izvrševal svojo službo. Skrbel je, da je bila cerkev večino v lepem stanju. V nedeljah in praznikih je bil oltar vedno lepo in okusno o-krašen. Točno je vabil Želinjčane z lepo donečimi zvonovi k službi božji. In vsak dan je nas opoldne in zvečer z zvonjenjem opominjal na češčenje nebeške Matere. Vsi dušni pastirji so bili ponosni nanj, ker ni bil samo dober mežnar, ampak tudi dober kristjan. Ob nedeljah, pa tudi ob delavnikih smo ga videli neštetokrat pri obhajilni mizi.
Sicer so ga tudi sedanji dušni pastir jako cenili. Zaradi njega so imenovali nove cerkvene ključarje in svetnike.
Dragi Hanzej! Želinjčani ti izrekamo prisrčen »Bog plačaj!«.
BRNCA
Na god Brezmadežne je zbor pevcev iz St. lija, Bilčovsa in Kotmare vesi pod vodstvom pevovodje P. Kernjaka priredil pevski koncert pri Prangarju. Ta koncert je bil pa res lepo doživetje za nas. Ganljivo je bilo videti solzne oči poslušalcev in tišina v dvorani je pri »pianissimo« bila popolna. Ne najdemo primernih pohvalnih besed, čestitamo pevovodji, pevcem in pevkam, ki so bile med drugim tudi brhka dekleta.
Pri naših učiteljih na domači šoli bi bilo še kaj za urediti. Imamo brezprimerne slučaje v tem pogledu. Naj tudi za prihodnje leto velja geslo: »Brez žrtev ni boja, brez boja ni zmage.«
1958 - LETO NEGOTOVEGA MIRU
(Nadaljevanje z 2. strani)
dvorec. Pod streli strojnic je padel mladi kralj Faisal, njegov stric in truma dvorjanov. Tudi dolgoletni ministrski predsednik Nuri paSa je bil ubit, ko je preoblečen v žensko poskušal uiti. Sprva je izgledalo, da je Nasserju uspelo pritegniti nase novo državo, kar bi seveda pomenilo konec Bagdadskega pakta in tudi konec zapadnega vpliva na Srednjem vzhodu. Kot odgovor so se čez nekaj dni ameriške čete izkrcale v Libanonu ob Sredozemskem morju, kjer so Nasserjevi agenti že več mesecev podžigali notranje spore med tedanjim predsednikom Chamounom in njegovimi nasprotniki ter se je vnela državljanska vojna. Libanon velja za »arabsko Švico« ter je važen zatedagelj, ker gredo v njegova pristanišča najvažnejši petrolejski cevovodi, ki pretakajo to dragoceno tekočino iz notranjosti k morju, od koder gre potem z velikimi ladjami naprej po svetu. Evropa dobiva svojega tekočega goriva iz arabskih dežel. Angleške čete so pa po zraku prispele v Jordanijo.
Svet je zopet nekaj tednov preživel v hudem strahu, kajti ogenj na Bližnjem vzhodu bi utegnil ob najmanjši neprevidnosti zanetiti svetovni požar. Toda nič takega se ni zgodilo. Izkazalo se je, da je novi gospodar Iraka sicer pristaš Nasserjevih idej, toda ne misli postati njegov podložnik. To bi namreč pomenilo, da bi na petroleju bogati Irak moral deliti z Egiptom slednjega revščino. Tu se pa seveda arabska solidarnost neha. Tako je Kassem sicer odstranil iz vseh vodilnih mest nekdanje prijatelje Angležem, obenem pa sam navezal v Londonu redne stike.
Nasser le dobil rublje za velikanski jez na Nilu ...
Tudi v Libanonu so se tamošnji politiki v senci ameriških bajonetov streznili in v nekaj tednih je v deželi nastopil mir. Svobodne volitve so nato spravile na oblast prejšnje opozicionalce in ameriške čete so lahko mirnim srcem zapustile politično pomirjeno deželo. Na petroleju še bogatejša kot Irak je pa Saudijska Arabija, ki jo vlada kralj Ibn Saud. Je to obenem najbolj nazadnjaška dežela arabskega sveta, kjer je poleg največjega razkošja kraljevskega dvora videti naj večjo bedo. Tu črpajo petrolej Amerikanci in za lepe denarce jim je kralj Ibn Saud dovolil veliko vojaško oporišče za vojno letalstvo. Ibn Saud je pg tudi mojster vzhodne politike in Nasser ni mogel doseči zaželenih ciljev. V glavnem zato, ker so množice še preveč neuke, dočim izobra-ženstva, na katerega bi mogel nasloniti svojo propagando, skoraj da ni.
Da Nasserja nekoliko okrepi, je Sovjetska zveza konec oktobra objavila, da bo dala 400 milijonov rubljev za jez na Nilu. Toda Nil teče najprej skozi Sudan, ki leži ob gornjem delu te reke, dočim je Egipt pravzaprav dolina spodnjega Nila in njegovega ustja, Za zgraditev jeza je potreben sporazum s Sudanom, kjer je bila na krmilu zapadno usmerjena Chalilova vlada. Z vso silo svoje propagande in drugimi triki
se je Nasser vrgel na delo, da si podvrže vsaj Sudan. Zopet je bilo njegovo glavno orožje gesla: »združitev vseh Arabcev«. Toda ko je Chalil videl, da njegove sile ne zaležejo proti Nasserju, je v skrajni sili poklical na pomoč vojaščino, ki so jo izvež-bali še Angleži, ko je Sudan bil njihova kolonija. V nekrvavi revoluciji je prevzel oblast general Aboud, vrhovni poveljnik sudanske vojske, bivši major v angleški vojski. Tudi tu Nasserju ni uspel njegov naklep.
... a politična setev mu ne gre vedno v klasje
Nasser je tudi oživil Arabsko ligo, organizacijo, ki združuje vse arabske države. Njen sedež je v Kairu in je v bistvu doslej bila zgolj podaljšana roka egiptovskega zunanjega ministrstva. Nihče pa se ni upal upreti Nasserjevemu samopaštvu, da si ne nakoplje očitka rušitelja arabske sloge. Toda ko je mera' prekipela, je Tunizija nekega dne iz lige izstopila in ožigosala Nas-serjevo samopašnost. Ostale države so sicer molčale, vendar so na tihem korak Tunizije odobravale. Odtlej je bila Arabska liga ohromljena in Nasser je izgubil eno izmed orožij svoje politike.
Posebno pa imajo Nasserja v želodcu Francozi. V Kairu namreč sedi »begunska vlada« Alžira in večina orožja za alžirske upornike prihaja po egiptovskem posredovanju.
»New York Times« je tako označil pred kratkim položaj na Bližnjem vzhodu:
»Zarote v velikem stilu še sedaj nastajajo na Bližnjem vzhodu. Velikanske podkupnine prihajajo iz roke v roko, one služijo za nakup kakega generala ali pa kakega časnikarja, politika, gospodarstvenika, pa tudi za vplivanje na volitve, najetje morilca, za izzivanje nemirov in izgredov. Puščavske šejke in plemenske poglavarje je moč dobiti proti letnim plačam v zlatu. Tajni agenti se nahajajo na vseh važnejših točkah, svoje pomočnike premikajo kot šahovske figure. Tihotapstvo velja za priznan šport. Svoj čas med Arabci cvetoče klasične umetnosti so propadle, zato pa se je umetnost ponarejevanja razvila do neslu-tene prefinjenosti. Kot rdeča nit skozi zgodovino se vleče rovarjenje, makiavelistič-na lokavost, prevara, lahkotno politično koristolovstvo, zahrbtnost in spodkopavanje. To so resnične sile, ki urejajo razmerje med Arabci samimi ter njihove odnose do zunanjega sveta.«
Za časa evropskega kolonialnega gospostva so bili vsi Arabci združeni v boju proti osovraženemu evropskemu gospodarju. Ko je ta — zlepa ali zgrda odšel — se je teh ljudstev polastila kratkotrajna pijanost svobode. Začenjajo se pa sedaj pojavljati med njimi trenja, ki izvirajo iz različnosti značajev in predvsem različnosti interesov.
In na tem pozorišču sta se letos oba svetovna orjaka borila za vpliv, ne da bi eden ali drugi mogel doseči odločilno zmago. Sovjetska zveza je sicer z eno nogo stopila v ta prostor, toda tla puščavskega peska so nestalna in varljiva.
Grom topov na Dalinem vzhodu ni prinesel odločitve
Kot da bi poleti obema postalo v puščavah srednjega vzhoda prevroče, in sta se igre naveličala, je naenkrat zadonel grom topov iz Daljnjega vzhoda. Komunistična Kitajska je na kopnem ob Kitajskem morju zbrala ogromno število topov in začela obstreljevati bližnji otok Kvemoj, na katerem so se bile utrdile čete nacionalne Čan-kajškove vlade, katere sedež je na nekoliko bolj oddaljenem in večjem otoku Formozi.
Po koncu druge svetovne vojne so tudi na Dalj nj cim vzhodu nastopile globoke spremembe. Tudi tam je kolonializu napočila zadnja ura. Narodi s starimi kulturami (n. pr. v Indiji) so se pod nad stoletnim kolonialnim gospostvom evropskih sil prisvojili tehnične pridobitve svojih gospodarjev. Nastale so moderne industrije, šolstvo po evropskem vzoru je oblikovalo tudi nove generacije v Indiji, Ceylonu, Burmi, Pakistanu. Z obnovljeno silo pa so po strašni vojni, ki je požrla sile evropskim silam ter spodkopala njihov ugled, pa naj so to bili zmagovalci ali premaganci, sedaj prišle na dan želje teh narodov po politični samostojnosti. Tudi tu se je Angležem
posrečilo, da so kljub desetletjem policijskih režimov, demonstracij obsednih stanj vendarle zapustili svoje nekdanje kolonije v miru ter si ohranili tam celo precej prijateljev. Najbolje se jim je to posrečilo v Indiji, nekdanjem biseru angleške imerial-ne krone. Presenetljivo je da, je sedaj, 10 let po odhodu angleških čet in uradnikov, v Indiji več Angležev, kot jih je bilo v kolonialni dobi. So to trgovci, tehnični strokovnjaki in industrijski specialisti. Mirno se je prehod izvršil tudi v Pakistanu in Burmi, čeprav v slednji demokracija slabše u-speva zaradi neurejenih notranjih razmer.
Otroške bolezni mladih držav v Afriki
Podoben proces opažamo v Afriki. Tam pa primitivna črnska plemena dozorevajo k politični polnoletnosti. Angleška vlada je uvidela, da želj teh ljudstev po politični samostojnosti ne kaže zatirati, ker te kasneje tem huje vzplamtijo. Zato jih je načrtno začela sama jih vzgajati za prevzem politične oblasti. Tako je lani dobila svobodo »Zlata obala« ob Južnem Atlantiku in se spremenila v, samostojno državo »Ghano«,
v Karaibskem morju pa je nastala iz Antil-skega otočja »Zadnjoindijska federacija«. Kmalu se bo pojavila nova, največja črnska država Nigerija v osrčju Afrike, ki bo štela 30 milijonov duš. Francoska Gvineja se je z glasovanjem odločila za samostojnost.
Kljub temu, — da v svojih nekdanjih kolonijah Angleži nimajo več politične oblasti, pa so te dežele ostale v sklopu Britanske skupnosti (Commonwealth). Zanje je angleški funt še vedno skupni denar, London glavno tržišče in bančno središče. In za drugo se pa končno Angležem kot praktičnim ljudem vendar ne gre. Kljub temu pa jim ni moč odrekati tudi velikih civilizatoričnih in kulturnih zaslug v prid njihovim kolonialnim podanikom. Vodilni sloj novih držav se je namreč izšolal na angleških šolah, p6sebno na slovitih univerzah in »British way of lile« (angleški način življenja) je postal njih duhovna last poleg šeg in navad njih lastnega naroda. Tako je pred kratkim indijski ministrski predsednik Nehru nekemu časnikarju na vprašanje, česa si najbolj spominja iz svoje mladosti, odgovoril: »Božičnih praznikov na Angleškem, ki bi jih rad še enkrat doživel.«
Tudi Nizozemci so morali po sili zapustiti svoje bogato Javansko otočje, iz katerega je nastala nova država Indonezija.
»Afrika Afrikancem«
Nove države imajo velike gospodarske težave in za mnoge je prišla svoboda mnogo prezgodaj, kajti duši jih k tlom nerazvito gospodarstvo, nepismenost, slab prometni sistem, pomanjkanje izkušenih uradnikov in tehničnih strokovnjakov, predvsem pa vladnih izkušenj. To so pač otroške bolezni vsake nerazvite države.
