Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'I: leta 90 din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V	I
Časopis za	trgovino,	industriio
Številka 136.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
Izhaia TSak torek’
trtek in soboto
Ljubljana, sobota 19. decembra 1936
rana posamezni VC,I<I številki din ■
Novo predsedstvo Zbornice za TOI
Ivan Jelačin izvolien za predsednika Zbornice
Podpredsedniki zbornice: za obrtni odsek Ivan Ogrin. za industrijski odsek Rihard Skubec in za trgovinski odsek Konrad Elsbacher
Interregnum v. Zbornici za TOI je končan in naša najvišja gospodarska organizacija ima zopet svoje izvoljeno predsedstvo. V posebno zadoščenje vseh gospodarskih ljudi Slovenije je, da so vsi gospodje, ki tvorijo novo predsedstvo zbornice, naši preizkušeni gospodarski delavci, ki so že ponovno in odločno pokazali, da se znajo boriti za napredek slovenskega gospodarstva in da znajo zastopati nje’gove interese. To velja zlasti za novega ali bolje rečeno starega predsednika Zbornice, za gospoda Jelačina, ki je bil tudi kot dolgoletni predsednik Zbornice vedno v prvi vrsti boja za pravice slovenskega gospodarstva in za pravice slovenskega davkoplačevalca. Njegova izvolitev je bila zato tudi sprejeta v vrstah naših gospodarskih ljudi s posebnim zadoščenjem.
Stanje, v katerem se danes na-1 aja slovensko gospodarstvo, je iz-ledno težko, kakor še ni bilo v vsej povojni dobi. Ne samo to, da so nekatere naše glavne gospodarske panoge morale silno omejiti s vojo proizvodnjo, da preživljata t ‘govina in obrt še vedno najtežjo krizo, je zadela tudi naše kmetijstvo katastrofa izredno slabe leti le. V teh težkih časih bi mogla pomagati našemu gospodarstvu edino rezerva, ki si jo je prihranil naš človek in ki jo je naložil v naše hranilnice in posojilnice. Ali tudi to je zadela katastrofa popolnega mrtvira in v najtežji stiski je našemu gospodarskemu človeku njegov prihranek zaprt.
Pri vsem tem težkem stanju pa niso bila bremena slovenskemu gospodarstvu niti najmanj znižana, temveč nasprotno še povečana in napovedujejo se celo nova bremena. Dočim pa je slovensko gospodarstvo pri prenašanju javnih bremen naravnost privilegirano, je pri prejemanju dobrin od države čez mero zapostavljeno. Stanje slovenskega gospodarstva se zato tudi stalno slabša.
Zato pa je tudi v sedanjem polo iaju složno delo zlasti vseh gospodarskih ljudi tako potrebno, ko še nikdar in nikoli. Zato tudi danes ni mesta za rekriminacije o tej aA oni stvari, temveč je na mestu Ib potencirano delo za rešitev slovenskega gospodarstva, kakor jo to poudaril v svojem nastopnem govoru novi zbornični predsednik Jelačin. Prav to pa so poudarili tudi naši gospodarski ljudje že preje, zlasti pa po razpustu Zbornice. Volitve so se v treh odsekih izvršile v celoti spo-• razumno, v enem odseku pa v večini volilnih okrožij, da skoraj ni bilo nobenega volilnega boja, ki običajno složnemu delu vedno silno škoduje. Toda boj za slovensko gospodarstvo se mora danes voditi složno, ker je le v tej slogi rešitev proti pretiranemu centralizmu, ki ugonablja slovensko gospodarstvo.
Zaradi te jasno in krepko ma-r.ifestirane volje po sporažmhnem
delu upamo tudi, da bo naša zbornica v novem letu mogla še s prav posebnim uspehom zadostiti svoji veliki in težki nalogi. Prepričani smo, da bo apel novega predsednika k sodelovanju že zaradi, interesov slovenskega gospodarstva našel povsod iskren in topel odmev in da bo pod vodstvom naše zl ornice vse delo za naše gospodar. tvo poglobilo in poveča-
lo.	Upamo pa tudi, da bo to složno uelo zajelo polagoma tudi druge kroge našega ja%'-nega življenja in da bomo polagoma le prišli do tega, da bomo vsi brez izjeme složno delali za napredek naše lepe Slovenije, pa naj bi pripadali tem ali onim političnim strujam, tem ali onim interesnim skopiram. Zavest slovenske solidarnosti mora za vse nas postati naš najvišji zakoni
*	v-	.
Za plenarno sejo zbornice je vladalo v vsej gospodarski javnosti največje zanimanje in vse je nestrpno pričakovalo izid predsedr niških volitev. Novo izvoljeni zbornični svetniki so' se udeležili volitev skoraj polnoštevilno, k seji pa je prišlo tudi mnogo drugih zastopnikov naših gospodarskih organizacij. Čeprav pa je bil izid volitev močno negotov, vendar nj bilo v dvorani nobenega bojnega
Zbornični predsednik Ivan Jelačin
razpoloženja, temveč je kljub vsem razlikam vladalo iskreno sporazumno razpoloženje. Potek vse plenarne seje je bil zato gladek in ni bilo niti najmanjšega dogodka, ki bi motil lepo složno na-strojenje. Že prva, plenarna; seja je pokazala, da vlada v nove ju zborničnem svetu v resnici duh sporazumnega dela.
Poročilo komisarja dr. Logaria
Ob tri četrt na 11., ko so se vsi novoizvoljeni zbornični svetniki skoraj polnoštevilno zbrali, je otvoril komisar dr. Logar plenarno sejo in konstatiral sklepčnost. Nato je nadaljeval:
Pozdravljam g. zastopnika bana in vse gg. zbornične svetnike. Za zapisnikarja imenujem dr. Ivana Plessa, za overovatelja pa gosp. Senčarja in g. Kavko. Dnevni red današnje seje je konstituiranje zbornice po § 1. poslovnika. Preden preidemo na dnevni red, mi dovolite, da podam kratko poročilo.
Poročilo o delu zbornice za časa komisariata
Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 2. junija 1936 razpustilo Zbornico za TOI in s tem razrešilo vse svetnike te zbornice kot tudi vse člane predsedništva njihovih dosedanjih funkcij. Z istim odlokom je ministrstvo postavilo komisarja v moji osebi in mi naročilo, da takoj prevzamem vse posle od bivšega predsednika, vodim vse tekoče posle zbornice in izvedem v zakonitem roku šestili mesecev nove volitve v zbornico.
Na podlagi tega odloka sein. takoj prevzel zbornične posle, formalna predaja pa je bila 9. junija. Držeč se navodil ministrstva, sem vodil tekoče posle zbornice' ‘ha
podlagi zakonitih določil. V zbor; nici zbog imenovanja komisarja ni nastal noben zastoj, temveč so se vsi posli vršili v redu in točno kot poprej, kar je gotovo v prvi vrsti zasluga uradništva zbornice, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem.
Nato je komisar dr. Logar dal kratek pregled o delu Zbornice.
Dne 12. junija 1936 je bila pri zbornici za TOI konferenca glede znižanja uvozne carine na poljedelske stroje.
Dne 13. avgusta je sklicala zbornica predkonferenco radi kolektivnih pogodb za tekstilno delavstvo.
Dne 6. novembra je bila v zbornici anketa o načrtu zakona o cestnih fondih.
Dne 23. junija 1936 se je zbornica udeležila po svojem odposlancu konference obrtnih zbornic v Novem Sadu, dne 1. julija 1936 konference glede uredbe o nadzorovanju zavarovalnih družb pri trgovinskem ministrstvu v Beogradu, dne 2. julija pa sestanka tarifnega odbora v Sarajevu. Dne 23. avgusta je bila na Bledu konferenca glede aktualnih problemov gospodarske.in socialne politike. J\a dan 3. novembra je.bila sklicana konferenca obrt. zbornic v Dubrovniku iti na dan 28. septembra konferenca trgovirisko-in-diistriiskih zbornic v Beogradu.
Tudi na te konference je poslala zbornica svoje zastopnike odnosno referente. O drugih tekočih poslih, kot sem že omenil, podrobneje ne bom poročal. Omenim naj le, da so se vsi posli vršili tekoče in ni bilo nobenih upravičenih pritožb.
Z odlokom z dne 22. avgusta je trg. ministrstvo na podlagi člena 41. uredbe o volitvah zborničnih svetnikov v zvezi s čl. 2., 3., 4. in 5. iste uredbe določilo, da so volitve v zbornico dne 29. novembra. Z istim odlokom je trgovinsko ministrstvo tudi zvišalo število članov obrtnega odseka od 16 na 20. Ti člani se volijo v 19 volilnih okrožjih, in sicer tako, da voli mesto Ljubljana 2 člana in 2 namestnika, ostalih 18 volilnih okrožij pa 18 članov in ravno toliko namestnikov.
Z odlokom z dne 26. avgusta je kralj, banska uprava Dravske banovine imenovala na podlagi čl. 11. volilne' uredbe glavni volilni odbor. Za predsednika je bil imenovan g. banski tajnik Šink, kot člani volil, odbora pa: za industrijski odsek dr. Božič, za obrtni odsek Avgust Martinčič, za trgovski odsek Zvonimir Lukič in za gostinski odsek Janko Skerlep. Vsakemu članu je bil imenovan obenem tudi po en namestnik. Kot delovodja je posloval Janko Traven, kot njegov namestnik pa dr. Jure Koce.
Volilni imeniki so bili razgrnjeni od 29. septembra do 13. oktobra 1936. — Rok za reklamacije zoper volilne imenik' se je začel dne 29. IX. in potekel s 13. oktobrom 1936. Kandidatne liste so se vlagale od 23. oktobra do 2. novembra 1936.
Potek zborničnih volitev
Volitve so bile 29. novembra. Naj navedem kratek potek oz. rezultat teh volitev.
Nato je komisar c’r. Logar na kratko poročal o poteku volitev. V trgovinskem in industrijskem odseku (ki volita po 16 svetnikov) ter v gostinskem odseku (ki voli 10 svetnikov) je bila vložena za vsako okrožje le po ena kandidat-
na lista in je zato glavni volilni odbor v smislu člena 25. uredbe o volitvah zb. svetnikov proglasil vse na teh listah predlagane kandidate za izvoljene.
Tudi za večino volilnih okrožij za obrtni odsek, ki ima 20 svetnikov, je bila vložena le po ena kandidatna lista in je tudi kandidate teh list proglasil gl. volilni odbor kot izvoljene.
V volilnih okrožjih 9., 10., 12. in
17.	ni bila potrjena nobena izmed predloženih kandidatnih list. Glav-ni volilni odbor je zato v smislu člena 25., odst. 2. uredbe o vol it vi svetnikov sestavil za našteta volilna okrožja kandidatno listo in proglasil kandidate na teh kandidatnih listah brez volitev za izvoljene svetnike.	■’
V sedmih volilnih okrožjih sta bili vloženi po dve kandidatni listi. Za ta okrožja so bile v nedeljo dne 29. novembra volitve. Kandidate oziroma njih namestnike na kandidatnih listah, ki so pri volitvah dobile relativno večino, je glavni volilni odbor proglasil za izvoljene.
Volitve v Zbornico za TOI so se izvršile v popolnem redu in brez vsakega incidenta.	1
Pripomnil je nadalje, da se je g. Vencelj Škedelj, kolarski mojster v Novem mestu odpovedal mandatu in je bil mesto njega poklican v svet njegov namestnik Franc Arh, mizarski mojster iz Leskovca pri Krškem.
Nato je prečital komisar dr. Logar imena izvoljenih svetnikov ter ugotovil, da je na današnji seji od 62 izvoljenih prisotnih 60 svetnikov.
