Leto XX.
TRGOVSKI LIST
Številka 21.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za Vi leta 90 din, za '/. leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Pia- 2L	m	•	• m m m •	m	-	•	■	■	«r
ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. mdustruo. oorf m denarništvo
Uredništvo in upravnlStvd je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
TSak Ponedeljek,
iznaša sredo in petok
Ljubljana, petek 19. februarja 1931
CS±r%Z* posamezni 4>CA veno številki din ■
Znižajte obrestno mero!
Naše življenje se mora pocenili, ker je pri sedanjih nizkih plačah v tem edino sredstvo, da se poveča potrošnja, s tem pa tudi proizvodnja in zaslužek. Življenje pa je treba poceniti predvsem.s tem, da se znižajo previsoke trošarine na najbolj potrebne predmete in da se znižajo previsoke takse. A odločilno za pocenitev življenja je tudi znižanje obrestne mere, ker je današnja obrestna mera previsoka.
Kadar se mora trgovec zadovoljiti z zaslužkom 5%, ne more plačevati za kredit 7 do 10%, s provizijami in raznimi dodatnimi pristojbinami pa celo 14% obresti. Pri tako visoki obrestni meri mora trgovec propasti in nobenega dvoma ni, da je mnogo podjetij propadlo tudi le zaradi previsokih obresti. Prav tako pa je gotovo, da bi marsikatero novo podjetje nastalo in dalo novega zaslužka ljudem, če ne bi previsoka obrestna mera preprečevala, da bi se ljudje smeli posluževati tudi kredita. Vse oživljenje gradbene delavnosti je odvisno od tega, če se kredit poceni.
Da je danes obrestna mera previsoka, se vidi tudi iz stalnega padanja posojil pri Narodni banki. Čeprav ni nikjer denarja pre-yeč, vendar si ljudje ne upajo lskati posojil, ker so pogoji za ta Posojila pretrdi. Posojila Narodne banke, ki so znašala še I. 1933 2414 milijonov din, ne znašajo danes niti 1700 milijonov. Kaj je v teh štiriti letih naše gospodarstvo res tako nazadovalo, da mu zadostujejo toliko manjši krediti? Niti za Narodno banko samo ni dobro, če padajo v tej meri posojila, kajti z znižanjem posojil pada tudi njen zaslužek. Zato je treba pogoje, po katerih daje Narodna banka posojila, spremeniti, da se bodo mogli ljudje teh posojil tudi posluževati.
Tudi posojila Drž. hip. banke so predraga. Da zahteva Drž. hip. banka za posojila občinam, ki morajo poleg tega nuditi več ko 100%no varnost, 7—8 odstotkov obresti, je več ko pretirano, če so komunalna posojila tako draga, koliko pa naj veljajo potem druga? Kje pa je danes možnost tako dobrega zaslužka, da bi se mogle plačevati tako visoke obresti?
Tem manj je upravičena tako visoka obrestna mera, kadar se niorajo zadovoljevati stari vlagatelji z 2—3% obresti. Ta nizka obrestna mera povzroča, da ljudje dvigajo denar v zasebnih zavodih in da ga nalagajo v državnih, ki morejo poleg tega nuditi tudi večjo likvidnost. Razumljivo je, če so državni denarni zavodi s tem stanjem zadovoljni, toda za celotno gospodarstvo takšno stanje ni dobro. Kajti v gospodarskem življenju so potrebni tudi še drugi Posli, kakor pa jih opravljajo drž. denarni zavodi in gospodarstvo ne htore živeti brez zavodov, ki mo-rejo tudi nekaj tvegati. Drž. de-barni zavodi nikdar ne umrejo °Pravljati vseh funkcij zasebnih denarnih zavodov, zato se mora *l,di pustiti zasebnim denarnim Svodom možnost, da žive in da Se razvijajo.
Vedno bolj jasno se kaže, da podaja konverzija vseh naših javnih dolgov vedno bolj nujna, ker 80 tudi za državo zunanja posojila Po 8 in več odstotkov predraga. Kako pa naj zahtevamo znižanje
te obrestne mere, če pa sami zahtevamo od svojih dolžnikov tako visoko obrestno mero?
Govorimo o osamosvojitvi svojega narodnega gospodarstva. Kako pa se naj la osamosvojitev tudi uresniči, če pa je denar tako drag, da sme ustanavljati podjetja samo listi, ki ima ves potrebni kapital sam! Ali pa takšni ljudje sploh ustanavljajo podjetja? Saj tem ljudem vendar nova podjetja sploh niso potrebna, ker imajo že
itak dovolj! Tudi v predragem kapitalu je eden razlogov, da izkorišča pri nas naša rudninska bogastva le tuji kapital. Kajti naši domači ljudje res nimajo tega kapitala, da bi poleg vseh investicijskih stroškov mogli prevzeti še visoko obrestno mero za izposojeni kapital.
Kamor pogledamo, povsod se nam kažejo 1 škodljive posledice previsoke obrestne mere. Ali bomo kljub temu pri tej visoki
obrestni meri vztrajali? in komu v korist, ko pa naši domači zavodi večinoma sploh ne morejo več delovati in ko stopa vedno bolj v ospredje tuji kapital.
Če hočemo napredovali, moramo življenje pocenili in zato pocenili tudi denar, da bomo imeli sredstva in možnosti za nove investicije, za nove zaslužke. Znižanje obrestne mere je eden osnovnih pogojev za zboljšanje našega gospodarskega ž i v 1 j e nj a.
Slovenija ved n
pokrajina
Nekai ugotovitev z zasedanja banovin. sveta
V prejšnji številki smo objavili ekspoze bana dr. Natlačena. Zaradi pomanjkanja prostora nam žal ni mogoče, da bi izčrpno podali tudi poročila posameznih referentov in pa vsaj v glavnih obrisih mestoma zelo zanimive debate, ki je sledila vsem referatom. Že iz ekspozeju g. bana je razvidno, da postaja gospodarski položaj Slovenije vedno težji in da se danes Slovenija brez razloga uvršča med aktivne banovine, ki naj so-pomaga k napredku drugih banovin. Slovenija je danes pasivna pokrajina in njena pasivnost narašča. Naraščajo pa tudi njene potrebe, ker vse stare ostajajo nerešene, tem pa se pridružujejo vedno nove. Tako bi potrebovali za rešitev cestnega vprašanja 440 milijonov, za ureditev hudournikov okoli 150 milijonov in za druga nujna javna dela nadaljnjih 500 milijonov din. A pri tem še dolgo ne hi bilo izvršeno vse to, kar potrebujemo.
Sama ne more Slovenija vseh teh stvari izvesti, ker se njeno gospodarsko stanje stalno slabša, letos pa se je zaradi katastrofalno slabe letine poslabšalo še prav posebno.. Tako smo prišli do tega, da se ne popravijo šolska poslopja, da nekatere cerkve razpadajo, da napreduje elektrifikacija za deželo, ki je navezana na tujski promet, mnogo prepočasi in da zastaja tudi vprašanje asanacije vasi.
Posledica vsega tega je, da izginja ona slika lepe in čiste Slovenije in da zunanja slika naših vasi izgublja na privlačnosti. Da niso te naše trditve pretirane, kažejo poročila, ki so jih podali referenti na sedanjem zasedanju banovinskega sveta. Iz teh referatov naj podamo vsaj nekaj ugotovitev:
Iz poročil referentov
’ Število učencev na ljudskih Šolah je padlo od 185.300 na 183.000, torej za 1700. Padec gre na račun obubožanja, saj ponekod otroci nimajo niti obleke za šolo.
Število učiteljev je padlo od 4173 na 4141. Nizko število učiteljev gre na račun države, ki banovino prešibko dotira z učitelji.
Praznih učiteljskih mest je 248, nerešenih prošenj za imenovanje pa 027.
Od 855 šolskih poslopij je 193 v prav dobrem stanju, 424 v dobrem, 129 v slabem, 109 pa v prav slabem, da ne ustrezajo higienskim predpisom.
Manjka 1133 učilnic, da bi vsak razred imel učilnico, kakor bi bilo treba.
Gluhonemnica mora vsako leto
odkloniti 50% prosilcev, ker je pretesna.
*
Za ureditev hudournikov se je
porabilo v Sloveniji 17*5 milijona dinarjev, za najnujnejša dela pa je potrebno še okoli 150 milijonov dina rjev.
*
Število slovenskih publikacij polagoma pada.
*
Lani je bilo v Sloveniji mnogo manj zabav kakor prejšnja leta.
*
Država ne izpolnjuje svojih obveznosti ter je dolžna bolnišnicam dravske banovine do konca leta 11)3(1. 7 milijonov din.
*
Ministrstvo za gozdove ni popol-njevalo izpraznjenih mest in je morala zato banovina prevzeti ta mesta. Gozdarsko šolo v Mariboru je ministrstvo prepustilo banovini, da sama skrbi za njo.
*
Še nekaj ugotovitev in poudarkov iz govorov banovinskih svetnikov.
G. Veble (Novo mesto):... »Število drž. uraduištva pri banski upravi je padlo, dočim je število banovinskega uraduištva naraslo.
Dr. Vidic (Kamnik): ; ...De-
centralizacija državne uprave naj se čim prej izvede. Centralni fondi v Beogradu pa se ne smejo ustanavljati. Vztrajati moramo pri svojih zahtevah po popolni samoupravi, ki bo bo res samouprava,
• Dr. Adlešič (Ljubljana): »...Poslabšanja kriminalnih razmer v Sloveniji pa so krivi tudi drugi vzroki. V prvi vrsti brezmejna surovost in širjenje alkoholizma. Po mestih in na deželi vidimo na cestah pijane ljudi. (Govornik zahteva med drugimi ukrepi tudi zatiranje proste žganjekuhe.)
Zahteva tudi, da se osnujejo za dcloinržncže vzgajališča, ki bi si-« stematično privedla delomržneže zopet k delu.
I)r. Jereb (Radeče) je govoril o težki službi podeželskih županov zaradi narastka poslov, hipertrofije naredh in zakonov...
G. Račič (Murska Sobota) je prosil, naj bi župani prejemali dopise v slovenščini in latinici in naj bi se olajšala njih dolžnost pri rubežnih.
Dr. Schaubach (Maribor): >...Cez 450 kmetskih kreditnih zadrug z bilančno vsoto 1'8 milijarde din in 1'5 milijarde vlog in do 300.000 vlagatelji je prišlo radi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov v nemogoč položaj... Stanje zadružništva je danes tako, da rešitev iz lastnih sredstev ni več mogoča.
Ureditev cestnega vprašanja brez velikega
posojila	n
Na seji banovinskega sveta je načelnik tehničnega oddelka inženir Skabcrue podal obširno, pregledno in jasno poročilo o stanju naših cest ter o možnosti rešitve cestnega vprašanja. Iz njegovega poročila posnemamo nekatere posebno važne ugotovitve in podatke.
Proračun tehničnega oddelka znaša nad 39 milijonov din ali 32,5% vsega proračuna ter ima tehnični oddelek največji proračun. Kljub temu pa ta proračun niti zdaleka ne zadostuje in se morejo z njim plačevati samo stroški za vzdrževalna dela. Nova dela in investicije gredo v glavnem na račun sklada za javna dela ter bednostnega fonda. S tem denarjem se gradi cesta Ljubljana—Litija—-Radeče ter se regulira Savinja.
Glede občinskih cest je pravilno poudaril načelnik Skaberne, da se bo denar za javna dela uporabljal predvsem za velika dela, ki so tudi v interesu banovinska skup-
nosti. Predvsem bo treba modernizirati ceste, ki jih uporabljajo tujci in ki so važne za tujski promet. To so ceste: Št. lij—Ljubljana, Rateče—Ljubljana, Ljubljana—Zagreb in Ljubljana—Planina. Za cesto Ljubljana—Sušak je dala banovina dosedaj že 350.000 din, za zboljšanje drugih cest pa
556.000	din.
Širši program za ureditev cestnega omrežja v banovini zahteva 410 milijonov din, ožji program pa 227 milijonov din. Predvsem pa se mora doseči boljša zveza s Prekmurjem, zveza Slovenije z morjem ter boljša zveza med dravsko in savsko banovino.
Sedanje cestno omrežje bo vzdrževala banska uprava le po strokovnih zahtevah. V treh do štirih letih bodo imeli vsi cestni okraji svoje lastne cestne valjarje. Pre malo je tudi sredstev za zgraditev vseh potrebnih novih mostov.
Manjka sredstev tudi za najbolj potrebna hidrotehnična dela. Raz pada regulacijskih naprav ob Dra
vi, Muri, Kamniški Bistrici, Savi in Savinji ne bo mogoče zadržati.
Vsakoletna popravila natrganih bregov ne zadostujejo in pomenijo zalo tudi le slabo uporabo denarja. Za regulacijo rek namerava banska uprava najeti večje posojilo. Zaradi pomanjkanja sredstev se ne bodo mogla nadaljevati niti vsa začeta dela. Samo regulacija Savinje pod Celjem se bo nadaljevala.