Prav v mesecu decembru so bile tri važne konference, ki kažejo rastočo vlogo Afrike in Azije. V Accri, prestolnici Ghane, so se sestali politični predstavniki 20 afriških ljudstev in bilo je proglašeno načelo »Afrika Afrikancem«. V Afriki sta predvsem dva moža, v katere so uprte oči sveta: dr. Nhumrah, ministrski predsednik Ghane, ki je študiral v Angliji in Ameriki ter ministrski predsednik bivše francoske Gvineje, Tuku Sele, ki so mu nadeli priimek »George Washington Afrike«. Pot do združenja Afrike je še daleč in je vprašanje, koliko bo popolno politično strnitev sploh moč doseči, toda brez dvoma prihaja čas, ko bomo morali mnenje o neukih zamorcih spremeniti. V Afriki rastejo srednje šole in univerze. In na mednarodne sestanke v Evropi že prihajajo zamorski delegati, ki govorijo gladko vrsto evropskih jezikov ter se vključujejo v mednarodno skupnost.
V	Kairu pa se je sestala konferenca trgovinskih zbornic azijskih in afriških držav, da se razgovarja o gospodarskem sodelovanju. Tudi Sovjetska zveza je poslala svoje zastopnike, ki so že na prvih sejah pokazali, da nameravajo to konferenco izkoristiti za lastno politično propagando. Toda doživeli so neprijetno razočaranje, kajti z veliko večino je prodrl predlog, da smejo sovjetski delegati prisostvovati konferenci samo kot opazovalci in poslušalci. Države Afrike in Azije se nočejo pustiti vpreči v voz sovjetske propagande, pa četudi je ta zakrinkana v privlačna protikoloni-alna gesla.
Katoliška Cerkev gleda naprej
V	Manili pa se je minuli teden začela konferenca katoliških škofov Daljnjega vzhoda. Priložnost za to konferenco je dala posvetitev novozgrajene stolnice v prestolnici Filipinov.
Sv. oče je poslal na to konferenco kot svojega legata (zastopnika) kardinala Aga-gianiana, ki je armenskega rodu in mu je tekla zibelka v južnem delu Rusije, zato
tudi gladko govori rusko. Kot dijak pa je že prišel v Rim, kjer je doštudiral za katoliškega duhovnika in se povzpel do najvišjih cerkvenih časti. Pri zadnjem kon-klaveju (volitvi papeža) se je celo govorilo o njem kot bodočem papežu. Na Petrov prestol je sicer bil izvoljen kardinal Ron-calli, ki pa je po izvolitvi med prvimi sprejel prav kardinala Agagianiana. Sedaj ga je poslal na to važno konferenco, kajti tudi katoliška Cerkev kot učiteljica narodov pozorno zasleduje razvoj na tem važnem predelu sveta, kjer razvija veliko misijonsko delavnost. O konferenci v Manilli svetovno časopisje sicer ni pisalo z velikimi naslovi, vendar bodo njeni sklepi, sprejeti v miru in premisleku po več sto tam zbranih škofih, velikega in trajnega pomena.
Velika neznanka — Kitajska
Najtežje vprašanje Ualjnjega Vzhoda pa je Kitajska, ali pravilneje dve Kitajski. Že desetletji pred drugo svetovno vojno je to obsežno deželo s 600 milj. duš trla huda državljanska vojna med komunisti pod vodstvom spretnega Mao-Tse-Tunga in predsednikom legalne vlade, generalom Čan-kajškom. Da pa komunizem na Kitajskem ni propadel, pa je skrbela tudi takrat vladajoča skupina generalisima Čankajška. V deželi sta nered in korupcija postajala vedno hujša. Amerikanci so spočetka Čankajška velikopotezno podpirali, toda ko so spoznali, da mečejo denar v sod brez dna, so začeli stiskati mošnjiček. Leta 1945 je Čan-kajšku uspelo, da je začasno raztegnil oblast skoraj na vso deželo, toda komunisti so dobili močno podporo s strani Sovjetske zveze in uspelo jim je v vrsti bitk premagati demoralizirane Čankajškove armade. Obenem z bojno srečo so tudi Amerikanci zapustili svojega nekdanjega zaveznika in leta 1948 se je z ostanki poraženih čet, o-krog pol milijona mož, moral ukrcati na ladje ter se zateči na otok Formozo, ki tvori del kitajske države. Po morju komunisti Čankajška niso mogli zasledovati ker niso imeli ladij. Tako je Čankajšek obdržal v svoji oblasti tudi male obalne otočke, med katerimi je Kvemoj najvažnejši. Varen pred zasledovalci se je Čankajšek opomogel in na Formozi uredil svojo vlado. Sčasoma so ga Amerikanci začeli znova podpirati, kajti spoznali so svojo veliko napako. Boljši bi bil kljub vsemu malovredni Čankaj-škov režim na Kitajskem, kot pa da je obsežna država padla pod komunistični jarem. Toda bilo je prepozno.
Kmetje so sužnji države
Na celini se je Mao-Tse-Tung medtem z metodami brezobzirne komunistične strahovlade izgradil svojo oblast. Sovjetska zveza mu daje izdatno gospodarsko pomoč in znatne količine orožja. V ogromni državi, kjer še niso nikdar natančno prešteli vseh ljudi, se je začela nova doba. Ljudstvo sicer trpi, kot še nikoli, posebno pa kmetje, ki so jih vključili v ogromne »zadruge«, kjer po od 8 do 20 tisoč družin mora samo delati, nima pa nobenih pravic, ker ves pridelek pripade državi. Vendar po komunističnem vzorcu urejena država deluje in dobiva vedno večjo težo tudi v mednarodnem svetu, kljub temu, da nima sedeža in glasu v Združenih narodih ter da ji zapadite države odrekajo diplomatsko priznanje.
Vendar pa oblastniki v Pekingu ne morejo mirno spati, dokler sedi na Formozi čankajšek in ima v posesti celo bližnje otoke, s katerih je en sam korak na celino. Od časa do časa izbruhnejo na celini upori, ki sta jih doslej komunistična policija in vojaštvo sicer vselej v krvi zadušila. Toda lahko bi se nekega dne zgodilo, da bi se dobro oborožene in moderno opremljene Čankajškove čete nenadoma izkrcale na celini in spričo sovraštva, ki ga goji ljudstvo proti komunizmu, bi samo mala iskra zadostovala, da zaneti požar splošnega upora. Zato so že večkrat po letu 1948 kitajski komunisti poskušali zasesti Formozo, toda (Konec na 8. strani)
Mi
Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
(StdtftfliuuJi (}rautu(ir
KLAGENFURT
BAHNHOFSTRASSE 20
p * | * S * /\ * N * O * B * R. * /\ * f\| * J » E
LEV TOLSTOJ:
Nekoč je živel čevljar, ki ni imel ne lastne hiše in ne zemlje. Zaradi tega je družino preživljal zgolj z delom svojih rok. Skupno z ženo sta imela en sam plašč. Že dalj časa je mislil na to, da bi kupil ovčje krzno za nov plašč, toda življenje je bilo presneto drago, zaslužek pa pičel. Končno pa je čevljar le spravil nekaj denarja na stran in nekega dne se je odpravil v mesto. Tam pa je našel samo enega izmed svojih dolžnikov, zato se je moral vrniti domov, ne da bi kaj odpravil. Le na nekem drugem kraju je dobil 20 ko-
PeJk-
Ko se je približal vaški kapelici, je tam videl ležati nekoga brez obleke.
Pospešil je korak, toda kmalu se mu je začela oglašati vest.
»Kaj počenjaš, Semjon,« je rekel sam pri sebi, »da puščaš človeka v nesreči ležati, kjer je?«
Šel je nazaj, ogrnil tujca s svojim plaščem, mu pomagal vstati in ga vprašal:
»Kako pa prideš ti sem, brat? Ali so ti zlobni ljudje kaj hudega prizadejali?«
»Ne, Bog me je kaznoval — prihajam od daleč.«
Matrejna tisti dan ni kuhala, ker je mislila, da bo mož gotovo v mestu jedel. Ko pa je Semjon stopil v hišo z nekim neznanim človekom in tega meni nič tebi nič povabil k večerji, jo je prevzela ^pravična jeza. Rekla je: »Privedel si potepuha v hišo — nimam ničesar za jesti!«
»Ne blebetaj, žena, vprašaj najprej, odkod prihaja.«
»Povej raje ti, moj mož, kam je šel denar za ovčje krzno, ker ga nimaš s seboj?«
Semjon je potegnil iz žepa denar, ki ga je bil vzel s seboj in ji povedal, kaj se mu je zgodilo — in jeza Matrejne je v hipu skopnela. Nalila je čaja, položila je poslednji kruh na mizo, vzela moževo perilo iz omare in ga dala tujcu. Naslednjega dne je Semjon dejal: »Želodec zahteva jedačo, telo rabi obleko, ali znaš delati? In kako ti je ime?«
»Mihajlo mi je ime. Kar znajo drugi delati, bom jaz gotovo tudi znal.«
Semjon ga je vzel, v uk v svojo delavnico. že po treh dneh pa je bil Mihajlo tako spreten, ko da svoj živ dan ne bi bil delal drugega kot šival škornje in krpal čevlje. Ljudje so bili s pomočnikovim delom zelo zadovoljni, menili so celo, da v vsem kraju ni boljšega čevljarja kot Sem-jonov pomočnik. Tako so iz bližnje in daljne okolice prihajala vedno nova naročila.
Mihajlo je delal že več kot eno leto pri Semjonu, ko se je pred hišo z glasnim zvončkanjem ustavila trojka. Odličen go-
JULES VERNE:	56
Potovanje na
Poku iz topa je sledil pravi zemeljski potres. Florida se je prav do temeljev zazibala. Od vročine razširjeni plini smodnika so z neznansko močjo razgibali zračne plasti in umetni orkan se je stokrat hitreje ko orkan ob viharju zvrtinčil skozi ozračje.
Ni bilo gledalca, ki bi bil ostal na nogah; ko žitno klasje ob viharju so popadali po tleh možje, žene in otroci. Razlegal se je nepopisen hrušč in trušč in veliko ljudi je bilo težko ranjenih. J. T. Mastona, ki je docela neprevidno stal preveč spredaj, je vrglo dvajset sežnjev daleč nazaj. Ko krogla je zletel nad glavami sodržavljanov. Tri sto tisoč ljudi je za hip oglušelo. Vsi odreveneli so obtičali na mestu.
Zračni tok je v krogu dvajsetih milj prevrnil barake, podrl koče, izruval drevesa, pognal železniške vlake do Tampe, nato ko plaz zagrmel nad mesto in porušil okrog sto hiš, med drugimi cerkev Saint Mary in novo borzno poslopje, ki je počilo po vsej dolžini. Nekaj pristaniških ladij, ki so butnile druga ob drugo, se je potopilo. Kakih deset ladij, zasidranih v ladjedelnici, je vrglo na obalo, ker so se jim potrgale verige, ko da bi bile iz sukanca.
Toda področje takega pustošenja je segalo mnogo dlje, celo preko meja Združe-
hi tufae
spod je stopil z nje. Semjon še nikdar ni imel tako gosposkega odjemalca. Prinesel je s seboj drago usnje in ga vprašal: »Ali poznaš to blago? Si upaš iz njega sešiti dobro prilegajoče, trdne škornje?«
Semjon je bil ves preplašen, toda Mihajlo je rekel: »Prevzemi naročilo.«
Vzel je mere in gospod se je odpeljal. Mihajlo je začel prirezovati usnje in šivati. Zvečer se pa je Semjon hudo prestrašil, kajti opazil je, da je Mihajlo namesto škornjev naredil par lahkih čeveljčkov... V tem je nekdo potrkal na vrata in vstopil je mladenič, ki je povedal: »Gospod ne rabi več škornjev, ker je na povratku na saneh umrl. Njegova žena vam pa naroča, da naredite namesto škornjev par lahkih čevljev.« Takrat mu je Mihajlo podal izdelane čevlje.
Minilo je drugo, nato tretje leto in Mihajlo je še vedno delal pri Semjonu. Nikdar ni šel nikamor, bil redkobeseden in se je v vsem času samo dvakrat nasmehnil: prvi večer, ki mu je bila žena iz usmiljenja dala perilo, in ko je odlični gospod naročil škornje. Nekega dne, ko je Semjon kot ponavadi sedel v delavnici sklonjen nad svojim delom, mu je njegov otrok, ki je pogledal skozi okno, zaklical: »K nam prihaja neka žena z dvema malima dekletcema, eno menda šepa.«
V resnici so vsi trije kmalu stopili v delavnico in žena je rekla: »Sešij mi za dekleta čevlje, toda pri tej-le moraš za vsako nogo vzeti mero posebej.«
»Kako to, da ima ta otrok tako skaženo nogo?«
»Mati jo je nehote stisnila in ji sploščila nogo.«
»Potem ti nisi njena mati?«
»Ne, vzela sem k sebi tuje otroke.« — Pripovedovala je, da je tri dni pred rojstvom dekletca umrl njen oče, a mati pa je umrla takoj po porodu, potem ko je dala življenje dvojčicama. Slučajno je bila sama in v smrtnem boju je nehote poškodovala otroku nožico.