Gospodje zb. svetniki! S tem je moja naloga dokončana. V smislu § 1. zborničnega poslovnika predseduje prvi seji, na kateri se zbornica konstituira, najstarejši član zbornice, ki vodi sejo do izvolitve novega predsednika. Volitev zborničnih podpredsednikov in zborničnih stalnih odborov pa se izvrši že pod vodstvom novo izvoljenega predsednika. Najstarejši član zbornice je gospod Konrad Elsbacher iz Laškega. Prosim g. Klshachcrja, da prevzame vodstvo seje.
Predsedstvo seje je prevzel nato
starostni predsednik Konrad Elsbacher
Prečital je najprej točko 1. zborničnega poslovnika, ki določa, kako se glasuje in voli predsedstvo. Zbornični svetniki izvolijo iz svoje srede najprej predsednika, pod; predsednika pa izvolijo že pod novim predsednikom. Predsednik in podpredsednik morata stanovati v Ljubljani. Voli se z relativno večino. -	j
Nato je starostni predsednik FJsbacher nadaljeval: Dolžnost me veže, da tudi jaz pozdravim zastopnika banske uprave, dvornega svetnika dr. Marna. Jmdalje pozdravljam zborničnega, komisarja banskega inšpektorja dr. Logarja
ter se mu zahvaljujem za njegovo poročilo. Zahvaljujem pa se. mu tudi za njegovo delovanje v zbornici, ki je bila ves čas njegovega delovanja vedno delavna in ekspe-: ditivna in uživala zbog svojega vestnega dela enako velik ugledi povsod kakor ves čas svojega ob-: stoja.
Ker je že g. komisar ugotovil sklepčnost, mi preostaja samo to, da imenujem dva skrutinatorja, in sicer imenujem gg. Franja Sirca1 in Antona Fazarinca.
Prehajam takoj na edino točko dnevnega reda — na izvolitev: predsedstva. Najprej se izvoli
predsednik. V smislu či. 20. zborničnega pravilnika še voli po listkih. Preidemo takoj k glasovanju.
K besedi se je oglasil
zboru, svetnik Ferdo Pinfer, ki predlaga z ozirom na soglasni sklep občnega zbora Zveze Irgov-iskih združenj v Brežicah, kot kandidata g. Tvnna Jelačina, bivšega [predsednika zbornice.
'Kat oje' sta ros t n i predsednik klical imenoma vsakega zborničnega svetnika, skrutinatorja sta mu dala glasovnico iu kuverto, za poseb-|nim zaslonom pa je vsak svetnik iizpolnil glasovnico, jo vtaknil v ikuverto in zalepljeno kuverto vrgel v volilno žaro. Tajnost volitev je bila s tem popolnoma zajamčena. Kot prvi je volil g. Camer-nik, kot zadnji starostni predsednik Elsbacher.
Malo pred eno uro je prečital starostni predsednik Elsbacher poročilo skrutinatorjev, ki ugotavljata, da je bilo oddanih 60 glasovnic, od katerih je bilo veljavnih 57. Dobili so:
Ivan Jelačin 29 glasov,
ivan Avsenek 28 glasov,
3 glasovnice so bile prazne.
Izvoljen je bil torej g. Ivan Jelačin za predsednika Zbornice.
Starostni predsednik Elsbacher je nato prisrčno čestital novoizvoljenemu predsedniku k izvolitvi ter se spominjal s priznanjem njegovega zaslužnega dela v zbornici kot njen prejšnji predsednik. Prepričan je, da bo njegovo •izvolitev vzel ves gospodnrski svet z zadoščenjem na znanje.
Obenem pa čestita predsedniku Jelačinu tudi k njegovi atjlctiiici, ki jo je pred kratkim praznoval. Končno je poudaril starostni predsednik Elsbacher, da smatra kot svojo dolžnost, da se zahvali vsem zborničnim svetnikom za njih veliko pripravljenostma sporazumno delo, ki so jo pokazali že pri volitvah zborničnih svetnikov. Iskreno želi, da bi tudi v bodoče bilo vse delo zbornice v znaku te volje po sporazumnem delu.
Prosi g. predsednika Jelačina, da zavzame svoje mesto.
Premalo se skrbi za železnice v Slovenili
Mnogo premalo o$ebia na $lovemkih železnicah
Zborniini predsednik
Ivan Jel
Glasno pozdravljen od zborničnih svetnikov je zavzel predsedniško mesto g. Ivan Jelačin:
Visoka zbornica! Pozdravljam komisarja dr. Logarja, zastopnika banske uprave dr. Marna in vse zbornične svetnike. Iskreno se zahvaljujem starostnemu predsedniku g. Elsbacherju za čestitke in iskreno se zahvaljujem tudi vsem svetnikom, ki so mi izrekli svoje zaupanje.
Vsem svetnikom pa, ki so me volili in onim, ki me niso volili, pa dam zagotovilo, da bom vedno objektivno vodil zbornične posle in da tudi nikdar ne bo pri meni nobenega osebnega žela, kakor ga tudi doslej ni bilo.
Apelira na vse zbornične svetnike, da lojalno sodelujejo pri zborničnem delu, da se bodo na ta način interesi našega gospodarstva branili tem bolj uspešno.
Noče zbujati nobenih rekrimina-cij, če je bilo prav, kar se je storilo, pa čeprav je bilo tudi mnogo zakulisne borbe. Marsikatero poleno je priletelo v tej borbi pod noge, toda ta polena smo pobrali in smo jih vrgli v peč.
V naše gospodarske razmere in v delo naših gospodarskih organi-
zacij se dostikrat vmešava tudi diievna politika. Nikdar pa njen vpliv ne bo mogel premakniti naše osnovne linije, ki je borba za interese slovenskega gospodarstva. Tej svoji osnovni liniji bomo vedno zvesti. Prav tako odločno in ne-odjenljivo pa bomo vedno nastopali proti vsakemu pretiranemu centralizmu. Kakšno škodo nam je povzročil la pretirani centralizem, vidimo najbolj pri naših denarnih zavodih, ki še po petih letih krize ne morejo začeti delati. Denar v naših denarnih zavodih zato praktično ne more delati.
Glede potrebe borbe proti cen tralizmu smo si vsi edini in v tej borbi bomo vztrajali, ker gre ®e za vprašanje slovenske eksistence
V tem smislu bom vodil svoje delo v zbornici in za ta cilj prosim vse gospode zbornične svet-* nike, da sodelujejo pri zborničnem delu in da s svojimi iniciativnimi predlogi pomagajo pri utrditvi slovenskega gospodarstva. V tem smislu apeliram tudi na vse one, ki me niso volili ter jim zagotavljam, da ne bom poznal na svojem mestu nobene politike, temveč le interese slovenskega gospodarstva. (Živahno odobravanje.)
Že prejšnji teden smo opozorili, kako' se žfe samb pri gradnji novih železnic vidi, da se napredku železnic v Sloveniji posveča vse premajhna pažnja. Tako je bilo od novih železniških prog zgrajenih ua območju beograjske železniške direkcije'65’9 odstotka, zagrebške 18 odstotkov, sarajevske 9'2 odstotka, ljubljanske 4'6 odst. in su-botiške nekaj nad 2 odst. A ne samo pri gradnji novih prog je Slovenija zapostavljena, temveč tudi pri vzdrževanju in zboljše-vanju obstoječih ter celo pri številu nameščencev. V Sloveniji, kjer je tako na 1 km proge ko na 1 uslužbenca največ prometa in zato tudi največ dohodkov, je števil« železniških nameščencev primeroma najmanjše. A moralo bi (jih biti primeroma največ, ker so železnice v Sloveniji najstarejše in zato tudi potrebujejo največ delovnih moči za vzdrževanje.
Samo nekaj najbolj kričečih primerov o nezadostnem številu železniških nameščencev v Sloveniji. V staležu prometno komercialne službe je v ljubljanski železniški direkciji že nad 500 aktivnih uslužbencev dosluženih, do
Skoplje — Djevdjelija, OgUlin — Split,'itd.
,Nujno potrebno bi nadalje bilo, da dobi Gorenjska motorne vlake. Cc kje v državi, potem so nujni ti na gorenjski progi.
Silno zanemarjena je glede števila vlakov tudi Dolenjska. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da se tujski promet na Dolenjsko ne more razviti v mnogem po krivdi železnice.
Kakor konstatira Oblastni odbor Udruženja jug. narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani v svoji spomenici, je treba v ljubljanski direkciji takoj zvišati število nameščencev za 2000.
Premalo uslužbencev, ti pa preslabo plačani
Manjka torej v Sloveniji 2000 železniških nameščencev! Kakšna gospodarska pomoč bi bila davčno tako obremenjeni Sloveniji, če bi se nastavilo* teh 2000 nameščencev. Železničarji, ki opravljajo čezurno posel tudi za teh manjkajočih 2000 železničarjev, pa morajo konstatirati še to, da se to njih čezurno delo prav nič ne honorira. Ne upošteva se niti to, da
sto nezaščiten. Izstopanje in vstopanje v vagone, zlasti kadar se ne ustavljajo tik pred postajami, je nad vse težavno, o otočjih peronih pa ne smemo niti govoriti. Le' na Jesenicah moremo gledati, kako so že dolgo pred vojno skrbeli za udobnost potnikov.
Slovenske železnice so najbolj donosne v državi, zato se mora tudi zanje nekaj storiti. Do leta 1918. se je zgradilo v Sloveniji na leto približno do 20 km novih prog, po preobratu le približno 3 km. Za modernizacijo postaj, za zboljšanje prog pa se ni storilo skoraj nič, da danes brzovlaki niti po nekdanji južni železnici ne morejo več voziti s tisto hitrostjo kakor pred vojno!
Tudi železnice v Sloveniji morajo enkrat biti deležne večje paž-nje ko doslej, če že ne iz drugega razloga, pa vsaj zato, ker dajejo državi največje dohodke in je torej zanje izdan denar tudi najboljše naložen. A seveda se ne sme pri tem pozabiti tudi na naše železničarje!
Božična darila
lepa in koristna za svojce in uslužbence po izredno znižanih cenah pri tvrdki
Volitev
podpredsednikov
Nato je predsednik Jelačin javil, da je treba izvoliti še tri zbornične podpredsednike. Imamo sicer štiri odseke, toda po pravilniku gostinski odsek še nima podpredsednika. Zbornično predsedstvo se bo potrudilo, da dobi tudi gostinski odsek svojega zastopnika v predsedstvu.
Prekinja sejo, da se zbornični svetniki dogovore glede izvolitve podpredsednikov, od katerih mora po eden pripadati trgovinskemu, industrijskemu in obrtnemu odseku.
Po zopetni; otvoritvi geje sporoča predsednik Jelačin, da se morajo tudi podpredsedniki voliti po listkih, ker statuti zbornice ne poznajo volitev z vzklikom. Po pravilih pa se morajo tudi podpredsedniki izvoliti že na prvi seji in še preden se določi vrstni red podpredsednikov.
Zbornični svetnik Avsenek predlaga, da se izvolijo najprej podpredsedniki, današnja seja pa se potem prekine in nadaljuje po novem letu, ko se določi vrstni red podpredsednikov. Po krajši debati, katere so se udeležili svetniki Iglič, Krejči in Ogrin, je bil predlog zbor. svet. Avseneka soglasno sprejet.
Nato so bili z listki izvoljeni za podpredsednike: za obrtni odsek; Ivan Ogrin z 49 glasovi,
za industrijski: Rihard Skubcc z 48 glasovi, za trgovinski: Konrad Elsbacher s 46 glasovi.
Predsednik Jelačin je predlagal nato, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in kr namestništvu, pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Sto-jadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu in resornemu ministru dr. Vrbaniču.