Končno je omenil načelnik Skaberne še razna popravila na banovinskih poslopjih, ki so se že ali ki se bodo izvršila ter je nato navedel še razne podatke o ljudskem delu ter o kuluku. Iz njegovega poročila je jasno razvidno, da potrebuje banovina veliko investicijsko posojilo za ureditev cestnega omrežja ter mnogo večjo državno dotacijo kakor pa jo prejema doslej. Bolj mora država skrbeli za Slovenijo.
Elektrifikacija Slovenije
O-elektrifikaciji Slovenije je poročal na zasedanju banovinskega sveta inž. Rueli. Sedaj se elektrificira predvsem Dolenjska. Vseh električnih central je v Sloveniji 758 s 100.210 konjskimi silami. Kranjske deželne elektrarne so lani proizvedle 7,07 milijona kilovatnih ur, nakupile pa 6,9 milijona in oddale 14 milijonov, za 3,7 milijona kilovatnih ur več ko leta
1935.
Vse investicije banovine so znašale I. 1935 53, I. 1936 pa so se povečale za 6, da znašajo sedaj skupno 59 milijonov din.
V debati se je izkazalo, da so še celi okraji brez elektrike in da bi bilo treba elektrifikacijo dežele pospešiti.
Združenje trgovcev za mesto Celje
ima redno skupščino v .četrtek, dne 4. marca, ob 18. uri v mali dvorani Narodnega doma v Celju,
Dnevni red:
1. Otvoritev redne skupščine, določitev dveh overovateljev zapisnika in poročilo predsednika.
2. Citanje zapisnika zadnje skupščine.
3. Poročilo tajnika o delovanju in računskem zaključku za leto
1936.
4. Poročilo nadzornega odbora in pr.edlog o razrešnici.
5. Proračun in določilo članarine za leto 1937.
6. Volilve: predsednika, 2 podpredsednikov, 6 članov uprave in 4 namestnikov, 3 članov in 2 namestnikov v nadzorni odbor, 5 članov v špecerijski odsek, 5 članov v manufakturni odsek in 3 članov v častni odbor. Volilve so za dobo 3 let.
7. Samostojni predlogi uprave.
8. Sklepanje o pristopu k Zvezi trgovskih združenj dravske banovine.
9. Samostojni predlogi članov, če so bili upravi pismeno prijavljeni 3 dni pred skupščino.
10. Slučajnosti.
Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost najmanj ene tretjine vsega članstva, sicer je skupščina eno uro pozneje in z istim dnevnim redom, otvori pa se najkasneje ob 19. uri. Članom, ki se brez predhodne tehtne opra-vičbe ne udeleže skupščine, more uprava po čl. 8 pravil naložiti denarno kazen. Vabilo je oddati pri vstopu v dvorano.
Predsednik:	Tajnik:
Stermccki s. r.	Blažon	s.	r.
[Naša turistična statistika ni dosti vredna
2e večkrat smo v našem listu opozorili na nedoslatke naše turi-.stične statistične službe. Z zadoščenjem moremo konstatirali, da sedaj tudi drugi listi uvidevajo pomanjkljivost te naše turistične statistične službe. Tako piše zadnji »Jugoslovanski Kurir«:
»Kako je treba citati našo statistiko o turistiki? V njej še ni razčiščen pojem potnika. Potnik, zlasti pa turist, če je tujec, ne ostaja na enem mestu, temveč jili obišče več ter se prijavlja, kjerkoli prenočuje. Naša statistika navaja tega potnika zato po večkrat, j)a čeprav gre le za enega potnika. Če se to upošteva, potem se število tujih potnikov zmanjša, zlasti tujih. (Za lani navaja naša statistika 179.039 potnikov. Op. ured.) V tem primeru odpadejo tudi one za nas silno ugodne primerjave z Italijo in drugimi turističnimi deželami.
Pri dohodkih od turistiko se tudi ne vodi ločeno dohodek od domačih in dohodek od tujih turistov. Dohodek od domačih turistov je znatno večji kakor pa dohodek od tujih turistov. V resnici pa pomeni ta dohodek samo prenašanje bogastva iz enega kraja v druge. To je sicer dobro za pasivne pokrajine, toda za našo plačilno bilanco nima prav nobenega vpliva.
ZeJo redko pa se tudi upošteva Izdatek naših turistov v tujini. A tudi to bi bilo potrebno, če bi hoteli dobiti res natančno sliko o naši turistični plačilni bilanci.
Iz vseh teh razlogov bi bilo potrebno izpopolniti našo statistiko, da bi nam podajala res popolno in jasno sliko. V nekaterih banovinah se vodi statistika zelo vestno, zlasti glede bivanja tujcev v naši državi. Vsekakor pa je treba ločeno izkazovati dohodke od domačih turistov in dohodke od tujih. V statistiko pa bi se morali vnesti tudi izdatki naših turist^ v tujini.
Trgovinska pogajanja z Italijo
»Jugoslovanski Kurir« poroča, da se bodo začela sredi prihodnjega meseca trgovinska pogajanja Italijo. Kakor znano, smo lani sklenili z Italijo samo začasno trgovinsko pogodbo, ki poteče koncem marca. Želja odločujočih kio gov je, da se trgovinski odnošaji z Italijo urede in da bi se razvajali enako ugodno kakor v prejšnjih letih.
Okoli	novega
zakona
Inscenirani. a tem boli neupravičeni napadi na gen.	talnika	Zbornice
Pifitičie vesti
Na naslov ljubljanske prometne policije!
Pred tremi dnevi se je baje uvedel v mestu nov red za pešce. Stražniki so ukazovali ljudem, da morajo in smejo hoditi samo po desnem tlaku v svoji smeri. Zaradi splošnega začudenja potnikov so se sklicevali na nove predpise, češ da so vsi časopisi polni teh (novih) predpisov.
Kolikor mi je znano, pa sem reden bralec dnevnikov in vendar novih predpisov nisem našel. Ali bi mogli to stvar pojasniti?
Posebej pa še lo: če res obstoje ti predpisi za uporabo izključno desnega hodnika, zakaj niso stražniki obveščeni tudi o izjemah? Saj menda niso pešci krivi tega, da n. pr. v enem delu Dalmatinove ulice sploh ni desnega hodnika. Pa baš tu sem prvič opazil, kako je službujoči stražnik pregnal gospo z otrokom s hodnika na cesto, kar me je — priznam — izredno ogorčilo.	Pešec.
Načrt novega trgovinskega zakona, ki se pripravlja že nad deset let, je bil sedaj ... predložen skupščini in po primeroma kratki debati z nekaterimi manjšimi izpremembami tudi sprejet. Že lansko leto, ko je bil predložen ta zakonski načrt narodni skupščini, so gospodarske zbornice predlagale številne izpremem-be. Skupščinski odbor za prouča-vanje tega zakonskega načrta pa je sprejel le majhen del teh predlogov. Sedaj so gospodarske zbornice na svoji konferenci v Beogradu v dneh od 1. do 6. februarja ponovno razpravljale o načrtu trgovinskega zakona ter sprejele okoli sto izpreminjevalnih oz. dodatnih predlogov. Ti predlogi so bili soglasno sprejeti od vseh zbornic in so bili torej predlogi konference soglasni predlogi gospodarskih ljudi iz vse države. V lem je tudi njih pomembnost in razlog, da se čim bolj upoštevajo. Ti predlogi so se likali pred vsem registracije in protokolacije trgovskih firm, delniških družb in tujih podjetij.
Ker jo gen. tajnik ljubljanske zbornice Ivan Mahorič tudi narodni poslanec, je bil la naprošen od konference, da te predloge pred skupščino tudi zagovarja in brani. Posl. Mohorič je torej v debati o novem trgovinskem zakonu nastopil predvsem kot mandatar zbornic. Zbornice so zato tudi predvsem poklicane, da izrečejo svojo sodbo, če je posl. Mohorič opravil svojo nalogo dobro ali ne. In to sodbo so zbornice tudi z na.j-vcčjjim priznanjem posl. Mohoriču izrekle, kakor sledi iz okrožnice, ki jo je razposlala Trgovinska zbornica v Beogradu dne 13. februarja. V tej okrožnici pravi zbornica naslednje:
»Iz poročil v našem tisku o delu Narodne skupščine glede predloga trgovinskega zakona se dobiva vtis, kakor da niso bile sprejete nobene (od zbornic) predlagane izpremembe. V resnici pa je narodna skupščina sprejela precejšnje število dodatkov in izprc-mcinb ter med njimi tudi one, ki so jih predložile naše zbornice oz. zadnja konferenca zbornic. Ker zbornica ve, da to vprašanje vse zbornice zelo zanima, je zbornici čast poslati vsem trgovinskim in industrijskim zbornicam vse spre jete izpremembe in dopolnitve, kakor jih je sprejela od g. Moli a-riča, kateremu se moramo tudi ns jveč rrv edino zahvaliti za sprejem teh i/,prometni) in dopolnitev.« Nato sledi 32 teh sprejetih izprc-mrmb. Vsaka debata o uspešnosti na topa posl. Mohoriča je s tem tudi odveč.
Slovenski časopisi pa so o poteku debate o novem trgovinskem zakonu poročali zelo malo. Kljub temu pa je nakrat počila v javnosti bomba, da je na občnem zboru Slovenskega obrtnega društva v Mariboru podal zbornični svetnik g. S'ojc interpelacijo na obrtni odsek, češ da je posl. Mohorič predlagal v skupščini registracijo ka-znilniških delavnic, s čimer bi se dejansko sankcioniralo sedanje •tanje v kaznilniških delavnicah, proti kateremu se obrtništvo že toliko let srdito bori. žalo se vprašuje obrtni odsek, kako se
ujema la nastop narodnega poslanca g. Mohoriča z delovanjem gosp. Mohoriča kot glavnega tajnika Zbornice za TOl.
Poudarili treba, da ni niti en časopis poročal, da bi g. Mohorič zahteval registracijo kaznilniških delavnic. Noben časopis tega tudi poročati, ni mogel, ker ni take registracije predlagal niti gosp. Mohorič niti kdo drugi. Če pa so bili kljub temu nekateri ogorčeni zaradi stvari, ki se sploh zgodila
ni, potem je jasno, da so drugi na podlagi neresničnih vesti poskrbeli za to ogorčenje. Zato smo z vso pravico zapisali, da je bil ta napad na g. Mohoriča insceniran. Od koga je bil insceniran in v katerem namenu, tudi o tem bo še govora, ko bo čas za to. Ker je na to interpelacijo tudi takoj odgovoril poslanec Mohorič in ker je obenem vložil tožbo zaradi tega očitka, je bila s tem prav za prav zadeva pojasnjena.
Ali nai se registriralo državna podietia I
»SOFKfl« - KARTOTEKE
predstavljajo višrk preglednosti in priročnosti: Prihranile Vam bodo mnogo časa in denarla. Pišite po prospekte I Zahtevajte našega potnika, da Vam jih pokaže.
,'Sofra" •• T. Soklič,
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 43
V zvezi s tem |>a je treba omeniti posebno važno debato, ki se je razvila pri razpravi načrta trgovinskega zakona, če se naj namreč registrirajo tudi državna podjetja.
Med izpreminjevalnimi predlogi zbornic je bil tudi predlog, da se predpisi o trgovcih uporabljajo tudi za trgovske družbe in za gospodarska podjetja države ter drugih javnih samoupravnih teles ter njihovih ustanov in pravnih oseb. Tudi takšna podjetja bi se morala vpisati v trgovinski register, ker ni nobenega stvarnega razloga, da bi se ta podjetja obravnavala drugače ko druga trgovska podjetja. Zato so zbornice predlagale, da se § 45 tega zakona, ki pravi, da se drž. ali banovinskim trgovinskim podjetjem ni treba vpisati v trgovinski register, črta.
Zbornice so hotele s tem doseči, da mora država svoja trgovinska podjetja, to je državne rudnike, sladkorne, tvor n it e, tiskarne, železarne in di'upa industrijska podjetja, ki delajo konkurenco zasebnim podjetjem, registrirati, rta bi tudi za nje v celoti veljali predpisi trgovinskega zakona.