Mihajlo je tiho sedel na svojem stolčku in zopet je nasmeh ožaril njegove ustnice. Ko je žena odšla, je odložil predpasnik in rekel: »Ne zamerita mi, mojster in mojstri-nja, sedaj vas moram zapustiti. Vem, da mi je Bog odpustil. Jaz sem padli angel. Nekoč me je Bog poslal, da prinesem dušo neke umirajoče žene, ta pa je bridko jokala in me prosila, da jo naj pustim živeti. Tako sem se povrnil pred Boga, ne da bi izvršil povelje. Tedaj je rekel Gospod: ,Pojdi nazaj in odvedi to dušo, kot sem ti zapovedal. Za kazen pa, ker mi nisi bil
nih držav. Posledice odbojne sile, ki jo je podprl zahodnik, so čutili naAntlantiku več ko tri sto milj daleč od ameriške obale. Nepričakovani umetni vihar, ki ga admiral Fitz-Roy pač ni mpgel slutiti, je zgrabil ladje z nezaslišano silo; več velikih ladij, ki so jih zajeli ti,strašni zračni vrtinci, je med vožnjo izginilo v globino, ker niso imeli niti časa speti jadra, med njimi tudi »Child-Harold« iz Liverpoola. Ta obžalovanja vredna nesreča je bila Angliji povod za najostrejše obtožbe.
Da bo poročilo popolno, naj navedemo še nekaj, za kar nimamo drugih dokazov, kakor pripovedovanje nekaterih domačinov: prebivalci Goree in Sierra-Leone so trdili, da so slišali zamolklo bobnenje, se pravi poslednje zvočne valove, ki so prešli Atlantik inzamrli na afriški obali.
Toda vrnimo se v Florido! Ko se je polegel prvi trušč, so se prebudili ranjenci in opomogli oglušeli, skratka po vsej množici je završalo in se Jmčno razlegalo do neba: »Živel Ardan! Živel Barbicane! Živel Ni-choll!« Z odprtimi usti je več milijonov ljudi s teleskopi, daljnogledi in kukali vneto iskalo po vsemirju. Na svoje zmečkane ude in na svoja razburjenja so kar pozabili, u-kvarjali so se le z izstrelkom. Vendar so ga zaman iskali. Nič več ga niso mogli razločiti in morali so čakati na brzojavke iz LongVPeaka. Ravnatelj cambriške zvezdar-ne je bil na Skalnih gorah na svojem mestu; kot spretnemu in zanesljivemu zvezdo-
poslušen, se ne smeš prej vrniti v nebesa, dokler ne boš doumel pomena treh besed, ki povedo to, kar človek rabi za življenje.’ — In sedaj $em te tri besede spoznal: Prva je .usmiljenje’, to sem razumel, ko si mi ti, žena, ganjena zaradi mojega trpljenja, dala jedi in toplih oblačil; ko je gospod naročil škornje ne vedoč, da mu je smrt blizu, se je meni za njegovim hrbtom pokazal smrtni angel, nakar sem spoznal, kar je Bog hotel povedati meni, namreč: .Marsikaj je, kar človeku ni dano vedeti’;
POJDI Z
Ivče je korakal preko polja, ko se je sonce spuščalo mimo zadnjih brazd podol-gastih oblakov. Ni ga lepšega večera kot ob slovesu!^ Ivče je z vsem srcem objel to slovesnost, obenem pa je čutil, da so mu koraki jeli meriti v življenje. Misli so mu begale v mesto, v novo šolo ... to je bilo hrepenenje celih počitnic. Nocoj se bo poslavljal od prijateljev; kupico vina bodo izpili na njegovo zdravje. — In potem...? Murni so mu cvrčali okoli glave; iz mraka, ki se je počasi spajal v temo, se je porajalo zateglo skovikanje sov in čukov; na vasi je vasovalec pod oknom svojega dekleta ubiral glasove.
»Kam tako pozno, Ivče?« ga je naenkrat s kraja steze ogovoril glas. Mara je stopila izpod hrasta na pot. Ni se ustrašil, tudi ni bil iznenaden:
»Ravno zdaj sem mislil nate, Mara!«
»Prišla sem ti naproti! Kaj bom sama v krčmi? Pa tudi Miha je tam; ne morem ga videti!«
Široke oči so se pojavile v temi; za njimi je stalo življenje — v cvetju kot pomlad!
»Slovo grem jemat, od znancev in prijateljev! Jutri se odpeljem...! In ti, Mara, kaj je s teboj?«
»Kaj bo .. .? Tudi jaz odidem, zbežim! — Nikomur še nisem pravila! — Ves' teden je lazil za menoj, doma pa ima ženo in otroke. Danes me je hotel prisiliti, da bi na noč šla z njim! — Dolgo sem delala pri njem in se borila, predolgo. Jutri grem proč. — V Švico grem. Mnogo naših je tam.«
»V Švico greš ...? In se ne vrneš več, Mara?«
»Delala bom. Zaslužila bom. — Ti študiraš po mestih, pa ti bom kaj poslala; saj potrebuješ. Komu drugemu bi ne.«
»Tega ne boš storila, Mara.«
»Zakaj ne? — Saj nimam nikogar, nič. — Kaj bi tudi z menoj, če bi ostala tukaj; saj nisem nič in nimam nič. Ti pa boš gospod. — Tukaj sem delala skoraj zastonj. Nič nimam od tega, čisto nič. — Že res. Miha mi je dajal plačo, pa pogosto je govoril o tem: Saj sem ti dal, je kolcal vedno znova; ih ko je prišla noč, mi je prigovarjal. Pojdi z menoj, Mara. — Za tako ceno nisem bila!«
slovcu so mu naročili, naj kroglo opazuje.
Pripetilo pa se je nekaj nepričakovanega, čeprav je bilo s tem računati. Ker proti naravnemu pojavu ni bilo nobene pomoči, je bila to za potrpežljivost človeštva trda preskušnja.
Dotlej prekrasno vreme se je nenadoma skisalo; nebo se je stemnilo in pooblačilo. Mar bi po strahovitih premikih zračnih plasti moglo biti drugače? Mar so mogli pričakovati kaj drugega po teh ogromnih množinah plinov, ki jih je proizvedlo sto tisoč funtov zgorelega strelnega bombaža in ki so se razpršili po ozračju? Red v prirodi je bil docela porušen. Seveda ni to nič čudnega, saj so v morskih bitkah dostikrat opazili, da je streljanje iz topov hipoma predrugačilo atmosfero.
Naslednji dan je vzšlo sonce na obzorju, ki so ga pokrivali gosti in debeli oblaki. Na nesrečo se je težka in neprodirna zavesa med nebom in zemljo raztezala prav do pokrajin na Skalnih gorah in to je bilo usodno. Iz vseh krajev zemeljske oble so se množile pritožbe. Toda priroda se zanje ni zmenila. Ker so ljudje s svojim strelom vznemirili ozračje, naj trpe tudi posledice.
Prvi dan so vsi poskušali predreti z očmi skozi gosto zaveso oblakov, pa se nikomur ni posrečilo. Sicer pa so se motili vsi tisti, ki so se ozirali proti nebu: zaradi dnevnega vrtenja zemeljske krogle je namreč izstrelek tedaj letel v podaljšani črti njihovih pogledov na nasprotni polobli zemlje.
(Dalje)
in tretja beseda je .ljubezen’: Brez očeta in matere sta dvojčici vendarle mogli živeti, ker sta našli ljubezen pri tuji ženi.«
Po teh besedah so z angelovega telesa odpadle zemeljske skorje, bil je obdan od luči in njegov glas je zadonel, kot da prihaja iz nebes: »Kdor ohrani ljubezen v sebi, ta ostane v Bogu in Bog ostane v njem, ker Bog je Ljubezen. Človek naj živi, ne da bi vedel, kaj mu bo prinesla bodočnost, ker to kar neobhodno potrebuje za življenje sta ljubezen in usmiljenje.«
MENOJ
»Zakaj mi tega nisi prej povedala, Mara? Jaz bi ti poskrbel drugo službo, in ko 'bi doštudiral, bi prišla k meni za zmiraj...!«
»Kaj bom...! Šele pred kratkim sem se odločila; zadnjo noč! Komaj sem še ušla pred njim iz staje! Pa kaj ti bom pravila, sovražim ga!«
Ni se jima več ljubilo do besed; na prej tako krasen večer slovesa, je legla zdaj težka mrzla mora. —
Gostilna je bila napolnjena z življenjem; ko sta vstopila, so ju fantje pozdravili z vriskom; pri štirih mizah so sedeli pridni, pošteni tovariši; vino in toplota sta jim dela dobro; glasovi dekliškega jietja od drugih miz so udarjali ob steno; fantje so ploskali. — V kotu je bilo še nekaj praznih miz.
—	Pri eni izmed teh je sedel Miha z nekaj tovariši; dremali so in kimali z brado! —
Sedla sta; Ivče je naročil vina in izpil prvi kozarec na dušek; tudi Mara j,e pila; vino ju je pogrelo! —
»Zakaj mi nisi prej povedala, da odideš?« je dejal čez nekaj časa. Ni se mogel znebiti teh misli. — Pogledala mu je v oči; zenici sta ji zagoreli; nato pa je ugasnil sij in je odgovorila:
»Ciganke pridejo, ne da bi jih kdo vabil, pa tudi gredo brez slovesa! Sicer pa sem prišla, da se poslovim od tebe. Ti si študent, marsikatera srečna ura je bila med nama! Tega ne bova pozabila, kajne! — Zvedela sem, da pišeš v liste in časopise; tudi jaz bi, ko bi imela ta dar! — O, veliko je zgodb na cestah, v mestih, v krčmah, v delavnicah ... veliko je ciganskih zgodb! — čez nekaj let, ko boš gospod, se spomniš Mare; in če ti bodo ostali spomini nanjo lepi, daj in napravi o Mari zgodbo, cigansko zgodbo. Piši, da sem ljubila sonce, pa mi ni sijalo nikdar, Ivče! —
Povej, da sem bila rojena iz greha, da sem bila določena, da poginem v jarku; pa me je pobral Miha — in od takrat sem mu služila celih osem let. Tedaj sem bila še napol otrok; komaj je čakal, da bom dorasla.
—	O, Ivče, vprašaj ga, ko me ne bo več tukaj, zakaj mi ni stopil na vrat tedaj, ko me je našel v jarku? — Grdoba ...! Nisem sc bala dela, tudi trdega kmečkega dela ne, ne bojim se žeje in lakote, a bojim se njega.. .!«
»Ko bi jaz vedel...! Pa si molčala ...!«
»Kamor grem, tam je za mano! — Danes, vidiš ga, tam sedi in preži! Hoče, da se bom ponižala, da bo izživljal svojo strast na meni! — Moja boš ali pa nobenega, mi je zagrozil zadnjič! — Obraz mi hoče razrezati, če ne privolim, Ivče, obraz! — Potem me res nihče ne bo maral, še ti ne, Ivče! Potem me bo zategnil v jarek in tam bom poginila kot spaka!«
Ivče je bil pobit in žalosten; umolknila sta; siv dim cigaret in pip se je raztegoval po stropu; zaigrala je harmonika; pari so se zavrteli; Mara in Ivče nista plesala. — Iz kota sem se je počasi prizibal Miha; bil je pijan; krvavo je mežikal po Mari!
»Mara...!« je rekel in se nagnil preko mize.
»Kaj hočeš ...?«
»Plesat pojdi, Mara!«
»Ne grem!«
Neprijetno ga je dimilo; dekleta so se nasmihala; zardel je v lica; ni bilo novo, da se mu je upirala, a tako zoprno nikoli; zaklel je in sedel ves penast nazaj na klop; tovariša sta se smejala:	.	\
»Te je dala, kaj? še našeškala te bo ...!«
»Saj vem, zakaj tako noriš, Miha«, je če-Ijustal drugi, »lasje so, lasje...! Poglej, kake ima! Lasje tvoje stare pa so kakor kuštri od koruznih glav!«
(Konec na 12. strani)
1958 - leto negotovega miru
(Nadaljevanje s 6. strani)
vselej so stopili vmes Amerikanci. Ne toliko iz ljubezni do Čankajška, ampak zato, ker tvori Formoza važen člen v obrambni verigi Amerike na Daljnjem vzhodu. Ta veriga gre od Japonske pa do Filipinskega otočja v polkrogu obdaja sovjetsko-kitaj-sko obalno gmoto. Če bi ta člen bil izgubljen, bi bila celotna veriga raztrgana.
Letos v avgustu so komunistični Kitajci znova poskusili. Nagrmadili so več tisoč topov na obali in začeli obstreljevati otok Kvemoj, na katerem je bila tretjina čan-kajškove vojske (100.000 od skupno 300 tisoč). Upali so, da se topot Amerikanci ne bodo hoteli postaviti za Čankajška, kajti Mao-Tse-Tung si je bil zagotovil podporo Hruščeva. Šrapneli, ki so padali na Kvemoj, so prišli iz sovjetskih tovarn. Menili so, da Amerika ne bo hotela zaplesti v vojno, kajti letos ima Sovjetska zveza že znaten naskok pred USA glede raketnih orožij, dočim poseduje Amerika mnogo večjo zalogo atomskih bomb. Toda ameriška vlada se ni dala uplašiti in čez nekaj časa je
začelo Kitajcem na kopnem zmanjkovati sape in municije. Morali so omejiti streljanje na vsak drug dan, potem pa ga popolnoma ustaviti.
Izkazalo se je tudi, da prijateljstvo med Sovjetsko zvezo in Kitajsko ni preveč trdno. Kitajski komunisti hočejo v okviru vzhodnega bloka tudi imeti svojo besedo v mnogih rečeh. In končno Kitajcev je 600 milijonov, Rusov pa samo 200; res je, da so Rusi neprimerno močnejši glede industrijske proizvodnje, a kljub temu predstavljajo sovjetsko-kitajski odnosi vprašanje, ki utegne v bodočnosti prinesti še marsikatero presenečenje. Posebno ko bo kitajska industrializacija toliko napredovala, da ne bo več tako odvisna od sovjetske pomoči, kot je še sedaj. Zato je razumljivo, da v Moskvi niso bili kaj posebno navdušeni, da bi se šli tepst za Kitajce zato, da ti potem, ko bi se čutili bolj varne, začeli stav-Ijati še večje zahteve.