Ko so se zahvalili za izkazano zaupanje še novo izv', eni podpredsedniki, je predsednik Jelačin prekinil v smislu predloga g. Avseneka sejo ter želel vsem svet nikom vesele božične praznike in srečno novo leto.
Pri obolenjih želodca in čreves,
pri žolčnih kamnih, boleznih pre-osnove, jeter, ledvic in mehurja se je
Rogaška slatina
vedno sijajno obnesla!
Rednega članskega sestanka Društva industrijcev in veletrgovcev
v ponedeljek dne 21. t. m. ne bo radi bližajočih se božičnih prazni kov. Dan prihodnjega sestanka se bo pravočasno objavil.
£r
NOVAK-UUBLIANA
Kongresni trg 15 (pri numki cerkvi)
OGROMNA IZBIRA
l. 1940. pa jih bo še okoli 600, to je že cela tretjina nameščencev tega oddelita. Večina se še danes odi v seznamu eksekutivnih uslužbencev, čeprav so zaradi starosti in onemoglosti kot nesposobni že odtegnjeni od eksekutive. Podobno je tudi pri gradbeni in •trojni službi.
Posledica nezadostnega števila nameščencev je, da so mnogi zaposleni po več ko 8 ur na dan. Dokazano je, da so morali prometniki na progi Zagreb—Zidam most vsi delati čezurno (seveda brez honorarja), da je bilo nekatero skladiščno osebje zaposleno po 9 in pol ur dnevno. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je do 1,5 nameščencev premalo. Na nekaterih postajah morajo v primeru obolelosti nameščencev drugi prevzeti njih delo, da delajo nekateri tudi po 17 ur na dan! (Kje je socialna zaščita nameščencev!)
Povsod primanjkuje osebja! Na postaji Zidani most je 20 uslužbencev premalo, na postaji Ljubljana glavni kolodvor celo 80. In podobno je tudi na mnogih drugih postajah.
Premalo vlakov
premalo osebja
Ka-
N o sa mo temveč tudi premalo vlakov kor je močan promet na progi Ljubljana—Jesenice, bi tu nujno moral biti v prometu še nočni potniški vlak med 23. in 24. uro. Gorenjska je pač že tako svetovno znan letoviščni in turistični kraj, da mora imeti tudi nočno zvezo Ljubljano. Ker tega vlaka ni, zato letoviščarji sploh ne n'.o rejo obiskovati gledališč in konc- rmv v Ljubljani. Pripominjamo, da so na drugih in mnogo manj prometnih progah nočni vlaki uvedeni. Tako na progah Beograd Kraljevo—Skoplje, Niš—Carli rod.
je življenjska ravan v Sloveniji višja ko drugje in da so v Sloveniji živila tudi za 50% dražja ko v drugih banovinah. Bivše železniške uprave so krajevne posebnosti upoštevale in dajale razne doklade, kakor gorske, kraškg itd. Nujno je, da tudi beograjska železniška uprava tako postopa.
Tudi pravice delavcev v železniški službi
se morajo bolj upoštevati. Mnogo železniških delavcev je s 6 do 10letno nepretrgano službeno dobo. Vsi ti delavci so si že davno pridobili po čl. 22. in 23. delavskega pravilnika pravico do stalnosti. Kljub temu pa je njih vprašanje še vedno nerešeno. Prav tako ne morejo dočakati nastavitve po zakonu številni dnevničarji, pa čeprav imajo nekateri že 5 do 10 let službe. Vsa ta leta se jim ne vštejejo v pokojnino!
Kolodvori v Sloveniji
Čas pa je, da se tudi kolodvorska vprašanja že enkrat premaknejo z mrtve točke. Najvažnejše je pač ljubljansko kolodvorsko prašanje, ki se je začelo reševati že dolgo pred vojno, ki pa je danes še bolj nerešeno, kakor je bilo. Ljubljana se je med tem po številu prebivalstva več ko podvo jila, nastala so velika predmestja, ljubljanski kolodvor pa je ostal, kakršen je bil, pa čeprav se je že pred vojno poudarjalo, da je ne zadosten. Še celo na slabšem smo, ko pred vojno, kajti tovorni kolodvor na gorenjskem kolodvoru je odpravljen. A nujno so potrebne nove posla je za Gorenjsko, Vič in Moste.
Vsi kolodvori v slovenskih mestih so silno zastareli. Nikjer nimamo pokritih osebnih kolodvorov in potnik je pred dežjem či
Radovan Matjašič —-gen. direktor Suzora
V četrtek je bila seja ravnateljstva Suzora, na kateri se je imel izvoliti novi generalni direktor. Skupno je bilo vloženih 15 ponudb. Izvoljen je bil za generalnega direktorja Radovan Matjašič, ki je dobil od 23 glasov 22.
Radovan Matjašič je Slovenec, rojen v Kranjski gori. Ze zgodaj se je posvetil zavarovalni stroki in velja kot prvi strokovnjak Ju« goslavije v soc. zavarovanju in zavarovalni matematiki. Kot ekspert je sodeloval pri neštetih pogajanjih nase države z drugimi državami in si s svojim obširnim ter temeljitim znanjem pridobil pri teh pogajanjih tako velik ugled, da je dostikrat dosegla naša država uspehe le zaradi njegovih poročil.
Zato izvolitev g. Matjašiča pozdravljamo ter mu tudi iskreno čestitamo!
Maribor mora dobiti relejno postajo
Zgodovina vseh slovenskih kulturnih institucij, če o njih odloča tudi Beograd, je vedno ena in ista. Najprej je treba naravnost tlako delati, da se upravičenost te kulturne institucije prizna. Potem za nekaj let vsa stvar zaspi pod omamnim šepetom lepih obljub. Nato pride nov splošen kuluk, ko je treba zbrati par kil podpisov in resolucij in če gre dobro, nastanejo tudi prvi konkretni sklepi za izvedbo vse zadeve. Po tretji vsesplošni tlaki napreduje stvar že tako daleč, da samo še nekaj malega manjka in zadeva bi bila uresničena. Nakrat pa se zopet ne-ije vse ustavi in ni izključeno, da j ; v tem primeru treba • ačeti vse zopet znova, kakor da bi Šlo za prošnjo na odbor za molbe in /.albe na skupščino.
Približno takšna je tudi pol, ki jo je dosedaj bodila mariborska rolejska postaja. Pred leti so že slovenski listi poročali, kakor da bo ta relejska postaja že začela delati. Sedaj pa nakrat vest, da ni proračunske možnosti. A morala bi biti celo za samostojno radijsko postajo v Mariboru proračunska možnost, če bi prav razumeli svojo nacionalno dolžnost. Zalo tudi potrebe radijske relejske postaje v Mariboru ne bomo posebej utemeljevali, temveč se samo čudimo, da je Je ni.
Širite »Trgovski Ust«!
Politične vesli
i lilillillliillIM 1HMBIIIMIIllllll——HMHII
Romunski zunanji minister An-tonescu obišče Pariz, da bi se z njegovim obiskom zboljšali ro-munsko-francoski odnošaji, ki so postali po odhodu Titulesca precej hladni.
Prizadevanja za sklenitev zapad-ncga pakta se nadaljujejo tudi še po nemško-japonski zvezni pogodbi. Vendar pa se je položaj v toliko izpremenil, da je danes sodelovanje Francije, Anglije in Belgije zelo poglobljeno in da ni nobenega dvoma, da bi v primeru nemškega napada nastopile vse tri države solidarno. Posebej je še treba zabeležiti, da je angl. zun. minister Eden v svojem govoru v Bradfordu odločno poudaril, da je tako v srednji Evropi, ko v Sredozemskem morju vsaka teritorialna izprememba brez pristanka Anglije nemogoča. Anglija ni več des-interesirana na srednji Evropi in Sredozemju.
Na te; podlagi je bila Nemčija povabljena k sodelovanju, ki pa bi moralo sloneti še na teh načelih:	1. Mednarodne pogodbe se
morajo spoštovati in njih izprememba je dovoljena le s pristankom vseh. 2. Dokazati je treba svojo dobro voljo in zato ustaviti mrzlično oboroževanje. 3. Oživiti treba mednarodne gospodarske stike.
Nemčija je indirektno odgovorila s člankom direktorja danes gotovo najbolj v mednarodnem svetu upoštevanega nemškega lista »Frankfurter Zeitung«. Glavna misel njegovega članka je, da Nemčija sporazum na zapadu sprejema. Nobena sila na svetu pa je ne bi mogla prisiliti, da bi priznala sedanje meje na vzhodu in jugovzhodu Evrope. Evropski zapad in vzhod sta nekaj čisto različnega. Ključ do ureditve razmer na vzhodu je v rokah Poljske. — Po tem članku nemškega časnikarja je jasno, da Nemčija francosko-angleške ponudbe ne bo sprejela. Sicer pa so tudi samo diplomati, ki so čisto tub življenju, mogli misliti, da bi bila njih ponudba uspešna.
Nemčija vedno odločneje zahteva kolonije in po Goringu, Ribbentropu se je sedaj ponovno oglasil zopet dr. Schacht. Refren te zahteve je, da je gospodarska rešitev Nemčije nemogoča, če nima lastnih kolonij in s tem surovin, ki jih more plačevati z nemškimi markami.
Angleško-italijanski sredozemski sporazum bo baje sklenjen še pred božičem. Pakt pomeni priznanje sedanjega stanja v Sredozemskem morju. Anglija bo odpravila svoje poslaništvo v Adis Abebi in s tem priznala italijansko aneksijo Etiopije.
Zunanji minister Eden je izjavil, da bo Anglija še nadalje posredovala v svrho omiljen ja španske državljanske vojne. Posrečilo se ii je, da bo v kratkem zamenjanih med rdečimi in 'belimi 4000 civili-stov-ujetnikov. Na ta način se bo boj omilil in bo na ta način sovraštvo zmanjšano.
Beck je v zunanjem odboru senata govoril o zunanji politiki Poljske. Dejal je, da so posledice sporazuma z Rusijo ugodne. V od-nošajih z Nemčijo se opaža neka nervoznost, toda prijateljstvo med obema državama bo ohranjeno. Z Malo antanto se odnošaji stalno boljšajo, kar veija tudi za Češkoslovaško. V kratkem se bodo tudi poljsko-angleški odnošaji bistveno zboljšali. Končno je tudi Beck poudaril, da mora Poljska dobiti svoje kolonije.
Na španski fronti se je začela nova Francova ofenziva. Marokan-cc so nadomestili Nemci in Italijani, ki so prejeli svoj ognjeni krst. Vladne čete so njih napad.vzdržale ter jih uspešno odbile. Boji so bili zolo krvavi in so izgube na obeh straneh zelo velike. Istočasno je bila tudi nad Madridom velika bitka letal. Republikanci trde, da so 5 nacionalističnih letal sestrelili.
Italijani poročajo, da so v hudih bojih, ki so bili med 12. in 15. decembrom, zlomili odpor rasa Imrua ln njegovih čet ter da se je moral ras Iniru vdati, ko je videl, da je od italijanskih čet popolnoma obkoljen.	.	.
Dogodki na Kitajskem postajajo polagoma jasnejši, čangsulian, sin nekdanjega diktatorja Mandžurije Oangsulina, ki so ga Japonci ubili, ker ni slepo izvrševal njih povelja, je na vsak način hotel priti do moči. V ta namen je stopil v stik 7, Japonci in napravil sedanjo zmedo, da bi Japonci z vojaško intervencijo mogli preprečiti konsolida-cijsko delo nankinške vlade. Vse pa kaže. da je nankinška vlada vendarle znatno močnejša od upornikov. in da bo njih gibanje v kratkem likvidirano.