Proti temu predlogu pa je nastopil vladni poverjenik univ. profesor dr. Škerlj, češ da bi petem morala tudi železnica prot okoli ra ti vsako postajo kot svojo podružnico. In v svojem govoru je navedel po stenografskem zapisniku prof. Škerlj med drugim tudi naslednje: »Kaj naj bi se kaznilnica, ki ima delavnico in prodaja svoje proizvode, registrirala? Vendar bi bilo lo čudno. Imamo srednje tehnične šote. Na njih se zaradi pouka tudi nekaj dela. Če pa se to dela in prodaja, vendar ne moremo zbog tega reči, da se naj srednja tehnična šola registrira in da si mora postaviti prokurista in voditi trgovske knjigef Prav gotovo, tega niti g. poslanec (Mohorič) sam ne želi. Zato nai ostane določba fakultativna, kakor je navedeno v načrtu...«
Na prihodnji seji je posl. Mohorič reagiral na izvajanja univ prof. Škerlja ter med drugim {to stenografskem zapisniku dejal naslednje;
»Kaj zahtevamo? Da v lej državi ni treh kolovozov, eden za privilegirane tujce, eden za javna podjetja, ki ne plačujejo nobenega davka, ki so oproščena vseh davščin. ki poleg tega jemljejo pare, ki jih plačujejo naši davčni zavezanci ter uporabljajo te pare kot obratni kapital, da more uničevati ona majhna naša gospodarstvu, kolikor jih še je — in za te še nisem mogel doseči obveznosti, da velja tudi zanje zakon, da se morajo tudi ona protokolirali.
Gospoda, tu se je odgovorilo meni in navajalo kot primer, da sem hotel, da se protokolirajo tudi državne železnice. Nobena škoda ne bi bila, če bi bite tudi one pro-tokolirane, toda oprostiti bi se mogle tega, da bi morala to sto riti tudi vsaka postaja, kajti mne-
nja sem, da že ima podjetje enotno in centralistično vodstvo in bi bila samo njegova protokolacija zadostna. Kot drugi primer se je navajalo, da bi se morala proto-kotirali tudi srednja tehnična šola.
Mislim, da človek- ostane težko miren ob takšnem načinu polemike. Prosil bi zato, da se vsaj v bodoče takšna polemika opusti, ker v tem primeru ne bi meni preostalo nič drugega, kakor da dvignem roke od predloženega predloga ter se zavarujem proti temu, da ne bi bil sposoben toliko logično misliti, da bi predlagal tako kretenske predloge ...«
Jz vseh teli izvajanj se jasno vidi, da sploh nihče ni mislil na registracijo kaznilnic, temveč je šlo le za to, da morajo hiti tudi državna trgovinska podjetja registrirana, da morajo za nje veljati isti predpisi kakor veljajo za vsa trgovinska podjetja, s katerimi konkurirajo.«
Ali mar ta zahteva ni upravi čena?
Kaj pa torej ostane od vsega napada na gen. tajnika zbornice Ivana Mohoriča?
In kaj od vse tako razpihane interpelacije na obrtni odsek?
Ždi se nam, da je nekdo preveč pokazal svoje namene in da je napad mnogo preslabo insee-niral!
Nupravičena podražitev bencina
Zaradi povišanja cene bencina od 6‘55 na G’80 din piše »Vreme« Cene so se povišale pri nas, ker je pred skupščino amandman, da se dovoli prost uvoz in prodaja ben cina ter nafte. Če bi bil ta amund man sprejel, bi se že 1. aprila za čet bencin prosto prodajati in ben in bi v tem primeru veljal naj eč 3 d iti za kg ali 2Tt0 d iti za !i er, d oči m velja danes 9 din. Kar tel nafte hi bil zato ob svoj veli kanski dobiček. Upoštevati pa je treba še to. da ima kartel v skla rt išči h 10 milijonov litrov bencina ki ga je uvozil pred meseci. Samo zaradi profita kartela so bite torej cene povišane. To povišanje pa je neutemeljeno in po tem se treba tudi ravnati.
Esperantski klub v Kamniku
sporoča vsem, ki se zanimajo za mednarodni jezik — esperanto da se sprejemajo učenci samo še v nedeljo 21. I. m. ob 8. uri zjutraj v narodni šoli v Kamniku (6. raz red). Tečaj bo vsako nedeljo in vsak praznik dopoldne od 8. do {tol 12. ure in ga vodi g. Damjan Vahen, urednik fz Ljubljane.
Ksperantski klub Kamnik.
Atenska konferenca zim. ministrov Balkanske sveže Je bila zaključena v sredo ter je bil o konferenci izdan uradni komunike. Uvodoma naglasa komunike, da se e vnovič ugotovila popolna enotnost stališč v zunanji politiki vseh štirih članic Balkanske zveze, katere glavni cilj je ohranitev miru. Zato bo Balkanska zveza tudi aktivno sodelovala pri delu Zveze narodov v Ženevi. Posebno pozdrav-"a zveza sklenitev sporazuma nied Anglijo in Italijo, ker je z njim mir Sredozemskem morju stabiliziran, zadovoljstvom je sprejela zveza na znanje sklenitev prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Bolgarsko. Pakt pomeni dragocen prispevek k obnovi prijateljskega sodelovanja vseh balkanskih narodov. Zveza je odobrila vse sklepe gospodarskega sveta Bal. zveze, ki so bili sprejeti lani na Bledu. Prihodnji sestanek Balkanske zveze bo v septembru v Ženevi.
Angleška vlada je izdala belo knjigo o oboroževanju Anglije. V knjigi se poudarja, da bo oboroževanje v celoti veljalo ne 400, temveč 1500 milijonov funtov, ki se bodo izdali v 5 letih.
Okoli sto angleških poslancev je podpisalo spomenico na angleško vlado, da se nikakor ne smejo vrniti Nemčiji njene bivše kolonije.
Kakor hitro bi mednarodna kontrola dosegla prve ugodne rezultate, bosta francoska in angleška vlada posredovali med obema španskima taboroma, da bi se držav-‘ anska vojna nehala.
Belgijski zunanji minister Spaak je izjavil novinarjem, da kljub napeti zunanji situaciji ne veruje, da bi bila resnejša nevarnost za mir v Evropi.
Resna nevarnost je, da postane Sredozemsko morje fašistično jezero, je izjavil lord Harley, ki se je pravkar vrnil iz Španije. Zato predlaga, da se za Sredozemsko morje Francija, Anglija in Rusija tudi vojaško dogovore. Po njegovem mnenju naj bi tri države ustanovile skupen generalni štab. Akcije na morju naj bi vodil angleški admiral, na suhem Francozi in v zraku Rusi.
»Manchester Guardian« piše, da ima Italija danes v Španiji že 5tt tisoč vojakov. Po drugih vesteh je Italija pristala na mednarodno nadzorstvo, ker je francoska vlada izjavila, da je bivanje nemških čet v Španiji za njo prav tako važno ko bivanje nemških čet v Maroku in da bi morala tudi ona vojaško nastopiti, če bi še prihajali tuji vojaki v Španijo.
Nemških vojakov je sedaj v Španiji več ko 30.000.
Nemška vlada je že izdala zakon, katerim se strogo prepoveduje vsak odhod prostovoljcev v Španijo.
Anglija ne bo priznata Francove vlade, kakor je zjavil drž. podtajnik zun. ministra lord Cranbom v spodnji zbornici.
Med Francom in Nemci je prišlo do raznih nesoglasij. Franco nikakor noče pristati na vse nemške zahteve glede izkoriščanja rudninskih bogastev Španije. Francu se zdi ta odškodnina za nemško pomoč mnogo predraga. Nemci pa so nezadovoljni s Francom tudi zato, ker hoče spraviti na španski prestol princa Ksaverja Bourbon-* Parmskega, ki velja kot prijatelj Francije in Anglije.
Vladne čete so začele pred Madridom z ofenzivo, ki je po njihovih poročilih tudi uspešna. Republikanske čete so zavzele več pozicij nacionalistov, pri San Martinu de la Vega pa so prebile fronto Francovih čet. Tudi nacionalistična poročila poročajo o napadih republikancev, samo da ta dostavljajo, da so bile vse atake z velikimi izgubami za republikance odbite.
Hitler je sprejel člane stalne mednarodne komisije bivših bojevnikov, ki so imeli svoj kongres v Berlinu. Predsednik komisije Dcl-croix je pozdravil Hitlerja, nakar je odgovoril Hitler s krajšim govorom. Dejal je, da bi bila nova vojna katastrofalna za vse narode. Nemški narod se na vse kriplje trudi, da doseže svoje notranje ozdravljenje. Vojna bi ta prizadevanja ubila. Vsi, ki poznajo vojno, si ne morejo želeti zopetne vojne.
Londonski nemški veleposlanik Ribbentrop, ki je nastopal v Londonu s pompom in samozavestjo, ko skoraj noben drug diplomat, bo moral najbrže odstopiti, ker se je njegova misija v Londonu docela ponesrečila.
Goring je prišel na lov na Poljsko. Njegovo bivanje na Poljskem pa ima manjši pomen, ker je zun-minister Beck še v južni Franciji-
Po Kitajskem prirejajo nacionalisti velika protijaponska zborovanja. Nacionalisti zahtevajo, d& pretrga kitajska vlada vsaka poga' janja z Japonsko ter da se izločijo iz nankinške vlade vsi japanofilsk* ministri.
Še nove privilegiie
a ne za kreditno, temveč za nabavlialno
zadružništvo
Poslanec Života Mil e novic je vložil tri predloge amaudmanov v korist našega zadružništva, kakor tako lepo pravi. Po teh njegovih predlogih naj bi dobile zadruge pravico, da kupčujejo z vsemi predmeti, ki niso izrečno prepovedani. Poleg tega pa naj bi bile te zadruge oproščene tudi vseli poštnih pristojbin v prometu med seboj ter v prometu z državnimi in samoupravnimi oblastmi.
Vsi ti predlogi jasno dokazujejo, da se hoče z njimi pomagati edinole konzumnemu in nabavljal-nemu zadružništvu, kajti no kreditne in ne produkcijske zadruge ne kupčujejo in zato njim ni treba privilegija, da bi smele prosto prodajati vse predmete, katerih prodaja ni izrečno prepovedana.
S to ugotovitvijo pa je tudi že označena vrednost predlogov cenjenega poslanca Životo Milenkoviča. Kajti izven vsakega dvoma je, da so najbolj koristne in tudi za celoto najbolj pomembne bas kreditne in proizvajalne zadruge, dočim »o nabavljalne in konzumne dostikrat le še v interesu onih, ki jih vodijo ter njih nameščencev. Toda baš za najbolj koristne se ne predlaga nobena olajšava in nobena pomoč, temveč le za one druge, ki so večinoma le zadruge po imenu, da morejo izkoriščati vse dobrote, namenjene prav za prav le kreditnim in produkcijskim zadrugam.
Še bolj značilno pa je to, da so nabavljalne zadruge, za katere se zahtevujo novi privilegiji, večinoma zelo dobro fundiranc, saj imajo nekatere milijonske letne čiste dobičke, dočim so kreditne in proizvajalne zadruge v hudi stiski 111 se zlasti kreditne komaj še bo-
zn svoj obstoj. A za te revne in pomoči res potrebne zadruge se ne zahteva nič, tem več pa za one, ki že ne vedo, kam z denarjem. V tem se pač najlepše kaže, koliko je vredna \‘sa tista »ljubezen« do zadrug, s katero se nekateri tako radi ponašajo.
Pri lem pa je prišla večina kreditnih zadrug v svoj sedanji težavni položaj brez vsake lastne krivde, le zaradi mnogo premalo Preudarjenih odredb o kmečki zaščiti. s polno pravico morejo kreditne zadruge zato tudi zahtevati, da jim pomagajo tisli, ki so jih spravili v nesrečo. Kreditne zadruge pa to-tudi morajo zahtevati, ker je njih jmložaj zlasti v Sloveniji obupen! Tako je navedel banski svetnik dr. Schaubach na sedanjem zasedanju banovinskega sveta, da je prišlo v Sloveniji zaradi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov nad 15(1 kreditnih zadrug ▼ naravnost nemogoč položaj! Te zadruge imajo poldrugo milijardo din vlog ter imajo do 300.000 vlagateljev. A za te zadruge se nihče ne meni, temveč le za nabavljalne zadruge, ki so v naravnost sijajnem gmotnem stanju!
Že samo zato ne zaslužijo vsi predlogi cenjenega gospoda narodnega poslanca nič drugega, kakor da se z vso odločnostjo odklonijo. Odklonili pa jih je še treba iz dru-Bih razlogov, predvsem z ozirom Jja ozdravljenje in okrepitev na-spga koristnega zadružništva. Nobenega dvoma namreč ni, da je '^Jfiagogija, ki se uganja z zadružništvom, temu moralno nad vse Podova la, prav tako pa tudi pri-
•j	barva,	plcsira	in
(6 V lirah kemično snaži i((|	1,1 obleke, klobuke
nik' - ‘n sretlolika srajce, ovrat-1 vC m manšete. 1‘crc, suši, mouga in lika ilomače perilo
tovarna JOS.REICH
* "Ijanski nasip 4-6. delenhiirgora ul. 3 Telefon Št. 22-71.
vilegiji, ki so se kar nepremišljeno sipali na zadruge. S temi privilegiji se je vzbudilo med ljudmi prepričanje, da za napredek zadrug sploh ni treba delati, ker so privilegiji tako veliki, da mora že zaradi njih prospevati vsaka zadruga. Le premnogi zadružniki pa so tudi že bili mnenja, da niti ev. deficiti zadrugi ne morejo škodovati, ker mora te zaradi pospeševanja zadružništva itak država plačati. Tako smo tudi v resnici že prišli do tega, da mora država vsako leto plačevati težke milijone za kritje deficitov, ki so jih povzročili v zadrugah nesposobni in tudi nepošteni zadružni voditelji. C’as je zato, da se temu zmotnemu mnenju že napravi konec in da se bodo tudi v vseli zadrugah zavedali, da je napredek mogoč le, če se dobro in pravilno gospodari, in če takšnega gospodarstva ni, da
se potem tudi nobena zadruga ne sme zanašati na državno podporo.
