reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190* Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale • 45 % • art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERUJE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italv št. 23(1011) Čedad, četrtek, 8. junija 2000 Telefon 0432/731190 Strniti vrste levegacentra za naš zakon Razočaranje in kritičnost do levosredinskih vlad in strank, saj smo zamudili veliko časa in Sele čakamo na zaščitni zakon, skrb za vse-manjsi manevrski prostor le nekaj mesecev pred koncem mandarne dobe se Sirijo tudi med Slovenci videmske pokrajine. Zato je bila toliko bolj pomembna in pogumna pobuda nadiške sekcije Levih demokratov v petek v Špetru, ki so se je udeležili najvisji deželni predstavniki stranke in je privabila v občinsko dvorano Številno in kvalificirano publiko. Namen srečanja je bil v prvi vrsti preveriti, v kateri fazi parlamentarne poti je zaščitni zakon za slovensko manjšino v Furlaniji-Juljiski krajini in kakšne so realne možnosti za njegovo odobritev. Tako je petkovo srečanje predstavil krajevni tajnik LD Luca Blasutig in treba je povedati, da je bila pobuda umestna, kot so potrdili Iole Namor, ki je v imenu SKGZ osvetlila problematiko z zornega kota slovenske manjšine, poslanec Antonio Di Bi-sceglie, član komisije za ustavna vprašanja in podpisnik zakonskega predloga LD, poslanec Elvio Ruffino, ki je dal pobudo za špetrsko razpravo ter deželni tajnik Alessandro Maran. Prav v teh urah se namreč stranke vladne večine v Rimu dogovarjajo o paketu zakonov, ki jih nameravajo gotovo sprejeti do konca mandatne dobe. V Spetru je bil dan jasen signal, da med njimi mora nujno biti tudi zaščitni zakon za slovensko manjšino. Zaščimi zakon ne zadeva •e krajevno ali marginalno problematiko, je v svojem izvajanju podčrtala Iole Na-ntor, ki ni prikrivala razočaranja slovenske manjšine za dosedanje zamude in zavlačevanja v Parlamentu. Po petdesetih letih uresničuje ustavne obveznosti do italijanskih državljanov slovenskega jezika in narodnosti. A Pomen zakona je večplasten. Zadeva namreč številne mednarodne dokumente, ki italijansko državo zavezujejo. Obenem je inštrument za Preprečevanje nestrpnosti in etničnih konfliktov v obmejnem proštom in vsej deželi. Nenazadnje ima močno va- lenco tudi na ravni zunanje politike, tiste “ost-politik” za katero so se in se zavzemajo vlade levega centra. Tu gre za politično in ekonomsko vlogo, ki jo želi odigravati Italija v srednji in vzhodni Evropi in v tem okviru imajo svoj pomen tudi odnosi s Slovenijo. Poslanec Antonio Di Bi-sceglie je orisal težavno delo v komisiji za ustavna vprašanja in osvetlil sedanje odnose v parlamentu, kjer Pol svoboščin s Severno ligo vztraja pri radikalizaciji konflikta in parlamentarno delo je skoraj onemogočeno. Sicer se je zavzel za odobritev zakona, a njegove besede niso dajale nobenega upanja, prej nasprotno. Bolj bojevit je bil v svojem izvajanju Elvio Ruffino, ki je še posebej poudaril, da je zaščitni zakon sestavni del identitete levice in levih demokratov, da gre strniti vrste levega centra in si z vsemi močmi prizadevati za pozitivno rešitev vprašanja. “Zaščitni zakon je sestavni del evropeizacije” je med drugim poudaril deželni tajnik Alessandro Maran, ki je pokazal smer delovanja in prizadevanj prav v evropskem okviru. Tudi iz besed podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina ni bilo razbrati optimističnih tonov. Splošen občutek je bil, da niti sami levi demokrati ne verjamejo v uspeh parlamentarne poti našega zakona. Sicer naša je država presenečenj in nikoli se ne ve... Zelo resno, saj se še bolj mudi, se vsekakor sedaj postavlja cela vrsta odprtih vprašanj, ki jih je nujno potrebno rešiti, da ne ostanemo praznih rok, ali celo zapravimo to kar smo imeli. Levosredinska vlada nam mora zagotoviti finansiranje manjšinskih inštitucij za naslednje triletje na osnovi zakona za obmejna območja. Sedaj je čas obnove konvencije med Raijem in predsedstvom vlade za slovenske TV oddaje in ne smemo zamuditi prilike za razširitev vidnosti tudi na videmsko pokrajino. Kar se Benečije tiče je nujna tudi večja finančna in zakonska gotovost za Dvojezično šolo v Spetru. (jn) Ottima partecipazione al Mittelteatro 2000 Buona la qualità dei lavori messi in scena da ben 783 ragazzi Ha avuto davvero un bel successo l’edizione del “Mittelteatro dei ragazzi per i ragazzi” appena conclusasi al Ristori a Cividale. E non solo per la grande a-desione che ha registrato quest’anno visto che vi hanno partecipato 783 ragazzi provenienti da ben sei paesi: Austria, Slovenia, Croazia Ungheria e Germania, oltre ovviamente a diverse scuole della nostra provincia. Grande è stata anche la partecipazione dei ragazzi e delle loro famiglie, sera dopo sera, alle rappresentazioni che si sono susseguite per cinque giorni sul palco-scenico del Ristori. E va subito detto che quest’anno, forse ancora più che nelle edizione precedenti, si sono visti molti lavori di grande ihteresse e qualità. Senza voler far torto a nessuno dobbiamo senz’altro citare il musical dei ragazzi ungheresi di Debrecen in Ungheria, oppure dei piccoli alunni delle eie- S. Leonardo, osservazioni al Prg svanite È sparita da gennaio, quella settantina di osservazioni di cittadini di S. Leonardo al Piano regolatore adottato dall’ammini-strazione comunale, poi decaduto. Solo adesso, però, la vicenda diventa cronaca in seguito ad un esposto dell’ex sindaco Lorenzo Zanutto, presentato alla Procura di Udine, ai carabinieri e diffuso, attraverso alcune locandine, nel territorio comunale. Le osservazioni presentate dai cittadini si sono volatilizzate. Il sindaco Giuseppe Sibau spiega: “A gennaio, su sollecitazione della minoranza consiliare, abbiamo preso in mano il Piano regolatore, individuando un gruppo di persone che avrebbe dovuto portare avanti il lavoro. Questi si sono accorti che le osservazioni erano scomparse”, (m.o.) segue a pagina 4 Andrea Martinis con la preside Maria Carminati che sono i promotori del Mittelteatro mentari di Bamberga che hanno recitato anche in italiano, o ancora gli allievi della scuola di ballo di Krško o quelli della scuola d’arte di Zagabria. E hanno lavorato molto bene anche le scuole locali, da quella di Nimis che si è presentata con Bovec, a quella di Orsaria, Prema-riacco, la bilingue di San Pietro oltre ovviamente alla De Rubeis che organizza l’iniziativa. Al meglio ha funzionato anche la complessa macchina organizzativa del Mittelteatro, grazie ad Andrea Martinis regista dell’iniziativa, ai suoi giovani collaboratori e a tutte le famiglie che hanno accolto i giovani ospiti. Il 17 giugno con il sottosegretario Lavagnini Tutela e sviluppo, convegno a S.Pietro Sarà il sottosegretario agli Interni con delega agli enti montani e ai Comuni, senatore Severino Lavagnini, a concludere i lavori del convegno promosso dalla Comunità montana delle Valli del Nati-sone per sabato 17 giugno. L’appuntamento, per la cui organizzazione si è attivato in particolare il Partito popolare, si terrà a partire dalle 10.30 nella sala consiliare di S. Pietro e si incentrerà sul tema della legge di tutela della minoranza slovena, vista come strumento di valenza culturale ma anche socio-economica, nello spirito, come si legge nell’invito, della cooperazione transfrontaliera che si sta realizzando attraverso i programmi In-terreg III e Phare. Dopo il saluto del sindaco di S. Pietro, Bruna Dorbolò, sono previsti interventi del presidente della Comunità montana Giuseppe Marinig (“L’impegno delle amministrazioni locali per la tutela e lo sviluppo della comunità slovena”), il direttore del periodico Slovit Giorgio Banchig (“Tutela e sviluppo: il caso della Slavia Friulana”) ed il direttore del quotidiano sloveno Primorski dnevnik Bojan Brezigar (“Tutela e sviluppo delle minoranze in Europa”). A conclusione, come detto, l’intervento del sottosegretario Lavagnini. Planinci na Pkšiv V nedeljo čaka beneške planince eden od tistih momentov, ko prihaja do zavesti, kako je razširjeno “gibanje” planincev, ljubiteljev gora in predvsem, kako je ta dejavnost močno pri srcu Slovencem, kjerkoli naj živijo. Bo pa tudi lepa družabnost. Na Plešivem, na Goriškem, bo v nedeljo 11. junija tradicionalno srečanje zamejskih planincev, ki je tokrat v režiji Goriškega planinskega društva. Srečanja se bodo udeležili tudi beneški planinci, ki bojo prireditelji zamejskega srečanja prihodnje leto. Zbirališče je v Čedadu, odkoder bo odhod proti Gorici ob 9. uri zjutraj. Per l’unione la titubante èStregna S. Leonardo, Stregna, Grimacco e Drenchia verso l’unione dei Comuni? Pare, più che una possibilità, una probabilità quasi certa. L’ultimo incontro tra gli amministratori, come ha fatto sapere mercoledì scorso il sindaco di S. Leonardo Giuseppe Sibau durante il consiglio comunale, si è tenuto il 30 maggio. “Tranne Stregna, che manifesta qualche perplessità e non si è detta disponibile a lavorare in questo