Japonske vojne ladje so zaplenile znano sovjetsko ladjo »Krasin«, ki je bila na potu v Vladivostok
Zakaj	se mora
zavarovanje decentralizirati
Iz predavanja dr. Janka Kosila „0 aktualnih organizacijskih problemih namešienskega zavarovanja" v Klubu trgovskih akademikov v Ljubljani
Na rešitev vprašanja pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev vpliva poleg vprašanj osebnega in stvarnega obsega še zlasti vprašanje krajevnega obsega. Pri nas se rešuje to vprašanje med dvema skrajnima točkama:	med teritorialnim cen-
tralizmom in dccentralizmom. Pri prvem je en nosilec zavarovanja za vse državno ozemlje, pri drugem pa je vsaka i>o-krajina samostojen nosilec zavarovanja. Pri nas je zagrebški SUZOlt edini nosilec vsega delavskega zavarovanja, torej centralističen, glavne bratovske skludui-ce, katerih jo v državi pet, pa so organizirane ua načelu teritorialne decentralizacije.
Pristaši centralistične ureditve države zahtevajo, da je tudi socialno zavarovanje centralistično urejeno. Pravijo, da se po zakonu o velikih številih zmanjša s centralističnim zavarovanjem riziko in doseže čim večja gospodarska varnost nosilca zavarovanja.
Samo s stališča načel zavarovanja in njegove matematične tehnike je treba s temi razlogi vsaj v minimalnem obsegu računati, toda na drugi strani se tudi ne sme prezreti, da opravlja nosilec rentnega zavarovanja s kapitalnim kritjem tudi nad vse važne finanč-no-gospodarske funkcije v javnem in zasebnem gospodarstvu.
Važnost teh funkcij nazorno kažejo naslednje številke:
Kaj pravijo številke
Letni predpis na zavarovalnih premijah pri SUZORu, ljublj. Pokojninskem zavodu in bratovskih skladnicah znaša danes okoli 420 milijonov din. Čeprav je pokojninsko zavarovanje izvedeno le v Sloveniji in Dalmaciji, je soc. zavarovanje v povojni dobi zbralo v vsej državi 900 milijonov din nominalno imovine, od katere odpade na SUZOR okrog 500, na Pok. zavod v Ljubljani pa okrog 330 milijonov din.
To večinoma za trajno naložbo zrelo premoženje se vrača v zasebno in javno gospodarstvo ali v obliki nakupovanja vrednostnih papirjev ali v obliki posojil ali pa v lastnih investicijah. S tein je pač dovolj nazorno podana važnost
(Drinska in Zetska banovina) 11.800 ati 19%, Beograd (vse ostale banovino) 22.900 ali 36%.
Če bi znašala povsod povprečnina letne plače kakor v Sloveniji din 20.000, potem bi znašal predpis za premije 144 milijonov, od katerih bi odpadlo na Ljubljano 20, Zagreb 45, Sarajevo 27 in Beograd 52 milijonov.
Na posameznih ozemljih bi narasli dohodki v milijonih dinarjev takole:
prvo pelo 10. leto Ljubljana	20	112	280
Zagreb	45	248	620
Sarajevo	27	152	380
Beograd	52	288	720
v vsej državi 144	800	2000
V prvih 5 letih, ko še ni rent, bi bilo v novih pokrajinah za trajno naložbo vsaj 75% prispevkov. (V praksi bi bila sicer številka nekaj nižja.) Kdor bo nosilec zavarovanja, ta bi tudi odločal o naložbah tegu kapitala.
Le naravno je, da pri edinem nosilcu tega zavarovanja zasebno gospodarstvo ne bi prišlo tako na račun, kakor če bi bilo več pokojninskih zavodov.
Za nujnost decentralizacije pa govore tudi posebne razmere, ki so v vsaki pokrajini. Jasno je, da je pravična socialna zakonodaja mogoča le tam, kjer se upoštevajo razlike v strukturi dotične države. Prisilno niveliranje ni zdravo, ker pač niso povsod potrebe enake.
Zato tudi vidimo, kako različno pojmujejo v posameznih krajih svoje obveznosti do socialnega zavarovanja. Bolniško zavarovanje je izvedeno v vsej državi že 14 let. Zaostanki na neplačanih prispevkih pa znašajo za 1. 1935.: pri Trg. bol. in podpornem društvu v Ljubljani 20%, pri okrožnih uradih v: Ljubljani	31 %
Zagrebu	30 %
Splitu	52 %
Sarajevu	45 %
Tuzli	56 %
Nišu	59 %
Dubrovniku	74 %
Skoplju	76%
Beogradu	98%
To sc pravi, da Beograd teli prispevkov sploh ne plačuje, najbolje pa plačuje prispevke Slovenija, čeprav je njeno gospodarsko stanje najslnbše.
funkcije, ki jo opravlja ta kapital po svojem obsegu in po dolgoročnem značaju svojih naložb.
Baš zaradi te velike važnosti je tudi nastala zahteva, da se vračajo zbrani ogromni kapitali v gospodarstvo ozemlja, na katerem so bili nabrani. Ta zahteva se ponavlja tudi za primer, če bi so pokojninsko zavarovanje razširilo na vso državo.
Kakšen bi bil v tem primeru razvoj glede imovine v novih pokrajinah?
Po statističnih podatkih je v naši državi okoli 60.000 zasebnih nameščencev, ki prihajajo v poštev po sedanjem pokojninskem zakonu. Od teh odpade na Ljubljano 8400 oseb ali 14%, Zagreb (Savska, Vrbaska in Primorska banovina) 18.000 ali 31%, Sarajevo
Ne vpliva torej na sposobnost izvrševanja obvez do soc. zavaro vanja samo gospodarsko stapje, temveč predvsem pravno-politični in socialno-kulturni čut do odgovornosti, ki pa je v vsaki pokrajini različen.
Iz tega sledi, da efekt plačevanja ne bi bil v vseh pokrajinah enak. Pri tem pa je upoštevati še to, da bi bil eiekt pri pokojninskem zavarovanju, ki zahteva neprimerno večje žrtve ko bolezensko zavarovanje, po vsej verjetnosti še mnogo slabši.
Proti centralizaciji pa govore še drugi razlogi
Pri centralistični ureditvi zavarovanja bi bilo kritje zavarovančevih pravic skupno. Nosilec zava-
rovanja bi torej imel do zavarovancev obveznosti z ozirom na pravočasno prijavljeno službeno dobo in prejemke, čeprav ne bi mogel vseh premij izterjati. V nekaterih pokrajinah bi nastali ogromni zaostanki na premijah, ki bi na vse zadnje postali sploh neizterljivi. Ti deficiti pa bi padli končno tudi na zavarovance onih pokrajin, ki bi v redu izpolnjevale svoje obveznosti. Kam bi to privedlo, si more misliti vsak.
Te nevarnosti pa no more biti, če se ozemlje države razdeli na več delov in se za vsak tak del ustanovi samostojen nosilec zavarovanja. Vsak nosilec zbira v tem primeru premije na svojem ozemlju in če se te redno plačujejo, tudi ni nobene nevarnosti, da bi nastat deficit. Vsak nosilec je torej za uspešnost svojega poslovanja sam odgovoren. Poleg tega pa izvršuje svojo fiuančno-gospodarsko funkcijo tudi le za ono gospodarstvo, od katerega živi. V tem pa je tudi zdravo jedro za pravilno vzgojo kolektivne socialne miselnosti v posamezni pokrajini.
Na obseg izpolnjevanja obvez do socialnega zavarovanja vpliva tudi procvit narodnega gospodarstva. Ce pade pridobitna sposobnost pokrajine, potem je v nevarnosti tudi njeno socialno zavarovanje. Slovenija, ki je na vsak način zaokrožena gospodarska enota, je v tem pogledu gotovo v najslabšem položaju, ker se tudi zaradi njenega obmejnega položaja ovira njen go-spodarski razvoj. Zato tudi Slovenija najmanj čuti o onem gospodarskem zboljšanju, ki se za druge pokrajine v zadnjem času ugotavlja. Ce bi razvoj slovenskega gospodarstva ostal še nadalje pod temi neugodnimi tendencami, potem bi se moglo res zgoditi, da bi nastalo tako katastrofalno stanje, da bi celo slovenski zavarovanci bili za centralistično zavarovanje. Toda v tem primeru bi bila vsa krivda ne na pokraiinsko organiziranem zavarovanju, temveč na centralistični upravni ureditvi države. Le v pravični in enakoprav ni ureditvi države je ključ za pravilen razvoj narodnega gospodarstva in pravilno funkcioniranje |>o-k raj inskega socialnega zavarovanja.
Ce pravijo centralisti, da bi zahtevalo pokrajinsko zavarovanje večji aparat, je to deloma res, toda ne smemo pri tem pozabiti, da gre pri vseh vprašanjih reforme so cialnega zavarovanja za zavarovance, ne pa za aparat, na kar se pogosto pozablja.
V Sloveniji so se izjavili delojemalci in delodajalci za decen-tralistično ureditev pokojninskega zavarovanja in prav tako predvi deva pooblastilo v § 89. finanč nega zakona za 1. 1936./87. več samostojnih nosilcev pokojninskega zavarovanja. V prejšnjih finančnih zakonih pa je temeljilo pooblastilo na centralistični koncepciji.
SUZOR tudi še danes priporoča le enega nosilca za pokojninsko zavarovanje.
(Vzrok več, da se tudi SUZOR decentralizira! Op. 11 red.)
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 19. decembra objavlja: Uredbo o izdaji blagajniških zapisov v znesku 1 milijarde din Izpremembe in dopolnitve toč. opazke za št. 271 uvozne carinske tarife in točk 6. in 9. občnih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife — Razne razglase sodiš« in uradov ter razne druge objave.
kakovost
odločuje/
Po malenkostni porabi vidite takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Vam zato prihrani dobra
Knei
sladita
s
Kako je padal narodni dohodek
Finančni minister Letica je v svojem ekspozeju podal tudi pregled o gibanju narodnega dohodka Jugoslavije v zadnjih desetih letih. Za posamezne gospodarske panoge e znašal ta dohodek (v milijardah dinarjev):
1920 1931 1935 1936 poljedelstvo	18*63	919	8'32	11*35
živinorejo 12 73 5*81 6‘69	7 55
Čebel.sviloprej.	OTI	0*05	0'0(i	04H)
ribolov in lov	0' 16	0'09	IH*K	009
gozdarstvo	3'93	2‘63	1"93	1'97
rudarstvo	0*90	0'95	0*89	0*89
domači obrt	4'83	3‘62	R'38	310
industrijo	5*82	3T.0	3 0.1	3-17
obrt	7'59	5'2l	2'95	304
trgovino	8 48	G 51	2"95	3‘04
kred. ustanove	0*52	0*55	0*32	0'43
zavarovalnico	0*15	000	0'03	003
Železnice	179	1*39	l'H9	1*31
pomorstvo	0'31	0'31	07.2	0*28
rečni promet	0'15	072	0'09	0 09
avtomobilski	0'30	0'30	0'23	078
vozni	2*03	0'G6	073	0*73
pošte	070	0*29	0*30	0*35
gradl.e	0'80	0'72	0'58	0'G9
Leta 1926. je znašal celotni narodni dohodek 69*60 milijarde din in je padel	leta	1931.	na	40'04
milijarde, leta 1935. pa celo na 34*25 milijarde. Padel je torej za skoraj polovico. Letos pa se je dvignil za 4 milijarde ali za malo manj ko 12 odstotkov.