Predloge posl. Milenoviča pa je treba odkloniti še iz drugih, čisto stvarnih razlogov. Ce smatrajo nabavljalne zadruge za potrebno, da se spuščajo v trgovino, potem se morajo zavedati, da morajo tudi poslovatii popolnoma po trgovskih principih, žato je treba, da morajo vsako trgovsko jmslovanje prijaviti tako, kakor ga mora prijaviti samostojni trgovec. Ce bi se zaradi teh formalnih predpisov katera zadruga ustrašila pred kakšnim novim poslom, je le pravilno, ker mnogo trgovskih poslov sploh ni za zadruge. Tako smo doživeli že celo vrsto primerov, ko so morali kmetovalci plačati tisoče in tisoče dinarjev izgube, ker so se |K>polnoma ponesrečile izvozne kupčije njihovih zadrug. Izvozna trgovina je ena najtežjih
trgovin, izvoz deželuih pridelkov pa še posebno tvegan. Le izjemoma se najde zadruga, ki bi bila za la posel sposobna. Če pa ni sposobna, potem naj tudi takšne posle opušča. Samo izguba Ik> odvrnjena od ljudi!
Tudi oprostitev poštnih pristojbin se ne more zagovarjati. Ni naša pošta ona bogata ustanova, ki bi mogla darovati komu nekaj svojih dohodkov. Kar bo pošta izgubila na dohodkih zaradi oprostitve zadrug od poštnih pristojbin, to ji bodo morali drugi nadoknaditi. Tako bi prišlo do tega nemoralnega stanja, da hi morali trgovci plačevati pristojbine za svoje konkurente — nabavljalne zadruge in konzume! To je pa vendar malo preveč zahtevano!
Privilegiji se smejo dajati samo institucijam, ki imajo občekoristen značaj, ki so v interesu vsega naroda. Z a mnoge kreditne in produkcijske zadruge velja to, in za te — a samo za te — se stnejo tudi dovoljevati privilegiji. Vse druge privilegije pa je treba kot krivične in demoralizujoče odkloniti — in prav tako tudi amand-mane g. poslanca Milenoviča.
Potrebe in zahteve ljubljanske trgovine
Ljubljansko trgovstvo za zvišanje plač državnim nameščencem
V ponedeljek zvečer je bila prva seja novoizvoljene uprave Združenja trgovcev v Ljubljani, ki jo je vodil novi predsednik Viktor Meden. V uvodu svojega poročila je apeliral na vse člane uprave, da posvetijo vse svoje sile napredku svojega stanu in ljubljanske trgovine. V upravi naj vladajo prijateljski odnošaji ter naj vsa škodljiva osebna nasprotstva izginejo. Kakor je obljubil na občnem zboru, tako bo tudi delal. Presedniške posle bo vodil objektivno in samo z ozirom na interese trgovskega stanu ter vsega slovenskega gospodarstva. Naznanja, da je Zbornica za TOI odobrila računski zaključek za prejšnje leto ter novi proračun ter potrdila sklep, da bo združenje pobiralo 12% doklado lia davčno osnovo za pridobniuo.
Tajnik Smuč je v svojem poročilu omenil, da je uprava zaprosila ministra dr. Kreka, da se. zavzame za zgraditev reprezentativne palače Drž. hip. banke v Ljubljani. Na predlog predsednika sekcije trgovcev z radijskimi aparati g. Joža Štruklja je stopila uprava združe-. nja v stik z Združenjem trgovcev v Zagrebu ter Centralnim predstavništvom v Beogradu, da se čim prej skliče skupen sestanek vseh trgovcev z radijskimi aparati iz vse države.
Uprava združenja je nadalje intervenirala zaradi nedostatkov na
železnici, tako glede zaprtih in odprl ih vagonov, glede dostave vagonov ter podeželskih železniških tehtnic, ki so dostikrat v obupnem stanju. i‘rizuanje pa mora izreči uprava delu železničarjev, ki morajo dostikrat delati tudi nad uro, ker primanjkuje železniškega osebja. Nujno je zahtevati, da se vendar že nastavi zadostno število železniškega osebja.
Uprava je poslala Zbornici za TOI prošnjo, da se zavzame za odpravo ali vsaj znižanje trošarine na britvice, ki znaša 100% vrednosti blaga. Ta visoka trošarina naravnost zapeljuje k tihotapstvu. Uprava se pridružuje ugotovitvam predsednika Zveze trg. združenj, da jo cena kreške soli previsoka. Tudi solne vreče so predrage ter jih trgovci ne morejo prodati dra-že ko po 8 din, zanje pu morajo plačati 6 din.
V smislu predloga g. Verbiča je predlagala uprava Zbornici, da se število članov uprave in njih namestnikov v združenjih sme zvi-
šati na 20 in da se v tem smislu izpremene pravila združenj.
Soglasno jo bilo odobreno, da je sklical predsednik Meden redno letno skupščino Pomočniškega zbora v smislu navodil Zbornice.
Glede carinjenja poštnih pošiljk, kakor je predlagal član uprave g. Železnikar, se je ugotovilo, da tej zahtevi trgovstva še vedno ni bilo ustreženo.
Tajnik Šmuc je nato prečital predstavko ljubljanskih veletržcev zaradi neznosnih razmer, ki vladajo na ljubljanskem blagovnem kolodvoru zlasti spomladi in jeseni, ko se vozovi pogrezajo v blatu in brozgi. Odpomoč je nujna ter je uprava brzojavno naprosila posl. Mohoriča in dr. Koceta, da intervenirata v tej zadevi.
Sledila je daljša razprava o ljubljanskem proračunu. Ugotovilo se je, da je obč. svetnik in prejšnji predsednik združenja Karl Soss dosegel 50% znižanje uvozninc na tuje blago ter nekatere druge olajšave. Prizadeval pa si bo, da se znižajo še ostale uvoznine in trošarine, kakor so to predlagale posamezne sekcije. Združenj« opozarja na škodljive posledice povišanja trošarine na premog, kar bo enako težko zadelo konzumente ko trgovce s kurivom. Po daljši debati se je glede mestne trošarine in uvoznine izvolil poseben odsek, ki naj skrbi za znižanje teh občinskih davščin. V odsek so bili izvoljeni gg.: Avgust Volk, Ivan Krivic, Ivan Železnikar, Dominik Čebin, Koman Golob in Karl Soss.
V nadaljnji debati se je ugotovilo, da je padla potrošnja y Ljubljani v prvi vrsti zaradi znižanja plač drž. nameščencev. Gg. Volk In Verbič sta podala o tem vrsto konkretnih primerov.
Soglasno se je nato sklenilo, da da Združenje iniciativo za širšo akcijo, kako bi §o gmotni položaj drž. nameščencev zboljšal.
Podpredsednik Homan Golob je nato poročal o oživljenju akcijskega odbora gospodarskih organizacij, v katerem so: za Društvo industrijcev in veletrgovcev Stane Vidmar, za obrtniške organizacije Ivan Ogrin in Josip Kebek, za ti-skarnarje Maks Hrovatin, za Zvezo gostilničarskih združenj Ciril M-jcen, za Zvezo industrijcev Danilo Gorjup, za Zvezo trg. združenj tajnik Gornik, za Združenje trgovcev Viktor Meden in Koman Golob. Deputacija akcijskega odbora je bila v petek dne 12. t. m. sprejeta
od g. bana dr. Natlačena. Deputacija je izrečno opozorila g. bana na težavni položaj gospodarstva v Sloveniji ter ga prosila, da se banovinski proračun ne bi povišal, pač pa se mora povišali državna dotacija, ki je danes popolnoma nezadostna. G. ban je odgovoril, da je ta želja popolnoma v liniji njegovih prizadevanj.
G. Ivan Železnikar je predložil obširen program bodočega dela, ki pa se bo obravnaval na prihodnji seji.
Podpredsednik Golob je z ozirom na poziv občine glede preimenovanj ulic izrekel željo, da se stara imena ne bi preimenovala. Uprava je temu mnenju pritrdila.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se bodo o sejah uprave obveščali tudi člani nadzornega odbora ter vsi namestniki, s povabilom, da se po možnosti udeležujejo sej uprave.
G. Verbič je nato opozoril na razne nedostatke na trgu, ki škodujejo legalni tpgovini ter predlagal tudi razne ukrepe za njih odpravo. Končno je predlagal, da se oživi akcija za ustanovitev bolniške blagajne trgovcev. Vsi njegovi predlogi so bili sprejeti.
Predsednik Meden je nato zaključil sejo ob pol 12 zvečer.
Trgovinski regisler
Vpisali sta se naslednji tvrdki:
Bogomir Dobnik, Jesenice. Obratni predmet: carinsko posredništvo.
»Jugojeklo«, lastnik M. Jarc, trgovina jekla in jeklenih izdelkov in zastopstvo »Poldkjekla. — »Ju-gojeklo« sopstvenik M. Jarc, trgovina Čelika i celičnih proizvoda i zastopstvo - Poldk, Čelika. Obratni predmet: en gros trgovina z jeklom in jeklenimi izdelki ter zastopstvo sPoldi jekla. Imetnik M a rjo n Jarc, trgovec v Mariboru.
Vpisale so se izpremeiube pri naslednjih tvrdkah;
»Jugolesc lesna industrijska družba z o. z. v Črnomlju. Družba se je razšla in prešla v likvidacijo. Izbrišejo se dosedanji poslovodje dr. Fran Paulin, Fran Kus, Franjo Lokar, vpiše pa se likvidator Fran Poznič, uradnik Ljubljanske kreditne banke.
Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Dragotin Hribar, vpiše pa se član upravnega
SLOVENU -TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
87-1!) carinska pisarna 24-1!) po uradnih urah.
PREVOZI
vsake vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije brezplačno.
sveta Kado Hribar, industrialec v Ljubljani.
_ Kartoteka, družba z o. z. v Ljubljani. Z notarskim aktom se je iz-premenila družbena pogodba v točki petič. Družba ima enega ali več poslovodij, če ima enega, zastopa ta družbo samostojno, če ima dva ali več, zastopata družbo dva kolektivno.
Kolinska tovarna hranil, d. d. v Ljubljani. Izbriše se prokura Vla-dimira Totoviča, vpiše pa se Mirku Ileichelu i>odeljena prokura.
Manufaktura »Hermes«, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Jožef Vokač, vpiše pa se poslovodja Valter Engele, trgovec v Ljubljani.
1.	C. Mayer, Ljubljana. Izbriše se Teodoru Pircu podeljena prokura, vpiše pa se prokura Ivana G atleta, zasebnega uradnika v Ljubljani.
Svečarna J. Kopač & Go. Ljubljana. Zaradi izstopa se izbriše javni družbenik Filip Bačnar.
Ptujska mehanična tkalnica F. Pihler in drug, Ptuj. Izstopil ije družbenik Alfred Bradač. Sedanji samoimetnik Ferdinand Pihler zastopa tvrdko odslej samostojno.
Izbrisala se je naslednja tvrdka:
Kokra, tekstilna d. d. Kranj —• zaradi končane likvidacije ter iz istega razloga tudi podružnica družbe v Mariboru.
Padanje obratov ustavljeno
Zbornica za TOI je izdelala statistiko o gibanju obratov v 4. četrtletju 1036. Iz te statistike posnemamo danes na kratko naslednje številke.
V 4. četrtletju je bilo obratov: prijav- odjavljenih ljenih v trgovini	212	197
obrtnih podjetij 826	325
gostinskih	59	46
industrijskih	4	1
(Podrobnejše podatke objavimo v prihodnji številki.)
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 17. februarja objavlja: Uredbo o trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Vel. Britanijo — Seznam angleških naprav, ki so pooblaščene izdajati jmtrdila o izvoru blaga — Naredbo, s katepo se izvzemajo od obveznosti zavarovanja osebe, zaposlene pri uradih, napravah in podjetjih javnopravnih teles —v Pravilnik o uporabljanju in upravljanju sklada za pospeševanje turizma v turističnih krajih Jugoslavije — Izpre-membe členov 42. in 57. pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev drž. prometnih naprav — Izpremembe in dopolnitve odločbe št. 7482/1V in navodil št. 7500/1V, k predlogu zakona o občni carinski tarifi — Izpremembe uredbe o monopolskih taksah na vžigalnike in kresiluike — Odredbo o začetku poslovanja novega odseka za eleklrostrojne posle — Razglas o postavitvi novega banskega svetnika za mesto Ljubljana.