senso -ha detto Sibau - siamo decisi a raggiungere l’obiettivo dell’unione, che dovrebbe diventare concreta entro il 21 ottobre”. La data, decisa dalla Regione, rappresenta la nuova scadenza per realizzare l’unione, ma sulla prospettiva, dal punto di vista legislativo, permangono delle ombre. (m.o.) segue a pagina 4 novi matajur Četrtek, 8. junija 2000 2 Pista di go-kart, c’è chi protesta per rombi e odori Aktualno La pista di go-kart di Cle-nia non piace a tutti. L’attività sportiva trova contrarietà in un gruppo di famiglie del paese che affermano di dover patire, soprattutto nei week-end, il rumore e l’odore dei gas di scarico provenienti dalla pista. Alla protesta si accomunano anche alcuni abitanti di Grob-bia, sull’altra vallata. Un nuovo allarme di carattere e-cologico dopo quello, giunto le scorse settimane, della possibile realizzazione di nuove cave nella zona di Clastra. Nel caso di Clenia il problema viene sollevato da Marino Visentini, portavoce di Legambiente, a cui si sono rivolti alcuni abitanti del paese. “Non siamo contro quell’attività sportiva - af- ferma Visentini - nè contro la sua presenza nelle valli, ma questa non deve incidere negativamente sulla collettività. Chi vive in questa zona, che finalmente sembra si stia ripopolando, deve stare in pace. Ora qualcuno, invece, minaccia di andarsene a causa dei rumori e dei cattivi odori”. Da una delle famiglie interessate, quella di Silvano Qualizza, arriva la cronistoria degli eventi, dalla costituzione della società che gestisce la pista, la Al-berone karting club, alla raccolta di firme (42) tra gli abitanti del paese e alla verifica della tollerabilità delle emissioni sonore e dell’inquinamento atmosferico. In un documento, poi, il Dipartimento di prevenzio- ne di Udine poneva delle condizioni per la realizzazione dell’opera, in particolare “la collocazione di idonee barriere fonoassorbenti fisse, di altezza tra i 2,5 ed i 3 metri, non costituite da materiale vegetale, e la posa in opera di manto stradale fonoassorbente”. Condizioni osservate dalla società, secondo uno dei suoi responsabili, Adriano Venturini: “Abbiamo realizzato un argine tra la pista ed il paese, in alcuni punti alto anche 8 metri”. Riguardo i rumori, quelli provocati sulla pista dai go-kart rientrerebbero nel limite previsto di 70 decibel, anche se “secondo le nuove norme, che però il Comune non ha ancora applicato, il limite scende a 50 decibel” specifica Simona Qualizza. Venturini invece afferma: “Quando ci saranno nuove prescrizioni ci a-degueremo”. La società si dichiara tranquilla anche su un altro aspetto, quello della distanza della pista dall’Al-berone. Ora le famiglie interessate chiedono un incontro con l’amministrazione comunale sulla vicenda, mentre Legambiente invita la Comunità montana ad attivarsi per questo e altri problemi di natura ambientale che stanno investendo le valli, (m.o.) PisriLO iz K Stojan SpetiC Te dni spet veliko pišejo o orožnikih in njihovih skladiščih, polnih osebnih map in gradiva o vsakem izmed nas, navadnih državljanov. Premier Amato obljublja, da bo gradivo kmalu uničeno, češ da so to le Gogoljeve “mrtve duše”. Ne vem. Pol stoletja (in najbrž tudi sedaj) so orožniki zbirali podatke za NOS, zloglasno izkaznico o “zvestobi Nato”, brez katere državni uradniki in funkcionarji nimajo možnosti napredovanja. Ker je javnih uslužbencev nekaj milijonov in Nos najvišje stopnje (“Co-smic”) terja preverjeno “politično neoporečnost” dotičnega, njegove družine, sorodnikov do tretjega kolena, prijateljev in bližnjih znancev, lahko računamo, da je samo zanje bilo potrebno voditi več desetin milijonov dosjejev. Ce pa so nadzorovali tudi kandidate na raznih javnih natečajih, število 70 milijonov dosjejev ne presene- ča. Seveda, živimo v Italiji, kjer ni ni- koli nič preresnega. Tako so v teh dosjejih pogosto-ma tudi velike ko-zlarije. Spominjam se sedaj že rajnega prijatelja Piera. V dolinskem Bregu je postal prosvetar in aktivist, čeprav je skoraj vse življenje nosil uniformo. Zaljubil se je v mojo sošolko Nadjo. Ko sta se zaročila, je moral svoje poveljstvo zaprositi za dovoljenje, da se z njo poroči. Minilo je nekaj mesecev, ko so ga poklicali in mu zaupno povedali, da s poroko ne bo nič. Ne dovolijo. Peklo ga je, pa je prijatelja prosil, naj pogleda v zaročenkin dosje. Tako je ugotovil, da je Nadja osumljena terorizma, saj so v njeno kartoteko pisali, da je bila “brigadistka”. Pieru ni šlo v račun, da bi mu dekle nekaj takega zatajilo. Odkrito jo je vprašal, naj pojasni to oznako. In tako sta ugotovila, da je Nadja bila - kot veliko tržaških Slovencev mojega pokolenja - v mladinski delovni brigadi. Gradila je “avto-put bratstva i jedinstva”, nekje v Slavoniji. Torej je bila “brigadirka” in ne teroristka. Zadeva se je srečno iztekla. Piero je poveljstvu povedal, da so se zmotili. Z Nadjo sta živela srečno, do- kler mu srce ni prezgodaj odpovedalo. *** Z Nadjo Kriščak sva v začetku sedemdesetih let bila urednika “Primorskega dnevnika”, čisto navadna kronista. Nekoč sva šla v karabinjersko postajo v Križ poizvedovat o nekem dogodku iz črne kronike. Podčastnik, ki naju je sprejel, ni vedel, kaj z nama. Predvsem ni vedel, ali sme povedati časnikarjem izsledke njihove preiskave. Prosil naju je, naj počakava in se usedeva pred njegovo mizo. Na mizi je bil odprt dosje. Kdor je tedaj delal pri časopisu in tiskarni ve, da smo pogostoma brali svinčene stolpce kar narobe. Tako sva z Nadjo lahko prebirala zapis na prvi strani. Bilo je poročilo o Križanih, ki se je glasilo nekako tako: “Čeprav se večina prebivalstva ukvarja s preprostimi poklici -ribiči, zidarji, delavci, obrtniki, kmetje - je Križ presenetljivo tudi kulturno in politično zelo razvit. Skoraj dvesto članov šteje društvo Iluministov...” Z Nadjo sva se pogledala. Fant je najbrž pogledal v slovar, kaj pomeni “prosvetno društvo” in prevedel z Ilu-ministi, predhodniki francoske revolucije. Zdelo se je smešno, čeprav se niso zmotili povsem. V prostovoljnem delu naših preprostih ljudi je res nekaj prosvetljenskega, iluminističnega. Nanje bi gotovo bil ponosen tudi Voltaire. V Beogradu se napetost stopnjuje V Srbiji se stopnjuje napetost med Miloševičem in opozicijo in vse kaže, da se v Beogradu pripravljajo na državljansko vojno. Tako ugotavlja v svojem komentarju v tedniku Mladina novinar Igor Mekina, eden izmed boljših slovenskih poznavalcev razmer v bivši Jugoslaviji. Nasilje se iz dneva v dan stopnjuje in to še posebej po nepričakovani ukinitvi oddajanja in prevzemom televizije in radia Studio B, Radia B2-92, Radia Index, RTV Mlade-novac, RTV Pančevo in drugih zadnjih neodvisnih elektronskih medijev. V uredništvo najpopularnejše opozicijske televizije je vdrlo kakih 150 pripadnikov antiteroristične enote srbske policije, razbilo vrata in od tehnikov zahtevalo, da prekinijo oddajanje. Televizijsko postajo je formalno prevzela srbska vlada, ki je postavila tudi novega odgovornega urednika z obrazložitvijo, da je prejšnje vodstvo “pozivalo k nasilnemu rušenju legalno izbrane oblasti in spodbujalo teroristične akcije”. Prevzemanje Studia B in drugih neodvisnih medijev v Srbiji je kljub številnim represivnim akcijam, na katere se je javnost že navadila, prelomen dogodek, zato ker je 150 pripadnikov antiteroristične enote srbske policije ukrepalo praktično brez kakršnekoli zakonske podlage. Doslej so si ob podobnih dogodkih oblasti poskusile kljub vsemu priskrbeti vsaj formalno legalne papirje. Da gre za dobro načrtovano akcijo, vsekakor kažejo nekateri spremljajoči dogodki, ki so želeli ustvariti “razloge” za tak brutalen in nelegitimen nastop do neodvisnih srbskih medijev. Srbska oblast je v preteklih tednih zelo jasno utemeljila svoj kratkoročni program. Neodvisni mediji so zanjo “podaljšana roka agresorjev”, opozicijske stranke pa “krvavi mali pomočniki novega svetovnega fašizma”. Povedano drugače, Jugoslavija je v stanju notranje agresije zveze Nato. Kakšne pa bodo posledice po novem valu nasilja in represije? Nekdanji Miloševičev svetovalec Zvonimir Trajkovič ugotavlja, da bi zdajšnja srbska oblast rada dokazala, da lahko s silo zaustavi energijo ljudi, ki se gibljejo v smeri sprememb. To je po njegovem popolnoma napačno. V tej deželi, nadaljuje, ni mogoče vladati s silo, in Miloševič to ve. Edina možnost opozicije je organizacija sočasnih demonstracij v vseh mestih Srbije. Le tako Miloševič ne bi mogel hkrati poslati majhnih ekip dobro plačanih in njemu zvestih policistov na vse strani, zanesti bi se moral na množico slabo plačanih navadnih policistov, ki ne živijo nič bolje od njihovih sodržavljanov. In ti policisti, po Trajkovičevem mnenju, ne bi streljali na demonstrante. Volitve bi, kot pravi Trajkovič, opozicija izgubila, “tako zaradi volilnega zakona kot zaradi nesposobnosti organizacije volitev. Opozicija mora še enkrat razumeti, da je vse narejeno pò potrebah zdajšnje srbske oblasti. Vse je urejeno tako, da ne more opozicija