Zanimiv je še delež glavnih gospodarskih panog pri nar-^nein dohodku. Ta je znašal v % za:
1920 1931 1935 1930 iuietijstvo	51'8	43*8	52*8	57'2
rudarstvo, industrijo in obrt 27'9	31‘9	28’3	26'4
trgovino	13'2	17-0	8'9	8 4
promet	77	7'3	9'0	8'0
Iz teh številk finančnega ministra se vidi, da ni gospodarske panoge, katere dohodek bi padel y tej meri, kakor dohodek trgovine. Leta 1926. je znašal dohodek trgovine še nad 8*4 milijarde, leta 1931. samo še 6'5, nato 2'6 in leta 1936. 2'7 milijarde. Dohodek trgovine je torej pndel za skoraj dve tretjini.
Trgovina, ki je dosegla 1. 1926. še 18*2% vsega narodnega dohodka, ga doseže sedaj 'e še 8*4%. Jasen dokaz, da ni gospodarske panoge, ki bi tako nujno potrebovala olajšanje davčnega bremena ko trgovina. Ati pa ga bo tod! dosegla?
POMNITE
da dobite pri
Radio-Doberlet
o. z o. z.
Ljubljana - Kongresni trg K
izredno dober
T 3 cevni aparat
lEFflfi
32 K
za Din 190*— mesečno
Iz delovanja Združenja trgovcev v Kranju
V petek 11. t. m. je bila pod vodstvom predsednika Franja Sirca seja uprave in nadzornega odbora združenja. Na seji se je razpravljalo o pritožbah, ki jih prejema združenje radi nerednosti odpiranja in zapiranja trgovin v Kranju. Povod temu nezadovoljstvu daje banska uredba, ki v sedanji seslavi ne ustreza potrebam trgovcev in tudi ne željam kupujočega občinstva. Uredba je bila uveljavljena leta 1930. in predvideva zapiranje trgovin že ob 18. uri, t. j. v času, ko zapušča velik del uradnikov delavcev tovarniške objekte. Ob nedeljah, ko bi si ti in razni posli in delavci javnih del mogli nabaviti potrebščine, pa morajo biti trgovine zaprte. Casi so težki in zahtevajo od trgovca velike spretnosti in naporov, ako hoče zadostiti dolžnostim, ki jih ima nasproti sebi in državi. Posebno živahna je bila debata glede nedeljskega obratovanja. Trgovci se v polni meri zavedajo, da morajo imeti oni kakor pomožno osebje 1 dan v tednu počitek, vendar sila razmer, ki je močnejša, pa zahteva vsaj 2 urno nedeljsko obratovanje. — Združenje je izvedlo pismeno anketo med članstvom v Kranju. Rezultat te ankete je pokazal, da je večina članov manufakturne, galanterijske, usnjarske stroke in vsi urarji za nedeljsko obratovanje, medtem ko so špeceristi v pretežni večini za nedeljski počitek. Debata o lem vprašanju je pokazala nepobitno potrebo, da so v Kranju trgovine ob nedeljah vsaj za nekatere stroke odprte. Ugovarjali so zastopniki pomočniškega zbora. Končno se je na kompromisni predlog preds. Sirca prišlo do sporazuma, ki bo vsaj zaenkrat zadovoljil trgovce kakor tudi pomožno osebje. Soglasno pa se je zahtevalo, da imej banska uredba o odpiranju in zapiranju trgovin le okvirni značaj in da obče upravna oblaslva I. stopnje na sporazumni predlog delodajalske in delojemalske organizacije določijo za posamezne stroke obratovalni čas, kakor zahtevajo to krajevne potrebe.
Nadalje se je na seji razpravljalo o načinu glasovanja članov škofjeloškega sreza, o vprašanju,
• če so za odcepitev in ustanovitev samostojnega združenja ali paosta-. nejo še nadalje združeni s člani kranjskega sreza. Ako se člani škofjeloškega sreza odločijo za samostojno združenje, se s pristankom zbornice sedanje združenje razdeli v dve združenji in bo za Škofjo Loko izvoljena posebna uprava. Znano je, da je škofjeloški srez radi ustavitve lesnega izvoza gospodarsko propadel, navzlic temu pa z raznimi javnimi bremeni, posebno z izredno visokimi samoupravnimi dokladami tako zelo obremenjen, da trgovci v tem srezu še komaj jedva dihajo.
Zanimivo je bilo
poročilo tajnika Kožmana
o poleku akcije za zatiranje kroš-njarstva in šušmarstva, ki se izvaja po posebnem kontrolnem organu. Dosedanji uspehi so zadovoljivi.
Z zadoščenjem se je na seji ugotovilo, da je Zveza trgovskih združenj z nastanitvijo novega tajnika Gornika prešla k poživljenemu in intenzivnejšemu delu. Le v stanovski solidarnosti in v optimističnem delu je naša rešitev.
Glede kranjske številke »Trgovskega lista« je združenje prejelo več pohvalnih in laskavih mnenj Vse gospodarske kroge, osobito trgovce iz Kranja je ta način pro pagande, kakor se je pokazala pri kranjski številki, presenetil. Ide ja je našla dober odmev, zato na nrej po tej poti. Združenje ima
dosedaj že skoro 300 naročnikov in tudi že plačanih sobotnih izdaj »Trgovskega lista«.
Na seji se je razpravljalo tudi o stališču Upravnega sodišča, češ da treba za presojo dokaza po knjigah voditi skladiščno knjigo in da ne zadostuje za ugotovitev premožen jskegs stanja poleg ostalih knjig začetna in končna inventura. Po vsestranski zadevni debati se soglasno ugotavlja, da je stališče Upravnega sodišča teoretično pravilno in možno, ni pa to izvedljivo v praksi. V detajlnih trgovinah je na stotine različnih vrst blaga ter je natančna skladiščna knjiga nemogoča. Ta se more voditi le pri prodaji na debelo in pri blagu, ki se prodaja v originalnih zavojih.
Ob koncu seje je sporočil predsednik Sire, da odlaga svoje predsedniško' mesto, ki ga je nosil 18 let. Zahvaljuje se svojim sodelavcem, ki so mu izkazovali polno zaupanje. Složno delo uprave je rodilo tudi ta uspeh, da je doseglo združenje zavidanja vredno višino.
G. Borjak se je kot podpredsednik najtopleje in v ganljivih besedah zahvalil g. Sircu za njegovo požrtvovalno delo v organizaciji, ki se je pod njegovim vodstvom uredila in posluje kakor le malo katera organizacija. Izjavlja pa, da uprava njegovega odstopa, ker je izvoljen v industrijski odsek in ne v trgovski, pod katerega kompetenco spada združenje, ne vzame na znanje.
G. Sire je 18 let z le njemu dano spretnostjo in rutino vodil krmilo organizacije, v katero je vložil ves svoj trud in zmožnosti. Z odstopom g. Sirca je nastala v vodstvu združenja široka vrzel, ki se Iro dala le težko zajeziti. Ganljivo je bilo njegovo slovo od sotova-rišev, ki so mu ves čas strumno stali ob strani. Le težko bo pozabiti poslovnih poročil, ki jih je dajal na sejah uprave o aktualnih in zanimivih gospodarskih problemih in so bile baš radi teh poročil seje polnoštevilno obiskane.
Težko je bilo tudi slovo od g. Gorjanca, ki je poslal zbornični svetnik in ki je bil vedno eden najbolj vestnih članov uprave. G. Gorjanc načeljuje tudi že od ustanovitve lesnemu odseku, katero vodstvo si je na splošno željo članov še obdržal. G. Berjak se tudi njemu zahvaljuje za njegovo požrtvovalno delo v korist organizacije ter ga prosi, da tudi v bodoče kot zbornični svetnik stoji vedno ob strani združenja. G. Globočnik se zahvaljuje g. Gorjancu v imenu davkoplačevalcev, katere z uspehom zastopa pred reklamacijskim odborom.
Iz seje lesnega odseka
V ponedeljek je bila pod vodstvom g. Gorjanca seja uprave lesnega odseka, na kateri se je razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih, tičočih se lesne stroke. Seji je prisostvoval tudi novi Zvezni
tajnik Gornik, ki je podal situacijsko poročilo lesnega izvoza in o poslovanju lesnega odseka pri Zvezi trgovskih združenj. Razpravljalo se je o poslovanju kliringov s posameznimi državami ter sklenilo intervenirati, da se izvozni kontingenti za Italijo čim preje razdele, ter da italijanska vlada že vendar enkrat izda uvozna dovoljenja. K predlogu osrednjega lesnega odseka, da se izvede prisilna organizacija lesnih trgovcev, industrialcev in obrtnikov, se je v splošnem in neobvezno zavzelo odklonilno stališče, ker bi se s tem organizacije še bolj razcepile, a nasprotno vzdrževalni stroški in prispevki posameznih obratov zvišali.
Zanimiva je bila debata o osnutku uredbe cestnega fonda. Potek razprave je pokazal, da je osnutek popolnoma nesprejemljiv. Po tem
osnutku se nalagajo našemu gospodarstvu nova bremena, zvišujejo že obstoječa, zaradi tega je organizacija odločno proti uveljavljenju lake uredbe. Uvideva se potreba ureditve naših cest, vendar pa se morajo dohodki, oziroma viri dohodkov najti tam, kjer je možno. Nikakor se ne more pristali na to, da se tovornim avtomobilom, ki uporabljajo kot pogonsko sredstvo drva ali oglje, nalaga posebni davek od prevoženega kilometra. Tudi se ne more lesno trgovstvo strinjati z visokimi nakladalnimi in razkladal-nimi taksami. Mesto da bi se dale lesni trgovini vsaj neke olajšave, se la z raznimi novimi bremeni še bolj zavira. Tako postopanje je vsekakor škodljivo tudi vsemu našemu gospodarstvu.
Več boljše	in	lep
n.
Naj k dobro premišljenim inse-ratom pokažemo enega izmed naših slabih. Pred nekaj dnevi je izšel: »Krojači ne morejo prehvaliti naše štofe!...« S lako slovenščino naj se pri nas ne prodaja! Še slabše odrežejo oni trgovci, ki v slovenskem ovitku iu pod lastno tvrdko ponujajo po kavarnah nemško reklamo. Ali ni to sramota za nas? Kje bi kak drug narod kaj takega prenesel, da bi mu domač trgovec ponujal svoje blago v tujem jeziku! Proti takim izrodkom bi pač morale z odločnostjo nastopiti stanovske organizacije. Ali naj naši kupci sami poskrbe, da taki ljudje pri nas ne bodo prodajali! Ali nas je nemški kič v naših kinematografih, ki se z njim za lastni denar dan za dnem zastrupljamo, res že tako daleč privedel, da smo narodno brez vsake samozavesti? ...
Dolgo sem mislil, da je potrebno, da se človek v reklami dolgo vežba, preden more napisati dober inserat. Pa ni tako. Veliko je skritih reklamnih talentov, ki znajo brez posebnega šolanja v reklami dobro pogoditi ono, kar zanima kupca, kar ga privlači. V nekem svojem članku sem že omenil oglas tvrdke A. Volk, Resljeva cesta: »Gospodinja viha nos...«, ki kliče podzavestne čute na pomoč. Dasi lastnik le tvrdke gotovo ni nikdar študiral reklame, se je znal v snov poglobiti in zadeti pravo pot in najti primerne besede.