V današnjih časih
»Tako slabi časi so danes,« je tožil neki trgovec, »da niti listi nič več ne kupujejo, ki itak ne mislijo na lo,’ila bi kupljeno blago tudi plačali.«
Širite »Trgovski list«!
Denarstvo
V letu 1936. so narasle vloge pri 7 hranilnicah
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic so padle v 1. 1936. vloge pri vseli 29 slovenskih hranilnicah (številke za obe leti 1935/36 brez pripisanih obresti) od din 1.029,353.387 na 999,792.593 din, torej za 29,5 milijona. Če pa upoštevamo, da se je pri Mestni hranilnici ljubljanski spremenilo za 20 milijonov vlog v mestne obligacije, znaša padec komaj 9 in pol milijona.
V teku leta so narasle vloge (po vsotah) na knjižice pri 5 hranilnicah, vloge v tekočem računu pa celo pri 9 in celotne vloge pri 7 hranilnicah, število vlagateljev v tekočem računu je naraslo pri 11 hranilnicah.
Na koncu 1. 1936 je znašalo število vlagateljev na knjižice pri vseh hranilnicah 131.994, vlog v lekočem računu 6.445, skupno število vlagateljev torej 138.439. Skupna vsota vlog na knjižice je znašala 593,2 mi lij., vlog v tekočem računu pa 406,6 milij. Če prištejemo k vlogam še obresti za L 1936 v približnem znesku 38 milijonov, dobimo skupno stanje vlog 'približno 1.038 milijonov dinarjev.
Stanje vlog pri posameznih hranilnicah dne 31. decembra 1936 (brez obresti) je bilo:
Mestne hranilnice:	Ljubljana
353,9 milij., Maribor 90,6 milij., Celje 37,4 milij., Kranj 38,7 milij., Novo mesto 28,0 milij., Radovljica
25.5 milij., Kamnik 13,9 milij., Ptuj
11.5 milij.. Kočevje 12,9 milij., Črnomelj 8,5 milij., Škofja Loka 7,9 milij., Brežice 9,4 milij., Ormož 4,8 milij., Ljutomer 4,9 milij.
Občinske hranilnice: (Hranilu, kmečkih občin) Ljubljana 13,3 milijona, Gornja Radgona 5,7 milij., Kostanjevica 2.4 milij., Krško 12,1 milij., Marenberg 5,4 milij.. Murska Soliota 3,9 milij., Vrhnika 18,9 milijona.
Okrajne hranilnice: Konjice 4,9 milij., Kozje 3,3 milij., Rogatec 2,3 milij.. Slovenj Gradec 17,8 milij., Slov. Bistrica 8.4 milij.. Sv. Lenart v Slov. goricah 6,7 milijona din.
Hranilnica Dravske banovine: Ljubljana 162,9 milij., Maribor-Celje 83.5 milijona din.
V decembru 1936 so narasle ce lotne vloge pri 9 hranilnicah. Porast vlog na knjižice se je pokazal pri 6 hranilnicah, vlog v te kočem računu celo pri 10 hranil nicah. Pri vseh 29 hranilnicah so narasle vloge na knjižice za din 845.201, dočim je pri vlogah v tek. računu padec zarodi že omenjene transakcije pri Mestni hranilnici ljubljanski.
Odlog plačil
je dovoljen Hranilnici in posojilnici pri Sv. Urbanu pri Ptuju za
dobo 6 let za dolgove, nastale pred 16. decembrom 1936. Obrestna mera za stare vloge po 2%.
Vsem vlagateljem v bivšo avstrijsko poštno hranilnico
Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice s sedežem v Ljubljani, Beljaška ulica 30, sporoča, da se je vršila razprava proti državnemu zakladu kraljevine Jugoslavije in poštni hranilnici v Beogradu zaradi neizplačanih vlog dne 16. t. m. ob pol 9 uri dopoldne pri sreskem sodišču. Razprava pa je bila ponovno preložena na nedoločen čas, ker je državno pravobranilstvo v Ljubljani zaradi nekompetentnosti vložilo revizijski rekurz na okrožno sodišče v Ljubljani.
Državno pravobranilstvo vztraja na tem, da bi razprava morala biti v, Beogradu, dočim pa društvo trdno zaupa, da bo okrožno sodišče v Ljubljani v polni celoti zavrnilo dotični revizijski rekurz, kakor ga ije stol sedmorice v Zagrebu dne 22. decembra 1936 pod št. L V P 1026/36, 111 P 1. 1274/36 —3 M. T. 445/36 l v celoti kot neutemeljenega in da bo torej razprava v Ljubljani. Člane društva pa opozarjamo, naj se zbog tega
nikar ne razburjajo, ker društveni odbor je v polni veri in v trdnem prepričanju, da bo društvo izšlo kot zmagovalec v tem procesu. Društvo sprejema vse nove člane še nadalje vsak dan od 8—12 ure v Ljubljani, Beljaška ulica 30 in od 14—17 ure v Ljubljani, Blei-weisova cesta 17 (M. Kreč). Sicer obžalujemo, da je prišlo do tožbe med erarjem in posameznimi državljani, krivda pa ni na naši strani, ker mi vztrajamo le na čisto pravilnem stališču:	dajte
nam, kar je naše, vašega pa ne zahtevamo prav nič.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 15. februarja navaja te izpremem-be (vse številke v milijonih din):
Podloga se je povečala za 2 na
1.635,4, in sicer se je povečalo zlato v blagajnah za 2,6, zlato v tujini pa se je zmanjšalo za 0,7.
Devize, ki ne spadajo v podlogo so se povečale za 10,7 na 692,0. Skoraj bodo torej dosegle že vsoto 700 milijonov din.
Vsota kovanega denarja se je povečala za 17,4 na 382,8.
Vsota posojil se ije znova zmanjšala, in sicer za 10,8 na 1.668,9. Menična posojila so se zmanjšala za 10,4 na 1.422,3, lombardna posojila pa za 0,5 na 246,5.
Razna aktiva so se povečala za 6,6 na 853,1.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 50,2 na 5224,8, Obveze na po-kaz pa so se dvignile za 05,3 na ravno dve milijardi.
Razna pasiva so se povečala za 25,7 na 286,1.
Skupno kritje je naraslo na 29.08%, samo zlato kritje pa na 28.49%.
Beograjska trgovačka banka, ena
najstarejših beograjskih bank, ki je bila ustanovljena leta 1894., je imela svoj občni zbor za leto 1936. Njena glavnica znaša 12, rezerve 7,3, vloge so lani narasle za 1,3 na 23 milijonov din. Vsa bilančna vsota je znašala 53 milijonov, čisti dobiček banke je znašal 1.8 milijona din. Dividende bo izplačala banka 960.000 din, kar pomeni 8 “/o. obrestovanje delnic.
Nove vloge v Mestni .hranilnici ljubljanski so narasle že na več ko 53 milijonov din.
Novi japonski finančni komisar je prišel v NewYork. Novinarjem je izjavil, da namerava Japonska skleniti z Anglijo in Združenimi državami Sev. Amerike valutni sporazum.
Francoski frank bo baje znova stabiliziran ter bodo pri tej priliki odpravljene vse omejitve v prometu z zlatom.
Zveza italijanskih hranilnic je določila vsoto 310 milijonov lir za gradnjo novih higienskih kmetskih hiš.
Ekspoze finančnega ministra
Letite
V sredo je začela narodna skupščina razpravljati o predloženem proračunu. Pri tej priliki je,podal fin. minister Lelica velik ekspoze, iz katerega na kratko posnemamo naslednje.
Zaradi letine se je položaj zboljšal in bilanca gospodarske aktivnosti v letu 1936. je aktivna. Potrebe države so velike, tem večje, ker se več let zaporedoma niso izpolnjevale v zadostni meri. Še posebne naloge pa nalaga sedanji izredni čas.
Iz vseh teh vzrokov se je tudi moral povišati proračun za 625 milijonov din. To je vsekakor velik povišek, pa tudi če bi ga znižali na 450 milijonov. Na drugi strani pa je tudi jasno, da to povišanje zmoremo. To nam potrjuje tudi pogled na naše gospodarstvo.
Nato je finančni minister podrobno utemeljeval svoj optimizem. Na borzah, ki so bile vedno gospodarski barometer, so posli narasli. Promet na beograjski borzi je znašal 1,7 milijarde din, to je 106% več ko leta 1934. in za 46% več ko leta 1935. Tudi na zagrebški borzi je promet zelo narastel.
Gradbena delavnost je narasla. Pšenična žetev je dala letos za 46'9% več ko 1935. Koruze pa smo pridelali celo za 20.000 vago-
nov več ko leta 1935. Tudi drugih žit smo pridelali več, a jih tudi bolje vnovčili. Minister hvali delavnost Prizada, ki se je izkazala kot zelo blagodejna. Za nakup izvoznega žita je dobil Prizad 250 milijonov din kredita, za nakup hrane za pasivne kraje pa 132 milijonov.
Zboljšanje se vidi tudi v tem, da je padlo število konkurzov od
143 na 126, novih trgovin pa je bilo odprtih v Beogradu 1732, v Petrovgradu 257, v Osjeku 253 in v Splitu 149. Novih deln. družb s kapitalom 152 milijonov din je bilo ustanovljenih 44. Največ novih podjetij je ustanovljenih v rudarski stroki. Kapital ima vedno več poguma in se vrača v gospodarstvo.
Tovorni promet se je povečal v tl mesecih lanskega leta za
39.000	vagonov. Zboljšanje se more konstatirati tudi v rečni in pomorski plovbi. Hranilne vloge so se povečale leta 1935. za 340, leta 1936 pa za 551 milijonov dinarjev. (To pa predvsem v drž. denarnih zavodih, op. ured.)
Povečal se je tudi obseg zunanje trgovine, in sicer za 9'35%. Posebno je narastel izvoz živine in živalskih proizvodov. Izvoz sadja pa je nazadoval v primeri
z letom 1935., toda le za 12 5 milijona dinarjev.
Uspehi so bili doseženi tudi glede pridobivanja tujih trgov. Posebno se je povečala trgovina z Anglijo, letos pa pričakujemo tudi znatno zboljšanje trgovine z Italijo.
Zaradi vseh teh dejstev moremo tudi sprejeti povečanje proračuna brez strahu. To pa tudi zato, ker izkazujejo zaključni računi za leto 1935./36. 438 milijonov din suficita.
Nato je prešel minister na sam proračun. Dejanski povišek znaša le 450 milijonov din. Velik del povečanih kreditov je namenjen le ža materialne izdatke. Tako je določenih med drugim za pospeševanje kmetijstva in živinoreje 25 milijonov, za nove železnice 30, za reorganizacijo drž. rudarskih in gozdarskih podjetij 25'4 milijona, itd.
Znižanje zeniljariue ostane še dalje v veljavi. Na deželi se obrtnikom zniža davek, v Zanatsko banko pa bo država dajala 3'5 milijona din na leto. Kontrola nad državnimi izdatki se je povečala.
Devalvacija valut zlatega bloka ni dinarju škodovala. Dinar je ostal čvrst in zato tudi tujci svoje dinarje vedno bolj nalagajo za svoje kredite v Jugoslaviji.
Nato omenja minister ublažitev deviznih predpisov, uvedbo uvozne kontrole in klirinške pogodbe z drugimi državami.
Za oživljenje gospodarstva je izdala vlada za 500 milijonov blagajniških zapisov. Za javna dela je bilo dosedaj izdanih 300 milijonov dinarjev.
Obtok bankovcev se veča, obenem pa tudi zaupanje v banke. Minister Letica omenja nadalje napredek Zenice in borskih rudnikov ter daje podrobnejše podatke o našem denarnem trgu. Vse to je utrdilo kredit države doma in v tujini.
Koncem svojega ekspozeja je minister Letica navedel, da je izdala vlada lansko leto 301 uredbo.
Poročilo večine je podal nato poslanec dr. Nikitinovie, v imenu opozicije pa je poročal poslanec Nikola Kabalin.
Blagovni promet na naših železnieah
Po podatkih gen. direkcije drž. železnic se je blagovni promet razvijal takole:
1936	1935
tisoč toil
lokalni promet 8639	7959
izvoz	1793	2178
uvoz	329	542
tranzit	2163	1383
skupno	12.924	12.062
Skupno je torej promet narastel za 0'5%, in sicer predvsem v lokalnem prometu, kjer se je povečal za 8'5%. Nazadoval pa je v zunanji trgovini in tranzitu.
Zunanja trgovina
Dr. Stražnicki, naš novi poslanik v Stockholmu je izjavil, da bo njegova prva naloga po prihodu na švedsko, da začne pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in švedsko.
Med Argentino in Jugoslavijo se bodo v kratkem začela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe.
Pričakuje se, da bodo dela nizo-zemsko-jugoslovanske mešane komisije kmalu končana. Nizozemska bo najbrže kupila od Jugoslavije še 1000 vagonov koruze.