zmagati. Neumno je zato iti po poti, po kateri ni opoziciji deset let uspelo narediti ničesar”. S trdo roko represije Miloševič trga zadnje vezi, ki bi morda pripeljale do mirne menjave oblasti v Srbiji, (r.p.) Cresce sempre più l’astensione Primo in classifica Andrej Bajuk, il presidente del consiglio sloveno che è ancora in attesa di vedersi votare dal parlamento i ministri del suo governo, è il politico del mese. Lo ha rilevato il “barometro politico” del quotidiano Deio. 11 governo Bajuk intanto è stato ripresentato in parlamento senza alcun cambiamento. L’esito del voto non è scontato (il rapporto di forze tra centrodestra e centrosinistra è 45:45), tanto più che è stata apportata u-na modifica al regolamento ed il voto di fiducia ora sarà palese. Primi alle elezioni Comunque vada la crisi di governo in autunno si svolgeranno le elezioni politiche e dunque il clima si fa di giorno in giorno più arroventato. E le indagini demoscopiche sull’orientamento degli elettori si susseguono. Quella commissionata dal Deio vede al primo posto il partito libe-raldemocratico con il 27,8% dei consensi, più di tutte le altre forze politiche messe assieme. Segue la Lista associata con l’8,6%, il partito socialdemocratico con il 7,1% ed il neo partito popolare, nato dalla fusione di popolari e democratici cristiani, con il 6,8%. Questo l’esito se si andasse a votare adesso, ma si sa, le dinamiche politiche ed elettorali sono più complesse. Tuttavia un dato è certo, cresce la percentuale dell’astensione (12,8%), mentre gli indecisi con il 28,7% sono il primo partito. Innovatori, eccome! Alla fiera internazionale dell’innovazione a Pittsburgh negli USA buoni risultati per gli sloveni: 16 gli innovatori sloveni premiati, 9 dei quali con la medaglia d’oro. Visita dagli USA La Slovenia è uno dei paesi più pronti per l’ingresso nella Nato. Lo hanno affermato i senatori americani Charles Grassley (Iowa), George Voinovich (Ohio) e Michael Enzi (Wyoming), ospiti del parlamento sloveno, che hanno incontrato anche il presidente Drnovšek ed il presidente della repubblica Kučan. Agricoltura europea La settimana scorsa il parlamento di Lubiana ha votato con procedura d’urgenza una nuova legge sull’agricoltura, strutturata in ben 130 articoli, che consentirà l’adeguamento della politica agricola slovena a quella dell’UE. La legge è passata con 44 voti a favore ed uno contrario. Festival cristiano Circa 500 i partecipanti al primo festival cristiano tenutosi nei giorni scorsi nel giardino antistante la basilica di Stična, uno dei monumenti più belli della Slovenia. L’iniziativa, che si inserisce nel contesto del sinodo sloveno, si proponeva di definire il ruolo dei laici nella Chiesa e nella società slovena. La discussione si è articolata in sei gruppi di lavoro. Pesanti i giudizi sulla scuola considerata chiusa, non democratica e nemmeno pluralista. JZ | novi matajur ^ Kultura ~ w*** j Koledar Koncert Glasbene Ob koncu Šolskega leta se pripravlja na zadnje obveznosti tudi Spetrska Glasbena Sola, ki jo je letos na različnih stopnjah obiskalo kakih sto in več gojencev. V programu so sedaj seveda preverjanja znanja in izpiti in tudi že tradicionalni koncert. Zaključni koncert bo v petek 9. junija ob 20. uri v občinski sali v Spetru. Vsi vabljeni. A Canebola con amicizia In questi giorni sono in fase di preparazione due i-niziative, una a Canebola, l’altra a Topolò, che riprendendo il filo dei ricordi e delle esperienze del passato tendono a rinsaldare i rapporti di amicizia e coinvolgere la gente da entrambe le parti del confine. A Canebola le associazioni Lipa e Monte Juanaz organizzano la 7. marcia internazionale dell’amicizia che si svolgerà il 18 giugno prossimo. Partenza da Podbela (14 km) o Ro-bidiSče (7km) e arrivo a Canebola. La partecipazione è a-perta a tutti ma è indispensabile l’iscrizione che si può effettuare entro domenica 11 giugno. Potete rivolgervi al bar La taverna di Canebola (728709) oppure presso Ado Cont (728545). Zapuojmo v Gor. Bardu Kulturno društvo Rečan vabi v soboto 10. junija v Gorenje Bardo. Tu bo zvečer, ob 20.30 u-ri kulturna prireditev z naslovom “Zapuojmo sred vasi”. Zapiela bosta dva zbora, Tre valli/Tri doline, ki ga vodi Anna Bernich an pod vodstvom Alda Clodig pa pevski zbor Rečan. Na kulturnem večeru bojo godli tudi domači harmonikarji. Sabato sera Museo aperto L’apertura serale dei musei il sabato rientra in un progetto nazionale del Ministero dei beni culturali in cui è stato inserito anche il Museo archeologico nazionale di Cividale. L’apertura serale verrà effettuata nei giorni 10, 17 e 24 giungo, 1,8, 15, 22, 29 luglio, 5, 12, 19 e 26 a-gosto, 2, 9, 16, 23 e 30 settembre. L’orario sarà continuato e dunque il museo potrà essere visitato dalle 8.30 del mattino alle 23 (la biglietteria però chiude alle 22.30). Vpisajta se za Liv “Cez namišljeno črto” je že znana in priljubljena iniciativa, ki jo prireja kulturno društvo Rečan z Lies in povezuje Topolovo in Livek na drugi strani meje. Letos so pohod anticipirali na nedeljo 25. junija. Zbirališče v vasi je okrog 8. ure, ob 8.30 je odhod, ob 11. uri bo na Livku maša, ki jo bo pieu pevski zbor Rečan. Povratek da-mu do 17. ure. Tudi za iti na Livek je nujno potrebno se vpisati. Brez vpisa ne bo moč prestopiti meje. Zatuo, če želite iti na Livek, pohitita. Vpisovanja do 20. junija: Topolovo - Romilda, Hlo-dič - Mirella, Liesa - pri turnirju v malem nogometu, Speter - Dvojezična šola in Čedad - kd Trinko. Nekatere miške pridno delajo, druge pa... Gledališka predstava učencev Dvojezične šole za Mittelteatro Žarki za miške Ustvarjalna energija in domišljija Bili so pridni kot mravlje. Vsi so delali za enega in eden za vse. Takoj, ko so se pojavili na odru, so pridobili naša srca. Učenci iz dvojezične šole iz Spietra so v petek v gledališču Ristori v Čedadu v okviru “Mittel-teatra” priredili resnično gledališko doživetje. Pravo odrsko uprizoritev mlade energije! Toliko razigranih, nasmejanih in ustvarjalnih otrok že dolgo nisem videl zbranih skupaj v enem samem igrivem poigravanju med miškami in žarki. Predstavo, ki po svoji dramaturški zasnovi predstavlja trd oreh že za uigrane in vešče gledališke ustvarjalce so odigrali skoraj brezhibno. Preigrali so skoraj vse glavne izrazne modele gledališča od domačinskega naturalizma do poetičnih momentov, da bi se na koncu preko simboličnih žarkov zavihteli na oblake poezije, kjer je domišljija neskončna in vsak jezik razumljiv. Na odru je bilo toliko prelepih trenutkov, da je težko podčrtati najboljše. Vsi so bili dobri, vsak zase do dobra premišljen in odlično prikazan, tako, da je cela predstava delovala veličas- se s skupnim delom cele šole, učiteljev, učencev in vodstva, lahko združita neverjetna ustvarjalna energija in domišljija otrok v igro, ki na poetičen način govori o radostih življenja. Pohvaliti je treba vsekakor tudi učiteljice, ki so skrbno a nevsiljivo vodile delo na predstavi in z minimalnimi izraznimi sredstvi pomagale usmerjati mlado energijo v en sam prijeten dogodek. Skratka: odlično! Le tako naprej in Benečija bo postala eno samo gledališče. Beneško gledališče ima le- Učenci špetrske šole med živahno predstavo mo in se razlila z odra preko dvorane in mislim, da tudi na ulice mesta Čedada. Zdi se mi, da smo vsi gedalci, ki nas je bila nabito polna dvo- rana, odhajali iz nje vedrih obrazov, lažji, poskočnejši, kot bi nas nosili zlati žarki mladosti. Predstava je dokaz, kako po prihodnost. Koliko mladih-bodočih igralcev smo videli v Risto-riju. Bravi! Marjan Bevk Martino Duriavigh di Tribil 16 sospetto di eresia - 1600 Faustino Nazzi A questo punto bisogna confermare il tutto con dei testimoni, perché appunto il Nordis, «sebben il più delle volte stago in loco predetto di s. Maria di Monte, attendo a star nelle mie stanze et a facti miei et non so se non per bocca d’altri come di sopra delli latti di Martino». Che bella figura di uomo di pietà, se non anche di cultura! Ca- stelmonte è luogo di eremiti, anche se un po’ “ba-lenghi”. I testi, neanche a dirlo, sono tutti i nemici di Martino che vivono sul posto o negli immediati dintorni. Ne vengono interrogati nove e tutti «cum juramento solito de silentio». II 20 dicembre il tribunale, in seduta generale, decide di procedere contro Martino che «viene convocato sotto pena di scomunica a comparire». 11 rev.do Leonardo Colloret-tano recapita la citazione in casa al Martino il 17 gennaio 1598. Martino si presenta in tribunale con il suo avvocato Enrico di Zucco il 24 gennaio; ma l’inquisitore generale Angelo Perugino è ammalato e non può assistere; in sua vece presiede il canonico Nicolò Riccio, che impone a Martino di non allontanarsi da Cividale senza il permesso e di farsi vedere ogni giorno dal commissario. 