Zato so topovi pri Kvemoj u utihnili, a gospodarji v Kremlju so začeli iskati šibke točke Zapada kje drugod. Oko jim je obstalo na Berlinu.
V Evropi je ključ do oblasti nad svetom
Ko, so se v maju leta 1945 zmagovite an-glosameriškS armade z zapada (er sovjetske vojske z vzhoda na truplu poražene, zbombardirane in ponižane Nemčije srečale na Elbi, je bila zapečatena delitev Nemčije in Evrope med vzhodne in zapadne vojne zaveznike, ki so pa kmalu postali sovražniki. Napake tistega časa šele sedaj dozorevajo v usodne posledice. - Znaki nasprotstev med Sovjetsko zvezo na eni strani ter Veliko Britanijo na drugi strani so se v poostreni obliki večkrat pojavili že v zadnjih mesecih vojne, dočim so Amerikanci pod vodstvom predsednika Roosevelta bili trdno prepričani, da je »Uncle Joe« (Stric Jože), kot so imenovali Stalina, dober staričina, ki je pač včasi siten, a sicer ne slab človek in se da z njim o vsem prijateljsko pogovoriti ter kar obljubi, tudi pošteno drži.
Stalin je vedel, kaj dela, Amerikanci pa ne
Angleži Stalinovim lepim besedam niso verjeli, toda oni so med zapadnimi zavezniki bili šibkejši in zato s svojimi predlogi o odprtju fronte na Balkanu, ki bi omogočila zasedbo Srednje Evrope po anglo-ameriških četah pred Rusi, niso prodrli. V zadnjih tednih vojne si je po nalogu angleškega min. predsednika Churchilla poveljnik angleških čet v Evropi, maršal Mont-gomery, krčevito prizadeval, da bi pregovoril svojega vrhovnega predstojnika ameriškega generala Eisenhowerja k preureditvi vojnih načrtov tako, da bodo zavezniške vojske pred sovjetskimi četami prišle v Berlin. Toda njegovi napori so bili zaman, kajti vojak Eisenhower se je moral šele pozneje naučiti politike. Njegova edina takratna skrb je bila uničiti čim več Nemcev, ki so že itak bili na kolenih, politiziranje pa je prepuščal politikom. Ti pa niso bili dorasli svoji nalogi. Posledica je bila, da so sovjetske čete kot prve vkorakale v Prago, na Dunaj in v Berlin. Šele čez nekaj tednov so v Berlin in na Dunaj vkorakale tudi čete zapadnih zaveznikov, na temelju dovoljenja dobrohotnega strička Stalina, ki ga je seveda dal, kajti obe mesti sta ležali globoko v območju njegove, to je sovjetske zasedbene cone.
Berlin — past, ki se je zadrgnila šele čez dolgo časa
Domenjena skupna zavezniška uprava Berlina ni nikdar začela prav delovati in tako so potem vsi okupanti upravljali vsak svoj predel po svoje. Že leta 1948 pa so Sovjeti poskusili zgrda spraviti zapadne čete iz mesta. Zaprli so jim vse dovozne poti po zemlji in po vodi, tako da so morali Amerikanci organizirati orjaški zračni most ter svoje čete in prebivalstvo po zraku zalagati s hrano in gorivom. Bila je to zelo draga transportna operacija, kajti nikdar še niso premoga in krompirja po zraku prevažali. Vendar bila je v dveh pogledih uspešna. Rešila je mesto lakote in obenem preprečila vojno, kajti po nekaj tednih brezuspešne blokade so Sovjeti uvideli, da na ta način ne bodo mogli izriniti zapad-njakov iz Berlina.
Razvoj je potem šel svojo pot. Zapadni in vzhodni blok sta se vedno bolj utrjeva-
la. Na zapadu je nastal Atlantski pakt, ki je združil Ameriko, Kanado, Veliko Britanijo ter države zapadne Evrope od Norveške na severu, preko Danske, Francije, Portugalske, Italije pa do Grčije in Turčije na jugu Evrope v obrambno zvezo. Na Vzhodu je nastal Varšavski pakt, ki je povezal Sovjetsko zvezo. Poljsko, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo v vojaško enoto. Sredi med tema blokoma sta ostali Nemčija in Avstrija. Avstrija si je s pomočjo državne pogodbe leta 1955 zopet pridobila samostojnost, obenem pa se je zavezala k nevtralnosti. Med tema blokoma pa je v srcu Evrope ostala še razdeljena Nemčija. L. 1949 so zapadni zavezniki, Združene države, Velika Britanija in Francija upravno združili svoje zasedbene cone in sklenili z vlado kanclerja Adenauerja pogodbo, ki ustanavlja zapadnonemško republiko s sedežem vlade v Bonnu. Na Vzhodu je dobila formalno priznanje države sovjetska cona, ter se preimenovala v Nemško demokratično republiko, katere vladni sedež je v Pankowu. Zapadna Nemčija je pristopila k Atlantskemu paktu in se oborožuje postopoma. Vzhodna Nemčija pa je članica Varšavske zveze in je do zob oborožena. Sredi tega prostora pa je ostal Berlin, ki je kljub vsemu ostal idejno središče, prestolnica vseh Nemcev. Ti si želijo prej ko slej združitev obeh Nemčij in povratek vlade, ene in skupne za vso državo, v Berlin. Zato, kdor ima Berlin, poseduje v rokah močno politično karto za pridobitev Nemcev na svojo stran. Berlin leži 150 km v notranjosti Vzhodne Nemčije ter je dostop do njega možen samo preko njenega ozemlja. Zato ni čuda, da se je Sovjetska zveza znova spomnila Berlina, potem ko je njena politika na Bližnjem vzhodu obstala na mrtvi točki.
Ne gre le za Berlin, ampak za Evropo
Za zapadni tabor pa je Berlin važna postojanka, nekako okno, ki omogoča pogled v velikansko komunistično ječo, obenem pa zasilni izhod za tisoče in desetti-soče beguncev, ki so se naveličali klaverne-ga življenja v pomanjkanju komunističnega raja ali pa jim je življenje pod policijskim terorjem postalo neznosno.
Toda v Berlinu gre za več. Zapad ga ne more zapustiti, ker bi s tem spravil v nevarnost svoje postojanke v Zapadni Nemčiji, ki bi prej ali slej pod krinko »združitve« zapadla pod sovjetski vpliv. Ako pa se Sovjetska zveza polasti mogočnih industrijskih predelov Porurja in Porenja, je popolno podjarmljenje Evrope samo vprašanje volje gospodarjev v Kremlju.
Sovjetska zveza je sedaj dala Zapadu 6 mesecev časa, da razmisli njene predloge o umaknitvi vseh okupacijskih čet iz Berlina ter upostavitvi »svobodnega mesta« na predelu zahodnih con v mestu.
Tako v Washingtonu, kot v Londonu, Parizu in Bonnu so sicer enotnega mnenja, da zapadnjaki ne smejo iz Berlina, vendar so naziranja o zadržanju proti Sovjetski zvezi neenotna. V Bonnu in v VVashingtonu so mnenja, da je treba sovjetske predloge meni nič tebi nič odkloniti, v Londonu so za pogajanja, v Parizu
pa skušajo najti kompromis med temi stališči.
Sedanja kriza je posledica napak pred 13 leti, ko se zapadni zavezniki niso po-’ mujali v Berlin. Takrat so dogovor sporazuma zapadnjakov s Sovjetsko zvezo o naknadnem vkorakanju zapadnih čet v mesto tolmačili kot znak dobre volje Sovjetske zveze, danes pa je kazno, da je ta dogovor bil nevarna zanka za zapadnjake. Kako se bodo iz nje izmuznili, a vendarle ostali v Berlinu, je pa nagradna naloga za najbolj brihtne glave na Zapadu. Nagrada: mir, svoboda in blagostanje narodov srednje in zapadne Evrope.
Kriza zaradi Berlina je znova pokazala, da je Evropa še vedno eden izmed ključnih predelov naše zemlje. Ako se enemu izmed obeh orjakov (Sovjetske zveze in Združenih držav) posreči spraviti vso Evropo pod svoj vpliv, je lahko naslednji dan gospodar sveta.
Evropsko gospodarsko sodelovanje postaja resnično
Leto 1958 je bilo za Evropo zopet doba novega gospodarskega napredka in blagostanja, dočim v političnem pogledu ni bilo kakih bistvenih sprememb. Proizvodnja v vseh državah je narastla in tudi široke plasti nižjega meščanstva in delavstva postajajo deležne izboljšanega življenjskega standarda. Tudi kmetje so si s pridnim delom in umnim gospodarstvom mogli izboljšati svoje gmotno stanje ter marsikaj mdernizirati v gospodarstvu. Gospodarsko sodelovanje evropskih narodov postaja kljub oviram vendarle realnost in s prvim januarjem bodo stopile v veljavo prve določbe o znižanju carin med državami »rimske pogodbe«, s katero je bilo lani ustanovljeno evropsko tržišče, ki obsega za sedaj Francijo, Italijo, Zapadno Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksenburško. Prizadevanja, da se še ostale evropske države tostran ' železne zavese vključijo v širše evropsko gospodarsko sodelovanje, so v teku, prav tako tudi napori za pritegnitev Velike Britanije.
Na političnem področju imamo za seboj sorazmerno mirno leto. Po vseh državah so demokratični režimi trdno zasidrani in komunizem ni več akutna nevarnost celo tam, kjer je svojčas izgledalo, kot da je že tik pred zmago, n. pr. v Italiji in Fran-
Francija je v minulem letu preživela globoko krizo, ki je napravila konec tako-zvanemu parlamentarnemu režimu, ki je državo spravil na rob propada. Na oblast je zpet prišel general De Gaulle, kateremu je francosko ljudstvo v spremenjeni ustavi dalo velike pravice, a pri parlamentarnih volitvah večino v poslanski zbrnici.
V Evropi onstran železne zavese se tudi ni kaj spremenilo. Nasilje, pomanjkanje in vsiljiva propaganda še vedno kraljujeta neomajno in stalna reka beguncev je znak o odprtih ranah teh nekdaj cvetočih predelov Evrope. V vzhodnem bloku so se lani pokazale nove razpoke, ki so po-kzale, da preživlja ta prisilna skupnost težko notranjo krizo, ki jo poostruje še notranji boj sovjetskih veljakov za Stalinovo dediščino — za absolutno oblast.
#
Tako smo v kratkih potezah orisali politiko v minulem letu, ki smo ga, hvala Bogu, preživeli v miru, čeprav ni manjkalo razburljivih trenutkov in večkrat so zublji iz krajevnih ognjišč nemira grozili s požarom, ki bi pomenil propast za ves svet. Še enega ne smemo pozabiti. Organizacija Združenih narodov je — kljub vsem svojim pomanjkljivostim — precej pripomogla, da je letos bil mir ohranjen in da so krajevni požari ostali omejeni. V času najhujših prepirov velesil, so se na sedežih Združenih narodov v New Yorku'mogli delegati obeh sprtih taborov vsak čas sestajati in — seveda po nalogu svojih vlad — priti do sporazumov, ki sicer niso prinesli razorožitve in trajnega miru, a so vsaj preprečili najhujše.
Zaključujemo ta pregled z željo, da nam bo moč prihodnje leto poročati samo o diplomatskih — in ne o vojaških — bojih.
Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem z zavestjo, da bi tudi v letu 1959 ostali zvesti domači tvrdki
ŠT. LIPŠ (T i h o j a)
P. DOBRLA VES
Vsem odjemalcem tudi sporočamo, da dostavimo naročene oz. kupljene predmete na dom.
Kristus, Veliki duhovnik, jc poklical po sklepu Previdnosti svojega zvestega služabnika prečastitega gospoda
k o n z i storia 1 n e g a svetnika
dr. Janeza Lučovnika
zlatomašnika in župnika v pokoju
v sedeminsedemdesetem letu starosti ih petinpetdesetem letu mašništva dobro pripravljenega v večnost.
Umrl je v Borovljah na svojem domu v Dobrovi, v sredo, dne 10. decembra 1958 opolnoči. Pokopali smo ga po njegovi izrecni želji na boroveljskem pokopališču v soboto, dne 13. decembra t. L, z običajno slovesnostjo duhovniških pogrebov.
Osmica za pokojnim sobratom bo v soboto, dne 20. decembra t. m., ob pol 9. uri v št. Janžu v Rožu, kjer je najdalje in nazadnje deloval kot skrben, svetniški župnik svojim faranom.
Njegovo dušo priporočamo v spomin pri sv. daritvi in vernikom v molitev.
Ž i h p o 1 j e , dne 13. decembra 1958.
ŽALUJOČI SORODNIKI
DEKANIJSKA DUHOVŠČINA
I

Q>ožie iti &jteejw nooo lita 1959


JOŽEF KOGLEK
župnik
v SKOCIJANU
želita
Družina
DR. JOŠKO TISCHLER
CELOVEC
Živin ozdravnik
Dr. SIMON JANAH
KOTMARA VES
DRUŽINA WEISS
krojaštvo
ST. JANŽ v Rožu
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
HRIBERNIK PETER
mizar
SLOVENJI PLAJBERK
Vsem cenjenim odjemalcem in gostom
F. FRANK
trgovina, gostilna in mlin
ST. JAKOB v Rožu
JAKOB MOSCHITZ
župnik
BRDO PRI ŠMOHORJU
JOŽEF ŠTICH
župnik
BILČOVS
Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem krojaštvo
Hilde in Alexander KLAURA
ŽELEZNA KAPLA, Tel. 236
JOHANN KEŽAR
grabi j ar
HORCE pri ST. VIDU v Podjuni
Cenjenim gostom, odjemalcem in znancem, gostilna in trgovina
MARIA PAULITSCH
BELA pri Železni Kapli
DRUŽINA ZABLATNIK
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
BILNJOVS m
Vsem znancem in prijateljem družina
Jože URANK, pd. KAVH
ENCELNA VES
Družina
ORAŽE, pd. KEŽAR
LEPENA
Vsem znancem in prijateljem
TRATNIKOVA DRUŽINA
LED INČE
Vsem znancem in prijateljem, družina
URANK FRANC, pd. PETREJ
ENCELNA VES
fisi Vsem sedanjim in bivšim faranom, sobratom in bolnikom milostipolne praznike
H	DOBERNIK JOŽEF
župnik
M
S	V GLINJAH
I ^
ŽIVINOZDRAVNIK
dr. MARKO DUMPELNIK in soproga
lil____ GALICIJA
Vsem prijateljem in znancem doma in S v tujini
Ul	SUKIČ JANEZ
^	provizor
Ml.	SMIKLAVŽ NA DRAVI
i—
i
AVGUŠTIN ČEBUL
župnik
ST. LENART PRI 7 STUDENCIH
Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem romarjem in dobrotnikom
|j|	ŽUPNI URAD POKRČE
FRANC BRUMNIK
župnik
v KOTMARI VESI
Dr. FRANC ZEICHEN
župnik
ST. RUPERT pri Velikovcu
Vsem znancem in prijateljem doma in po jogi svetu
^ Prof. dr. PAVLE ZABLATNIK
IH	CELOVEC
IK
S!
Župnijski urad
KAMEN V PODJUNI
želi vsem faranom, posebno tistim, ki so sodelovali pri popravi cerkve, blagoslovljene praznike in srečno novo leto .
^Pei nas. na 3Cf) mskem /> lepa huLi pozimi (Foto Domajnko, Borovlje)

Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem moje trgovine in gostilne, želita
MALLE JOŽE in GRETI
ŠT. LENART V LJUBELJU
KOBAN TOMAŽ
ŠT. GANDOLF pri Kotmari vesi
Vsem odjemalcem in znancem
MIZARSTVO KOVAČIČ
PODJERBERG - ST. ILJ ob Dravi
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
DRUŽINA BISTRIČNIK
OBIRSKO
Vsem cenjenim odjemalcem
JOŠKO ČIŽMAR
trgovina z mešanim blagom
KOTMARA VES
D
m
m
i
m
DREVESNICA
ing. MARKO POLZER
ŠT. VID v Podjuni
IVA in FRANC ZABAVNIK
BRDO PPRI ŠMOHORJU
Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem, gostilna
SMERTNIK, pd. KOVAČ
OBIRSKO
Vsem svojim odjemalcem in prijateljem želi družina
JOŽE WAKOUNlG
kovač v MLINCAH
l
i
m
M
DRUŽINA WOLTE, pd. ROGAR
BOROVNICA pri APAČAH
Družina OŠINA, pd. BAJDL
v	. LEPENA
S/S
SELE
Družina KALIŠNIKOVA
RAINER MATEVŽ
in družina
LOGA VES
ŠTEFAN MESSNER
župni upravitelj
v ŽELEZNI KAPLI
Vsem prijateljem in znancem
MARTIN KUCHLER
župnik
na GOZDANJAH
Vsem cenjenim odjemalce min znancem
TRGOVINA FRANC RAUTER
ST. JAKOB v Rožu
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem širom domovine
DRUŽINA RUPIJEVA
VELINJA VES
Vsem cenjenim odjemalcem
KARL KOGOJ
x trgovina z mešanim blagom
ŽELEZNA KAPLA Podružnica: SUHA-REBRCA
ANDREJ KARICELJ
župnik
ST. JAKOB V ROŽ.U
Vsem odjemalcem in znancem trafika	mž
AVGUŠTIN SAFRAN	||
BILČ.OVS
MARTIN ŠKORJANC
župnik
v SVEČAH
VALENTIN POLANŠEK
šolski upravitelj z družino	J|1Š
im
na OBIRSKEM ^
--------------—:--------------:—'J
Sorodnikom, znancem in prijateljem,
družina
M
HRIBAR FELIKS, pd. JEREB in FURIJAN
OBIRSKO KS
.............................Is
6
Vsem cenjenim gostom in odjemalcem
MIHA GABRIEL pd. TIŠLER	jff
trgovina in gostilna	*|j|
ST. JANŽ v Rožu ^
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
družina URBAS, kovač,
VELIKOVEC
M
m
M
Vsem prijateljem in znancem po širnem svetu
MARKTL ANDREJ
GORENCE
Vsem cenjenim gostom in znancem
GOSTILNIA PRANGER
ZMOTICE — BRNCA
Vsem odjemalcem, gostom, sorodnikom in prijateljem
trgovina MARIJA KOFLER
DOLNJA VES, Šmarjcta v Rožu
Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem želi
gostilna RASTOČNIK
KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI
NIKO MARKTL
župnik
v ROŽEKU
Vsem gostom in znancem
GOSTILNA MOSTEČNIK
PODRAVLJE - FODERLACH
l
i
&
Vsem zavednim Slovencem in bralcem Našega tednika-Kronike”
družina MALEJEVA
LEPENA
I
I
PETER OLIP
lesni trgovec
SELE
Mesarija
FRANC ERLACH
DOBJE pri BAŠKEM JEZERU

Vsem izseljencem, prijateljem in znancem
družina OJCL in GALLOB
ZGORNJI BREG |t|
| (Tttaqjfr&Lfrali4iL (Božie in ttan& Lei& 1959	^
jlp	itUjo
Znancem, prijateljem in sorodnikom, posebno pa 5e kmetom-gospodarjem in -materam-gospo dinjam ter kmečki mladini, ki se trudijo za obstoj in nadaljnji razvoj v gospodarstvu in družinah na mili nam domači zemlji, v Rožu, ob Zilji in v Podjuni želi blagoslovljen Božič, za novo leto 1959 pa zdravja, poguma, veselja in uspeha
JANKO JANEŽIČ
svetnik Koroške kmetijske zbornice
LESE pri ST. JAKOBU
Vsem prijateljem, znancem in odjemalcem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
VALENTIN PLANTEU
grabljar, vilar in coklar
VELIKOVEC - REZINJA
Vsem izletnikom in odjemalcem želi družina
ŠTEFAN SIENČNIK
DOBRLA VES
Vsem sorodnikom doma in znancem v Dobrli vesi želim obilo iskrenega božičnega veselja in blagoslova v novem letu
RUDOLF SAFRAN
ST. STEFAN na ZILJI
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Železna Kapla
želi vsem svojim članom, vlagateljem in sodelavcem blagoslovljene božične praznike ter jpg	uspeha polno in srečno novo leto 1959
^ ___________________________________________
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Št. Jakob v Rožu
želi vsem svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto.
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Šmarjeta v Rožu
želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1959.
Vsem prijateljem in bralcem „Našega tedni-ka-Kronike”
ALOJZIJA AICHHOLZER
SMIKLAVZ na DRAVI
Družina ZAMOŠTROVA
LESE pri ST. JAKOBU
Zastopstvo kmetijskih strojev
JOHAN KASTRUN, pd. RIBIČ
BELA pri ŽELEZNI KAPLI

Vsem sorodnikom in znancem
družina JANEZ MIKLAVČIČ
GORINCICE 16 pri St. Jakobu v R.
Milost in blagoslov božjega Zveličarja ob svetih božičnih praznikih in k Novemu letu 1959 želi vernikom rebrške župnije in vsem znancem po bližnjem in daljnjem zamejstvu
DR. METOD TURNŠEK
REBRCA
Vsem, ki se trudijo za obstoj, verski in kulturni podvig našega naroda na Koroškem, svojim faranom, sobratom, sorodnikom in prijateljem želim mnogo božične radosti in obilo uspeha v novem letu
ALOJZIJ VAUTI
župnik
v SELAH
Vesele božične praznike in uspešno novo leto 1959 želijo vsem prijateljem, odjemalcem
trgovine RUTAR v ŽITARI VESI v ST. VIDU v DOBRLI VESI
ter
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA BRATJE RUTAR & CO. v DOBRLI VESI
Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem svojim članom in prijateljem
ilcštansUa kuUucna zv&za
Vsem dekletom širom Podjunske doline, želi prav prijetne božične praznike in uspešno novo leto
»ČRN KLOBUK«
fantovska skupina
v GLOBASNICI
HRANILNICA IN POSOJILNICA Globasnica
želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1959
Vsem zadružnikom in odjemalcem v železni Kapli in okolici
Kmečka gospodarska zadruga
BELA-ŽELEZNA KAPLA, r. z. z o. j.
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Dobrla ves
želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1959.
Družina UŽNIKOVA
SELE
Družina OTOVC
DOLINCICE pri ROŽEKU
Vsem znancem in prijateljem ter vsem Slovencem
NEŽKA SKRUTL
GORICE
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto želi odjemalcem in znancem
izdelovanje čopičev in ščeti
ŠT. VID OB GLINI
Vsem šentlipškim in šmihelskim faranom, znancem in prijateljem želim blagoslovljene božične praznike in milosti polno novo leto
KRISTO SRIENC
župnik
v ŠT. LIPŠU
Najprisrčnejša voščila k božičnim praznikom in novemu letu želi odjemalcem in poslovnem prijateljem
HANS BERGER
ELEKTRO IN RADIO
ŽELEZNA KAPLA
JOŽEF WUTEJ
izdelovalec strašne opeke GLUHI LES - ŠT. VID V PODJUNI
Blagoslov božji k svetim praznikom in v novem letu želi
V. BRANDSTATTER
prošt in dekan
DOBRLA VES
Blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto vsem slovenskim kmetom
HtnuUa g&spadacsUa zveza
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Ziljska Bistrica
želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno i	novo leto 1959.
Vsem prijateljem in bralcem „Kresa”
SLOVENSKI ŠTUDENTJE NA PLEŠIVCU
Družina MILLONIG
GORJE na ZILJI
Vsem nekdanjim slovenskim izseljencem in drugim znancem
URBAN in MARIJA OLIP
SELE
ANTON in ADELA GRIL
PLAZNICA
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Št. Janž v Rožu
želi svojim članom in vlagateljem tesele božične praznike in uspešno novo leto 1959.
Vsem duhovnim sobratom, prijateljem in znancem
AKADEMIJA SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV
V CELOVCU
Vsem faranom in znancem
ANTON KUCHLING
župnik
BISTRICA na ZILJI
Vsem faranom, znancem in prijateljem
MIHAEL BARBIČ
župnik
v PECNICI
Prijateljem in znancem milosti polne božične praznike želi tudi
p. JAKOB
Vsem častitim sestram, nekdanjim gojenkam gospodinjskih šol, vsem prijateljicam in znancem želijo iz Švice
TUDER ANNEMARIE, HERZELE KATI in MICKA STICKER
Vsem strankam in prijateljem
R. GOSAR
frizerski salon
KAPLA ob Dravi
Vsem znancem in prijateljem
DRUŽINA STARC
LOVRO SADJAK in družina KLANČNIKOVA
CELOVEC
RINKOLE
Vsem znancem in prijateljem
DRUŽINA NACHTIGALL
CELOVEC
Vsem bivšim tečajnicam, članicam Zveze biv-ših gojenk gospodinjskih šol, ter vse prijateljem
MILKA HARTMAN
Vsem fantom in dekletom v župniji
FARNA MLADINA
v ŽELEZNI KAPLI
Družina
DR. VALENTIN INZKO
SVEČE v Rožu
Vsem znancem in sorodnikom
EMICA HORNBOCK
CELOVEC - ŠT JANŽ v Rožu
Vsem znanaccm in sorodnikom
PAVLA DOUJAK
CELOVEC
Vsem sorodnikom in prijateljem
DRUŽINA BLAŽEJ
CELOVEC - PODLIBIC
Vsem znancem in prijateljem
DRUŽINA WOSCHITZ
CELOVEC
TOMAŽ DUMPELNIK
Svčtnik Okrajne kmetijske zbornice v Velikovcu ŠTEBEN V PODJUNI
Vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom doma in v Ameriki želi
družina TRAMPUŠ, pd. BOŽIČ
DOB pri PLIBERKU
Vsem svojim klientom in znancem želi vesel Božič in srečno novo leto
DRUŽINA ARBEITSSTEIN
PLIBERK
Vsem cenjenim gostom, znancem in prijate-Ijem, gostilna
SMERTNIK, pd. KOVAČ	§1
OBIRSKO
im


ran
Vsem znancem v Ameriki, Belgiji in domovini
družina HAJNŽIČ
NA REBRCI
Vsem znancem in prijateljem
družina KANCI J AN pd. LESJAK
ROBEŽ pri APAČAH

IGNAC ZUPAN
župnik
v ZVABEKU
IGERC MATEJ
župnik
na SUHI
Mizarstvo
JANEZ DROBEŽ
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
REZIKA HOBEL
CELOVEC
ROJAKOVA DRUŽINA
ST. VID V PODJUNI
Vsem prijateljem svetu
koroškim in po širnem
JOŽE HOČEVAR
CELOVEC
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
DRUŽINA RESMAN
VETRINJ
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
MIHEJ BoHM in družina MESSNER
ŽDOVLJE pri Borovljah
Vsem sorodnikom in znancem
JENŠACOVA DRUŽINA
VEČNA VES
Vsem zavarovancem želi inšpekcija Jadranske zavarovalne družbe ..Riunione” vesel Božič in srečno novo leto
FRANC NACHBAR
CIRKOVCE pri Pliberku
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina
FRANC KROPIVNIK
RUTE - RINKOLE
Vsem prijateljem in znancem vesele praznike >n srečno novo leto
ig	DRUŽINA ZERZER
Ul	v SVEČAH
!--------------------------------------
“1=Š Vsem znancem in prijateljem, družina
ŠTERN, pd. PLESNIKAR
uš	v KORTAH
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
CIRIL RUDOLF
kolarski mojster
BISTRICA NAD PLIBERKOM
Vsem gostom
Anna HUTTER pd. ŠOŠTAR
gostilna
v GLOBASNICI
Vsem odjemalcem in znancem v Šmihelu in okolici
TEREZIJA in FRANC KUŠEJ
trgovina
ŠMIHEL pri Pliberku
DEKANIJSKI URAD PLIBERK
DRUŽINA MIKLAW
PODHOM pri DOBRLI VESI
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina
VALENTIN HARTMAN
KLOPINJ
Jp5| Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
U	JOŽEF ŽMAVC
pl?	kolarski mojster
m	__________________APAČE
TOMAŽ HOLMAR
provizor
na OBIRSKEM
Vsem fantom in dekletom v župniji
FARNA MLADINA
v ST. JANŽU v Rožu
Vsem znancem in prijateljem
družina ČRČEJEVA, Mirko in Roza KUMMER
na BLATU pri PLIBERKU
LUDOVIK JANK
župnik
Vsem sorodnikom in znancem
družina JELEN
v RADISAH
iz LIBUC
Vesel Božič in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem
DRUŽINA SMRTNIKOVA
v KORTAH
JOŽEF LUŽNIK
dipl. trg. JANKO URANK
CELOVEC
DRUŽINA GREGORN
DULE pri ŽITARI VESI
Družina
K. in D. KANCIJAN pd. ZABLAČAN
APAČE
JUg Družina
URAK, pd. BUKOVNIK
Družina
Družina
Družina
GALICIJA 4«!
-i
ANDREJ OGRIS, pd. PEUCAR
DRAGUNAŽE
Vsem izseljencem in znancem
DRUŽINA TOLMAJER
Kmteijsko-gospodarska sola v Tinjah
želi svojim dobrotnikom, profesorjem, nekdanjim gojencem, rojakom ter star-šem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto.
Narodna šola v St. Rupertu pri Velikovcu
in
Narodna šola v St. Jakobu v Rožu
želita svojim dobrotnikom, posebno pa darovalcem za hišno kapelo v Celovcu, in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne božje ljubezni in
miru ter srečno novo leto!
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1959 želi vsem odjemalcem, .prijateljem in znancem
PARNA PEKARNA
Stefan Katz
CELOVEC-KLAGENFURT Waidmannsdorf — Siebenhiigelstr. 75
Plašče, obleke, jopiče (Sakkos), hlače, perilo JCLtLdzt
„wA,rTc?;omn,IZBIRIindobri KLAGENFURT, HERRENGASSE
KVALITETI pri ugodnih cenah
KOGLER
Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
JCauftiaiu SAM ON IG
VILLACH, AM SAMONIGECK
Frohe
W eihnachten und
4
>..i
A ^ '
u
H

Gute Fahrt ins
Neue Jahr
#
		
Nudimo vam v znani najbolj*! kvaliteti		Vsem odjemalcem, prijateljem in
ožim a davila		znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1959
("Perila / ("Damaee. hal p / OUaze / Suknje.		ROBERT
/ ohiehe / m kožuhe		ERŽEN
KiaBenhirt. O'	BahnhofstraBe		STISKALNICA ZA OLJE IN MOST ŠTEBEN V PODJUNI
		
51
miiiueht
HEINZ KNOCH
KLAGENFURT
VOLKSWAGEN-GROSSHANDLER FUR KARNTEN UND OSTTIROL
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZAVAROVANCEM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LETO
Koroška deželna zavarovalnica za škodo po ognju C L O V E C ■ KLAGENFURT, Alter Platz 30
Pojdi z menoj
(Nadaljevanje s 7. strani)
Po končani pesmi je utihnila tudi godba; dekletom se je motilo; fantje so se smejali in pili; vmes so včasih natočili Ivku in Mari; bila sta veselal — Miha je čez čas spet primajal k mizi; rdeče žile nad očmi so bile napete.
»Z menoj pojdi, Maral«
»Kam?«
»Domov bova šla!«
»Ne greml«
»Pa bom čakal; enkrat boš že šla!«
»Ne boš me dočakal... zbežim!« je de-, jala, se nasmejala in se obrnila od njega! — To ga je zadelo! Takoj je verjel, da utegne biti res! — Pristopil je in jo pograbil za rame:
»Mara, delat pojdi!«
»Kaj ...?«
»Mara, osem let si živela pri nas!« je zinil čez čas, da bi vsaj malo zakril sramoto in laži.
»Spominjam se ...!«
»Osem prekletih let si terjala od mojih žuljev, od tehle, vidiš!« Držal ji je pod nos svoje roke, rjave in smrdeče...
»Tako...?«
»Zdaj, ko si se do sitega napila naše krvi, ko si se nažrla naše, moje zemlje, ko si mi izvlekla zadnji denar, sedaj...!«
»Doma je delo!«
»Sem že delala danes! Več, kot je bilo treba!«
Postalo mu je vroče; kri mu je vrela po telesu! — Nocoj se podirajo njegovi načrti! — V krčmi so vzdigovali glave. V Mihi je zagorelo sovraštvo do vseh, vseh! Ne, odnehal ne bo — Prijel jo je močneje! —
Allen Kunden und Freunden
der heimischen F.R.C.-Mdbel entbieten Betriebsleitung und Personal mit ihren MobeLhausem in ganz Kamten die be-sten Weihnachts- und Neujahrsvriinsche. Haben Sie viel Freude mit Ihren F.R.C.-Mobeln!
Mobelhauser:
F.R.C.-MSbeI — Klagenfurt, Burggasse 14 F.R.C.-Mobel — Villach, Bahnholstr. 12 F.R.C.-Mbbel — Spittal/Drau, Bahnholpl. F.R.C.-Mobel - St. Veit/G. Klg.-Str. 35 F.R.C.-Mbbel - Obervellach/MbUtal,
Hauptplatz
F.R.C.-Mbbel — Lind im Drautal 42 ... und Karntens grblJtc standige Mbbcl-schau in den Sandwirtsalcn, Klagenfurt (jetzt auch Verkauf).
FERCHER-REICHMANN & CIE
MOBELFABRIK - VILLACH
Karl
Pdtscher
konjski mesar
Celovec,
Klagenfurt
PischeldorferstraDe 12, tel. 55-22
Prevzame tudi zavarovane konje.
Če je sila, koljemo podnevi in ponoči. Kupujemo po najvišji dnevni ceni.
Prisrčna voščila za novo leto 1959! Velika izbira vsakovrstnih ur in nakita
Fc. LelstUtoig,
urarski mojster
Po želji olajšave pri plačilu. Hitra in strokovna POPRAVILA
Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
OillUfLeMllMU
3Ceu)ald
KLAGENFURT, RENNPLATZ NR. 4
T e 1 e f o n 45-18




Frohes Fest bei Kerzenlichl_______
und dos Backvverk - ein Gedicht!
Glucklich sein kann jedeanaru^ Back mil uns! Darouf komml s an
mi
-it;
£ler-j LD@VZ/ t
flr-l_l--u3c£d
Ein vvertvolles Festgeschenk fiir alle Frauen, die gerne gut backen! Das groBe Konig-Buch Bunt! Moderni 113 Backrezepte! Jeder Kaufmann gibi Auskunft
»Pusti me, ti rečem! «
»Domov pojdi, Mara, ti pravim!«
»Po kaj? Kaj bom doma?«
»Plačal sem te! Nisi še gotova, Mara! Krav še nisi pomolzla nocoj!«
»Da te ni sram! — Krave sem pomolzla!« Ali se kuha zarota? — Pred očmi mu je črno zamrgolelo; ostrmeli pogledi fantov ga grozijo podreti! — Ne bodo ga ...!
»O ...!«
»Rad sem te imel! Pehal sem se zate! Plačeval sem te! In za vse to ne greš z menoj, kaj? In če ti ukažem ...?«
(Konec prihodnjič)
KLAGENFURT, Bahnhofstrasse 12 Telefon 32-37
Strokovna trgovina za fotografske potrebščine. Foto-aparat je moderno božično darilo. Radi vam mudimo vse nasvete, obiščite nas brezob-vezno. Plačila na ugodne obroke.
ZA zimo rLHJU
Oblačila in pokrivala za dež in motorni šport. Gumijasti škornji
KLAGENFURT, Pernhartgasse 10 Plačila na obroke — Popravila
MflNKLER
FRIEDRICH
JUNGBAUER
O. H. G.
VELETRGOVINA Z ŽIVILI
Osrednja poslovalnica:
CELOVEC - KLAGENFURT
lO.-Oktober-Strasse 28, tel. 57-73 in 33-26 Podružnice:
VELIKOVEC - VoLKERMARKT
Hauptplatz 144, telefon 288
FELDKIRCHEN
Gerichtsgebaude, telefon 380
VOLFSIšERG Ritzing 48, telefon 370
BELJAK - VILLACH
Gerbergassc 22, telefon 40-81
SINGER šivalne stroje
za gospodinjstvo in obrt v vseh preizkušenih tipih dobavimo. — Na željo pošljemo tudi prospekte.
Singcr-šivalni stroji Klagenfurt, Bahnhofstrasse 4a; in Villach Bahnhofstrasse 14.
TISKARNA
KLIŠARN A
PAPIRNICA
HZ.
CELOVEC - KLAGENFURT Burggasse 8, Tel. 21-08
NAKIT za BOŽIČNA DREVESCA in BOŽIČNA DARILA dobite pri
FARBEN KIKEL
KLAGENFURT, Priesterhausgasse ST. VEIT a. d. GLAN
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 21. 12.: 07,30-08,00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. - PONEDELJEK, 22. 12.: 14,00-14,45 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Kdo ve? 18,40 do 18,55 Za ženo in družino. — TOREK, 23. 12.: 14,00—14,30 Poročila, objave. — Adventne pesmi poje mladinski zbor. — SREDA, 24. 12.: 14,00—14,45 Poročila, objave. — Drabosnjak: Pastirska igra. — ČETRTEK, 25. 12.: 07,30-08,00 Božične pesmi. -PETEK, 26. 12.: 07,30-08,00 Glasbena božična da-
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem
SŠ*.
S O L I D
Leistungsfahig
A L T B E W A H R T
NOBEL
Altbekannt
KLAGENFURT St. Veiter Strasse 15 Telefon 22-58
Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem
U. HccmI*
Radio-trgovina
KLAGENFURT St. Ruprechter Strasse
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
cSima U()uhmt
BELJAK - VILLACH Ringmauergasse 11
rila. - SOBOTA, 27. 12.: 09,00-10,00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 28. 12.: 07,30—08,00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 14,00—14,45 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za našo vas. — 18,45—18,55 Mladina poje. — TOREK, 30. 12.:	14,00-14,30 Poročila, objave, -
Zdravniški vedež: Alkohol, kava, čaj, tobak in šofer. - SREDA, 31. 12: 14,00-14,45 Poročila, objave. — Podajmo si roke v slovo!
Otroški vozički — Moško in damsko perilo — Hubertus — plašči za otroke
HAiyS THOMASSER
Trgovska hiša VILLACH, Widmanngasse 32
FOTO-ECKE
KLAGENFURT, OBSTPLATZ 3
Strokovna trgovina za fotografske potrebščine. Foto-aparat je moderno božično darilo. Radi vam nudimo vse nasvete, obiščite nas brezobvez-no. Plačila na ugodne obroke.
KAUtT SCHUHC
BEI
Vesel Božič in srečno novo leto želi svojim odjemalcem in prijateljem
mesar in prekajevalec
Rudolf Sablatnik
CELOVEC, SiebenhiigelstraBe štev. 81 Telefon 49-36

M0BELHAUS
STADLER
KLAGENFURT
Theatergasse 4
Dos Uaus dec fyuten.
❖ \/acteite :
1.	Riesenauswahl - liber 100 Ausstattungen
2.	Die besten und billigsten Mobel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 3.900
3.	Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin-
sen
4.	Zustellung frei Hans mit eigenem Spe-zialauto
GROSSTE AUSVVAHL IN:
Polstermobeln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr maBigen Preisen
S W - NOBEL - VERKAUFSSTELLE
Beratung durch eigenen ArchifeMen I
Blagoslovljene in vesele božične praznike terr srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem
DCarl r()i'iiu4e
TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO CELOVEC - KLAGENFURT
TO JE DEL FIRM, KATERE SO GRADILE IN DOBAVLJALE MATERIAL ZA
osnovno šolo pri Božjem grobu pri Pliberku
POROČILO O ZGODOVINI ŠOLE SMO PRINESLI V ŠTEV. 47 NAŠEGA LISTA
STEKLARSTVO
OKVIRJI
OGLEDALA
Karl Leitl
KLAGENFURT
Burggasse
MoBEL-ZENTRALE
Klagenfurt, Hciligengeistplatz 1, T e 1 e £ o n 59-46
Pohištvo za šole, vrt in hotele. — Pisarniške in vse šolske' potrebščine.
JV E 1 e k t r o p o d j e tj e
Michael ^ Hollauf
BLEIRURG - PLIBERK	j
PH. ZWI(K
ŽELEZJE - BARVE GRADBENI MATERIAL BLEIBURG
OBLOŽITEV STEN TLAKOVANJE S PLOŠČAMI TERAZZO-OBLOŽITVE LONČENE PECI - KAMINI
1NT0N KRAINER
VILLACH, BAHNHOFPLATZ Telefon 67-35
JOSEF MAVERBRUGGER
MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN ŠKRILJEM
Celovec-Klagenfurt-West, Prinz-Eugen-Str. 3, tel. 42-76 Lasten kamnolom
Izvedba t/seU stcešniU det za cecUve, stolpe in pcadove
Nadalje izvedba vseh eternitnih del po želji
Mavhenfi fUuLjetje za slaixke.ua iti inženirska dela
'zm.- Rudolf Moser
JCLag.enlart, £ hren ha us er Str a fie 7 r0eL 56-28
Vesel Božič in srečno novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem
TRGOVINA
preproge, pregrinjala, blago za pohištvo
BELJAK — VILLACH
POSTGASSE 3
Weshalb einen neuen Kleinvvagen?
Unsere OPEL-Modelle aus erster Hand kosten wenigerl
0PEL-0LYMPIA
Hlinili
OPEL-REKORD
lllllllll
OPEL-CARAVAN
mit Garantie bei
T.tL.tun-11-LLi-cJi. &. La
-	.	•	.»S.	.1-	• • ■
KLAGENFURT / VILLACHER STRASSE 177-181
OBIŠČITE V CELOVCU
IloMtskiMit
PRVOVRSTNI OBED IN VEČERJA PO NAJNIŽJIH CENAH
Vogal Kolodvorske ceste (Bahnhofstrasse)
AVTOBUSNA POSTAJA (Autobahnhof)
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem, odjemalcem in znancem
jolnuttt
JUutMkat
ŽGANJARNA NAJBOLJŠIH ŽGANIH PIJAČ - TVORNICA LIKERJEV Feldkirchcn in Kamten
Podružnica
PLOVEC - KLAGENFURT, Hcrrengasse 6 Priporoča sc tudi v letu 1959
r()etike izbira
v vseh verskih knjigah — posvetnih knjigah in romanih — v šolskih knjigah — devocionalijah kakor vse vrste kipi in križi — stenske umetne in nabožne slike — rožni venci — paramenti in cerkvena posoda — molitveniki — nudi knjigarna* in papirna trgovina
„CARINTHIA“
DRUŽBA SV. JOŽEFA
KLAGENFURT, Volkermarkter Ring 25
Obenem želimo vsem našim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem blagoslovljen Božič in srečno novo leto!
Podružnice: KLAGENFURT, Stcrnallee (Hl.-Geist-Platz) 5. -WOLFSBERG v Labudski dolini. - KoTSCHACH. — ST. VEIT a. d. Glan