Cim je snov za oglas v nasi glavi zaživela in nam je vsa tvarina takso svetlo pred očmi kot da smo jo osebno doživeli, se ne smemo dali begati od drugih svetovalcev, ki naše težnje samo na oko poznajo. Treba si je osvojiti neke vrste svoj prav. Ce loga ne storimo, se nam zna zgoditi kakor nekemu francoskemu trgovcu, ki je pričel trgovati z ribami. Na vidnem mestu nad svojo trgovino je napisal: »Tukaj se prodajajo sveže ribe«. K otvoritvi trgovine je prišlo veliko njegovih prijateljev, ki so mu želeli lepe uspehe. Seveda
ni manjkalo tudi nasvetov. Dro-gist, njegov sosed, je menil, da je v napisu o ribah beseda »sveže« nepotrebna. Po sebi umljivo je — je rekel — da smrdljivih rib ne boš prodajal. Besedo naj torej izpusti, mu je priporočil. Naš trgovec je nasvet poslušal in spremenil napis v: »Tukaj se prodajajo ribe«. Neki drugi sosed, trgovec z železnino, pa mu je po spremembi prvotnega napisa pripomnil: Beseda »tukaj« je nepotrebna, ker je povsem jasno, da ne delate reklame za kako drugo trgovino, temveč zase. Mož je tudi la nasvet poslušal in napisal na plakat: »Prodajam ribe«. Drugo jutro pa mu je nasvetoval njegov v is a vis, trgovec s pohištvom, da besedo »prodajam« izpusti iz napisa, češ da je povsem brezdvomno, da ribe prodaja in da jih ne razstavlja Kot na primer v muzeju. No, začetnik v trgovini je tudi sedaj poslušal svojega v trgovski praksi starejšega tovariša in je napisal na plakat: »Ribe«. Drugo jutro pa, bil je vroč poleten dan, je prišel mimo trgovine mož iz elektrarne ter je menil, da je vsak napis popolnoma odveč, češ da že vsa ulica diši od samih rib. Slednjič je naš trgovec sprevidel, da preveč kuharjev kašo prismodi, pa je zopet napisal na tablo kakor je bilo že od vsega početka: »Tukaj se prodajajo sveže ribe. <
Iskanje služb t oglasom
Skoro brez izjeme dobimo le vrste trgovskih inseralov med malimi oglasi. Knjigovodja star 30 let, zi icžen vseh pis-mmrkih del, z najboljšimi izpričevali išče pri merne službe. Ponudbe na ...«
Taki in podobni so te vrste oglasi. Prav malo pa je takih, ki bi mogli oko površnega bralca nase priklenili. Kdor išče sotrudnika pri s\o-jem delu, pričakuje od pomočnika uspešnega dela. Ker se povprečne moči dobe zlahka, je potrebno, da poudarimo svojo posebno porab-nost in da tudi oglas sam no ‘ njene znake že po svoji zunanjosti. Vse pripovedovanje o rojst nem dnevu, o šolah in o življenju
tja do zadnje službe, zneseno na tnal prostor, ne spada v oglas kot tak, temveč v poznejšo pismeno ponudbo. Oglas ima v prvi vrsti namen, da interesenta opozorimo nase, da nas posluša, pri tem pa moramo skrbeli tudi za to, kako povemo. To res ni prav lahko, morda je te vrste oglas najteže sestavili. V glavnem pa se ne loči bistveno od navadnega trgovskega oglasa: obe vrsti blaga ponujamo nakup, ki naj ju, čim boljše vnovčimo. Iz tega sledi, da moramo tudi svojo oglasno ponudbo za službo tako sestaviti kot nam uka zujejo najnovejša snubilno psiho-logična spoznanja: skušati prikleniti oko čitatelja na svojo vabo, z uvodnimi besedami čim več pove dati, ostalo besedilo napraviti in teresantno, paziti na brezhibno ti pografsko zložitev. Da to slednje dosežemo, je priporočljivo, da oglas zrišemo in že v stanju kot smo si ga zamislili izročimo tiskarni. Ko pišemo besedilo, je prav, če imamo pred očmi preizkušeno snubilno pravilo: Cim bolj se oglas razlikuje od drugih, čim bolj je svojski — seve v koristnem smislu! — tem boljši je. Kdor kaj zna, naj to v oglasu mirno pove, pri čemer pa se je treba izogniti vsaki besedni navlaki. Ve čina oglasov za službe šepa na tem, da so spisani preskromno, večkrat v kar naravnost ponižno prosečem jeziku. Take ponudbe pa imajo zelo redko zaželen uspeh kajti bralec dobi od njih vtis, da inserent ni kaj posebno prepričan o svojih zmožnostih in tvorilnosti Kako pa naj s takim govorom pre pričamo lastnika tvrdke, ki bi se morda zanimal za ponudbo, da bo mo imeli uspeh pri svojem delu pri prodaji? Saj tudi naše delo ne bo drugačno kol oglas sam: plahost in neodločnost. Trgovec potrebuje zase odločnega in samozavestnega pomočnika. Tudi brezposelni nameščenec se ne sme spozabiti, da bi v svoji ponudbi morda namigaval na dobroto, temveč je njegova dolžnost, da pove samo ono, kar more nuditi, namreč svojo delovno moč, svoje po-
klicne izkušnje in svoje osebne
zveze, ki za trgovca, ki bi se mu ad udinjal, pomenijo denar.
Kdor ne more ničesar nuditi, mu prošnje ne bodo veliko pomagale. Oglas naj tedaj vsebuje: jasno izpoved, kaj želimo imeti, kratko oznako o svojem znanju, o svojem delovanju in uspehu; že zunanje pa naj bo lako opremljen iu izoblikovan, da vzbudi pozornost in da napravi vtis: Tukaj se pa nekdo ponuja, ki res več zna kot pa povprečni človek. Biti tudi ne sme premajhen, kajti zavedati se omamo, da iz velikosti oglasa in njegove opreme kaj radi sklepamo na zmogljivost tvrdke in prav tako na usposobljenost ponudnika. Poleg tega pomeni služba kapital — denar in zanj se je potrebno potruditi. Morda se bo komu zdel znesek din 200‘— ali celo din 300 elik. V resnici pa je lak izdatek primeri z dobrimi stalnimi dohodki malenkosten, saj ga moremo kriti že v prvih začetnih delovnih dneh.
Kot vzgled dobrega oglasa za službo naj služi naslednji vzorec: Od uspeha do uspeha«. To so uvodne besede, ki naj se natisnejo večjimi črkami. V rešpekt v/.bu-ajoči razdalji naj jim sledi ostali tekst, ki naj ima navadne pelitne rke. »S 5% več prometa sem zaključil prvo leto svojega udejstvovanja kol poslovodja neke ugledne že dolgo obstoječe tvrdke. S 53% večjim prometom je kon-alo moje delo peto leto. Ker pa mi ni mogoče, da bi v sedanji lužbi pokazal nadaljnje razvojne možnosti, želim kot (nadaljnja be-eda z večjimi črkami v novo vrsto!) poslovodja dobiti novo mesto. V poštev pridejo samo velika k napredku stremeča in zmožna podjetja, ki bi mi hotela moje sposobnosti v razmerju z zaslužkom honorirati. Zahtevajte, prosim, mojo pismeno prošnjo, ki ji bom pridejal dokazila o svojih uspehih.«
Povečanje ladijskih tarif
Ladijske tarife na glavnih svetovnih morskih zvezali še nadalje rastejo, kar se smatra za znak zboljšanja svetovnega gospodarskega stanja. Cene so se na posameznih progah povečale takole: Brazilija—Anglija od 18 na 30, Rotterdam—Dairen od ‘24 na 40, Francija—Saigon od 24 na 40, Sid-ney—Sredozemsko morje od 24 na 45 in Anglija—Tihi ocean od 19.9 na 25. Vse pa kaže, da se bodo ladijske pristojbine še nadalje povišale. Zaradi povišanja pristojbin se je že sedaj stanje paroplovnih družb znatno zboljšalo. Japonska se temu splošnemu povišanju ladijskih pristojbin ni pridružila, temveč skuša s starimi cenami s Tihega oceana izriniti vse svoje konkurente. Deloma je imela s tem tudi uspeh ter je pomorski promet na progi Kalkuta—Japonska skoraj popolnoma prešel v roke japonskih paroplovnih družb.
barva, plasira la
Ze v 24 urah sr«”*:
Itd. Škrob) la svetlnlika srajce ovratnike in maniete. Pere tali. mongu in lika domače perilo
tovarna J OS. REICH
Poljanski nasip t-8. Selenbnrgora ul. •. Telefon it 22 72.
Nemčija je sklenila tajni sporazum s Portugalsko glede Angole
Kljub vsem uradnim demantijem Nemčije se v pariških krogih trdi, da je bila med Nemčijo in Portugalsko sklenjena tajna pogodba, po kateri dovoljuje Porlu-oalska Nemčiji izkoriščanje kolonije Angole. Nemčija bo ustanovila posebno družbo, ki Im imela vse pravice nad Angolo, da torej ta formalno sicer ne lm nemška kolonija, pač pa dejansko.
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 15. decembra navaja te izpremem-be (vse številke v milijonih din):
Zlata podloga se je povišala za 4'2 na 1.606,5. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za
17,0	na 620,2. Vsota kovanega denarja je narasla za 10 na 339. Posojila pa so se zmanjšala za 3,2 na 1.713,2.
Razna aktiva so se povečala za 6,5 na 789,5.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 3,9 na 5.215,2. Obveze na pokaz so se povečale za 32,2 na 1.688,9.
Razna pasiva so se povečala za 7,1 na 470,9.
Celotno kritje znaša 29,89%, sa mo zlato pa 29,28%.
Vsi dijaki na češkoslovaškem se
morajo naučiti peti vse tri himne držav Male antante v originalnem jeziku.
Nova angleška kraljeva dvojica
bo obiskala po kronanju Indijo ter vse angleške dominione.
V sporu med Turčijo in Francijo zaradi aleksandretskega san-džaka je posredoval jugoslovanski delegat pri Zvezi narodov dr. Subotič.
Pristaši fašističnega gibanja profesorja Cankova pripravljajo ob njegovem povratku pohod na Sofijo. Policija je izdala obsežne var-
Trgovci! Naročajte ..Trgovski list6* i
Tri valute v Španiji
V Španiji veljajo sedaj tri valute. Vlada v Burgosu je odredila žigosanje vseh bankovcev, ker je madridska vlada tiskala vedno nove bankovce in se je vlada v Burgosu bala, da ne bi ti bankovci preplavili njeno ozemlje. Poleg teh žigosanih in ne/.igosanih španskih bankovcev pa so v prometu še bankovci katalonske vlade, katerih je trenutno v prometu za 25 milijonov peset. Zanimivo je, da imajo žigosani bankovci burgoške vlade v Parizu boljši tečaj kakor pa nežigosani bankovci madridske vlade, pa čeprav je zlato Španske narodne: banke deponirano v Parizu. Tega zlata ni malo, saj je znašal zlati, zaklad Španske narodne banke okoli 424 milijonov do-latjev, to je okoli 21 milijard din. V Parizu pa se očividno boje, da bii mogla izdati madridska vlada preveč bankovcev in zato imajo žigosani bankovci višji tečaj. Tako se plačujejo bankovci burgoške vlade v Parizu po 1'05 fr. franka, nežigosani madridske vlade pa po 0'81 fr. franka ali 1'87 din. Ob izbruhu španske državljanske vojne je bila španska peseta pri nas po 6'70 din, danes pa le še po 1'87 din. Padec španske valute je torej prav znaten.
Doma in po sveto
Devize:	minuli	tekoči
	leden	
(vse	v tisočih dinarjev)	
Amsterdam	22	O
Rerlin	1100	895 priv klir.
Curih	114	86
Dunaj	521	1124 inkl. pr. ki.
London	1096	1100 inkl. pr. ki.
Montreal	—	2
New York	133	1835
Pariz	69	176
Din. deviza	240	309 avstr. pr. ki.
Solun	24	263 boni
Praga	8	15
Trst	■ 2	—
Bruselj	—	1
Vodstvo združene srbijanske opo
žici je ima v zadnjem času neprestano seje. Opozicionalni voditelji
zatrjujejo, da je glede hrvatekega vprašanja dosežen sporazum in tudi glede procedure za izvedbo tega sporazuma. Končno se zatrjuje, da so tudi Hrvati že pristali na ta sporazum.
Pariški L’Information poroča, da se bo v kratkem začelo z reševanjem hrvaškega vprašanja.
Narodnim poslancem je bil raz deljen zakonski načrt o konkordatu z Vatikanom.
Zagrebška občina izplača vsem svojim nameščencem posebno božično nagrado, ki bo znašala za poročene 500, za neporočene pa 300 din. Tudi slovenske občine na; bi storile isto.
Josip Lavrenčič, - bivši kranjski deželni poslanec in poslanec v rim skem parlamentu, je po kratkem bolehanju umrl v Ljubljani. Pokoj nik je bil znan kot odličen gospo dar, ki je dolgo vrsto let vodil tudi Narodno tiskarno. Bodi mu ohra njen lep spomin!
50 javnih telefonskih govorilnic je dobil te dni Beograd.
Dvorazredna trgovska šola v Kar lovcu bo razširjena v trgovinsko akademijo.
Nekateri .občinski uradniki Senti so poneverili nad 2 milijona dinarjev.
Stavka delavcev se je začela v vevški papirnici, ker ni prišlo do soglasja med delavci in tvornico glede sklenitve nove kolektivne po godbe.
nostne ukrepe, da njih nameravane demonstracije že v kali zatre.
Ministrski predsednik Blum je v
senatu izjavil, da hoče francoska vlada na vsak način preprečiti, da bi ob stavkah zasedli delavci tovarne. V ta namen je predložila vlada tudi zakonski predlog o obveznih razsodiščih za spore med delavci in podjetniki in zato naj senat tudi ta predlog sprejme.
Staršem v Španijo poslanih nemških vojakov je nemško vojno poveljstvo sporočilo, da so njih sinovi poslani na 16tedensko vojaško vežbo v neznane kraje. Pisma
vojakom naj starši pošiljajo odprta na berlinske pošte.
Ker so španski nacionalisti bombardirali neko švedsko trgovsko ladjo, je odšlo več švedskih bojnih ladij v španske vode, da zaščitijo švedske trgovske ladje.
Grška vlada bo priznala italijansko aneksijo Etiopije ter je že zaprosila italijansko vlado, da dovoli otvoritev grškega generalnega konzulata v Adis Abebi.
Tudi belgijska vlada je sporočila ivashingtonski vladi, da ne- more plačati dne 15. decembra zapadlega obroka dolžnih vojnih posojil.
NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO „TRGOVSKEGA LISTA"
SLO VENIA - TRANSPORT
Liubllana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 21-19 po uradnih urah
Strojni transporte
Specialno podjetje za ekspedicijo in prevoz vseli vrst strojev, kompletnih instalacij za tovarne — Oskrba dovoljenj za carinoprosti uvoz strojev vsake vrste — Vsa pojasnila brezplačno!
Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet din 5,811.3(»3'82.
Devizna kupčija je bila proti koncu tega tedna zelo živahna. Skoroda izredna kupčijska živahnost pa je vladala na četrtkovem borznem sestanku, ki je zaključil dnevnim deviznim prometom nad 2 in četrt milijona dinarjev ali skoro polovico celotedenskega prometa, od čegar pa je bilo največ zaključkov perfekluirano v New Yorku, in sicer malone za poldrugi milijon dinarjev.
Pariz	14.	XII.	202’09	20? 53
	18.	XII.	202759	204’03
Praga	14.	XII.	15373	154*23
	18.	XII.	152‘73	153-84
Trst	14.	XII.	22770	230-78
	18.	XII.	22770	23078
	Efektno		tržišče	
Največji porast deviznega prometa izkazuje kot ., rečeno N«w York, za njim pa Dunaj in deloma Solun, medtem ko je promet v nemških markah tokrat nekoliko nazadoval. Za malenkost se je povečal tudi promet v dinarski devizi potom avstrijskega privatnega kliringa.
Narodna banka je kot običajno posredovala le v Curihu in Parizu, poleg tega pa je dala na petkovem borznem sestanku £ 300'— na razpolago. Angl. funti so bili zaklju-čevani predvsem na bazi dinarjev 240"—, grške drahme večinoma po tečaju din 31*25 in 32'25, nemške marke deloma po din 1350 in din 13'43, ameriški dolarji po din 49'—, avstr, šilingi pa po din 8'37.
Notiral je tekom tega tedna v privatnem kliringu:
angleški funt
14. decembra din 240-—
15. decembra din 240'—
16. decembra din 239'85
17. decembra din 240'—
18. decembra din 239 20—24080
avstrijski šiling
14. decembra din —	—
15. decembra din 8'82—8'42
16. decembra din 8‘31—8'41
17. decembra din 8'32—8’42
18. decembra din 8'30—STO
nemška marka:
14. decembra din 13'75—18'95
15. decembra din 1370—13'90
16. decembra din T3'40—13'60
17. decembra din 13'33—13-53
18. decembra din 13'22—13'42
V razdobju od ponedeljka (dne 14. t. m.) do včeraj je bila dosežena pri devizah tale tečajna razlika: Bruselj + 0'25 poena, London + 0*51 poena, Pariz + 0'50 poena, New York — 1'25 točke in Praga — OTO točke. — Curih je ostal povsem nespremenjen, devize Amsterdam, Berlin in Trst pa so na včerajšnjem borz. sestanku notirale ob ponedeljkovih tečajih.
S primo Narodne banke
Devize			Povpr.	Pon.
			din	din
Amsterdam	14.	XII.	2361 16	2375-75
	18.	X T1.	237076	238476
Berlin	14.	XII.	174303	1756'91
	18.	XII.	1743'03	1756-91
Bruselj	14.	XII.	732'95	738'01
	18.	XII.	73320	738-27
Curih	1 L	XII.	996'45	1003'52
	18.	XII.	996'45	I00o'52
London	14.	XII.	212‘24	214-29
	18.	XII.	21275	21481
New York	14.	XII.	430476	4341'07
	18.	XII.	4303*51	4339-83
Tendenca za državne papirje stalna.
Nalik prejšnjim borznim tednom tudi tokrat niso beležili privatni efekti, izvzemši delnic Trboveljske premogokopne družbe, ki so noti-lale na nespremenjeni bazi.
Notice drž. vrednostnih papirjev so bile:
din
7%	inv. pos.	14.	XII.	84'—	85'—
18. XII. 83'50 84'50 8%	Blair	14.	XII.	85'—	86'-
18. XII. 84'75 85'75 7%	Blair	14.	XII.	75'—	76'—
18. XII. 75'— 76'— 7%	Seligm.	14.	XII.	90'—	OP-
IS. XII. 90'— 91 — 7%	agr. obv.	14.	XII.	48'—	52'—
18. XII. 48'- 52 — 6%	begi.	14.	XII.	68'—	70'—
18. XII. 68'25 70*25 2'5% voj. škoda 14. XII. 373"— 376'— 18. XII. 373-50 376’50 Prometa ni bilo v drž. efektih nobenega, dne 17. t. iji. pa je bil storjen zaključek v delnicah Nar. banke po tečaju din 6220.
Žitno tržišče
Tendenca še vedno čvrsta.
Zaključeno je bilo le po nekaj vagonov koruze in pšenice. Cene so padle za 2 točki pri koruzi in pšenici vseh provenienc ter za 1 din pri rži. Oves in ajda sta poleg otrobov notirala brez izpre-raenib, dočim se je moka vseh vrst zopet podražila, in sicer tokrat kar za din 10*— pri 100 kg. Cinkvan-tin letine 1935 ne beleži več, pač pa na novo prekomerno suh čin-kvantin letine 1936, kot je razvidno iz spodnje žitne tečajnice z dne
18.	t. m.
Žito:	din	din
Koruza: umetno sušena koruza, dobava prompt-na, plačljivo proti duplikatu	....	85'—	80’—
umetno sušena koruza, dobava januar in februar 1937, plačljivo proti duplikatu 87’— 88'— času primerno suha, e kvalitetno garancijo, franko nakladalna
postaja.............72'—	73 —
času primerno suha, s kvalitetno garancijo,
Iranko naklad, postaja v	jati.	1937 .	75'—	76'-*-
prekomerno suh čin-kvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, Iranko naklad, postaja 115’— 116'— Oves:
zdrav, suh. rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu. 107'— 112'— Ajda:
zdrava, rešetana. siva, pariteta Ljubljana .	125'—	130'—
Pšenica: banatska, 79 kg, 2% primesi, zdrava, suha. rešetana. plačljivo proti duplikatu . 159'— ICO'— bačka. 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu ....	159'—	100'—
bosenska, 17 kg, 4% piimesi. j d ra va, suha. rešptana. plačljivo proti duplikatu .	160'—	162'—
(vedno franko nakladalna postaja)
Hi:
72 kg, 2%. fco. vagon
gornjebrčka noslaja	131’—	132 —
Hlevski izdelki:
Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 260'— 265'-pšenična Og, bačka postaja, ekski. prometni davek, plačljivo vo proti duplikatu . 260'— 265'-pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	240'—	245*-
pšenična 5, bačka postaja. ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	220'—	225'-
Otrolii: pšenični, debeli, vegal.
50 kg vrečah, bruto za neto. ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja’.	.	102'—	104'-
pšenični. drobni, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto. ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	.	84'—	85'
Lesno tržišče
Tendenca ncizpreincnjcno mlačna
Kakor smo že zadnjič omenili, se je zelo razvila kupčija z Nemčijo. Po dosedanjih izkušnjah sodeč, so te kupčije reelne, vendar pa se mora prt sklepanju teh kupčij strogo paziti na razne okolisči ne, ki na prvi pogled zgledajo sicer brezpomembne, toda utegnejo imeti še zle posledice, kakor kaže naslednji primer. Naš izvoznik proda v Nemčijo za dinarje, ter ra čuna s tem, da bo dobil toliko di narjev kot je pogodbeno določeno. Nemški odjemalec faktično kupi in plača dinarje, vendar položi za din 100'— ca. RM 17'60, dočim na ša Narodna banka ne obračuna marke po tem tečaju, marveč po vsakodnevnem borznem tečaju kot n. pr. danes po tečaju din 13*22 do 13'42. Iz tega sledi, da naš izvoz nik ne dobi za blago toliko, kot je računal. Ta primer pa navajamo iz razloga, ker se je faktično dogodil, kakor tudi zbog tega, da je treba za pravilno zaključevanje, odnosno lialkuliranje imeti tudi v lesni kupčiji denarno tehnično in trgov, predizobrazbo. S tem podpremo našo že zdavnaj postavljeno zahtevo, da je zelo pogrešilo ter za narodno gospodarstvo kvarno dejstvo, da se za podelitev dovoljenja izvrševanja lesne trgovine še sedaj ne zahteva določene pred-izobrazbe in učne dobe. — Kajti le na ta način bi bilo mogoče obdržati našo lesno trgovino na nekakšnem povprečnem svetovnem nivoju in se najlaže ubraniti raznih šušmarjev, ki kvarijo naš ugled in renome na svetovnem trgu.
Les
" Smreka, jelka:	din din
Hlodi I., II., monte .	85'— 115-—
Brzojavni drogovi . . 130'— 140'— Bordonali merkantilm 110'—	130'
Filerji do 576'	.	.	.	120’—	135'
Trami ostalih dimenzij 120’— 140’— Skorete, konične, od 16 cm	naprej	.	.	.	250'—	270'—
ftkorete, paralelne, od 16 eni	naprej	.	.	.	290'—	320'
škorete, podmerne, do
15 eni ...... 190'— 220'
Deske olohi. kon.. od
16 cm	naprej	.	.	.	210'—	230'—
Deske-plchi, par., od
16 eni	naprej	.	.	.	240'—	260'—
Kratice, za 100 kg .	25'—	30'—
Bukev:
Deske-plohi, naiavni, neobrobljeni. monte 230'— 250' Deske-plohi, naravni, ostrorobi, L, II. . . 320'— 340'
I)
Deske-plohi, parjeni,		
neobrobljeni, monte	200'—	290'-
Deske-p'ohi, parjeni,		
ostrorobi, I., II. .	470'—	520'-
H.i.sl:		
modi L, n		190'—	220--
ISordonali		730 —	840'—
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni boules . . .	805--	845 —
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni, 1., II. . . .	060 —	750--
Deske-plohi, ostrorobi		
(podnice) ....	750'—	830'—
Frizi L, širine 5, 6 in		
7 cm		665'—	745'—
Frizi I.. širine od 8 cm		
naprej		785’—	835'—
Oreh:		
Plohi, neparjeni, L, II.	830'—	910*—
Plohi, parjeni, I., 11. .	880'—	970'-
Park e ti:		
itrasiovi, za m1 . . .	46'—	56-
bukovi, za m* . . .	31 —	36-
Želez, pragovi 2'60 m		
14X24		
hrastovi, za 1 komad	sr-	35'-
bukovi, za 1 komad .	no'		26'-
Drva:		
bukova, za 100 kg . .	11*50	12'50
hrastova, za 100 kg .	IC-	ll-
Oglje: /		
bukovo, za 100 kg ,	SS—	Sl*—
‘canellac, za 100 kg .	41 —	4.3'—
Povpraševanja.
I/IIa jesenovina, od 20 cin naprej, 50 do 100 nun, 2—5 m.
I/IIa hrastove frize:	v debelini
25 mm, v širinah 5, 6. 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m lalje.
la neparjfhii in parjeni bukovi stebriči (ševroni) v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoči:.
Zaključi se laliko blago, ki bi se izdelovalo v prihodnjih mesecih.
Parjena,'oslrorobo paralelno rezana bukovina 1. in Ib kvalitete:
Tnvorjeve ncnhrobljene deske I. in
II.	kakovosti, 18 mm debeline.
Ponudbe.
Smrekove-jelkove deske 18/24/28 m ni.
Božična drevesca.
Neobrobljena, neparjena bukovina v monte kvalileli.
Dobave - licitacije
Komanda pomorskega arzenala v Trvtu sprejema do 30. decembra ponudbe za dobavo železne pocinkane pločevine.
Artilerijsko tehnični zavod mornarice v Tivtu sprejema do 11. januarja ponudbe za dobavo dena-turiranega alkohola, karbida, solne kisline, salmijaka itd., raznega usnja in jermenja.
Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. decembra ponudbe za dobavo treh avtomobilov.
Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 28. decembra ponudbe za dobavo 8.000 kg svinjske masti.
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 29. decembra ponudbe za dobavo 1.300 neimpregniranih hrasto vili pragov.
Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 31. decembra ponudbe za dobavo 8 jeklenih.-sit. LICITACIJE Dne 28. decembra bo v pisarni Uprave Dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani ofertna licitacija, za dobavo 100 kg kisa in 100 kg olja.
Dne 22. decembra bo pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo
3.000	kg glicerina, trikloretilena, razne pločevine, železnih lopat in frezalnega stroja; 23. decembra za dobavo raznih železnih cevi; 28. decembra za dobavo kalcijevega karbida, raznih spiralnih svedrov, projektorja in antimona; 29. decembra za dobavo raznih žebljev; 30. decembra za dobavo raznih kemičnih preparatov, grafita, azbesta; 31. decembra za dobavo raznega jekla.
Dne 18. januarja bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija za nabavo 21.491 kilogramov raznega papirja za potrebe maikarnice.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Zunanja trgnvina
Trgovinska pogodba 7. Madjarsko je bila v četrtek dopoldne podpisana ter stopi 1. januarja v veljavo.
Pristojbine za brzojavne čestitke so v vse evropske države v času od 14. decembra do 19. januarja znižane za 50 odstotkov.
Rimska fašistična zbornica je sklenila, da se zgradi med Rimom in Ostio kanal, da bo dobil Rim zopet morsko pristanišče.
Francoska avtomobilska družba Peugeot je dosegla lani samo 33-5 milijona čistega dobička, dočim ga je predlani dosegla 45'9 milijona frankov.'
Blagovni promet skozi Sueški
prekop je znašal v prvih 9 mesecih 1. 1936 18,7 milijona ton, 1. 1935 26,3 in 1. 1934 28,4 milijona ton.
Chrysler Motors v Detroitu v Združenih državah Sev. Amerike je dosegel lani 23,7 milijona dolarjev dohodkov. Dividenda za delnico znaša 12 dolarjev, dočim je predlani znašala samo 2 dolarja.
Radio Ljubljana
Nedelja, dne 20. decembra. 8.00: Telovadba (prof. Dobovšek) —8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 8.45: Verski govor (ravnatelj Jagodic) — 9.00: Čas, poročila — 9.15: Iz Mozartovega carstva. Reproduciran koncert, vmes vložki komorne glasbe
za pihala. Sodelujejo: Ravbar Mi-ljutin (1. klarinet), Pogelšek Stanislav (2. klarinet), Turšič Ivan (fagot); pri klavirju prof. M. Lipovšek — 11.00: Nastop malih harmonikarjev pod vodstvom profesorja Rančigaja — 12.00: plošče — 12.15: Pevski oktet rudniških nameščencev iz Trbovelj — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Plošče — 16.00: Novodobno gospodinjstvo kmečke žene (ga. Franja Brodarjeva) — 16.20: Harmonika (Edvard Kovač) — 17.00:	O čebelni kugi (Jože
Okorn) — 17.20:	Lahka glasba
(Radijski orkester) — 18.00: Prenos iz Zagreba: Otroci pojo — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Kulturna stremljenja bosansko-hercegovskih muslimanov — 19.50: Slovenska ura (Akad. oktet in Filip Terčelj) — 20.30: Večerni kon-
cert radijskega orkestra — 21.15: Vijolinski koncert (Leo Pfeifer, pri klavirju prof. Lipovšek) — 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Ponedeljek, dne 21. decembra. 12.00: Ruske balalajke (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Domači zvoki (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Prebavljanje in pre-bavnost jedi (dr. Brecelj) — 18.20: Gabriel Faure: Balada za klavir in orkester (plošče) — 18.40: Kulturna kronika: Ivan Cankar in slovensko gledališče (Ciril Debevec) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Gospodarski značaj lova v Jugoslaviji — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Prenos z Dunaja:	Weber
»Oberon«, opera — 22.20: čas, vreme, poročila — 23,35: Plošče.
Torek, dne 22. decembra. 11.00: Božična akademija II. deške in dekliške meščanske šole v Ljubljani
— 12.00: Reproducirani koncert j kozaških pesmi — 12.45: Vreme, [poročila — 13.00: čas, obvestila —
13.15: Koncert radijskega orkestra
— 14.00: Vreme, borza — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Vzgoja in dresura (dr. Stanko Gogala) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Slovenski božični običaji (Rudolf Dostal) — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Odlomki iz Stravinskega suite »2ar tiča« (plošče)
— 20.15: Hudičev kabaret (zvočna igra) — 21.00: Debussy: Nokturni (plošče) — 21.30: Slovenija v slikah (klavirski koncert Josipa Rahe-Rajheniča) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Veseli zvoki (Radijski orkester).
N 0 Y ® na Sv. Petra cesti št 30
trgovino (vis-A-vis sedanje trgovine)
je ofvorila že znana in solidna tvrdka F. I. Goričar
kier bo imela specialno zalogo platnenega in pralnega blaga na pr.: pravo platno za rjuhe in prte, sifone, kotenino, flanele, namizne garniture, posteljne garniture, zavese, gradi za žimnice, imlete, volnene in prešite odeje, flanel rjuhe, kakor tudi izgotovljeno moško, damsko in posteljno perilo in trikotažo.
Bogata izbira blaga za porotne opreme Lepa in praktična darila za Božič in Novo leto
V delo sprejemamo vse vrste perilo, kompletne opreme za neveste, kar izgotovimo solidno po najnižjih cenah 1 Ob priliki potrebe v teh artiklih prosimo da si ogledate tudi pri nas, zagotovljajoč Vam najboljše postrežbo!
Vsakovrstne ure
zlatnina, srebrnina in optični predmeti po nizkih cenah pri
J. VILHAR, urar, LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA $TBV. 36
Trgovci!
Izložbeni aranžerji!
Najmodernejši in najlepši izložbeni okras so NEON" ske svetlobne linije in konture v različnih barvah
Brezplačna pojasnila daje »Neon", ing. Zupančič, Ljubljana, Aleksandrova c. 4 - mezanin. Telef. 29-66
BOSCH-
SERVICE
Izvršujem vsa popravila magnetov za avtodyname, žaganjače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvodi
|. KRALJIČ, LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA C. 0 - leL 2S-I5
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. za«.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte!_štrace, j porivale, šolske zvezke, mape,i __P d j eniajn^kjijb žice, risalne hlokejtd.
Edoardo Bianchi, Milano
Edina in največja italijanska tovarna, ki izdeluje že nad 50 let v lastnih svetovnoznanih tehničnih zavodih vse dele za dvokolesa
Generalno zastopstvo in shladite« za dvokolesa in motocikle Bianchi v Jugoslaviji:
A. Adamič & Co.f Ljubljana, Igriška 3
Iščemo zastopnike za vse še neoddane rajone Dvokolesa Bianchi so priznano najboljša na svetu Motorna kolesa Bianclii imajo v Italiji prvenstvo za leto 1936 ter bodo v letu 1937 opremljena z elastičnim okvirom
Delikatesna
trgovina
Iv. Buzzolini
LJUBLJANA
Lingarjeva ulica
Anion
BIRKE
Ljubljana
Mesini trg št. 9 TELEFON 24-56
Glavno zastopstvo: ZERDIK-APARATOV
Tehnični predmeti, akumulatorji, pisalni stroji, popravljalnica
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvart Jelačin
Zaloga svete pratene kave,
mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte ceniki
[Primerna darila za B o I i č
ROBERT
specialna zaloga platna, belega in pralnega blaga
LJUBLJANA, Šelenburgova 3
KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE!
Telefon 20-07
LOVRO ROZMAN
Specialna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril
LJUBLJANA Pred Prulaml »
L.M.E(kersinova
0 Splošno kleparstvo 0' leso-cementne strehe 0 strelovodne naprave 0 vodovodne inštalacije
Slomškova ulica 4
TELEFON 29*33
Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista'
TOHUl HI nitin TRIKOTAŽE
„1K A“ Ulili 111 i n
nudi po izredno	nizkih	cenah:
Zimsko triko perilo - letno triko perilo - svileno žensko perilo - razne nogavice, dalje vsakovrstne volnene in bombaževe pletenine za dame, moške in deco kakor: jopice, pletene rokavice i.L d.
0 Trgovci, prodajajte domače blago! 0
■ ■ ^ ~	Vam daje dober in
II j« O S Cdj	stalen zaslužek!
0 Zaloga: Kmetijska družba v Ljubljani 0
Izdajatelj »Konzorcij Trgovafcepi 1UU«, njegov predatovnlk dr. Av Pie«, tednik Aleksander SeleznILar, Usto tiskarna »MerEur«, d. <L, njen predstavnih O. Mlhaleh,' val , Ljubljani.