11 3 febbraio il decano, commissario inquisitoriale, riconosce di non poter proseguire da solo il processo: deve attendere il ritorno dell’inquisitore. Lascia libero Martino con cauzione di 150 ducati, garantiti da Lucano de Piccaro di Ca-stelmonte e da Francesco Simonutti di Cividale 1. In attesa che il processo riprenda, la gastaldia capitolare non rimane inerte. Il 4 maggio 1598 contesta a Martino la legittimità del possesso dei famosi 5 o 6 campi di bosco-prato che aveva acquistato qualche anno prima «et partim nu-per reductae ad culturam.. qua petia terrae jure domimi, vel quasi, spectat et pertinet ad venerandam ec-clesiam et castrum prae-dictum». Sicché, secondo il gastaldo, Martino la occupa «indebite et iniuste» e deve perciò rilasciarla «cum fructibus atque omnibus de jure venientibus». Dimentica però che Martino è in possesso degli originali dell’investitura fattagli dalla Pretura ci-vidalese che non avrebbe mai confezionato un simile documento se non fosse stata sicura del suo buon diritto. E per questa volta il colpo della gastaldia risulta un buco nell’acqua, minacciando di scoprire quella prevenzione che pur dovrebbe insospettire la “purezza” d’intenzioni del tribunale inquisitoriale. (31 ) É probabile che questo Francesco sia il cognato di Martino, visto che porta lo stesso cognome della suocera, Bartolomea Simonutta, madre comune di Francesco e di Menica, moglie di Martino. Il suo primo marito, Giovanni Car-gnello, deve averla sposata sistemandosi a Casteimonte, per cui Menica Cargnella potrebbe essere originaria delle Valli. Così si spiegherebbe il coraggioso matrimonio fra i due e la solidarietà che li legherà per tutta la vita. Aktualno Incendio del ’45, Mezzana ricorda In una splendida giornata di sole, all’ombra del noce della piazza, con una celebrazione organizzata dall’ANPI Valli del Natiso-ne e dal Comune dì S. Pietro al Natisone, è stato ricordato l’incendio che il paese di Mezzana subì ad opera dei nazisti nel 1945, alla vigilia della Liberazione. Al termine della messa celebrata da mons. Qualiz-za, introdotti dal presidente dell’ANPI Paolo Manzini, hanno portato il loro saluto il sindaco di S. Pie- tro Bruna Dorbolò ed il segretario locale dell’associazione partigiana Gianpiero Petricig. Negli interventi si sono ricordati i valori di libertà, democrazia e pace su cui è costruita la nostra società ed il sacrificio dei molti che hanno consentito la nascita della Repubblica Italiana fondata su questi valori. Al termine della celebrazione i numerosi presenti hanno condiviso con gli abitanti la piacevole festa organizzata in onore del patrono S. Canziano. A proposito delle osservazioni al Prg scomparse Zanutto: “Calunnie le accuse contro di me” dalla prima pagina “I due responsabili dell’ufficio tecnico comunale - prosegue Sibau - non ne sapevano nulla. Abbiamo chiesto al progettista, e la risposta è stata la stessa. Il 7 aprile ho presentato u-na denuncia ai carabinieri per la scomparsa dei documenti”. Nella denuncia Si-bau specifica che “questa mancanza porta dei rallentamenti alla prosecuzione dei lavori sul nuovo Piano regolatore, comportando un disservizio per i cittadini e per tutta la comunità”. Il sindaco chiarisce, come a-veva fatto anche nella denuncia, che “non c’è, da parte mia, alcun sospetto su nessuno”. L’ex sindaco Zanutto, chiamato in causa suo malgrado e punto sul vivo, risponde con un interventoesposto che pubblichiamo qui a fianco, (m.o.) Mi trovo costretto, mio malgrado, a dovere intervenire quale protagonista passivo in una vicenda dai contenuti tanto meschini quanto squallidi. I fatti. L’amministrazione comunale di S.Leonardo dopo un anno dal suo insediamento si accorge (!) che le osservazioni dei cittadini, sul P.R.G.C. ( Piano Regolatore Generale Comunale ) fatto decadere, sono scomparse. Della sconcertante vicenda non se ne parla, in un primo tempo. Viene deciso di procedere alla raccolta di nuove firme su documenti che dovrebbero sostituire quelli originali andati persi. Non tutti i cittadini invitati a rifir-mare sono però d’accordo su questa o-perazione che desta perplessità e dubbi di legittimità degli atti stessi. La cosa a-vrebbe potuto anche essere archiviata come l’ennesima distrazione amministrativa, se non fosse che dalle indiscrezioni fatte trapelare da un credulone quanto ingenuo ed irresponsabile informatore locale, sono venuto a sapere che la scomparsa dei documenti sarebbe da attribuire alla mia persona, sorpresa con le mani nel sacco a frugare negli uffici comunali. Qualunque sia la provenienza di questa ignobile calunnia la vicenda dovrà essere chiarita. Dell’accaduto ho avvertito la locale stazione dei carabinieri. Con la presente intendo denunciare all’opinione pubblica, alle forze dell’ordine, all’autorità competente ed a tutte le persone civili, la mancanza di scrupoli ed il basso profilo morale di chi divulga o fa divulgare, senza riscontro alcuno, ed in totale malafede, simili notizie assolutamente false, con l’unico o- biettivo di cercare di screditare chi si ritiene scomodo e intralciarne. A nessuno può essere impedito di pensare quello che vuole, ma nessun essere civile ed e-quilibrato si permetterebbe l’arbitrio di simili calunnie false ed infondate. Quanto è successo è grave, soprattutto se ad essere coinvolta è una pubblica amministrazione, il cui comportamento non può certo essere considerato irreprensibile in questa circostanza, anche perchè le ipotesi sull’accaduto a questo punto possono essere tante e per alcuni aspetti anche inquietanti. Se la scomparsa dei documenti risale a gennaio, come mai la denuncia di un fatto così grave è stata fatta solo in aprile? Quali disservizi per gli utenti e quali lavori riguardanti il Hano subiranno un rallentamento, visto che volutamente fino ad ora non sono neppure iniziati, almeno alla luce del sole? Un Piano regolatore generale comunale scomodo e chiac-cherato è stato fatto decadere.Documenti importanti riguardanti lo stesso sono spariti. Riesce molto difficile per la verità, giustificare razionalmente questa scomparsa di una settantina di osservazioni scritte e protocollate, che non possono verosimilmente essersi dileguate nel nulla, se noi altro per la loro consistenza volumetrica. Il tutto poi, non dopo qualche giorno, ma addirittura a distanza di un anno dall’insediamento amministrativo, e casualmente solo dopo che determinate o-perazioni urbanistiche sono state portate a termine! Tutta la vicenda merita senz’altro un’attenta e riflessiva valutazione. Lorenzo Zanutto Garbaz frena sull’unione dei comuni dalla prima pagina É proprio la poca chiarezza sulle possibilità e sui vantaggi dell’operazione a frenare Claudio Garbaz, sindaco di Stregna. “Vogliamo prima sapere - dice - cosa prevederti la legge che regolamenterà l’unione. É un passo che la Regione ci sta costringendo a fare, ma dovrà avere, sul nostro comune, il minor impatto possibile”. Garbaz ricorda come Stregna e S. Leonardo abbiano da tempo adottato l’unione dei servizi, che ha portato benefici ad entrambi “ma l’unione dei comuni è un passo più concreto e, probabilmente, più o-neroso”. La legge regionale dovrebbe essere approvata entro l’estate, il tempo a disposizione quindi non è molto. All’unione sono da tempo interessati anche le amministrazioni comunali di S. Pietro al Natisone, Pulfero e Sa-vogna. (m.o.) Alla “Cibus” di Parma E’ la 10. edizione del “Cibus", fiera internazionale agroalimentare, l’appuntamento più importante del settore. Viha partecipato una nutrita schiera di operatori friulani, di cui 3 aziende delle Valli del Natisone: Giuditta Teresa, Vogrig e AlFrut Corso P. D’Aquileia, 12 - CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Tel. 0432/732294 - fax 0432/730061 Viale Venezia Giulia, 17 - CORMONS (GO) Tel. 0481/639387 www.immobiliareducale.it Proposte in vendita: TOGUANO (Torreano) nuova quadrifamiliare, appartamenti tricamere biservizi; giardino proprietà, pagamento dilazionato. TARCENTO centro, nuovi appartamenti bicamere in corso di ultimazione, finiture personalizzabili, L170 milioni. CIVIDALE loc. “al Gallo", nuovi bicamere e tricamere, biservizio, giardino proprietà, doppio garage CIVIDALE zona centrale, trifamiliare in ristrutturazione, mansarda bicamere, garage e posto auto, pagamento dilazionato. CIVIDALE zona centrale, spazioso bicamere termoautonomo in ottime condizioni. CIVIDALE centro storico, nuova ristrutturazione, ampio appartamento bicamere soppalcato, possibilità garage. TOGUANO (Torreano) in ottimo contesto villette in bifamiliare di nuova costruzione, pagamento dilazionato, L. 320 milioni. PREMARIACCO ampia villa con 2.000 mq. giardino, ottime finiture. Trattative riservate in ufficio. TORREANO villetta su due piani con ampio scoperto. S. PIETRO AL NATISONE casa in linea su due piani parzialmente abitabile, L 60 milioni S. LEONARDO terreno edificarle di circa 600mq., buona posizione, L. 30 milioni. CIVIDALE Centro storico, nuovissima ristrutturazione, negozi e uffici di varie metrature. CIVIDALE Centro storico, cedesi avviata attività abbigliamento Intimo, trattative riservate. CIVIDALESE