0b. kirellitseli
& bta.
JCe liLenejsefikan del ()ileuerutuyeti !3Lie(j.elmerk
3Claej.en(uet, 3teir{eeitstrafie 14
TMelem 28-23, 28-24
MERKUR
, landesgeschaftsstelle klagenfurt
WECHSELSEITIGE KRANKENVERSICHERUNGS-ANSTALT GRAZ
Vrlima osmi elanom in lodelaneem naitga podjetja bluejailooljene. boiienr praznike in ireeno novo telo !
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1959 želi
VELETRGOVINA Z VINOM
BREZNIK & CO.
VIKTRINGER STRASSE
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
MATTHIAS
MORITZ
UMETNI MLIN IN ŽAGA
BREG PRI GRABŠTANJU RAIN bei Grafenstein
telefon 28-44
Vsem svojim delavcem, voznikom, dobaviteljem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
LESNA TRGOVINA -ŽAGA - EKSPORT
FRANZ
JMjzvtzL
Kupim iglasti les, tudi stoječ
B R N C A PRI BELJAKU F O R N I T Z BEI VILLACH
(Vesele, k&žieeie praznike
in
srehw nono Lela
želi vsem našim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
cAutcUians DCaptul & V.6-.
KLAGENFURT, HERRENGASSE 10
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem
telil
fRjaenanjeLLL
Lesna industrija
ETTENDORF I. LAVANTTALE
Telefon: Lavamund štev. 300
Kupi vsako množino okroglega in rezanega lesa po najboljši dnevni ceni.
Vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem		JOH. VOLKER-
Unterkarntner Molkerei		NDBEL
		CELOVEC - KLAGENFURT
		VILLACHER RING 45-47
KLAGENFURT	SIRIUSSTRASSE 32		SPALNICE IN JEDILNICE KUHINJE, DIVANI, NASLANJAČI - VSE V
Mleko in mlečni produkti iz 60 podružnic Spodnjekoroške mlekarne		UOGATI IZBIRI IN TUDI NA OBROKE IN
NAJCENEJŠI ZAJTRK! - NAJBOLJŠA MALICAI		KREDITNE POLE.
Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Landvvirtschaftliche
Genossenschaft
VILLACH — Filialen: Wernberg, Mallestig, Riegers-dorf, Arnoldstein, Nbtsch, Kreuth b. BIciberg
Kmetijska zadruga
V BELJAKU — Podružnice: Vernberk, Malošče, Rekarja ves, Podkloštcr, Cajna, Rute pri Plajberku
Vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Landvvirtschaftliche Genossenschaft Volkermarkt
i
KMETIJSKA ZADRUGA R. Z. Z O. J. - V E LI K O V E C
Skladišče — mlekarna — žganjar n a
ŽE OD LETA 1899 V SLUŽBI KMETIJSTVA
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELI VSEM
VELETRGOVINA S TEKSTILIJAMI
MAX PLACH
KLAGENFURT, 8.-MAI-STRASSE
MAX
SCHMIDT
STAVBENO PODJETJE ZA STAVBENA IN INŽENIRSKA DELA, KLAGENFURT, GETREIDEGASSE 4, TEL. 57-95 ,
t
BARTEL
i Karntnerische
Kohlen- und Baumaterialien GroB-handlung
KLAGENFURT, BAHNHOFSTR. 34
Femschreiber 04470 Telephon 58-61, 56-67
\
Vesele božične praznike in uspešno novo leio želi vsem svojim odjemalcem električnega loka
K.ktyilnet Hlekltizilals-Akliengesellscliaft
Vsem cenjenim odjemalcem, delavcem in prijateljem želi blagoslovljene praznike ter srečno novo leto
TESARSTVO
FRANZ fiASSER
BILCOVS - LUDMANNSDORF 28

Daco-uaU čei/fa (e scena zadet/a
Zato obišijte trgovino s čevlji
WESIRIISCHNIG
KLAGENFURT, Volkermarkter Strasse 13
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN BENCINSKA ČRPALKA
Vesele božične praznike ter blagoslovljeno in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem
GAŠPAR OGRIS-MARTIČ
trgovina
B I L Č O V S
INTERCONTINENTALE 'OSTERREICHISCHE A. G. ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET podružnica: PODROZČICA - ROSENBACH Telefon 248 - Telex 04-530 prevzema vse vrste prevozov ▼ tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni		Vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1959 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka Matthaus Hafner & 00. TRGOVINA S ŠPECERIJAMI IN VINI Klagenfurt, Volkermarkter Pl. 12 TELEFON 28-27
ADOLF CAMPIDELL SLIKAR - ZLATAR - KIPAR Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN	-	TELEFON 248		KRISCHKE & 00. CELOVEC — KLAGENFURT 8.-MAI-STRASSE 3 in NEUER PLATZ Vam želi prav vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu
Gradbeno in stavbarsko kleparstvo, galanterijsko kleparstvo, kritje cerkva in stolpov
Helmut
Grossnegger
KLEPARSKI MOJSTER
Celovec-Klagenfurt,
Villacher Ring 31, Tel. 24-90
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
L. MAURER
IRGOVINA blaga in perila
KLAGENFURT, Alter Platz Nr. 35
Vsem cenjenim gostom in odjemalcem, kakor tudi vsem prijateljem in znancem Janko Ogris trgovina in gostilna BILCOVS		Vesele božične praznike in zdravo novo leto 1959 želi vsem svojim odjemalcem HELMUT SCHVVAB Landesprodukte KUHNSDORF T e 1 e f o n 508		Vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 1958 želi vsem odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem Franz Ogris Kleparski- in mehanični mojster Trgovina za motoma vozila in avtomobilske gume ŽELEZNA KAPLA 249 Telefon 221 Zastopstvo: Puch — Mecki, Sissi, H.M.W.-Moped
Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem SCHUHHAUS BLATTNIG KLAGENFURT, BAHNHOFSTRASSE				Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim od-jemalcem in poslovnim prijateljem ^	KROJAŠTVO Haderlap Franc CELOVEC, Tarviserstrasse 100 Zidani most (Steinerne Brucke)
__ Blagoslovljene božične praznike in
srečno novo leto želi vsem odjemalcem
ŽELEZNINA
Štefan Andrecs
KLAGENFURT Karfreitstrasse 9, Tel. 47-06
ARB0RITE
Obloge za pohištvo (Mobelbelag)
Prodaja za Koroško in Vzhodno Tirolsko Fascr-plošče Furnirji
F. Schnabl
CELOVEC, BAHNHOFSTRASSE 38 b
TELEFON 48-86
Alfred
fleisdanann
Krovski mojster CELOVEC - KLAGENFURT Viktringer Ring 9 — Wulfengasse-Eck Telefon 55-23
Nasproti deželne vlade. — Se priporoča za vsa krovska dela
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu 1959
lesna industrija
J. Žagar
CELOVEC - KLAGENFURT
Rampenstrasse 15, tel. 29-08 Izdelava cementne strešne opeke
			
I	■fer jl~--| 1	1	Vesele božične praznike in srečno novo leto 1959 želi vsem svojim cenjenim kupcem it, "~~3	 poslovnim prijateljem	Hans Wernig KMETIJSKI STROJI	KLAGENFURT Paulitsthgasse 8. (Prosenhof) Tel. 35-02 in HI.- Geist-Platz
FROHLICHE WEIHNACHTEN, GLOCK UND GESUNDHEIT	VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČO, ZDRAVJE IN DOBRO VOŽNJO
UND GOTE FAHRT IM NEUEN JAHR	V NOVEM LETU
vviinscht	želi:
AUTO WEDAM VILLACH
Vertretung fiir Karnten und Osttirol
PKW, LKW Steyr-Fiat Fiat LKW Diesel bis 180 PS und bis 8 to mit Anhanger 18 to Nutzlast. Raupenschlepper von 27 bis 70 PS fur Bau-, Land- oder Forstwirtschaft mit Oberkopf- oder Frontlader, Planierschild, BodenaufreiSer, Tiefloffel (Bagger) etc.
PKW, LKW Steyr-Fiat
Fiat LKW Diesel do 180 PS in do 8 ton,
s priklopnikom 18 ton nosilnosti.
Vlačilci, od 27 do 70 PS za gradbeno, poljedelsko in gozdarsko gospodarstvo z nakladniki ali frontalnimi basalci; nadalje strgalce, talne rovače (bager j e) itd.
STANDARD-TRIUNPH j
MORRIS, MG. S
ZASTOPSTVO ZA KOROŠKO IN VZHODNO TIROLSKO IN STROKOVNA DELAVNICA ZA POPRAVILA
Pričujoča številka ima 16 strani. Naslednja številka izide z datumom 6. januarja 1959
JOSEF SINTSCHNIG
CELOVEC - KLAGENFURT, Sudbahngurtel 8, Tel. 53-20
mm
Želi vsem kupcem in poslovnim prijateljem prijetne božične praznike in srečno novo leto
Vsem kupcem in poslov-nim prijateljem želi vesele božične praznike in uspešno novo leto
SATTLER
Klagenfurt, am Heuplatz

llllllfem/

- 'spr





Pilil

Vesele praznike in srečno novo leto 1959 polno delovnih uspehov želijo svojim
V	;
odbornikom, članom in prijateljem


Zveza
slovenskih zadrug v Celovcu
in v njej združene
Hranilnice in posojilnice Kmečke gospodarske zadruge Južnokoroška gospodarska zadruga Živinorejske zadruge Južnokoroška semenarska zadruga Podporno društvo proti požarnim škodam v Selah
Ter njihove poslovalnice, podružnice in podjetja
T W izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „NaJ tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni »vet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.
I 00
■









• -


' •


\ ■	' v
;





, /

' y' « 0if|jjoeuu(>iiA
Vv ooAOtao ^
JJ,V*>|!UP0'J5 ^