Čeprav je narastel naš aktivni saldo proti Nemčiji, je naša vlada pristala na to, da dobi Nemčija še tretjo partijo 5000 vagonov pšenice, kakor je to bilo dogovorjeno lani v septembru.
Uvoz pišk, puranov, gosi in rac v Anglijo je dovoljen le proti posebnemu dovoljenju angleškega kmetijskega ministrstva. Manjše pošiljke perutnine, razen gosi, so tega posebnega dovoljenja oproščene.
V novih kliringih je Italija proti drugim državam zelo aktivna. Tako proti Jugoslaviji za 22,8, Nemčiji 155.8, Angliji 104,3. Franciji 30,9, Češkoslovaški 27,4, Belgiji 21.7, šoaniji 12 in Poljski 11 milijonov lir.
Češkoslovaški družbi »Bat’a« in »Gutman in sinovi« sta ustanovili skupno s praško podružnico zavarovalnice »Riunione Adriatica di Sicurta« češkoslovaško-italijAnsko družbo za trgovino z Afriko. Namen družbe je, da na podlagi kompenzacij doseže zamenjavo blaga med češkoslovaško in italijanskimi kolonijami.
Prof. Degen Friderik	3
Reklamno pravo
(Dalje)
$ 313:	Kdor pri prodajanju
krivo meri, se kaznuje z zaporom do šest mesecev ali v denarju do din 5000'—, v povratku (ponovno) se kaznuje s strogim zaporom do dveh let ali v denarju do 20 tisoč dinarjev«. Pozmnn primer, ko je nekdo prodajal blago po en gres cenah, ker je hit njegov dobiček \ slabi vagi. Tehtnica je biia nalašč tako prirejena!
fieiii 341 d« 356 govore o lažnem bunkrotstvu, ti predpisi pa spada,jo le delno v okvir reklamnega prava. Tako prodajanje /a -lepo ceno, napačne bilance, podkupovanje članov upniškega odbora. da bi favoriziral konkurzue-ga dolžnika. Maksimirana kazen: robi ja do desetih let lahko pa tudi prepoved do nadaljnjega vodstva trgovine.
? 361: ta člen spada v poglavje
oderuštvo in ogrožanje kredita in se glasi: »Kdor s hudobno namero znatno oškoduje gospodarski kredit drugega ali spravi ta kredit v resno nevarnost, se kaznuje s strogim zaporom in v denarju.«
364: Loterije in tuje srečke: »Kdor neupravičeno prireja loterijo srečk ali stvari, kakor tudi kdor prodaja takesrečke ali stvari, se kaznuje v. denarju do 10 tisoč dinarjev, v ponovnem primeru pa tudi z zaporom do 6 mesecev. Z islo kaznijo se kaznuje tudi, kdor ima neupravičeno v posesti inozemske srečke zase ali za na prodaj.« Predmeti kaznivega dejanja se odvzamejo.
S 367 je sila važen:	Kdor	od-
vrača z izmišljanjem, sumničenjem ali drugimi nečastnimi sredstvi zoper prodajalca kupce od namerjenega kupovanja blaga pri tem prodajalcu, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju. Preganjati se začne na zasebno tožbo«.
Tako očrnjevnnje je zelo pogo-
sto pri podeželskih trgovcih ... »Moje blago je boljše od blaga trgovca X. Y.« Proces prične po vložitvi tožbe trgovca, ki je bil očrnjen. Storilec ni lahko samo trgovec (konkurent), nego je lahko tudi kaka druga oseba, recimo kmet. Tedaj je isti piekršek, če ocenjuje trgovčevo blago kmet, ki sicer ni sotekmec, kakor če očrnjuje trgovec.
§ 368: izdaja tvorpiško in trgovske tajnosti:	Kdor	izda dru-
gemu tvorniško ali trgovsko tajnost, za katero je zvedel v službi, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000'— dinarjev. Preganjati se začne na zasebno tožbo!
S 374: »Kdor javno razširja neresnične vesti z namero, da bi na-snoval druge na nakup ali prodajo vrednostnih papirjev in drugih borznih predmetov, se kaznuje s st togim zaporom in v denarju do 50.000'— dinarjev. Kdor izpodkopava vrednost državnega denarja ali državnih vrednostnih papirjev.
se kaznuje s strogim zaporom najmanj šestili mesecev in v denarju do 100.000'— dinarjev. Ta člen spada tudi v borzno pravo.
«5 376: ... odvračanje dražit« -Ijev:	Kdor odvrača koga na jav-
ni prodaji ali javni dražbi od draženja s tem. da mu obljubi ali da kakšno korist, se kaznuje v denarju do 10.000'— dinarjev. Ta prekršek je zelo pogost!
To so členi K. '/.., ki se nanašajo na reklamo, vidimo pa. da se navajajo le primeri negativne leklame.
Obrtni zakon
(O. od 5. novembru 1931 vsebuje tudi nekatere člene, ki urejujejo reklamo iz obrtno gospodarskega vidika.
To so naslednji paragrafi: 128 1, 128 5, 129. 143 4, 143/6, 144, 150, 152 — 157. 158 — 169 (posebno 158, 163. 164 ter 168). 176 — 186, 1S7 — 195. 239 ter členi 395 — 418 (prekrški in kazni, upravno postopanje, kazensko postopanje).
Clen 128. iz petega poglavja 0 izvrševanje obrlov, odnosno točka prva istega se glasi takole: »Lokal, v katerem se izvršuje obrt, mora biti vidno in razločno označen z napisom na vnanji sl rani glavnega vboda. Ta napis mora biti sestavljen v državnem jeziku, mora navajati popolno rodbinsko in rojstno ime obrtnika in ne sme biti po velikosti črk označen tako, da bi mogle nastati zmote. Napis mora biti v skladu z izdano pooblastitvijo ali dovolitvijo.. •«
$ 128 5. ko govori dalje o firmi, pravi: >V istem kraju se ne sineta jemati v napis dve enaki označbi ali dva enaka naziva za obete iste ali podobne vrste.« To je. takozvan firmin monopol: vsaka novo ustanovljena firma se mora razlikovati od že obstoječih firm. Slično uredbo ima tudi trgovinski zakon (člen 20.), kakor bomo videli pozneje.
i Dalje prihodnjič.)
Nove žigovine
in druge pristojbine za mere in dragocene kovine
IT.
§ 8. 1'Iinoineri.
Če količina plina, katera prehaja v eni uri skozi plinoiner, ni večja od:
m*	din
0'25	10 —
0'50	15'—
1	20'—
2	25'—
4	30'—
6	35'—
8	40'—
10	45'—
15	50 —
20	55’—
za priprave za preizkušanje lo-komerov z 2 žicama, po 200 din, za priprave za preizkušanje lo-komerov z več žicami, po 500 din.
3.	Za merjenja, preizkušnje in poizkuse, izvršene v prid znanosti, industrije in obrtništva (čl. 3., t. 7. zakona o osrednji upravi za mere
in dragocene kovine), za katere se po značaju dela ne more vnaprej ugotoviti višina pristojbine, določi upravnik osrednje uprave za mere in dragocene kovine za vsak primer posebej višino pristojbine, ki jo je treba pobrati.
§ 15. Analize.
Za kemične analize zlitin iz zlata, srebra ali platine se pobira:
a) za analize zlitin in zlata, po 30 dinarjev,
b) za analize zlitin iz srebra, po 10 dinarjev,
I c) za analize zlitin iz platine, po 50 dinarjev.
f 16. Ležarina.
Če se tokomeri in sodi, *ki so bili predloženi v pregled, ne odpravijo en dan po določenem roku, se pobira za vsak nadaljnji dan ležarina, in sicer: za lokomere, za vsakega po 0'50 dinarjev, za sode, za vsakega od hi prostornine 1 din.
Ostanek, manjši od hektolitra, se računa za cel hektoliter.
Nato naraste pristojbina pri 100 kub. metrih na 100 din, pri več ko 100 m* pa na 150 din.
§ 9. Vodomeri.
S kalibrom od 5—15 mm znaša 15 dinarjev, s kalibrom 14—25 mm 25 din itd., ter znaša pri kalibru 80 mm 80 din ter nato za vsak milimeter 1 din.
§ 10. Taksametri.
Za pregled in žigosanje 70 din, za vsako prenosno konstrukcijo taksametra pa 5 din.
§ 11. navaja temeljne tarifne postavke za lokomere z enim sistemom za merjenje do napetosti 500 voltov do 10 amperov 25 din, 50 amperov 30 din, do 200 amperov 50 din, do 500 amperov 100 din in nad 500 amperov 200 din.
Za več ko 500 voltov napetosti se zvišujejo prejšnje postavke za 200 odstotkov.
Navajajo se še pristojbine za transformatorje.
§ 12. Izdelki iz zlata, srebra in platine.
1. za izdelke iz zlata od 1 kg 1000 dinarjev,
2. za izdelke iz srebra, od 1 kg 100 dinarjev,
3. za izdelke iz platine, od 1 kg 2000 dinarjev,
Tu določena žigovina se odmerja od grama do grama. Vsak začeti gram velja za poln gram. Odmerjanje žigovine po prednjih predpisih se ne vrši posamič za vsako vrsto istočasno predloženih izdelkov iz zlata, srebra in platine, marveč po skupni teži, ki se opremi z žigom. Za izdelke, sestavljene iz več dragocenih kovin (iz zlatih, srebrnih in ptatinskih zlitin), se pobira žigovina kakor da so izdelani iz zlata.	-
Pri izdelkih iz zlata, srebra in platine, pripravljenih za izvoz, se plačuje za njih opremljenje z žigom za izvoz na naslov žigovine po 10 par za vsak kos izdelka.
11.	Pristojbine.
| 13. Preizkušanje sistema mer in merilnih priprav.
Za mere in merilne priprave, ki se predtože zaradi preizkušnje sistema, se pobirajo:
a) za preizkušanje sistema 200 dinarjev,
b) za dopolnilno preizkušanje sistema 100 dinarjev. .
Pripomba: Za preizkušanje sistema samo pomožnih naprav se pobira pristojbina za dopolnilno preizkušanje sistema, če se zahteva preizkušnja pomožne naprave za priprave različnih velikosti ali vrst, se pobira pristojbina za dopolnilno preizkušanje sistema samo enkrat.
§ 14. Overitve in druge preizkušnjo.
1. Za overitev priprav za preskušanje vodomerov, plinomerov, sodov itd. se pobirajo:
143 priprave s kotlom 100 litrov 100 dinarjev, čez 100 do 000 1 200 dinarjev, čez 600 do 1000 1 300 dinarjev, čez 10001 za vsakih polnih ali Načetih 100 1 še po 10 dinarjev.
2. Za pregled priprave za pre-izkušanie t okorne rov se pob'ra:
Kako	zatreti	k
Temeljita	okrožnica	ba
banovine
II.
Lastnikom obrtnih dovoljenj brez stalnega obratovališča (lokala) je prepovedano na območju savske banovine, da na kateri koli način razstavljajo svoje blago na sejmiščih in v tržnih dneh. To je prepovedano po obrtnem zakonu, ki predpisuje, da se morejo takšne osebe baviti s prodajanjem potujoč po ulicah od hiše do hiše, nikakor pa ne na sejmih. Zakon je poleg tega v § 445. odst. 2. prepovedal sejmarjenje, s katerim poslom pa bi se mogle takšne osebe baviti, kadar bi se jim dovolilo, da obiskujejo sejme.
III.
V dovoljenju, ki se izda v smislu § 183 obrtnega zakona v obliki knjižice, sc mora natančno označiti blago, s katerim se sme kupčevati.
Proti predpisom je, če oblastvo naznači, da se more oseba, kateri se izda dovoljenje, baviti s »kupčevanjem nekega blaga« ali »s trgovanjem vsakovrstnega blaga« ali »s kupčevanjem blaga«, ki je po § 182. obrtnega zakona izrečno prepovedano. Prav tako je prepovedano izdajanje dovoljenj za celo vrsto raznih predmetov, kakor pri trgovini z mešanim blagom, n. pr. »krošnjarjenje s pločevinasto, por-
* Začetek okrožnice smo objavili v petkovi številki.
celansko posodo, s slamniki, škafi in slikami, steklenicami, platnom, košarami in drugim drobnim blagom domačega izvora« ali »trgovino s pločevinasto, porcelanasto in emajlirano posodo, kratkim, pletenim in manufakturnim blagom, steklenim in drobnim blagom, slamniki, slikami domačega izvora itd.«
Imetnik dovoljenja v smislu § 177. odst. 1. obrtnega zakona sme pri izvrševanju svojega posla imeti redoma pri sebi samo toliko blaga, kolikor ga more sam nositi, radi česar je popolnoma izključeno, da bi se mu smelo izdati dovoljenje, kakor preje navedeno. Tehnično je namreč čisto nemogoče, da bi se ena oseba, ki sme v smislu izrečnih zakonskih določb nositi s seboj takšno količino blaga, mogla baviti s prodajanjem s celo vrsto navedenih predmetov. Zato je potrebno, da oblastva pred izdajo dovoljenja pro-uče možnost poslovanja z določenimi predmeti na opisani način ter da v dovoljenju omeje pravice kupčevanja izključno samo na predmete, za katere je tehnično mogoče, da se ena oseba bavi s tem načinom kupčevanja.
IV.
Opozarjajoč na te predpise, se opominjajo oblastva, da so od obstoječih prejšnjih predpisov oslali
v veljavi samo predpisi, ki so bili navedeni pod točko I. te okrožnice. Vse drugo je razveljavljeno ter mesto teh predpisov veljajo edino določila obrtnega zakona. S temi predpisi je treba seznaniti v smislu § 183. odst. 1. obrtnega zakona tudi imetnike teh dovoljenj, da se bodo po njih ravnali.
Prav tako se morajo oblastva v bodoče strogo ravnati po teh predpisih in paziti, da se navedene nepravilnosti ne dogajajo več.
Prejem te okrožnice se mora pismeno potrdili.
Ban dr. ilniie s. r.<
V okrožnici bana dr. Ružiča so dovolj jasno razloženi vsi sedaj veljavni predpisi glede krošnjar stva in iz njih jasno izhaja, da bi krošnjarstvo že davno nazadovalo, če bi se vsa oblastva strogo ravnala po teh predpisih, kar je sicer tudi njih dolžnost. Toda nekatera oblastva še vedno simpatizirajo s krošnjarji, ker nikakor nočejo vi deli vse škode, ki jo povzroča krošnjarstvo legalni trgovini. Upamo, da bodo sedaj |>o tej okro/.mci bana savske Ivanovim? ter po ostri izjavi banske uprave v Ljubljani proti krošnjarstvu vendarle tudi paša oblastva začela preganjati krošnjarstvo tako. kakor to zahteva njih uradna dolžnost.
Deficit albanske trgovinske bilance
Albanija je lani uvozila blaga v vrednosti 1.451.670 zlatih frankov, izvozila pa blaga za 742.626 zl. frankov. Njena trgovinska bilanca je torej bila lani deficitna za nad 700.000 zlatih frankov. Kljub temu neugodnemu stanju albanske zunanje trgovine pa se je lani zunanja trgovina znatno zboljšala, ker je znašal deficit v albanski zunanji trgovini pred kratkim še 3 do 5 krat toliko. Prihodnje leio bo najbrže bilanca za Albanijo zopet bolj neugodna, ker je oljka lani zelo slabo obrodila in se bo zmanjšal izvoz oljčnega olja iz Albanije, ki je eden glavnih albanskih izvoznih predmetov.
Dobave - licitacije
Esperanto
Urejuje in vodi tečaj: Damjan Vahen, Ljubljana
Stopnjevanje pridevnikov. Kakor v vseh drugih jezikih, tako tudi v esperantu pridevnike stopnjujemo; imamo primerjalno (drugo) in presežno (tretjo) stopnjo.
Primerjalno stopnjo tvorimo z besedico pli = bolj, presežno stopnjo pa tvorimo z b*»«edieo la plej — najbolj;
bela : pli bela : la plej bela; bona : pij bona : la prej bona.
Besedice ko, od, nego, kakor, kot prevajamo v drugi stopnji s predlogom ol, v tretji stopnji pa prevajamo besedice od, iz, izmed, med s predlogom el.
Primer: Vi estas unu el la plej bonaj homoj de la mondo. Vi estas bela, sed ši estas pli bela ol vi.
Oslabljenje izražamo s predponko mal- tako: malpli — manj, malplej — najmanj; malpli dolča ol sukero;
ju ... des = čim... tem; ju znači vzrok, des posledico.
Ju pli juna, des pli felicaf tre — zelo; tro = preveč.
Vo r t o j: Januaro, Februaro, Marto, Aprilo, Majo, Junio, Julio, Augusto, Septembro, Oktobro, Novembro, Decembro. (Imena mesecev se po pravopisu dr. Zamenhofa pišejo vedno z veliko začetnico.)
lundo — ponedeljek; mardo == torek; mer-kredo — sreda; jaudo = četrtek; vendredo := petek; sabato = sobota; dimančo = nedelja; semajno — teden; jaro — leto; printempo = pomlad; somero — poletje; autuno —■ jesen; vintro — zima; tagmezo = poldan; meznokto — polnoč.
Vaja: Hodiau estis bela tago, sed morgafi estos pli bela. Decembro. Januaro kaj Februaro estas monatoj de la vintro. Mi havas pli belan ludilon ol vi.
Tvori stavke in določaj pomen slovniških končnic in predponk ter priponk. Ponovi vse!
števnik je beseda, ki nam pove, koliko je česa ali kolikšen je kdo po vrsti. Tako imamo:
glavne, samostalnlške, vrstilne, ponavljalne, množilne, delilne, družilne in prislovne števnike ter ulomke.
Glavni števniki: 1 — unu; 2 — du; 3. — tri; 4 — kvar; 5 = kvin; 6 = ses; 7 — sep; 8 = ok; 9 -- nau; 10 — dek; 100 — cent; 1000 mil; 1,000.000 = miliono.
Glavni števniki se ne sklanjajo in nam služijo tudi kot debla za vse ostale števnike.
Samostalniški števniki imajo končnico -o, tako: unuo = enica; dekduo — ducat; trio = trojka. Vrstilni števniki imajo pridevniško končnico -a: unua = prvi, -a, -o; centa =? stoti, -a, -o. Ponavljalni števniki imajo priponko -foj-: unufoje — enkrat(no); centfoja — stokratni, -a, -o. Mr-ožilni števniki imajo priponko -obl-: duobla — dvojen, -a, -o; duoble = dvojno. Delilni števniki se tvorijo s predlogom po, tako: Po du —- po dva; po cent — po sto. Družilni števniki imajo priponko -op-, tako: triopo — trojica; triope■ = v troje. Prislovni števniki se končujejo na -e, tako: due — v drugo; trie = v tretje. Ulomke pa tvorimo s priponko -on-, tako: triono — tretjina; triona = tretjinski, -a, -o. številke se sestavljajo čisto enostavno iz Klavnih števnikov, tako: 158 — cent kvindek ok; 18 dekok 1937 == mil naficent trideksep; 1 + 1 = 2 = ui!u kaj unu ni ricevas du. 4 — 2 — 2 = kvar malpli du ni ricevas du. 3X3	9	tri foje tri ni ricevas nad.
Ekzerco: Mi estas tria infano de mlaj Kepa troj. Mi veniš je la k vara horo en la ler-nejon. En la lernejo mi lernis pli ol kvin horojn. Hierau je la oka horo vespere mi vidiš vin en la urbo. Kial vi min demandis pri hieraua tago?
Včasih (toda zelo redko) postavimo glavne števnike v množino, ter tako stvorimo iz števnikov zaimke: unuj ripozas. aliaj laboras — eni počivajo, drugi delajo; unuj venadas, aliaj fori-radas — eni prihajajo, drugi odhajajo.
Kioma horo estas? = Koliko je ura? — Tri — tri. — Jam tria. — že tretja. — Mi veniš je la tria. — Prišel sem ob treh. — Mi estis če vi tri horojn. — Bil sem pri vas tri ure. — La unua mi veniš. = Prvi sem prišel.
Na.lnljevonje v tedenski številki
Razpisane so naslednje ofertne licitacije: za dobavo mesa (za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1.) za potrebe vojaštva, in sicer dne 22. februarja v Celju in Škofji Loki; dne 24. februarja v Ljubljani, Murski Soboti in Slov. Bistrici; dne 26. februarja v Dolnji Lendavi, Mariijoru, Bohinjski Beli in dne 27. februarja v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani. Licitacije bodo pri komandah gori imenovanih mest.
Dne 25. februarja bo pri Dravski radionici v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo raznih vijakov z maticami, podiožnic, zakovic, raznega železa in jekla, raznih žebljev, karbida, kisika, steklenega papirja in platna ter tesarskih svinčnikov.
Dne 27. februarja bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije drž. železnic v Eeogradu ofertna licitacija za dobavo vodogrevnih cevi.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na
vpogled.)
Kr. banska uprava v Ljubljani
razpisuje za dobavo mesa in mesnih izdelkov ter slanine, mleka in mlečnih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga ter hišnih potrebščin — v kolikor posamezni zavodi nekih potrebščin ne kupujejo v lastni režiji — v proračunskem letu 1937./38. pismeno ofertno licitacijo za naslednje zavode: splošno bolnišnico v Mariboru, javno bolnišnico v Celju, javno bolnišnico v Murski Soboti, javno bolnišnico v Slov. Gradcu, javno bolnišnico v Brežicah, javno žensko bolnišnico v Novem mestu,
javno bolnišnico in banovinsko hiralnico v Ptuju,
banovinsko hiralnico v Vojniku, banovinsko zdravilišče na Golniku,
gluhonemnico v Ljubljani, banovinski dečji dom v Ljubljani, banovinski dečji dom v Mariboru, zavod za slepo deco v Kočevju. Licitacija bo v četrtek, dne 11. marca ob 10. v upravi pisarne navedenih zavodov za vsak zavod posebej. Podrobnejše pogoje sporeče uprave zavodov.
K r. banska uprava v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi in armatur za I. etapo vodovoda v Št. Vidu prr Stični I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
8.	marca ob 11. dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna: dinarjev 199.013'—.
Knrzoškofijski ordinariat lavantinske škofije v Mariboru razpisuje I. pismeno ponudbeno licitacijo za prevzem in izvršitev težaških, zidarskih, betonskih, železobetonskih, tesarskih, krovskih in kleparskih del pri gradnji bogoslovnega učilišča v Mariboru na parceli št. 108 k. o. Krčevina na dan 15. marca ob II. dop. v pisarni knezoškofij-skega ordinariata. Ponudbe v obliki popusta na proračunske zneske, ki znašajo za težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela din 3,964.450 67. za tesarska in krovska dela din 821.32373 in za kleparska dela din 274.168 45.
OLčna drž. bolnišnica v Ljubljani razpisuje za potrebe bolnišnice v času od 1. aprila do 30. septembra 1937 prvo ofertno licitacijo, in sicer: dne 20. marca za meso, slanino in drobovino, dne 22. marca za špecerijsko in kolonialno blago ter za hišne potrebščine, dne 23. marca za kruh in kvas ter mleko in mlečne izdelke, dne 24. marca za zdravila, obvezila in druge sani-tetsko-lekarniške potrebščine, dne
25. marca za rentgenske filme, dn-e
26. marca za moko in mlevske izdelke in dne 27. marca za premog. Licitacije bodo vsakokrat ob 11. v pisarni upravnika bolnišnice. Pogoji in druga navodila v ekonomski pisarni bolnišnice.
Nove knjige
Monumenta artis Slovenicae
Tu ji slikarji v Sloveniji
Drugi snopič IT. zvezka velikega dela »Monumenta arlis Slovenicae« prinaša slike v Slovenji ohranjenih del velikih tujih slikarjev. Tako Hoško Madono (»ianfran-cescu da Rimini (1400), ki jo hrani Narodna galerija v Ljubljani, J. Tintorettovega Sv. Nikolaja v proštijski cerkvi v Novem mestu, Sv. Janeza Krstnika, Marije in svetnikov Jacopa Palme ml. v ur-šulinski cerkvi v Ljubljani, Weis-senkircher jevo sliko Priprošnji-kov zoper kugo v Cezanjevcih, Kremser-Schmidtovega Sv. Janeza Krstnika v Velesovem, nadalje Se slike, katerih usfvaritelji so bili Michelangelo Itireiotino, Giulin (piaglio, Kranceseo Basso, Martin Altomonte ter še po eno delo Kremser-Sclimidta in Jacopa Palma mlajšega.
Urednik Fr. Stele pa zaključuje v tem zvezku svoj pregled slikarstva v XVII. stoletju. Ni treba še posebej poudarjati, da je podan pregled z mojstrsko roko in na podlagi temeljitih študij.
Kar smo že tolikrat poudarili, ponavljamo znova. »Monumenta artis Slovenicae so eno najbolj reprezentativnih del, kar jih je izšlo na slovenskih tleh in zato ne bi smelo to delo manjkati v nobeni slovenski hiši, ki nekaj da na svoje ime.
Doma in po svetu
Vsesokolski zlet bo v Beogradu leta 1941. ob priliki proglasitve kralja Petra II. za polnoletnega.
Gospodarski svet Mate antante
je začel zasedati v Dubrovniku.
Gustav Vodušek, šolski nadznrnik in ravnatelj v p. ter dolgoletni župan in gerent v Trbovljah, je umrl. Pokojnik si je pridobil za razvoj Trbovelj, zlasti pa za prebivalstvo Trbovelj v težkih povojnih časih in nozneje v še težjih časih krize, traj-
nih zaslug. Bodi mu ohranjen časten spomin!
Zastopniki angleške • industrije pridejo te dni v Beograd, da pro-uče možnosti večjega plasiranja angleških industrijskih izdelkov, na Balkanu. Anglija se hoče tudi na vsak način udeležiti pri financiranju in izvajanju javnih del v balkanskih državah.
Potniški promet na naših železnicah se je povečal v 1. 1936. za 16'40»/». Dočim je bilo 1. 1935. samo 36.8 milijona potnikov, je bilo leta 1936. vseh potnikov 42,9 milijona.
Prepovedano je razširjanje letaka, ki ima naslov »Srbima!« in ki se začenja z besedami »Režim diktature« ter končuje z besedami »konec vsem grabljivcem« in ki je podpisan od Adama Pribičeviča.
Stavka v tvornicali Tivarja v Varaždinu je končana. Podjetje je sprejelo nazaj 75 “/« prejšnjih delavcev. Postopoma pa bo nastavilo tudi vse druge prejšnje delavce.
Nova afera v zvezi z ustanovitvijo družbe »Technische Union« je nastala v Jugoslaviji. Neki Danič-Diamantstein je posredoval, da bi Nemčija zagotovila izvoz njej potrebnih surovin iz Jugoslavije.
Borski rudniki so Jani proizvedli 39.390 ton bakrene rude, skoraj ravno toliko ko predlani. Sedaj bi morali svojo proizvodnjo znižati v smislu kartelnega dogovora z drugimi državami, da bi se na ta način dosegle boljše cene. Ni pa izključeno, da se borski rudniki ne bodo ravnali po tem dogovoru, ker so tudi drugi rudniki prekršili kartelni dogovor in povečali svojo proizvodnjo tudi za 100•/.,
Angleški ministrski predsednik Baldwin je izjavil v poslanski zbornici, da angleška vlada ne bo predlagala sklicanja mednarodne gospodarske konference, ker je sedanji čas za tako konferenco popolnoma neprikladen.
Poslanik dr. šeba je podal ostavko kot poslanik v Bukarešti, češkoslovaška javnost pa je mnenja, da se ta ostavka ne bi smela sprejeti, ker ni dr. šeba prav ničesar zakrivil.
Pogajanja skandinavskih držav
za sklenitev pogodbe o skupni gospodarski obrambi so bila te dni v Stockholmu uspešno zaključena. Komunike o konferenci pravi, da je bila na konferenci dosežena popolna soglasnost. Pogajanja se bodo nadaljevala v Kjobenhavenu.
Glavna cesta, ki veže Madrid z Valcncijo, je pretrgana ter se je zato položaj braniteljev Madrida zelo poslabšal. Po razmočenih in slabih stranskih cestah namreč ni mogoče dovažati v Madrid dovolj živil in vojnega materiala. V Madridu se zato že opaža pomanjkanje.
Sovjetska vlada je dovolila va-
TIHIH PIETEIHI IIGIIIE TUM
.MK*-'
„1K A“ I8BZBA
lil.
nudi po izredno	nizkih	cenah:
Zimsko triko perilo • letno triko perilo - svileno žensko perilo - razne nogavice, dalje vsakovrstne volnene in bombaževe pletenine za dame, moške in deco kakor: jopice, pletene rokavice i.t. d.
LIPSKI SPOMLADMI SEJEM 1937
m
(leipitger Friihjahrsmesse 1937)
ZaZetek 28. februarja
607,, popusta na vozovnicah na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah
Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing. G. TONMES, Ljubljana, Tyrševa 33, tel. 27-62 »SIP BEZJAK. Maribor. Gosposka 25, tel. 20-97 in ZVAMtMI BIRO lAJPaSKOG SAJMA. Beograd. Knez Mihajlova 33/1, tel. 24311
/
I. LAP,	UUB
Tyrševa (Dunaiska) testa štev. 12
Brzojav: Lap, Ljubljana	Telefon štev. 27-52
Nakup in prodaja deželnih pridelkov in proizvodov ter semen. — Zaloga domačega, mrzlo prešanega lanenega olja in flrneža. — Oljnate tropine vseh vrst. — Prosim, zahtevajte ponudbe
kmcijski vladi kredit 170 milijonov frankov za nabavo orožja.
Nemci so postavili v Čevti baterije dalekostrelnih obalnih topov, s katerimi bi mogli obvladati vso morsko ožino pri Gibraltarju.
Italijanski 17.000 tonski parnik »Feltre« se je potopil na izlivu reke Columbije v Tihi ocean. Trčil je z nekim ameriškim parnikom, ki je rešil 35 mož, posadke.
Turška vlada pripravlja uredbo, s katero bo uvedeno uniformiranje turškega kmeta. Turške tekstilne tvornice bodo izdelovale za vse kmetsko prebivalstvo isto blago, ki se bo tudi skrojilo na isti način.
5 tem hoče turška vlada zagotoviti turškim tvornicam velik odjem blaga, na drugi strani pa kmetskemu prebivalstvu ceneno obleko. Kljub temu pa ne verujemo, da bi bili turški kmetje nad tem uniformiranjem navdušeni.
Drugi tir na vzhodni sibirski železnici bo v kratkem gotov. Del proge od Kaninska j e do Habarov-
ska je že izročen prometu. Z novim tirom se bo promet z Daljnim vzhodom potrojil.
Angleški parlament je odklonil predlog delavske stranke o nezaupnici vladi, ker je ta odpustila pet delavcev v arzenalu, ker jim je bilo dokazano, da so zakrivili sabotažo in delali po navodilih neke tuje države. Angleška vlada ni uvedla proti njim sodne preiskave, ker bi z javno razpravo pred sodiščem bili še bolj oškodovani interesi države.
Velik železni lok, ki so ga gradili na mostu, ki naj vodi čez tako imenovana »Zlata vrata« pri San Frančišku, se je podrl ter raztrgal mrežo, ki je bila v varstvo delavcev razpeta pod mostom. Nad 400 delavcev je bilo ubitih ali pa je utonilo.
V Tuzli je umrl musliman Ibrahim Topajič, star 103 leta. Zapušča 3 žene in 38 otrok. V vsem življenju se je poi*očil 24 krat. Ni pil, pač pa je pokadil na dan 100 cigaret. Mnogo je pil tudi črno kavo.
Tržna poročila
Ljubljanski živinski sejem
Na sejem dne 17. februarja je bilo prignanih (v oklepaju število prodanih glav): 94 (90) volov, 31 (12) krav, 19 (14) telet, 82 (43) prešičev in 167 (36) konj. Prvovrstne živine je bilo na sejmu zelo malo. V glavnem so ostale cene neizpremenjene. Za kg žive teže se je plačalo: za vole L vrste 475 do 5‘25, II. vrste 4 do 4'25, III. vrste 3'50 do 375, debele krave 3 do 4'50, klobasarice 2 do 3, teleta
6 do 7, prešiče 5'50 do 7 din. 10 konj je bilo prodanih na Dunaj.
Ljubljanski trg
Zelenjadni trg je dobro založen. Dobi se že zgodnja zelenjava, ki pa prihaja iz tujine. Na trgu se je
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tyri«va cesta it. 61
TVORNIOA KUVERT IN KONFEKOUA PAPIRJA
DUNAJSKI VELESEJEM
od 7. do 13. marca 1937 Tehnični in kmetijski sejem do 14. marca
Veliko tržiJče Srednje Evrope
RAZSTAVLJALI I IZ 1!» DRŽAV NAKUPOVALCI IZ 72 DEŽEL
Brez potniškega vizuma! S sejmsko legitimacijo in potniškim listom prost prebod meje v Avstrijo. Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na velesejmsko legitimacijo na meji. Znatno znižanje voznih cen na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, Dunavu, Jadranu in v zračnem prometu. Natančnejša pojasnila in sejmsko legitimacije (po Din 5(1'—). se dobijo pri
4VIENER MESSE, A. (L, AVIEN VII, in pri častnih zastopstvih v LJUBLJANI: pri avstrijskem konzulatu, Tyršcva cesta 31; pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Publike), Tvrševa c. 1; pri podružnici Zveze za tujski promet v Mikličevem hotelu nasproti glavnega kolodvora.
pojavil celo zgodnji krompir iz Afrike, ki se prodaja pb 10 din kg. Motovilec je po 1'50 din merica, radič po 1'25, špinača pa po din 1'50 do 2'— za merico. Zeljnatih glav je na trgu še precej. Močno povpraševanje je po ajdovi moki z Gorenjske, ki velja kot najboljša.
Jajca so se nekoliko podražila in se prodajajo po dinarju ali pa 11—12 jajc za 10 din.
Jabolk je na trgu dovolj in se prodajajo srednja po 5, boljša pa po 6—9 din za kg.
Zagrebški tedenski sejem
Dogon na zadnji zagrebški tedenski sejem je bil zelo velik, posebno srednje živine je bilo na trgu mnogo. Kupčija pa ni bila dobra, ker je manjkalo tujih kupcev. Živahnejša pa je bila kupčija s konji. Mnogo konj je bilo kupljenih za Slovenijo.
Dogon: 38 bikov, 792 krav, 234 junic, 138 volov, 137 juncev, 272 telet, 953 konj in žrebet, 495 prešičev in 185 pujskov.
Cene (za kg žive teže): biki po 4 do 5, krave za klanje po 270 do 4, za klobase po 2 do 2'30, junice po 4 do 5, za rejo po 900 do 1000 (za žival), voli I. vrste 475 do 5, II. vrste po 4 do 4'50, bosanski po 3 do 3'50, živa teleta po 6 do 6'50, zaklana po 7'75 do 10, debeli pre-šiči po 7'50 do 8, mršavi po 5'50 do 6‘50, zaklani po 9 do 10, pujski po 60 do 100 (za žival), konji lahki po 4000 do 4500, srednji po 6000 do 6500, težki po 8000 do 8500 din za par; žrebeta po 1500 do 2500 za grlo.
Detelja po 65 do 75, otava po 60 do 70, seno po 40 do 50, slama za krmo po 40 do 48, slama za steljo po 28 do 32 din za 100 kil. Krompir po 070 do 1, repa po 0‘40 do 0'45 din za kg.
Sobota, dne 20. febr. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovor s poslušalci — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Razvoj orkestralne glasbe v Zagrebu — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.20: Pisan večer. Besedilo sestavila in vodita Jožek in Ježek
Trgovci!
Lepa trgovska hiša v Ljutomeru in v Šmarju pri lelšah
na prodaj — Ponudbe sprejema: Mesina hranilnica \ Mariboru
s sodelovanjem radijskega orkestra in njegovih solistov, vmes nekaj plošč — 22.00: Čas, vreme, poročila
— 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, dne 21. febr. 8.00: Plošče — 8.30: Telovadba (vodi prof. M. Dobovšek) — 9.00: Čas, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45: Postni govor (Fr. S. Finžgar) — 10.00: Instrumentalni dueti in.cerkveni spevi — 11.20: Venček otroških pesmic (plošče) — 11.30: Otroška ura (Manica Komanova) — 12.00: Piošče po željah — 13.00: čas, obvestila
— 13.15: Koncert radijskega orkestra — 16.00: Kmečka zavarovanja (Ivan Martelanc) — 16.20: Saxo-fon solo, igra Miloš Ziherl, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 18.00: Operni Šramel kvartet: Jeraj (violina), Bravničar (violina), Korošec (kitara), Pilih (harmonika) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Emil Adamič — ob njegovi smrti (Slavko Osterc) — 19.50: Slovenska ura: a) Zvoki iz Koroške (plošče), b) Pri Ziljanih (dr. Anton Urbanc) — 20.30: Mali harmonikarji — 21.15: Operna glasba (radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski jazz.
Ponedeljek, dne 22. febr. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila' — 13.15: iz Schubertove skicirke (plošče) — 14.00: Vreme, borza —18.00: Zdravniška ura: Dopolnila (dr. Brecelj)
— 18.20: Veseli dnevi v Kijevu, potpuri ukrajinskih pesmi (plošče)
— 18.30: O slovenski narodni pesmi (France Marolt) — 19.00: čas. vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50; Zanimivosti — 20.00: Simfonična glasba (radijski orkester) — 21.00: Balalajke igrajo (plošče) — 21.15: Koncert komornega tria: Jermol (flavta), Gregorc (klarinet), Hauck (fagot) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Narodne pesmi pojo sestre Stritarjeve, pri klavirju prof. Lipovšek.
PRODUKTU
tovarna za kis in kemične proizvode
družba z o. z.
LJUBLJANA
Poštni predal 35 Telefon št. 21-61
Natural kis 127»
Vinal kis 97»
Estragon kit za vlaganje 127» Ocetna kislina 707« in 807» ledocet 1007«
Kristalna soda Karlovarska sol Glauberjeva sol Soda bicarbona
Vsak trgovec mora biti naroinik »Trgovskega lista*
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr, Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.