lotti di terreno edificabili urbanizzati di varie metrature. CIVIDALE centro storico, cedesi attività alimentari, ottima posizione PREPOTTO (Castelmonte), casa riattata su due piani con ampio scoperto. CORMONS centrale, fabbricato da riattare per più unità abitative, «latto impresa.. CORMONS zona centrale, recente ampio bicamere autonomo. CIVIDALE cedesi avviatissimo bar-caffè, trattative riservate. Proposte in affitto: S. GIOVANNI AL NAT. vite oompletamente arredata con ottime finiture; affitto impegnativo. CIVIDALE centro ufficio 40 mq. primo piano; altro piccolo studio al piano terra. CIVIDALE oentro nuovi negozi e uffa di varie superfid. CORMONS zona centrale negozio-ufficio circa 100 mq„ vetrinato. Cerchiamo per ns. clienti rustici anche da riattare nelle Valli del Natisone. Športniki vzrejeni piščanci? Naj bo ta list resnično zelen in zato posvečen športu. Zato bom uvodoma zapisal, da se aktivno ukvarjam z dvema športoma, ki se med sabo prepletata, s katerima, pa naj ostane moja stvar. Pomembno je, da nisem le gledalec, nasprotno, malo je športov, ki jih gledam po televiziji ali drugače. Zdi pa se mi, da kdor se rekreacijsko ukvarja s športom, ne ljubi vedno Spektakla, ki ga ponujajo televizije. Z omenjenim stavkom nisem želel moralizirati. Neizpodbitno dejstvo pa je, da so najpopularnejši športi zabredli v cirkus, ki je postal resničen gospodar. Najslabše je, da sami vrhunski športniki, lastniki klubov in ekip ter celo novinarji vseskozi skrivajo nekatere splošno znane resnice in prikazujejo čistoCo, kjer je nesmiselna in nelogična. Vsako prvenstvo nogometni svet diskutira o tem, Ce je verodostojen. Vsi vedo, da ni, saj so interesi preveliki, ljudje preveC plačani in številni navijači premalo omikani, da bi lahko zagovarjali neko “CistoCo”. Podobno je z najpopularnejšimi športi v ZDA, le da se tam poklicnost manj skriva za dimnimi zavesami. Komaj se je zaključil Giro d’Italia. Bil je nezanimiv, ‘kot bi se bistveno spremenile vse kolesarske dirke, kjer bi prevladala popolna netoleranca glede kemičnih preparatov za tekmovalce (Giro je sicer plačal pretekle peripetije možnih primadon). Atletika bi postala hobby za krepkejše fante in dekleta, plavanje bi se spremenilo v utrujajoče mahanje po vodi. Izven velikih interesov bi se drastično spremenili tenis, košarka, morda odbojka in tudi motoristični športi. V ZDA so popularne avtomobilske in motociklistične dirke, kjer je pomembnejše od tehnologije butanje med avtomobili s slikovitimi nesrečami, kjer vse gori in se kadi. Skratka, vrhunski šport je v vrtincu ekonomskih interesov spektakel, ki ima kaj malo opraviti s telesnim in duševnim zdravjem ter podobnimi zadevami. Vrhunski šport je telesu najpogosteje škodljiv. Škodljiv pa je tudi duhu, saj so preplačani športniki vendarle podobni vzrejnim piščancem. Z omenjenimi mislimi nisem želel povedati, da športu prav niC ne sledim in da se ukvarjam z lastnim gibanjem in premikanjem. Problem je drugje. Osebno me moti že omenjena dimna tanCica, motijo me laži in hipokrizija. Mislim, na-mreC, da bi bilo za vrhunski šport, kjer kraljujejo ogromni denarni interesi, še najbolj zdravo, ko bi priznali resnico takšno kot je. Nima namreC smisla prikrivat stvari in strastno polemizirati o pozitivnih, o sodnikih in raznoraznim pravilih. Ce pristanemo na dejstvo, da je vrhunski šport Spektakel namenjen biznisu in strastem gledalcev, naj pomeni za športnike tudi odkrito tveganje. Potrebnih je nekaj jasnih norm, potem pa naj si vsak izbere pot. Takšno stališCe je verjetno nevzgojno, vendar niti laž ni vzgojna. Za mlade je verjetno važnejše, Ce vedo, kje je meja med zdravim in rekreacijskim športom ter med vrhunskim in skrajno tekmovalnim. Najnevarnejše je, ko se mladi športniki v nizkih kategorijah obnašajo, kot da so vrhunski in jim trener priskrbi kako poživilo, starši in prijatelji pa navijajo, kod da strelja v vrata Romario. Skratka, vrhunski šport je Spektakel in fikcija in naj bo tak z negativnimi in pozitivnimi elementi. Sport “domačih” športnikov in rekreativcev pa naj ostane to, kar je: zabava. Ce bo komu uspel veliki korak med poklicne športnike, bo sam odločal, koliko so zanj pomembna jetra in srce ter koliko je pomemben denar. Kronaka novi mata j ur četrtek, 8. junija 2000 5 Unione regionale economica slovena Slovensko deželno gospodarsko združenje SEDE Dl CIVIDALE Tel. 0432-730153 626, HACCP, cantieri, rifiuti: IL MESE DI APRILE FITTO DI SCADENZE PER LA PICCOLA-MEDIA IMPRESA Nel mese di maggio scadenze molto importanti per le piccole e medie imprese: sono scadute alcune proroghe e sono entrati in vigore alcuni decreti che riguardano l’ambien- te, l’igiene e la sicurezza delle imprese. Infatti entrano in vigore le modifiche apportate al D.Lgs. 626/94 (modificato dal D.Lgs. 242/96) previste nel D.Lgs. 359/99 (a-gosto) con diverse applicazioni relative, alle macchine ed alle attrezzature aziendali, ai mezzi di trasporto e sollevamento con un e-lenco previsto nell’allegato al decreto, con sanzioni molto pesanti per il datore di lavoro (ammenda da tre a otto milioni di lire o arresto da tre a sei mesi). Altra scadenza riguarda l’applicazione del decreto 155/97 sull’igiene alimentare. Dal 1 maggio 2000 infatti l'applicazione di tale decreto e dei numerosi adempimenti ad esso collegati è entrato in vigore anche per le imprese con meno di cinque dipendenti. Con l’inizio del mese ogni impresa che effettua attività di preparazione, trasformazione, fabbricazione, confezionamento, deposito, trasporto, distribuzione, manipolazione, vendita o fornitura, compresa la somministrazione di prodotti alimentari deve garantire che siano effettuate in modo igienico e deve aver incaricato un responsabile a tale scopo. Per maggiori informazioni e consigli pratici esiste un numero di telefono e/o fax di un nostro collaboratore (dott. Francesco Vitelli, 0432 73436 oppure potete rivolgervi al nostro Servis, 0432 730153). ... jih prave... - Mi se huduo zdi, ist ti na morem posodit stuo taužint! Zaki se jih na Stores posodit od Giovanina? - Od Giovanina? Ce me na Se pozna! - Sa’ zatuo, more bit, de ti jih posode!!! *** V hiši Gagarin je zvoniu telefon. - Halo? Ne, tata ga ni, je Su gor v nebo (nello spazio), se vame za ’nouro! - An mama? - Mama je Sla z av- tam po špežo, se vame zadvieure!!! *** An sultan je poklicu njega tristuo žen an jim je poviedu: - Allah vie, kuo vas težkuo zapustim gor na tarkaj liepih dni, ki smo pasali kupe, pa vas mu-orem zapustit, ker sem se zaljubu tu an drugi harem!!! So potukli na vrata an se je parkazu an socialni asistent. - Al moreta kiek šen-kat za ženski rikovero v Spietre? - Sigurno - je odguo-riu hišni gaspodar - po-Cakite malo, de grem po mojotaSCo!!! *** Tonca je biu obsojen na smart. Sodnik ga j’ popraSu, kera je njega zadnja želja. - Al bi rad pokadiu an cigaret, al pa popiu an kozarc vina? - Ne, hvala. - Alora, kera je vaša zadnja Zelja? - Se navast guorit an pisat po kitajsko, čine-ško!!! Na stacjone se j’ bluo zbralo puno judi, ki so se žalval an jokal. Pasu je an avto od kara-binierju an mareSjal je jau apuntatu: - Vai a vedere perchè piangono! Apuntat je Su, je pogledu an parleteu pravit marešjalnu: - Piangono perchè c’è un binario morto! ! ! *** An mekanik je Su na duom od klienta za potegnit sude, ki mu j’ biu dužan an ga ušafu, ki je jedu cielega dindjota. - Aaah, takuo je, za dindjote jest imaS sude! - Sem ga muoru ubit, ker ga niesam vic mu redit!!! MS: MS Svete Višarje čakajo V saboto 3. junija so odparli polietno sezono na Svetih Viša-rjeh. Je nimar puno ljudi, ki parhaja do telega svetiSCa, lietos jih bo Se vič ku po navadi, ker tudi ta cierkuca je, v okviru svetega lieta 2000, med jubilejnimi. Tuole pride reC, de romarji, ki pridejo do tele cierkuce bojo imiel odpustitev grie-hu. Za prit par nogah do varha je liepa staža. Tisti, ki na uagajo tarkaj, se lahko parpe-jejo pa z ZiCnico (telecabina), ki bo vozila v saboto 10. an nedie-jo 11. junija, od sabo-te 17. junija pa vsaki dan do 10. setemberja, potlè spet samuo v saboto an nediejo do 1. otuberja. Za kar se tiCe maše, bojo vsak dan ob 11. an ob 12. uri, v nediejo an ob praznikih pa še ob 10. an ob 15. uri. Na pametna iniciativa, ki se jo je zmisli-la Promotour je kartica, ki košta 29.000 lir an z njo imata pravico se pejat z žiCnico do svetih ViSarji an Se kosilo v adni med tistimi gostilnami, ki so gor na varhu. Donas, Cetartak 8. junija, je petdeset liet, ki Agostino Gosgnach - Ustin Kramarju iz Matajura an Maria Cu-drig - Zmeloukina iz MaSer sta mož an Zena. Poročila sta se lieta 1950, bla sta po sviete an kar sta se vamila damu, sta Sla živet v Matajur. Za de na bojo sama, so jim parsli dielat družbo tarje otroc: Beppino, Giovanna an Mario. Lieta so š-le napri an Ustin an Maria sta ratala tudi nona dvieh otruok, Walter an Erika. Ustin prave: “Takuo sam biu zatrieskan tu njo, takuo sam jo imeu rad, de kar sam biu sudat v Centi, v TarCentu, sam jo hodu gledat par nogah... pa de bi bluo ku seda, Ce bi viedeu, de rata takuo “stara” vso tisto pot bi jo na naredu par nogah za jo prit gledat!” An grede, ki tuole prave, se zastope, de Se kleCe bi jo hodu gledat. Kupe sta preživiela vse tele lieta an 6.6. an blizu doložita še 60. So tri številke, numeri zlo važni, zlo important za Luciana Paijavec (Lucifer!). Pru takuo, na 6. junija jih je dopunu 60! Jih nie pru malo malo, pa je naša dužnuost reč, de Luciano se pru dobro darži an če bi na prebral na Novim Matajurju, dost jih ima zaries, obedan bi mu ne jih dau. Za njega rojstni dan mu žele vse nar-buojše mama Lina Rossi (ki ne dva miesca od tegà jih je dopunla 881), bratje an sestre z njih družinam, an tudi parjatelji. Dva para noviču v Tonhovi družin Donas, četartak 8. junija, Agostino an Maria iz Matajura sta že... ...petdeset liet mož an žena Vse narbuojše jim željo njih otroc Beppino, Giovanna an Mario an žlahta kupe sta znala prenest tudi težave an kar željo obadva je imiet Se puno cajta za se pomenat, za se poškercat an, sevieda, tildi za se po-kregat, sa “kar kor, kor an tiste!” Zlatim novicam željo v- Tu Sest miescu cajta so imiel v Tonhovi družini v Seve dva para noviCu! Na 2. otuberja lanskega lieta sta se oženila Barbara Anzolini iz tele družine an Marco Osgnach - Marjan-Cne hiše iz Ošnijega. Mlada družina po poroki živi pru v teli vasi. 25. obrila lietos sta par-šla na varsto pa mama an tata od Barbare, Ferruccio Anzolini an Gianna Buco-vaz. Za resnico poviedat, Ferruccio an Gianna sta se oženila že trideset liet od tegà an on je paršu za zeta iz Gorenje Mierse v Sevcè, v Tonhovo hišo. Trideset liet kupe nie malo, hCere an zeti jim Zeljo, de bi jih v zdravju an veselo kupe prehodila Se tarkaj. Tuole jim želmo tudi mi. Vse narbuojše želmo tudi Barbari an Marcu, ki sta samuo na zaCetku njih skupne življenjske poti. se narbuojše njih otroc Beppino, Giovanna an Mario, neviesta Daniela, zet Walter, navuodi Walter an Erika an vsi tisti, ki jih i-majo radi. Ustinu an Mariji želmo vse narbuojše tudi mi. novi mata j ur Četrtek, 8. junija 2000 6 Un confronto con le tipologie ed i graffiti della Valcamonica La Lastra di Biacis: osservazioni sulle incisioni Minimatajur Le incisioni rupestri, in grotte, su pietre e rocce sono diffusissime e sono state studiate e citate anche nella nostra regione, limitatamente sul Carso triestino e presso Meduno. È stata anche e-sposta una chiave interpretativa delle incisioni, una specie di ‘alfabeto’, che va dalla rappresentazione figurativa alle incisioni simboliche. Tra queste ultime le semplici coppelle, le croci variamente combinate, il disco sia puntato che crociato. Queste figure astratte potrebbero anche non significare niente, ma essere semplicemente un archetipo mentale presente presso tutte le culture. Alcuni esperimenti di disegni ad occhi chiusi eseguiti con ragazzi da Herbert Read - che ho tentato di ripetere con i bambini delle scuole elementari, malgrado a distanza di anni e di migliaia di chilometri - hanno provato che quei disegni, dai primi ammassamenti informi, si organizzano in figure regolari, circolari, cruciformi, quadrate, ottagonali, e forme elaborate riunite nello stesso disegno, praticamente affini tra loro. Quasi mai il bambino presenta un disegno naturalistico sia pure schematico. Nelle elaboratissime culture orientali queste forme sono i ‘mandala’, archetipi delle forme prime, gli anelli magici. È possibile invece che al disegno venga successivamente attribuito un significato e che questo significato abbia un’interpretazione comune. Disponiamo anche una tavola tipologica dell’arte camuna (Emmanuel Anati -I Camuni; alle radici della civiltà europea - Jaca Book, Milano 1992 , p.72), ripartita in cinque categorie, solo in piccola parte forse applicabili alla lastra di Biacis: la categoria AI, 1-5 (figure antropomorfe assai schematiche), la categoria D I, 1 -5 (strumenti utensili); la categoria E li, 1 e 4; E III, 1 e 7(simboli e astrazioni). All’ultima categoria sono a-scritte le croci. Dunque solo una piccola parte del catalogo camuno ha qualche riscontro sulla lastra di Biacis. Esiste anche una suggestiva ipotesi interpretativa riguardante la famosa Lastra della Banca di Antro sulla base di una specie di alfabeto iconografico. Della lastra ho letto soltanto un articolo di Liliana Monai (Dom, 14, 1985: p.8) che a sua volta ha attinto alle informazioni e alle congetture di A. Priuli (“Incisioni rupestri nelle Alpi”, 1983). Se riusciamo a riprodurre bene la fotografia della lastra riusciremo a seguire meglio questa descrizione. Si tratta di una pietra piatta, dello spessore massi; mo di 27 centimetri, irregolarmente subrettangolare lunga 148 centimetri e larga 108, ripartita in tre fasce da profonde fenditure, approssimativamente orizzontali, larghe 46, 27, 20 e 15 centi-metri sull’asse, e da numerose fessure in parte quasi perpendicolari, tanto da mostrare dei riquadri quasi geometrici. A sinistra le screpolature della pietra sono più irregolari ed appaiono naturali. Nei ‘riquadri’ formati dalle crepe osserviamo una serie di incisioni che richiamano più decisamente l’opera dell’uomo. I segni riconoscibili più diffusi sulla lastra sono le croci, sparse quasi esclusivamente, nella seconda fascia a sinistra in basso. L’incisione non è molto profonda e questo si è forse prestato a ravvisare nelle croci un’aggiunta di simboli cristiani, aggiunti allo scopo di esorcizzare i segni pagani incisi in precedenza. Se questo è il significato che si vuole assegnare alle croci, lasciamo pure passare la spiegazione, avvertendo però che in questo caso la loro datazione non può scendere fino alla preistoria, né, malgrado la somiglianza, possiamo avvicinarci all’interpretazione camuna. Una categoria delle incisioni della lastra di Biacis sono i simboli antropomorfi schematici, che corrispondono parzialmente alla tabella dei graffiti camuni, naturalmente escludendo le rappresentazioni figurative, che effettivamente straripano sulle pietre della Valcamonica. Questi antropomorfi nostrani sono solo tre e comunque pochissimo rico- noscibili. Il primo, quasi al centro della lastra, sulla destra di una ben visibile scheggiatura, ha la forma dell’‘orante’ camuno con le braccia rivolte verso l’alto, ma senza le caratteristiche gambe divaricate. Il secondo sulla fascia inferiore dalla forma di piccola A rovesciata è più leggibile, ma senza riscontro nella tipologia camuna. Il terzo lo stesso perché ha la forma di semplice croce latina appena marcata ai bracci. Nello schema osservato nella pagina della Monai appaiono due simboli interpretati come “paletta, strumento del sacerdote legato al culto dei morti”. Nel catalogo camuno il gruppo di figure molto simili, ma l’utensile è più stretto, è descritto semplicemente come “utensili e armi”. D’altronde i due segni della lastra sono tra i più leggibili rispetto alla tipologia camuna. Vediamo queste due palette (lunghe circa 9 centimetri), una proprio nella fascia bassa verso sinistra, la seconda a sinistra nel quarto superiore sinistro La Lastra di Biacis, detta Lastra della Banca di Antro, simbolo delle autonomie della SI avi a della pietra. L’interpretazione del cerchio crociato del diametro di 8 centimetri, molto marcato a sinistra della ‘tria’, è interpretato come ‘divisione dello spazio e del tempo’, concetto assoluta-mente complesso che meriterebbe un laborioso approfondimento, tant’è che viene ascritto alla categoria dei simboli ed astrazioni: in ultima analisi un classico mandala, un archetipo che come tale non esigerebbe spiegazioni. Figura quasi u-guale ad una delle incisioni della “Suostarjova jama”, illustrata nella scheda precedente. Un simbolo grafica-mente chiaro è la stella (al centro del quarto inferiore destro) stranamente non citata nel catalogo della lastra, simbolo che invece è presente nella tipologia camuna (E II, 4). Appaiono invece i simboli raggiati esternamente, appartenenti ai due cataloghi. C’è poi un gruppo di incisioni “simboli di dubbia interpretazione” di cui non è stata azzardata alcuna spiegazione. (Scritture, 51) Paolo Petricig Kotič za dan liwCi jazek Matej Šekli Te tèdan, ka priSal, somò poznali forme za wse tri sjorte niimarjuw (singoiar, dual anu plural) za te sridnje biside na -u (jabuiku). Somò vidali pa, da tu-w dualu anu tu-w pluralu nalažamo te stare anu pa te nòve forme. Te sridnje biside majo tu-w singolarju ta-na kunce -u (duo jabuiku). Tu-w dualu ni se rivawajo na -i (dvi jabulki) alibòj na -a (dwa jabulka). Tu-w pluralu ni majo ta-na kunce -a (trì jabulka) alibòj -e (tri' jabulke). Te sridnie biside na -u Ta-na tawli., singoiar dual plural dnò jabuiku dvi jabulki dwa jabulka tri jabulka tri jabulke jé nò zrèlé jabuiku so dvi zrèli jabulki / dwa zrèla jabulka so ne zrèle jabulka / ne zréle jabulke Somò zdovèdali pa, da jzdè se kažajo pa diference ta-mi timi rozajanskimi rumuninji. Največ tih starih form ni znajo ta-na Solbici, wže manji tu-w Osoanèh, šc’e manji ta-na Njivi anu najmanji tu-w Bili. Ta-na Solbici ni znajo powsod kòj te stare forme (dno jabul-ko - dvi jabulki - tri' jabulka). Tu-w Osoanèh nala-2amo največ’ te stare forme (dno abuku - dvi abuke -tri' abuka), kòj tu-w dualu so wzé pa te nòve (dwa abukd). Ta-na Njivi ni majo te stare (dno jabalku -dvi jabalki - tri'jabolka) anu te nòve forme tu-w singolarju, dualu anu tu-w pluralu (den jabalku - dwa jabalka - trijabalke). Tu-w Bili so te stare forme kòj Sc’è tu-w singolarju anu tu-w dualu (dno jabuiku -dvi jabulki) anu te nòve forme tu-w dualu anu tu-w pluralu (dwa jabulka - tri'jabulke). Provejmò prig’at bisido jtaku, da na bo Sla prow! 1. Nas dopo po obédu si snidai Stiri /..................... (jabuiku). 2. Naša òwca ma dvi............/ dwa.........(janjè). 3. Mie to mi plažajo karjé te / (vinu), ka je narejajo tu-w Franci. 4. Ja vin za dvi/ dwa (mestu) za naredit piknik. 5. Tu-w hlivé ližijo krave, wolòwji nu / (tale). 6. Maria Bruna, ti maš dvi / dwa (jimè). 7. To so wže tri... /.... (letu), ka na vidin miga bratra. 8. Kire to so dvi.......dwa (najvinče jéza- ru) tu-w Laškin? 9. Piante majo / (seme) za mòrèt se spet wsjat tu-w vilažej. 10. Jzdè w Reziji mamo pa / (poje). Kaku to jè rawnu? 1. jabulka/jabulke; 2. janjati/janjata; 3. vi'na/vlne; 4. mèsti/mèsta; 5. taleta/talete; 6. jimani/ jimana; 7. lita/lite; 8. najvinCi jézari / najvinCa jèzara; 9. sèma-na/sèmane; 10. pòja/pòje. Za g’at wkop jsò somò si pomagali ziz librini, napisanimi od profasòrja Hana Steenwijka. Una settimana d Dal 15 al 19 maggio gli alunni della scuola elementare di Pulfero hanno fatto un’esperienza divertente e stimolante. Nell’ambito dei corsi per la valorizzazione della cultura e delle tradizioni locali hanno compiuto gite per conoscere l’ambiente ed i luoghi della nostra regione dove vivono gli Sloveni (dal Carso al Tarvisiano - nella foto sono a Camporosso / Zabnice), si sono dedicati al canto, hanno avuto un primo approccio alla lingua slovena attraverso varie attività, dalla pittura alla manipolazione e tanto altro. 11 programma è stato promosso dal comune di Pulfero (Legge regionale 46/91) e realizzato dalla cooperativa Lipa di S. Pietro in collaborazione con gli insegnanti di Pulfero. 1 ragazzi sloveni si aggiudicano la finale del 16Q torneo notturno internazionale di S. Gottardo Ecco chi parteciperà al 169 torneo dei Comuni di calcio a cinque A Liessa torneo per quindici Saranno 15 le squadre che prenderanno parte al 16® torneo dei Comuni di calcio a cinque in programma da mercoledì 21 giugno a sabato 22 luglio. Fanno parte del girone A Grimacco, “Osteria da Paolo” Merso, S. Pietro al Natisone, S. Leonardo “Dughi Team”, Cividale “Bar da Remigio” e Prepotto “Bar Centrale Scrutto”. Sono stati inseriti nel girone B: Grimacco “Osteria Al Colovrat”, S. Pietro “P.P.G. Azzida”, Cividale, Savogna “Bar da Crisnaro”, S. Leonardo “Distributore Shell Čemur”. Chiude il girone C con Grimacco “Iurman Commercio legna da ardere”, S. Pietro “Pizzeria alle Valli Ponte S. Quirino”, Pulfero “B.G.B. 2000 Officina Fabbrile Cont”, Stregna “Polisportiva Tribil” e Remanzacco “ Bar ai Pioppi”. Nuova iniziativa sportiva nelle Valli del Natisone A scuola dì mountain-bike Domenica 18 giugno si terrà a S. Leonardo una prova di “mountain-bike orientamento” valida per la Coppa Italia. L’iniziativa si deve alla neonata Scuola di mountain-bike “Friuli Mtb” che si avvale dell’operato di maestri nazionali della disciplina, alcuni di questi originari delle Valli del Natisone. La scuola ha lo scopo di diffondere la pratica della mountain-bike e di accompagnare i turisti e gli appassionati dello sport su percorsi che vengono studiati in base alle esigenze. Per la gara del 18, che si svolge sul versante a sinistra del torrente Cosizza, è stata redatta un’apposita carta topografica che comprende i monti KarkoS e Prelog. Bilje troppo forte per l’Audace Dai Giovanissimi una buona prova - Allo svantaggio hanno risposto con un gol di Chiabai ma sono stati di nuovo superati dagli avversari BILJE 2 AUDACE 1 Bilje: MleCnik, Pirih, Markič, Cerne, Ravhekar, Tančos (Maček), Milato-vič, Mozetič, Žerjal, Jani Komac, Birsa. A disp. Marko Komac, Zorž, Du-ronjič, Kudič; Allenatore: Rajko Jerončič. Audace: Sessa, Giuseppe Dorbolò (Berdussin), Iussig, Strazzolini (Mar-cuzzi), Chiabai, Valentino Alessandro, Sibau, Vidic, Bellida (Dus), Crisetig, Sgubin. A disp. Chiuch, Samuele Alessandro, Gabriele Dorbolò, Tiro. Allenatore Luciano Bellida. Udine, 3 giugno - Urta cornice di pubblico eccezionale equamente divisa, ma molto calda e rumorosa, ha sostenuto per tutto l’arco dell’incontro di finale del 16® torneo notturno intemazionale di San Gottardo, le proprie squadre dei Giovanissimi di Bilje e dell’Audace di San Leonardo. Queste due formazioni, che avevano inaugurato la manifestazione con uno spettacolare 2-2, si sono ritrovate per l’ultimo atto della manifestazione. Gli sloveni sono scesi in campo al gran completo, mentre l’Audace ha dovuto fare a meno di Valentinuzzi, che giocherà domani mattina, venerdì 9, assieme a Gabriele Miano e Michele lussa, nelle file dell’Udinese contro il Mestre le gare finali nazionali Giovanissimi. Il suo posto è stato preso dall’attaccante Alessandro Sgubin. La gara è iniziata in discesa per gli sloveni che al 4’, grazie ad un calcio piazzato di Alan Milatovič, hanno sorpreso Sessa sbloccando il risultato. L’Audace si è portata in a-vanti ed al 15’ ha riequilibrato le sorti su azione conseguente ad una punizione calciata da Chiabai. Bellida a centro area ha deviato il pallone alle spalle di MleCnik. Il pari è durato solo 4’. Dopo una spettacolare deviazione in angolo di Sessa su conclusione ravvicinata di Birsa, il portiere non ha potuto ripetersi sul conseguente tiro dalla bandierina. Il pallone, da due passi, dava il pallone a sfiorare l’incrocio. Il pareggio sembrava arrivare al 26’ quando Sgubin, saltato anche Mlečnik in disperata uscita, calciava la sfera verso la porta sguarnita. Prima di passare la linea bianca un eccezionale recupero di Ravhekar negava all’attaccante valligiano la gioia del gol. Nella ripresa l’Audace rientrava in campo determinata ma rischiava la terza segnatura al 7’, quando le consecutive conclusioni ravvicinate di Žerjal e Birsa mettevano a dura prova le doti acrobatiche del bravo Sessa, autore di due au- tentici miracoli. La maggiore prestanza fisica degli sloveni permetteva di tamponare le iniziative valli-giane e di ripartire con veloci contropiedi. Ancora Birsa e Zerjal mettevano in evidenza le doti di Sessa, bravo nel chiudere lo specchio della sua porta agli attaccanti sloveni. Con la vittoria di stasera il Bilje scrive per la terza volta il suo nome nell’albo d’oro della manifestazione, mentre per l’Audace si chiude una stagione altalenante, ma conclusa ad ottimi livelli. Paolo Caffi Sopra il capitano del Bilje Jani Komac riceve il trofeo, a fianco Alessandro Sessa con la coppa del secondo posto è stato deviato in rete da Birsa lasciato colpevolmente libero. L’Audace reagiva allo sbaglio sfiorando il gol con Sgubin che su calcio di punizione man- La squadra A sconfitta nella partita decisiva del torneo di Premariacco I Pulcini si fermano in finale Nei quarti lo scontro tra Audace!A e Audace/B si era risolto a favore della prima squadra I Pulcini dell’Audace hanno partecipato, con le formazioni A e B, al ls torneo dello sport a Premariacco. Nelle partite giocate tra sabato e domenica hanno fatto parte della squadra A, guidata da Paolo Cencig, Fi- laoro, Isacco Chiabai, Cu-mer, Cencig, Michele Vo-grìg, Specogna, Tiro, Tropina, Coszach e Alessandro Predan. Questi i risultati del- la A nelle eliminatorie: Bearzicolugna-Audace 2-4, fortissimi-Audace 1-3, Au- dace - Centro Sedia 5-3. La formazione B manda- ta in campo da Michele Po- V soboto je ekipa premagala S. Arabijo Slovenija se pripravlja za evropsko prvenstvo V zadnji prijateljski tekmi pred nogometnem evropskem prvenstvu je Slovenija v soboto premagala Savdsko Arabijo z rezultatom 2-0. Tekma sicer ni pokazala, kaj resnično zmorejo Slovenci, saj se azijski prvak v Ljubljani ni pokazal v najboljši luči in vrh tega niti ni igral s svojo najboljšo postavo. Slovenija se seveda veseli gladke zmage, ki je lahko dobra popotnica za evropsko prvenstvo, a v bistvu zgolj psihološka. Katančevi igralci so bili nedvomno boljši od svojih nasprotnikov, obe ekipi pa sta igrali dokaj odprto in hitro a tudi nekoliko raztreseno v obrambi. Po tekmi je trener Srečko Katanec povedal: ”Vedel sem, da bo tekma težka, ker smo imeli Se težke noge. Savdska Arabija je neugoden nasprotnik, hiter, tehnično dober podkovan, zato sem zadovoljen. Ce bomo igrali tako kot sinoči v drugem polčasu, bodo na evropskem prvenstvu imeli z nami težave vsi“. drecca era composta da Delič, Venturini, Butterà, Miano, E-manuele Chiacig, Polverino, Rucchin, Michele Vogrig e Clarig. 1 risultati ottenuti dalla squadra B sono Cassacco-Audace 2-3 e Azzurra - Audace 1 -2. Nei quarti di finale lotta “fratricida” tra Audace/A e Audace/B, terminata 8- I Pulcini che hanno giocato il recente torneo di Pradamano 0. Hanno segnato Predan (4), Cencig (2), Co- casa dell’Azzurra, l’Auda- pina. Nella finalissima i no- szach e Specogna . In semi- ce/A ha vinto 4-1 con gol di stri ragazzini hanno perso finale, opposta ai padroni di Cencig, Predan, Tiro e Tro- per 2-0 contro l’Ancona. 8 novi matajur Četrtek, 8. junija 2000 GRMEK PODBONESEC — Kronaka ~ Miedihi v Benečiji Veliki Garmak Imamo pubčja V torak 23. maja se je rodiu Cristian. Tata je Luca Pecchia, mama je pa Tania Vai. Z vesejam po-zdravjamo rojstvo telega puobcja, zak tudi tuole pomeni za nas kiek liepega za našo mikano skupnost. Muormo bit hvaležni mladim param, ki pridejo živet tle v nase vasi, ki domaci ljudje so muorli viC-krat zapustit. Zapustit je muorla nje rojstno vas tudi nona od telega puobcja, ki je Lucia Drejcova. Dielat je Sla v Anglijo. Gor je zapoznala adnega puoba iz Livorno an se oženila. Kar sta se vantila damu, sta Sla živet v njega kraje, pa kajSan-krat sta parSla tudi tle h nam z njih družino an ta-kuo njih hci Tania je odločila se vamit v rojstno vas nje mame an kupe z njo tudi nje mož Luca. Seda se jim je parluoZu Se njih parvi otrok, Cristian, kateremu želmo veselo an sreCno življenje. SREDNJE Preserje Renato an Michela sta se otenila Je bluo že vic cajta, ki niesmo imiel novice v lie-pi cierkvi svetega Pavla gor par CerneC. V saboto 3. junija smo jih spet imiel. Poročila sta se Renato Qualizza - KanauCanove družine iz Preseriji an Mi-chela Zorzutti iz Čedada. V Preseriji, pred hiso od Renata so parjatelji na-stavli an lepuo oflokal velik purton. Novici so nardil pravi senjam an povabil Zlahto, pa tudi puno, zaries puno parjatelju. Renatu an Micheli Zel-mo, de bi imiela v njih življenju puno sreCe, zdravja an veseja. novi matajur Gorenja vas Dobrojutro Andrea! Kuo so veselo obiesli plavi flokič na vrata mlade družine, ki Živi tle v nasi vasi! An so vsi v družini takuo veselo praznoval, de so se pozabil nam stuort zviedet za novico. Poviedli so nam jo seda an jo pru zvestuo napišemo. 7. maja se je rodiu Andrea. SreCna mama je Tanja Birtig - Gomove hiSe iz Ruonca, tata je pa Remo Qualla, Petersinove družine iz Gorenje vasi, kjer mladi par živi. Andrea je pamesu puno veseja njim, pa tudi nonam Danieli an Galdinu v Ru-oncu, noni Irene v Gorenji vasi. Andrea ima tudi dvie bižnone, ki ga bojo zvestuo varvale: Tonina v Gorenji Vasi an Marica iz Ruonca. Andrea, de bi ti rasu zdrav, sreCan an veseu ti vsi iz sarca želmo. Brišča Noviči v vasi V saboto 3. junija smo imiel tle v BriSCah novice. Oženila se je adna naSa Ceca, Laura Mellai. Nje mož je ratu Alessandro Sfreddo iz Čedada. Za jih pozdravit an jim želiet vse narbuojSe so jim pred hišo novice nardil pru liep purton. Lauri an Alessandru, ki bota Ziviela v SenCjurju, želmo vse narbuojSe v njih skupnem življenju. Ofjan Zapustu nas je Angelo Clignon V videmskem Spitale je zakljuCju njega dugo življenjsko pot Angelo Clignon. UCaku je zaries veso-ko starost, 94 liet. Na telim svietu je zapustu sinuove Bruna, Danila an Silvia, neviesto, navuo-de an drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Landarje v Cetartak 1. junija popudan. Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 10. IX) 16. JUNIJA Čedad (Minisini) tel. 731175 umik: od 8.30 do 12.30 anod 15.30 do 19.30 Zaparte za počitnice Chiuse per ferie MOJMAG: od 12. do 25. junija Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce ričeta ima napisano »urgente«. NEDIŽKE DOLINE Bieram v Sauodnji Kozci an Oblici V nediejo 4. junija je biu velik senjam v štier ci-erkvah NediSkih dolin, kjer se je biermala naša mladina. Vserode je bla ’na parložnost za parkli-cat v cierku vic judi, ku po navadi. Za resnico reC, nie bluo Se zadost prestora za vse farane, an za tuole so bli Se buj veseli v Oblici, kjer je nimar manj parlo-žnosti za se zbrat v takem liepem številu. Parvi, ki so se biermal, so bli ti mladi sauonjskega kamuna, h njim so se par-ložli Se iz fare Gorenjega Bamasa, saj za tisto cerkveno skupnost je priet skarbeu monsinjor Paskual Guion, seda pa gaspuod Natalino Zuanella takuo, de kar so obhajila an bier-me, otroc tistega kraja pridejo dielat družbo tistim iz Sauodnje. V Sauodnji so se biermal: Gabriele Ius-sig, Anna Bortolotti, Sabrina Marchig an Daniela Dus iz Sauodnje, Mattia Cendou an Monica Masse-ra iz Mašere, Moreno Pe-tricig iz TarCmuna, Alberto Vogrig iz Gabruce, Cristina an Davide Medveš iz Matajurskih Bare, Germano an Michele Dus iz Ce-plešiSCa an Se Viviana Specogna iz KoCebarja an Andrea Coren iz Gorenjega Bamasa. Potle pomožni Skof je Su pa v Kozco, kjer so ga Čakal te mladi tiste fare. Tle so se biennali: Michele an Valerio Ber-gnach, Claudia Cendon, Giovanna Pontoni, Simone an Federica Qualizza iz Dolenje Kosce, Giulia Cri-setig iz Gorenje Kosce, Filippo an Nadia Cemotta iz CišCave, Federica Budro-ni, ki je paršla se biermat tle iz goriskega, ker tle ima žlahto, Stefano Ovis-zach iz PuoStaka an Michele Predan iz Dolienja- nega. An popudan, ob štierih je biu senjam pa v Oblici an za tuo je biu posebno veseu gaspuod Emilio Cencig. Kot vesta on že 43 liet skarbi za faro v Gorenjim Tarbju, potlè so se mu doložle Se Oblica an Stuoblank. Majhane fare, kjer je nimar manj ljudi, kjer je nimar manj parlo-žnosti za se veselit za rojstva, poroke an obhajila. Telekrat je biu bieram, spet ’na vesela parložnost za vso faro. V Oblici so se biermal: Alberto an Antonella Flo-reancig, Cristian Florean-cig, Maria Saligoi, Cristian Trusgnach, Barbara Trusgnach an Stefania Predan. SPETER Spietar - Prapotno Smart mladega moZa V Cedajskem spitale je umaru Alvise Floreancig. Imeu je samuo 50 liet. Huda boliezan ga je prezago-da ukradla ženi Paoli, sinu Emanuelu an hCeri Elisi. Za njim joCejo tudi mama, bratje, sestre, kunjade, tasca an navuodi. Alvise se je rodiu v Ko-vaCevci, mikana vasica blizu Dolenjega Tarbjà, ki pa spada pod praponskem ka-munu, je puno liet živeu v Spietre, venčni mier pa bo poCivu v Prapotnem, kjer je biu njega pogreb v sriedo 31. maja. Kuosta Zapustila nas je Genoveffa Giaiotti V videmskem Spitale nas je za venčno zapustila Genoveffa Giaiotti, uduova Guion. Na telim svietu je zapustila sinuove, zete, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v saboto 3. junija popudan v Gorenjim Bar-nase. DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an Cetartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac. v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, Cetartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v Cetartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zviCer do 8. zjutra an saboto zjutra do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost NediSkih dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11-, 12. . 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07,20. SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an Cetartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do Cetartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, Cetartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, Cetartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an Cetartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v Cetartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Guardia medica PonoC je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra anod 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad................ 7081 Bolnica Videm.................5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke LetališCe.,0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... „727281 Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTAGRAPH srt Ulica/Via Tavagnacco 61 Videm / Udine Včlanjen v USPI/Associalo all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 52.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm s 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% St4tH*Hce oh dancc disco estate by it&v Gli appuntamenti del week-end ven. 09.06: Faedis, Festa del vino e delle fragole sab. 10.06: Faedis, Festa del vino e delle fragole In consolle: > Alberto Maria della Rosa > Louchie Lou > Mr Elo Powerplay. la classifica dance a Rete Nord Est INTERPRETE TITOLO INTERPRETE TITOLO 1 BAMBLEB. Crime of passion 11 2THOUSAND Emotioo 2 FRENCHAFFAIR Myheartgoesboom 12 PREZIOSO feat MARVIN Letmestay 3 HOUSEOFGLASS Discodown 13 TONYSWEAT Ghedoppa 4 FLOOflFILLA Anthem3 14 THE LOVE BITE Take your time 5 BLOOOHOUNDGANG Tbebadtouch 15 URBAN Theway 6 MOSCOW BROTHERS Dura dura 16 MORE Around thè worid 7 PAPS'N'SKAR Tum around 17 SM - TRAX Atlheclub 8 QUIKfeaL CHARLOTTE Needyou tonte 18 BILLIE MORE Up & down 9 GAVA' Nevermeet 19 CAROLINA MAEQUEZ Super d.j. 10 KIM LUKAS Let il be thè night 20 SILVIE LORRAINE Youaremylife Sabato dalle 19.30 alle 20.30 Fm 104.6 Informacije za vse Guardia medica Iz Vidma v Cedad: