Zdravje - naš kapital SKRB ZA MLADINO EL (OOPERATIVISMO ARGENTINO EN MARCHA Slovenci so hodili v tujino, zla¬ sti v Ameriko iskat to, česar jim revna domovina ni mogla da¬ ti: gospodarske opore v težkih dneh. Treba je bilo odšteti doto, poplačati dolgove, dokupiti njivo ali senožet, da bo grunt dobil pra¬ vo veljavo: in mladi gospodar se je podal čez morje, v deželo bolj¬ šega zaslužka, kjer je garal kot črna živina v rudnikih in pri plav¬ žih, stanoval skromno in se pre¬ hranjeval neprimerno, samo, da bi preje spravil skupaj potrebne tiso¬ čake, se vrnil domov k družini in pokril zevajoče rane, na katerih je bolehala njegova domačija, šla je po svetu še druga skupina lju¬ di: dorasli sinovi kmečkih družin, za katere na gruntu ni bilo ne kru¬ ha dovolj, ne dela. Ti so navadno v tujini ostali za stalno, si tam j ustanovili družino, postavili počasi j lasten dom in pustili, da je čas | polagamo presekal vezi s staro domovino. Vključili so se v drugi narod in njihovi v tujini rojeni si¬ novi so gledali na očetovo domovi¬ no že z drugačnimi očmi: kot na nekaj, kar je zaanimivo, kar bi ra¬ di enkrat pogledali, ne bi pa hoteli tam stalno živeti. Ta razvoj je do¬ živelo že na desettisoče sloven¬ skih družin in ga doživlja vsak dan. Povojna slovenska emigracija je šla po svetu iz drugačnih razlogov, ki jih poznamo. Slovenski uradnik, pa tudi delavec in obrtnik navad¬ no ni hodil iskat kruha v tujino. Dobil ga je, če že ne v domači de¬ želi, pa vsaj v domači državi. Dru¬ žinski očetje niso hodili po svetu s celo družino, ampak sami, z za¬ vestjo, da se lahko vedno vrnejo na svoj dom. Danes je drugače, zato je popolnoma razumljiva ner¬ voznost v vrstah slovenskih nase¬ ljencev in mrzlična želja, da bi se čimprej kaj preokrenilo. Mi sami in tudi drugi občuduje¬ jo veliko resnost in vnemo, s kate¬ ro so slovenski naseljenci začeli na novo graditi svojo bodočnost. Jz nič! Edin kapital, ki ga imajo, so poštenost, brihtnost in zdrave ro¬ ke. • Varujmo ta kapital: moralni in telesni, že je bilo na tem mestu Pisano o važnosti naše kvalitete. Nič manj važno ni zdravje. V de¬ setletjih pred vojno smo večkrat opazovali vračajoče se Amerikan- ce: res so imeli šop bankovcev v žepu, a nekaj let tujine jih je spremenilo v starčke. Vrnili so se gospodarsko trdni, a telesno bolni. Tujina jim je izpila kri. Naseljenec jje podoben presajeni lastlini. Tudi če jo presadimo v bujso zemljo, potrebuje posebne nege, da ne izhira. Prišli smo v de¬ želo z drugačnim podnebjem, z drugačnimi letnimi, časi, z drugač¬ no prehrano, z drugačnimi zdrav¬ stvenimi razmerami. Ne podce¬ njujmo vpliva, ki ga ima ta velika sprememba na vsakogar izmed nas. Nepopravljivo napako bi sto¬ ril, kdor bi se ravnal po načelu: Od kraja je treba stiskati; ko bo- kaj imeli, si bomo pa privo¬ ščili. Bati se je, da bo takrat pre¬ pozno. Oslabelost in bolezen se ne nabere v enem dnevu, ampak v le- i » ce nismo pazili na zdravje. Zdravja ne uničujejo le nez¬ mernost v hrani in pijači, ampak tudi pomankljiva prehrana in po¬ manjkanje potrebnega počitka po težkem delu. Ne podcenjujmo teh dveh pogojev za zdravje. Osem ur dela in navadno še par ur poti na delo in z dela izčrpa telesne mo¬ či in živce. Premislimo, kako bi u- redili svojo prehrano, da se ne b°roo vračali pod noč z dela skoro tešči. Marsikdo se je navadil na mrzlo hrano: kos kruha, narezek sumljive kvalitete in kozarec keb- fače, pa je kosilo tu. Napačno! Predsednik republike general Juan D. Peron se je mudil minuli ponedeljek v La Plati. Na velikem zborovanju v novem šolskem pos¬ lopju je govoril šolski mladini, ki bo prihodnje dni začela šolsko le¬ to. Pohvalno je omenjal izredno delavnost guvernerja province Bs. Aires, ki je za novo šolsko leto preskrbel šolski mladini 751 no¬ vih šolskih poslopij, prenovil 946 šol in postavil dve tovarniški šo¬ li. Vse te šole so moderno zgraje¬ ne in odgovarjajo modernim zdrav¬ stvenim predpisom in imajo tudi dvorane za sestanke šolske mladine. Tako šola ne bo več strašilo za ot¬ roke, ampak dom, kamor bo rada prihajala in si v njem bogatila zna¬ nje ter se pripravljala za službo do¬ movini. Poslovilni večer Dr. Mr eliti v Clevelandu Pred odhodom predsednika g. Kreka in njegove soproge ge. Mal¬ he iz Clevelanda v Wasliington so mu najuglednejši clevelandski Slo¬ venci priredili v dvorani šole sv. Vida prisrčen poslovilni večer, ki ga je pripravil in vodil Matt. F. Intihar. Med odličnimi gosti so bi¬ li: Msgr. B. J. Ponikvar, Msgr. J. J. Oman, urednik in lastnik Ame¬ riške Domovine James Debevec z gospo, Anton Grdina, prezv. škof dr. Rožman, dekan M. škerbec, J. Godina, dr. Valentin Meršol, vo¬ dja neivburških Slovencev Resnik in številni drugi. Po večerji se je najprej dvignil Matt. F. Intihar. V prisrčnih be¬ sedah je no,govoril g. dr. Kreka ter orisal njegovo vsestransko de¬ lavnost zadnjih let v Clevelandu. Kvartet završkih fantov je nato zapel več slovenskih pesmi. Oseb¬ ni prijatelj dr. Kreka še iz dijaš¬ kih let primarij dr. Valentin Mer¬ šol je orisal dr. Krekovo kulturno in politično delovanje pred vojno doma, med vojno v Londonu in po vojni v Rimu in nato v USA. Od vseh navdušeno pozdravljen je po¬ vzel besedo škof g. dr. Rožman. O- menjal je, da sta se doma z dr. Krekom zadnjič videla ob pogrebu pok. dr. Korošca, zdaj pa v USA. Komaj sta se sestala, pa se njuni poti že zopet ločita. Na novem važ¬ nem mestu mu želi obilo božjega blagoslova. Slovenski mecen v Cle¬ velandu g. Anton Grdina je ves vesel ob pogledu na zbrano družbo naglašal, “da je to eden tistih pri¬ srčnih večerov, kjer sta se sestali stara in nova domovina, kjer so vsi enih misli, enih želja: da bi na¬ ši rojstni domovini napočila čim prej svoboda. “Dr. Krekovo dele za rešitev beguncev je orisal g. J. Godina, v imenu newburških Slovencev je pa spregovoril dr. Kreku v slovo nekaj prisrčnih be¬ sedi g. Resnik. Za vse lepe želje, ki so mu jih izrekli na pot v Washington, se j( zahvalil dr. Krek s krajšim govo¬ rom, v katerem je povdarjal šte¬ vilne prijateljske vezi, ki ga bode vedno vabile nazaj v Cleveland O svojem novem delu je dejal, dc je to začetek dela za narodno osvo bojenje. Morda bo treba še preho¬ diti velike in strme klance, predn< bo domovina prišla do svobode Veruje v uspeh. Svoboden svet j< krepko pripravljen, da prinese svobodo v vse dežele, ki si jo želi jo. Demokracija bo zmagala. Tem besedam dr. Kreka j< sledilo veliko odobravanje. Veče: pa je potekal dalje v prisrčnen in prijateljskem razpoloženju h vzdušju. PRED NOVO KONFERENCO TREH Volitve, ki so se ali pa se še bodo opravile v Evropi, bodo končane koncem marca. Tako računajo da bo politič¬ ni položaj potem toliko jasen, da bi za¬ hodni zavezniki mogli kreniti na pot širše mednarodne akcije, ki naj pospe¬ ši ureditev zadev, ki so na dnevnem redu že od konca svetovne vojne. Še vedno sta to dve glavni vprašanji in sicer 1. sklenitev mirovnih pogodb z Nemčijo in Japonsko in pa 2. splošen mednarodni dogovor o nadzorstvu nad atomsko e- nergijo. Daši je bilo za ureditev vsega tega že toliko konferenc vseh treh (USA .Anglija in Sovjetska zveza) a- 1; štirih zaveznikov (Francija, USA, Anglija in Sovjetska zveza), še vedno ni videti poti, kako bi bilo mogoče ure¬ diti oboje. Sedaj pa zopet pišejo zla¬ sti v USA, da je potrebna nova konfe¬ renca treh zunanjih ministrov in sicer Anglije, Francije in USA. Napetost v svetu narašča, v Evropi se dviga moč komunizma, v Nemčiji se širi odpor proti politiki zaveznikov: ako sovjeti nameravajo vse to izrabiti, tedaj mora¬ jo bili zahodni zavezniki na to priprav¬ ljeni. Trije zunanji ministri naj zato najprej urede evropske zadeve (Nem¬ čija, nadaljnji potek Marshallove po¬ moči. okrepitev skupnih nastopov proti komunizmu), nato pa se naj čimprej snidejo vsi zastopniki Atlantske zveze, toda ti že v spremstvu vojaških povelj¬ nikov in svetovalcev, da se pogovore o obrambi Evrope, to je o tem, kako u- porabiti orožje, ki ga sedaj iz USA iz¬ želodec ne bo vzdržal. Ne priteguj¬ mo si spanja. Spanje v vročih in vlažnih nočeh med roji komarjev, je že samo po sebi velika muka. Kdor si pa še tega ne privošči, bo pa to kmalu bridko občutil. Med sto skrbmi, ki iih ima slo¬ venski naseljenec v novem svetu, naj ne bo med zadnjimi skrb za ljubo zdravje. važajo v tiste evposke države, ki s( člonice Atlantske zveze. Brž ko bo raz prava o prestolnem govoru v Londom končana, bo angleški zunanji ministe. Bevin mogel odgovoriti na poziv, kda. se naj vrši konferenca treh. Prvotno se je mislilo, da se Bevi. sploh ne bo mogel udeležiti, kake tak konference, ker da je član delavske vla de, ki se je vrnila z volitev silno oslafc ljena. Toda že v prvih besedah debate angleškem parlamentu se je videlo, d: na smer angleške zunanje politike volit ve ne vplivajo. Kakor bo pozicija angleške zunanj politike na tej konferenci oslabljena, ta ko bo tudi zastopnik Francije uveljav¬ ljal svoje zahteve pod vtisom, ki gi povzroča nov val komunistične nasilno¬ sti v Franciji. Francoska kom. strana namreč na¬ daljuje z izvedbo stavk, ki naj prepre¬ čijo dovoz orožja iz USA v Francije in francoske kolonijalne posesti. Ker je imela Bidaultova vlada v tej borbi proti kom. na razpolago samo zastareli zakon o kaznih za tiste, ki so hujskali proti francoski armadi (ta stari zakon je določal samo smrtno kazen za vsako¬ gar, ki je zagrešil kako tako dejanje proti narodni vojski, zaporne kazni pa nobene in so zato sodišča v veliki veči¬ ni slučajev izrekala oprostilne kazni, zlasti še za dejanja zgolj politične go¬ nje), Zato je Bidault predložil parla¬ mentu nov zakon, ki določa celo vrsto večletnih zapornih kazni za tiste, ki u- prizarjajo gonjo proti armadi in nje¬ nim potrebam. Novi zakon bo prizadejal hud udarec kom. stranki, ki je šibkost starega zakona izrabljala. Kdor bo se¬ daj hujskal proti izkladanju ameriške¬ ga orožja v Franciji, bo prišel pred sodišče zaradi sabotaže vojaških po¬ treb in odšel v zapor. V parlamentu je prišlo med debato o tem novem zakonu do burnih scen; komunistični poslanci so za dva dni zasedli govorniško tribu¬ no in pretepali desničarske poslance— El domingo pasado finalizo en Azul la asamblea anual de las Cooperati- vas agricolas de la Provincia de Buenos Aires. Se aprobaron varias resoluciones de gran alcance, entre las cuales la creacion de las industrias: molinera y leche- ra y de tres grandes empresas frigorificas, sobre la base cooperativa. Concurrio a la reunion de conclusion tambien el Presidente de la Republica GENERAL PERON en companfa de su esposa, el coronel Mercante y algunos ministros. Se le tributo una recepcion cordial. Luego de los discursos del ministro de hacienda y del Gobernador Mercante, torno, entre estruendosos aplausos de los asambleistas, uso de palabra el Presi¬ dente de la Republica General Juan D. Peron. Esbozo los empenos del gobierno en favor del progreso agrario en la Argentina y desarrollo los proyectos planea- dos en tal sentido. Hizo la comparacion de la situacion del campo argentino an- tes de su gobierno con las entradas que se obtienen actualmente. Las ganan- cias han repuntado grandemente; para el ano venidero cobrara el agricultor 28 pesos por cien kilos de trigo. El gobierno suprimio varios monopolios. La pro- duccion anual argentina se valua en 8.500.000.000 de Pesos. Antes de la naciona- lizacion de los ferrocarriles y de la creacion de la marina mercante nacional, de esta suma 4.000 millones de Pesos fueron a parar al extranjero. Ahora ese im- porte queda en časa. El agricultor saca mejores precios y el pueblo se alimenta mas adecuadamente. Lo cual queda comprobado con el hecho de que en el ano 1947 aumento el numero de animales de ganado sacrificados en 2.000.000 de ca- bezas en comparacion con la cantidad de los anos anteriores. En el ano proximo la produccion de los cereales debe aumentar en unos 25%. Hay que sembrar 7 millones de hectareas con trigo, 5 millones con maiz y 2 millones con lino. Se daran premios a todos los campesinos que obtendran mayor cosecha. Tambien habra premios para las mejoras en la calidad. Para rea- lizar este proposito el gobierno cumplira su parte. Con tal objeto ya encargo en el extranjero maquinarias agricolas por 27 millones de dolares. Una vez organizadas las cooperativas podran encargarse con varias tareas, entre las cuales el almacenamiento de los cereles. La idea de las cooperativas iende a progresar hasta abarcar todas las capas de la poblacion, ya que el co- :operativismo significa el triunfo de la justicia y conciencia social. El pueblo que 10 se afirmara sobre esa base cae victima de los explotadores. Completo su discurso el presidente con la invitacion a todos para que le den ipoyo en tal sentido. La esposa del Primer Magistrado destaco entre otras cosas los derechos que irindo a la mujer argentina el Presidente General J. D. Peron al igualarla en odo con el hombre. Las palabras del presidente y de su esposa fueron acompanadas con gran •ntusiasmo. ZADRUŽNA MISEL NA POHODU V ARGENTINI V nedeljo so v Azulu v prov. Buenos Aires zaključili svoj let. kongres člani joljedeljskih zadrug v tej provinci. Na njem so sprejeli več važnih sklepov, tako i ustanovitvi velike mlinske in mlečne industrije ter treh velikih mesnih industrij, r se na zadružni podlagi. Na zaključno zborovanje zadružnikov je prišel tudi predsednik republike 1ENERAL PERON v spremstvu svoje gospe soproge, guvernerja polkovnika Iercante-a in ministrov zvezne vlade. Zbrana množica mu je priredila prisrčen prejem. Minister zvezne vlade za gospodarstvo je v svojem govoru poudarjal važnost ■prejetih sklepov za nadalnji razvoj poljedeljstva in živinoreje v tej provinci, "uverner polkovnik Mercante je orisal delo svoje vlade za modernizacijo polje- 'eljstva v provinci. Omenjal je tudi številne ekspropriacije raznih veleposestev, la so prišli do zemlje tisti, ki jo sami obdelujejo. Navajal je tudi nad 30 novih ■oskusnih postaj za zboljšanje kmetijstva in živinoreje. Ko je povzel besedo predsednik republike general JUAN D. PERON so nje- r ove besede sprejeli zborovalci z velikim odobravanjm. Orisal je delo vlade za '.apredek poljedeljstva v Argentini in razvijal načrte, ki jih bo vlada na tem odročju narodnega gospodarstva podvzela. Primerjal je položaj poljedelcev pred jegovo vlado in zaslužek, ki ga imajo sedaj. Ta se je sedaj močno zvišal in bo met prihodnje leto dobil za kvintal žita do 28 pesov. Država je odstranila razne lonopole. Letno produkcijo v Argentini je mogoče oceniti na 8.500 milijonov tesov. Pred nacionalizacijo železnic in ustanovitvijo lastne mornarice je letno d te vsote odhajalo v inozemstvo do 4.000 milijonov pesov. Sedaj ta visoki zne- ek ostaja doma. Poljedelec dobiva boljšo ceno za žito in ljudje se bolje hranijo, :ar dokazuje dejstvo, da so 1. 1947 za domačo prehrano porabili 2 milijona glav toveje živine več, kakor pa poprej. V prihodnjem letu bo treba pridelek žita dvigniti za 25%. S pšenico bo treba zasejati površino 7 milijonov ha, s koruzo 5 milijonov, z lanom pa 2 milijona ha. Vsem kmetom, ki bodo prihodnje leto pridelali več žita bo država dala posebne nagrade. Nagrade bodo dobili tudi tisti, ki bodo pridelali boljšo kvaliteto. Da se ta načrt izvede, bo država storila vse, kar bo potrebno. Tako je že samo v prejšnjem tednu naročila v inozemstvu najrazličnejših poljedeljskih strojev v vrednosti 27 milijonov dolarjev. Ko bodo zadružne organizacije dobro zgrajene, bodo lahko od države prev¬ zele razne naloge, tako predvsem prevzemanje in shrambo žita. Da se bo pa to lahko čim prej zgodilo, mora zadružna misel prodreti v vse sloje. Zadružna misel namreč predstavlja triumf socialne pravičnosti in socialne zavesti. Narodi, ki nimajo te zavesti, kaj lahko postanejo plen izkoriščevalcev. Da zadružna misel zmaga na celi črti, naproša vse, da ga podpro v njegovih prizadevanjih. Soproga gospoda predsednika MARIA EVA PERON je pa v svojem govoru poudarjala predvsem pravice, ki jih je argentinski ženi dal predsednik general Peron, ko jo je v vseh pravicah izenačil z moškim. Izvajanja predsednika generala Perona in njegove gospe soproge so vsi za¬ družniki in zadružnice sprejeli z velikim odobravanjem. same slike, ki jih v francoskem parla¬ mentu nikdar ni bilo. Politično akcijo v parlamentu so kom. razširili na ulico; v vsej Franciji imajo trenotno prometne stavke, ker so kom. spretno vključili v svoje gibanje še mezdno gibanje prometnih nameščen¬ cev. Ako bodo kom. v tem mezdnem gi¬ banju pridobili še socialiste, ki so pred nekaj tedni izstopili iz Bidaultove vla¬ de, tedaj se lahko zgodi, da bo nemogo¬ če sestaviti dela zmožno novo vlado in bi tudi Francija letos šla na volitve. In teh volitev si iskreno želi samo ge¬ neral De Gaulle, ki je prepričan, da bo dobil zadostno večino. Ako bi se zahodnim zaveznikom ven¬ darle posrečilo v kratkem okrepiti svo¬ jo fronto vkljub nestalnosti v Angliji in v Franciji, tedaj bi mogoče prodrl predlog, da bi bilo letošnje glavno zase¬ danje UNO v Moskvi. V pogajanjih za kontrolo nad atom¬ sko energijo so v veliki zagati Sovjeti počno tako, kakor da se sploh ne zme- (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 9. ID. 1950 - Ano del Libertador General San Martin Kocbekova tovarišija Moto: “Zanimiva kljukca sva, je rekel Vidmar.” Kocbek: “Tovarišija”, str. 247. KOCBEK ZAGOVARJA UMOR DR. EHRLICHA IN DR. NATLAČENA O, ta Izvršni odbor! Vsi člani tega odbora, ki niso bili čisti komunisti od začetka, čutijo, da nič ne pomenijo, pa vsi ti partizanski junaki od krščanskih socialistov do levičarskih sokolov ne upajo migniti z mezincem, ko jih Kidrič in Kardelj in Maček gonijo tja in sem. “Imamo občutek neresnosti kakor da nas je kdo potegnil” se mu izvije priznanje na 279 strani. Celo v bunkerjih ločijo te priveske komunizma od pravih vodi¬ teljev, ki so le čistokrvni komunisti. Kakor jetniki komunističnega vodstva se čutijo, pa naprej ubogajo kot vprežna živina. Te sopotnike puste komunisti sedeti v bunkerjih, sami pa vse orga¬ nizirajo in odločajo. Vidmar sicer grozi, da bo šel, pa “seveda ni šel” (249). Ko ubijejo Ehrlicha, zvedo ti junaki za “ob¬ sodbo” šele po izvršenem dejstvu. Ubogi Kocbek ima le dolžnost zagovarjati ta umor. Zagovarja ga s tem, da ima tisti, ki je “odgovoren za kolektivno usodo, pravico biti neusmiljen, sme vzeti živ¬ ljenje posamezniku in odkloniti ozire na osebne kvalitete in namene.” (27). — Roparski poglavar, ki je odgovoren za kolektiv roparjev, ima pravico moriti! — In spet: “Kurir je prinesel vest, da so naši likvidirali Natlačena” (214). Član Izvršnega odbora zve za izvršeno obsodbo po kurirju! Spet opravičuje u- mor: “Duhovščina je izgubila tistega klerikalnega veljaka, ki je bil do skraj¬ nosti pripravljen varovati njene kori¬ sti.” Lahko rečemo, da v klerikalnem taboru zdaj ni več človeka, okrog ka¬ terega bi se mogla bela garda enotno zbrati.” (215). — To je bil torej razlog za Natlačenovo usmrtitev! Prizna, da čuti “soodgovornost za razvoj v Ljub¬ ljani” (214), zato ga je malo zadelo, da 1 se je to dejanje osvoboditve izvršilo brez njega. Povdarja pa, da ga novica “ni prizadela kot moralna nepravilnost”. Umor sam torej odobrava. VESTI NI MOGOČE UBITI Pa se le zdi, da ga ta moralna ne¬ pravilnost včasih zapeče. Težko je vest prekričati z gostobesednostjo. Na dolgo besediči sam s seboj, da bi sebe pre¬ pričal: “Da je današnja silovitost v pravem smislu moralna” (217). Pa rav¬ no to dolgo prepričavanje samega sebe priča, da ni prepričan, da sme komu¬ nist pod krinko osvobodilnega boja mo¬ riti. Značilen je dogodek, ki ga Kocbek sam opisuje. Fant partizan mu pobit potoži: “Večina med nami mora ubi¬ jati. Nikoli nisem mislil, da bom kdaj usmrtil človeka”. Kocbek ga tolaži, toda fant na vse njegovo prepričevanje ža¬ lostno vzdihne: “Zase ti rečem, da bi rad imel tako srce, kakor sem ga imel prej, preden sem ustrelil človeka”. Pi¬ satelj dostavlja: “Utihnil je, oba sva utihnila” (417—418). Večkrat se vest oglasi in treba jo je tlačiti. V Dolomi¬ tih so lisice izkopale človeka, ki so ga partizani ubili. To je seveda po pisate¬ ljevem izražanju “grob izdajalca”. Ko tako s partizanskim jezikom oblati ne¬ znanega ranjkega, spet sam sebe tola¬ ži: “Vem, da v tem ostrem času justica na smrt obsojenega naroda nujno trebi vse tiste člane, ki ovirajo rešitev in o- svoboditev. Vendar nas proti volji ob¬ haja groza.” (256). PONIŽUJOČA VLOGA KOMUNISTIȬ NIH PRIVESKOV “Tovarišija” gotovo ni knjiga junaš¬ tva. Na nekaterih mestih naravnost vpi¬ je, kako ponižujočo vlogo igrajo v Osvo¬ bodilni fronti komunistični priveski. Večkrat živo čutijo, kako jih komunisti prezirajo. Pisatelj poroča, da se tem prisklednikom “redno določa nevažno, neodgovorno delo, in da se jim da ved¬ no čutiti, da so manj vredni” (79). To manjvrednost pisatelj tudi s tem pod¬ črtava, da pogosto imenuje komuniste avantgardo. Na str. 356 pripoveduje: “Med vsemi skupinami, formacijami in strankami, ki sestavljajo Osvobodilno fronto, lahko le o komunistični stranki rečemo, da je prava zgodovinska sila — Vsem potrebam (osvobojenja) ne more nihče tako ustreči kakor elita sloven¬ skih komunistov, ki je že do zdaj na¬ stopala iniciativno v Osvobodilni fronti. In na naslednji strani pove: “V imenu skupine (krščanskih socialistov) smo iz¬ javili, da se odrekamo samostojni orga¬ nizaciji svojih aktivistov, ker hočemo s tem koristiti čim večji enotnosti in učin¬ kovitosti Osv. Fr. Obenem pa smo slo¬ venski komunistični stranki priznali po¬ trebo in pravico po njeni dosedanji or¬ ganizaciji aktivistov.” — Torej pravi aktivisti med partizani so le komunisti. Tako so komunisti polagoma pozobali te priveske, ki so jih razni Kocbeki spe¬ ljali v komunistično družbo. Kadar je prav hudo prenašati to za¬ postavljanje jih Kidrič malo potolaži z bodočnostjo. Takole beremo: “Kidrič je izrazil upanje, da bo partija v povojnem življenju mogla javno včlaniti tudi tiste napredne ljudi, ki ne morejo izpovedati dialektičnega materializma” (261). — Takrat torej bodo “napredni kristjani” srečni! In Kocbek je seveda napreden kristjan. Nič manjša avtoriteta kot sam Kardelj mu napravlja ta poklon (433). Globoko v džunglo so tedaj zašli ti na¬ predni kristjani in služili komunistom samo za vabo, na katero je bilo mogoče loviti kaline med malo zavednimi kato¬ ličani. Oslič, ki je zašel v džunglo, Dru¬ ga Kocbekova avtoriteta je tako mislila, kakor smo zgoraj navedli. KOCBEK POSLUŠNO ORODJE KOMUNISTOV IZ TEDNA V TEDEN Komaj je dobro vlada FLRJ sprejela plačilne pogoje od Amerike ji odobre¬ nega kredita — vrniti ga mora v 14 polletnih obrokih začenši s 1. jan. 1954 — že so vodilni možje sedanjega režima krepko udrihnili po ZSSR. Ta¬ ko je Tito odločno zavrnil vesti o neka¬ kih razgovorih z ZSSR ter dodal: “Ima¬ mo dovolj komunističnega poguma, da povemo vsem. vključno tudi centralne¬ mu komiteju sovj. KP, kako brezglavo ravnajo; imamo pogum, povedati jim, da lažejo tako, kot se za komunista ne spodobi, in da nas niso niti nas ne bo¬ do zlomili in niti spravili na kolena. “Govor je Tito zaključil z besedami: “Nismo začeli prepirov, pa naj si bodo to kateri koli prepiri že; živeti hočemo v miru z vsemi; če pa že kdo hoče raz¬ govor z nami, ne bomo mi tisti, ki se bomo za razgovore pulili.” Tako kot Tito v Splitu je Mola Pija- de govoril v Valjevu o pomembnosti in udarnosti armade FLRJ, zagovarjajoč načelo, da moreš za mir največ storiti (“kar je vedno bil najvišji cilj politi¬ ke FLRJ’’, kot pravi Pijade). ako si sam zadostno vojaško opremljen, da moreš varovati “svojo neodvisnost in priboi-jene svoboščine”. Zaradi nekaterih albanskih ^ upadov ob meji s FLRJ je vlada slednje poslala Albancem ostro noto, grozeč o prisilje- nosti resnejših akcij, ako Albanci ne prenehajo z obmejnim rovarjenjem. Med Brazilijo in FLRJ je bila v Beo¬ gradu podpisana trgovska pogodba za eno leto, obsegajoča izmenjavo v blaga v vrednosti 5.460.000 dolarjev na vsaki strani. * Bolgarija, Romunija in Madžarska so spet prišle v celoti kot bivši sovražniki II. svetovne vojne ter danes najbolj priganjaški sateliti ZSSR na dnevni red dogajanj. Po zaključitvi procesov so kom. vlade teh dežel pričele izvajati obšir¬ nejše akcije proti interesom USA in Anglije; tako so Romuni zahtevali zmanjšanje števila uradništva angl. am¬ basade, Madžari pa uradništva USA poslaništva; vrhunec se to pot odnesli Bolgari, ki so ‘imeli to smolo’, da je njih državljan Mihael Šipkov, prevaja¬ lec na USA legaciji, potem ko je bil dalj časa v preiskovalnem zaporu bol¬ garske OZNE podvržen vsakovrstnim načinom policijskega izsiljevanja pri¬ znanj, prišel na svobodo, se zatekel k Amerikancem v poslaništvo ter tamkaj celotno mučenje popisal, izročivši ga Amerikancem v svobodno uporabo in o- bjavo; kmalu zatem, ko so Amerikan- ci to poročilo objavili, je bolgarska vla¬ da ponovno prijela Šipkova, ga posta¬ vila pred sodišče ter obdolžila izdaje, ki jo je “šipkov v celoti priznal”, kot trdi sedaj uradno kom. poročilo. (Priznal seveda ponovno pod istimi načini mu¬ čenja, ki jih je že enkrat prestal). Na vse prestope mirovnih pogodb je ameriška vlada vložila pri mednarodnem sodišču v Haagu ostro pritožbo. * Na Češkem so pričeli s širšo čistko ‘titoističnih agentov’ ter v tej zvezi za¬ prli dosedanjega glavnega urednika “Rude Prava” Viljema Navyja, B. Bendo, sekretarja za voj. zadeve praš¬ kega komiteja KP in še nekaj drugih. Že prej aretirani Milan Reimann, bi¬ vši zun. minister v Zapotockijevi vladi, je v zaporu naredil ‘samomor’. * V Grčiji so imeli v nedeljo volitve, pri katerih je po dosedanjih poročilih zmagala umerjeno liberalno - napredna stranka gen. Plastirasa, kateri slede ljudska stranka pod vodstvom Tsalda- risa, liberalna pod vodstvom Venizelo- se ml. in druge manjše. Nova vlada naj bi bila spet koalicijska. Grško vrh. poveljstvo je v zvezi z objavljajočimi se spomini g. Churchilla podalo uradno izjavo, v kateri pravi, da “angleška vojaška pomoč nikakor ni bila zadostna, da bi bilo mogoče zadrža¬ ti pohod Nemcev 1. 1941” ter dodaja, da “je angleška pomoč obstajala samo v dveh divizijah pehote, eni oklepni bri¬ gadi in nekaj desetin avionov”. * Francozi so s Posaarjem podpisali dogovor, po katerem se odpovedujejo zahtevam po lastništvu posaarskih rud¬ nikov, pač pa si zagotavljajo izrabo teh rudnikov za bodočih petdeset let, med¬ tem ko bodo pri mirovnih pogajanjih podpirali posaarske zahteve do lastnin¬ skih pravic pri rudnikih. (Kot je znano, si lastništvo rudnikov lasti sedanja za¬ hodna Nemčija kot naslednica III. Rei¬ cha.) Bivši predsednik III. republike Albert Lebrun je umrl v Parizu, njegov na¬ slednik v IV. republiki V. Auriol pa se je te dni odpravil na obisk v Anglijo, kjer bo podpisal prijateljsko - zavezni¬ ško pogodbo. ★ Čankajšek, ki je v zadnjem času od¬ rejal samo letalske pohode na zasedeno kom. ozemlje Kitajske, je te dni dejal, da še zdavnaj ni prepozno, ako sedaj prično s temeljitimi pripravami za po¬ noven napad na osrednje ozemlje Ki¬ tajske. (Nadaljevanje s 1. strani) nijo za to vprašanje. Poleg tega spret¬ no izrabljajo zadevo izdajalca in vohu¬ na drja Klausa Fuchsa, ki je bil pred nekaj dnevi v Angliji obsojen na 14 let zapora, ker je od leta 1942 naprej so¬ vjetom izdajal atomske tajnosti. Fuchs je delal to kot angleški strokovnjak za atomsko energijo. Sovjeti pa so sami pospešili ta proces in sicer 1. ker Fuchs ni maral več izdajati in so ga zato sovjeti “žrtvovali” in 2. računajo sovjeti, da so s to afero zadali veliko zagozdo v sodelovanje med Angleži in Amerikanci na polju atomske energije. Amerikanci bodo poslej Angležem le težko zaupali. — Zahodni zavezniki sku¬ šajo sedaj doseči, da bi bilo prihodnje zasedanje UNO (najbrž v septembru) V Moskvi; tako bi bili tako blizu Stali- ha in njegovih najožjih sodelavcev, da bi mogli iztaktizirati, da bi se sovjeti resno lotili pogajanj o pravi mednarod- hi kontroli nad atomsko energijo — To¬ da poteklo bo še mnogo truda in poda- hih bo moralo biti še mnogo koncesij, da bi sovjeti pristali na to, da bi prišlo V Moskvo nekaj tisoč delegatov, ki bi zastopali 59 držav - članic UNO. Tem tisočem delegatov je treba prišteti še nekaj tisoč časnikarjev in še prav toli¬ ko uradnikov in strokovnjakov iz tajniš¬ tva UNO in posameznih ministrstev. •—Tuje diplomate in časnikarje pa v Sovjetski zvezi ne obravnavajo drugače kot vohune in saboterje; ni izključeno, da bo Stalin raje pristal na nova poga¬ janja o kontroli nad atomsko energijo, samo daj se otrese te poplave osumljen¬ cev iz zahoda. “Oslič s prebrisanimi očmi”, tako je baje mislil Kidrič o Kocbeku. Nam se kar zdi, da Kidrič ni mislil na prebri¬ sane oči. Nam se zdi ta oslič slep. Vsa knjiga niti ne poskuša podati kak do¬ kaz, da bi mogel komunizem res rešiti družabno vprašanje. To je kar Kocbe¬ kova dogma, ki jo je treba verovati in iz katere potem opravičuje vsa 'komu¬ nistična dejanja. Iz vse knjige tudi ni¬ kakor ne sledi, da je ta boj partizanov res slovenski osvobodilni boj. Že na pr¬ vih stranah knjige beremo, da so imele partizanske ženske najtesnejše stike z laškimi oficirji v Ljubljani. Iz sloven¬ skih narodnih ozirov? (14). Tudi samo- slovenstvo kmalu utone v jugoslovan¬ stvu. Marijan Brecelj in pisatelj sestav¬ ljata (284) pismo, da se Slovenci “pri¬ ključujemo zvezi jugoslovanskih osvo¬ bodilnih gibanj, ki ima za cilj novo, ju¬ goslovansko državno tvorbo”. Kdor bo bral to knjigo s premislekom, bo živo čutil, da je beseda Osvobodilna fronta, samo krinka, pod katero se je komuni¬ zem hotel uveljaviti. Tovariša Kocbeka ni zaneslo v tovarišijo slovensko narod¬ no vprašanje, ampak želja po družabni revoluciji. Gostobesedno mešanje poj¬ mov in besed ne more nikogar prepri¬ čati o čem drugem. In gostobesednost in patos sta značilni znamenji te knjige. Kocbek upravičeno očita Mussoliniju “votel patos” (272). Toda mož ne vidi bruna v svojem očesu. Kaj je drugega kot votel patos, če kdo zapiše: “Mislim, da tega nihče med nami še ni dejal: par¬ tizanstvo so slovenske duhovne vaje” (282)? Ali: “Socializem je harmoničen in konstruktiven, on pomeni novi svet” (419). — So ljudje, ki se opajajo ob svojih lastnih besedah. In človek, ki ga je strah, začne kričati. Morda je votel patos tudi tisti stavek o samom sebi: “V bistvu sem človek, ki živi pred vsem sam iz sebe, ki ima na¬ ravnost nesramno zaupanje vase” (198). če ni to samo votel patos, bi ta bese¬ da morda bila ključ do marsičesa težko Nemčije, ki se je zlasti zaostrilo s umljivega v Kocbekovi knjigi, v krščan¬ skem socializmu, kakor je rogovilil med katoličani po Slovenskem in še v tistih koreninah modernizma, ki so bile eden prikritih virov nekdanjega križarstva. Hudič ni samo oče laži, ampak tudi prvi j upornik, upornik proti avtoriteti. Napuh je njegov prvi greh. Nadutost in zaupa- j nje v samega sebe spremlja vse, ki pra¬ vijo da ne priznavajo organizacij, zlasti ne cerkvene. In ta napuh hodi pred pad¬ cem. Kolikokrat so taki “uporniki”, ki so hoteli biti napredni, samostojni in nekaj posebnega, ki so uživali v svojem uporništvu in v svojih stranpotih, ki so zaničevali tradicije in avtoritete, smešili tudi besedo “naši”, ki naj bi označevala pripadnike katoliških organizacij! Kot bi delal pokoro za ta greh, mora ubogi Kocbek v svoji knjigi neprestano ponav¬ ljati prav to besedo. “Naši” so mu sedaj komunisti, ker mu niso bili prej kato¬ ličani. In tako se glasi: “Naši so likvi¬ dirali Natlačena”, “naši” so prijatelju likvidirali svaka (292). Sedaj so moril¬ ci njegovi “naši”. Kocbek spominja na 433 strani, da jim je veljalo v letu 1925 v “Križu na gori” kot bojno geslo: “Custos, quid de nocte” — “Stražar, kaj meniš o noči” — beseda iz preroka Izaija. -— žalibog, tudi s pomočjo te četice križarjev, ki so videli svoj ideal v rušenju mesto v konstruktivnem delu med katoličani, je prišla nad Slovenijo in slovensko kato- ličanstvo temna noč komunizma. Morda so pravi stražarji kdaj le premalo pa¬ zili, da so mogli zapeljanci voditi slepce pod imenom križa proč od križa in jih vsaj nekaj pripeljati v naročje sovraž¬ nikom križa. F. R. NK VARIVA SMER RAZVOJA V NEMČIJI Dogodki v Nemčiji zavzemajo j pripravami za pohod na Berlin, je vedno ostrejšo obliko. Nesprotje v zahodni Nemčiji splahnelo prav med vladama zahodne in vzhodne | zaradi nepričakovane sklenitve francosko-posarskega dogovora, o katerem ni samo dr. Adenauer iz¬ javil, da “predstavlja izdajo delav¬ nosti njegove vlade”, pač pa je tu¬ di vodja opozicije dr. Schumacher dejal da ta dogovor odločno od¬ klanja in se v vsem strinja z izja¬ vami dr. Adenauerja. Od besed ni bilo daleč do dejanj; tako so nemški delavci te dni na¬ padli angleške prostore uradov za ("j; " . .._demontiranje in razbili ves inven¬ tar ter vse zapiske uničili. Pri takš¬ nem razpoloženju poedinih prede¬ lov zahodno-nemške države, ki je silno nalezljivo, bo težko vztraja¬ ti na programu, ki ga je v borbi za zahodni Berlin podal župan Reu¬ ter, rekoč “d.a nikakor ne bomo do¬ pustili, da demonstranti vdro v za¬ hodni del mesta in prav tako ne bomo dopustili nikakega prehoda kakršnih koli vozil”. To njegovo izjavo so v celoti odobrili vsi trije zavezniški vrhovni poveljniki. Prav tako bo težko Nemcem pre¬ baviti sklep zaveznikov, da nihče v zadnjem času izgnanih Nemcev iz poljskega ozemlja ne sme pre¬ stopiti meje zahodne Nemčije, ker slednja ni v stanu poleg 2 milijo¬ nov brezposelnih in več milijonov beguncev preživljati vedno nove begunce, zlasti ne, ako prihajajo v takšnem številu, kot je sedaj napovedano. Na McCloyev poziv, naj Sovjeti dopuste svobodne volitve na celot¬ nem nemškem ozemlju hkrati in na odkritje razgovorov med Ade¬ nauerjem ter gen. Manntevffelom pa odgovorja vzhodna Nemčija s popolnimi napravami radar postaj, z objavami, da “se na zahodu igra- .. .. \ ARGENTINA Veleposlanik sosedne republike Pe¬ ru general Ferrecio je bil v soboto sprejet pri predsedniku generalu Pe¬ ronu ter mu je izročil najvišje vojaš¬ ko odlikovanje z lento, s katerim ga je odlikovala peruanska vlada. Maria Eva Duarte de Peron je pred dnevi obiskala mesto Parana v prov. Entre Rios, kjer so ji priredi¬ li navdušen sprejem. Soproga pred¬ sednika republike je govorila na veli¬ kem zborovanju. Omenjala je delo, ki ga je dosedaj izvršil predsednik republike v službi narodu. Napoveda¬ la je tudi, da bo Ayuda Social zgra¬ dila več socialnih ustanov v tej pro¬ vinci, tako Dijaški dom v Parana s I. 500 posteljami, v Concordiji bolniš¬ nico s 350 posteljami, drugo pa v Gualeguaychy. FAMA — Flota Aerea Mercante Argentina — se je v smislu odločbe prometnega ministra vključila v Ae- rolineas Argentinas, v novo družbo, ki spada pod prometno min. Prosvetno ministrstvo je izdalo na¬ vodila ravnateljem ljudskih in sred¬ njih šol v Capitalu in na področju Velikega Bs. Airesa, da lahko vse u- čence vpišejo za novo šolsko leto, ki bo pričelo 13. marca, brez predpisa¬ nega potrdila o cepljenju proti ko¬ zam in davici in potrdila o pregledu zob. Vsa ta potrdila bo učencem in dijakom še ta mesec izstavilo po predhodnem pregledu Ravnateljstvo za šolsko higijeno. British Overseas Airways Corpora¬ tion je v svojo let. službo za Južno Ameriko vključila novo vrsto letal “Argonaut”. Letalo je štirimotomo, se dvigne lahko v višino 7.985 m in razvije hitrost 370 km na uro. V viši¬ ni 6.000 m pa lahko leti z hitrostjo 4000 km na uro. Prvo tako letalo je priletelo na letališče Gral Pistarini te dni. Ameriški veleposlanik Stanton Griffis je prejšnjo soboto odpotoval na konferenco ameriških veleposlani¬ kov 7 južnoameriških republik v Rio de Janeiro. V Bs. Aires se bo vrnil II. marca. V letu 1949 je začelo v Argentini obratovati 46 novih industrijskih podjetij, ki so se iz raznih evropskih držav (Italija, Švica, Francija) pre¬ selile v Argentino. Vseh takih indus¬ trij se je v zadnjih letih preselilo v Argentino 117. Vrednost strojnih na¬ prav v njih cenijo na 160.573.940 pe¬ sov. Minister zvezne vlade za gospodar¬ stvo Cereijo bo 13. t. m. odpotoval v Washington kot šef argentinske de¬ legacije za izredno zasedanje Gospo¬ darske in socialne komisije Ameri¬ ških držav. Na Mednarodni šahovski turnir je prispel Vasja Pirc. Tako je sedaj ju- goslov. delegacija sestavljena iz Va¬ sje Pirca, Petra Trifunoviča in Sve¬ tozarja Gligoriča. Postaja Gerli na F.C.N.G. Roča se sedaj imenuje Maria Eva Duarte de Peron. Tako odločbo je izdal promet¬ ni minister. Vlada je izdala odredbo o obvez¬ nem pregledu zob za otroke. Tak pre¬ gled bo organiziralo Ravnateljstvo za odontologijo v min. za narodno zdra¬ vje. Dosedaj je bil obvezen pregled zob samo za šolsko mladino in odra¬ sle pri vstopanju v službe. V provinci Entre Rios so bile v nedeljo 5. marca pokrajinske volitve. Zmagala je peronistična stranka. V. Bs. Aires sta prispeli na kratek obisk ugledni am. dipl. osebnosti Jo¬ seph E. Davies in P. V. Mc Nutt. Predsednik republike ju je kot gosta argent. vlade povabil na intimno ve¬ čerjo v svojo letno rezidenco v Olivo- su. V argent. prestolnico je v torek do¬ potoval tudi novi titov poslanik Ma¬ rjan Stilinovič, ki je na tem mestu zamenjal Franceta Pirca, ki se ne mara vrniti v komunistično tiranijo. S Stilinovičem sta prispela sem tudi Hinko Raspor in Tone Kocjan. Prvi kot poslaniški svetnik, drugi pa kot tajnik. jo z ognjem, ako nameravajo pre¬ prečevati majski pohod na Berlin” iu da bodo oni, vzhodnjaki, čisto mirno in dostojno nastopali pri tem pohodu, vendar “Berlin mora biti in bo naš”. Na zahodnih zaveznikih leži vsa odgovornost cim prejšnje storitve takšnih dejanj, ki bodo ugodno vplivale na zahodno Nemčijo ter privlačno na prebivalce vzhodne “Pieckovine”. Buenos Aires, 9. HI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran S. Novice iz Slovenije NA “VOLITVE” SE PRIPRAVLJAJO Objavljamo drugi del kandidatov OF odn. komunistične stranke za senat: 16. kandidat: Lampret Jože, predsed¬ nik Verske komisije pri predsedstvu vlade LRS in član GO OF Slovenije; namestnik: Hegler Jože, rudar iz Koče¬ vja, sindikalni funkcionar; 17. kandidat: Lubej Franc, sekretar Prezidija Ljudske skupiščine LRS, član Izvršnega odbora OF Slovenije; na¬ mestnik: Vrabič Olga, farmacevt, kan¬ didat CK KPS in član GO OF Sloveni¬ je; 18. kandidat: Lunaček dr. Pavel, red¬ ni profesor medicinske fakultete in predstojnik ginekološke klinike v Ljub- ’ ljani; namestnik: Osolnik Bogdan, po¬ močnik ministra za znanost in kulturo FLRJ, kandidat CK KPS in član GO OF Slovenije; 19. kandidat: Maček Ivan, član polit¬ biroja CK KPS, podpredsednik vlade in min. za gradnje LRS; namestnik: Gri¬ čar Jože, tekstilni delavec, org. sekre¬ tar Oblastnega komiteja za mariborsko oblast; 20. kandidat: Pahaček Rado, general¬ major, JA, član GO OF Slovenije; na¬ mestnik: Voljč Ignac, delavec, predsed¬ nik Okrajnega ljudskega odbora in sek¬ retar Okrajnega komiteja KPS Jeseni¬ ce; 21. kandidat: Polak Bojan, polkovnik JA in član GO OF Slovenije; namest¬ nik: Molek Jože, delavec, član CK KPS, predsednik OLO in sekretar OK KPS Kranj; 22. kandidat: Rakef Franc, zidar-u- darnik pri “Gradisu’’ v Titovih zavo¬ dih Litostroj; namestnik: Ožbolt Alojz, gozdni delavec, sekretar partijskega komiteja Gozdnega gospodarstva v Ko¬ čevju; 23. kandidat: Ravtar Marija, tekstil¬ na delavka, načelnik oddelka pri GOZ- SS; namestnik: Šumrada Vinko trgov¬ ski pomočnik, org. sekretar Oblastnega komiteja za ljubljansko oblast; 24 kandidat: Svetek Franc, podpred¬ sednik GOZSS in član 10 OF Slovenije; namestnik: Trpin Alojz, mizar, sekre¬ tar Mestnega komiteja KPS in predsed¬ nik MLO Celje-mesto; 25. kandidat: Šentjurc Lidija, org. sekretar CK KPS; namestnik: Svetina Ivo, član CK KPS, sekretar Sekretaria¬ ta za personalno službo Predsedstva vlade LRS; 26. kandidat: Šušteršič Tone, železni¬ ški delavec, član CK PKS minister za lokalni promet LRS; namestnik: Marolt Ivan, ključavničarski delavec, poslovo¬ dja delavnice v progovni sekciji Ljub¬ ljana - šiška in član Železniškega komi¬ teja KPS v Ljubljani; 27. kandidat: Tavčar dr. Igor, redni profesor medicinske fakultete in pred¬ stojnik klinike za interne bolezni v Ljubljani; namestnik: Lapajne inž So¬ nja, gradbeni inženjer, poverjenik za gradnje Oblastnega LO in član Oblast¬ nega komiteja KPS Maribor; 28. kandidat: Ulaga Franc, kmet, za¬ družnik, predsednik KDZ Arja vas in član Okrajnega komiteja KPS Celje- okolica; namestnik: Jesih Valentin, kmet-zadružnik, podpredsednik KDZ Šmarje-Sap; 29 kandidat: Vilfan dr. Jože, pomoč¬ nik ministra za zunanje zadeve FLRJ in član CK KPS; namestnik: Gorjan Jordan, nameščenec, podpredsednik Ob¬ lastnega LO goriške oblasti; 30. kandidat: Ziherl Boris, član CK KPS, direktor Instituta za družbene vede v Beogradu; namestnik: Bore Mavricij, delavec v lesni industriji, taj¬ nik GO ZSS. Prežihov Voranc umrl. V mariborski bolnišnici je pred kratkim umrl na je¬ tiki Prežihov Voranc-Lovro Kuhar, vo¬ dilna osebnost med slov. komunisti. Zdravniki so ga zdravili s streptomici- nom in so mislili, da se njegovo zdrav¬ stveno stanje zelo zboljšuje, pa je ne¬ nadoma umrl. Pokopali so ga na držav¬ ne stroške v Kotljah. Kako z jetniki. Iz ljubljanskega pis¬ ma ob koncu januarja: “Molite in pro¬ site za naše jetnike. Ne morete si mi¬ sliti, koliko trpe. Res so jih amnestirali v Sloveniji 209, toda kaj je to proti ti¬ sočem. Sedaj imamo šele pravo predsta¬ vo kaj je boljševiško suženjsko delo, kaj so bila dela na Dnjeprostroju. Tako je sedaj pri nas po tovarnah, po hidrocen- tralah, pri osuševanju Skaderskega mo¬ čvirja. Obiskala je tamkaj teta tako jetnico. Nista se mogli niti vsesti; stoje v močvirju sta mogli govoriti. In koliko prestajajo po ječah in bunkerjih. Dr. Lenič, bivši škofijski tajnik je že čez leto na betonu v samici. Ali se prehrana izboljšuje? Isto pis¬ mo pravi: “Hrane je vsak dan manj, mesa nič. Eno jajce je stalo pred Bo¬ žičem 50 dinarjev. Koruzne izdelke do¬ bimo vse pokvarjene; maščobe že dva meseca ni dobiti. Ljudje naravnost stra¬ dajo...” “Ljudje so res reveži, nimajo prave obleke, ni hrane, ni kurjave. Če pa kdo iznajde v kako tovarni kak nov “šrauf”, tedaj so cele strani tukajšnjih listov polne. ..” Harley-jev namestnik pri papeški nuncijaturi v Belgradu Sigismondi je bil nedavno v Rimu na poročanju. Ni se več vrnil v Belgrad. V Rimu so ga pridržali in poslali v belgijski Kongo za nuncija. S seboj je vzel Slovenca Žabkarja. O njegovem odhodu smo pa že poročali. Si¬ gismondi je bil Slovencem naklonjen tu¬ di pri svojem delu v Jugoslaviji. Akcijski odbor vseh nekomunistov za obrambo tržaške samostojnosti so usta¬ novili Slovenci in tisti Italijani, ki ne bi hoteli nikoli več pod Italijo. Dr. Ton¬ čič in stari socialist Dr. Ferfolja sta pristopila kot “neodvisnika”. Za Trst barantajo. Tito se boji, da njegov veliki sovražnik Stalin nekega dne pristane na laško željo, da dobe Trst v svoje roke. Zato je začel pod ro¬ ko pogajanja z Italijani, kako bi malo tržaško državo delili. Hotel bi seveda cono, ki jo upravlja jugoslovansko voja¬ štvo. Baje hoče tudi dve slovenski ob¬ čini iz zavezniške cone. (Zgonik in Re- pentabor ?). Lahi pa pri teh neuradnih pogajanjih hočejo doseči vsaj Koper. Tržaški komunisti, ki so pod Vidalije- vim vodstvom po večini za Kominform, hočejo celo tržaško državo izročiti Ita¬ liji. Del komunistov, ki jih vzdržuje Ti¬ tova vlada v Trstu pod vodstvom Babi¬ ča, pa seveda zagovarja delitev in “spo¬ razum”. Tako bo Tito končno zapravil vse slovenske mejnike. Za Gorico Celo¬ vec, za Celovcem Trst. Spor med komunisti v Trstu je nasli¬ kal v živi barvi štrajk industrijskega delavstva, ki se je po 19 dneh končal z navidezno zmago stavkujočih, pri kateri pa so v resnici samo delavci izgubili 19 dni zaslužka. Pri štrajku so pomagali zlasti Vidalijevi komunisti. Poskušali so se utikati v njegov delokrog tudi Titovi komunisti pod Babičem, pa jih je Vidali odganjal kot sitne muhe. Babičevi so nabirali v Kopru za stavkujoče, toda Vi¬ dali ni dovolil, da bi se to delilo v Trstu. Rekel je naj dele v Kopru, ker da se delavcem pod Titom še zmeraj slabše godi kot delavcem, ki v Trstu štrajkajo. Umrli so: Vaclav Šram v Celju, Dr. Ivan Orel, ravn. ženskega učit. v p. v Ljb., Terezija Zadnik v Celju, Franc Škulj, okr. šolski nadzornik v p. v Ljb., Ivana Gorše, roj. Podlipec, gost. in po¬ sestnica “Novega sveta” v Ljb., Josipina Trotošek v Ljb., Ludvik Štraus v Ljb., Marija Urajnar v Ljb., Vencelj Zupanc v Šenčurju, Frančiška Leben v Ljb., Vik¬ tor Švajger, umrl v Beogradu, Jožeta Anžur, roj Sarbih v Ljb., Marta Avsak, roj. Sucher v Trbovljah, Marija Vanelli, roj. Zajc v Gornji Radgoni, Gregor Hiti v Ljb., Ana Martinec na Rudniku, Ma- TONE IN JAKA Postni petek je bil, Jaka pa je nate- paval pristno kranjsko klobaso, ko je prišel Tone v vas. “Kako se pa zadržiš? Kot pogan”, ga je kregal. “Saj je vendar petek da¬ nes. V postu smo. Toliko let si že v Argentini, pa še ne veš, da se je ob postnih petkih treba zdržati mesa tudi v Argentini”. “Prav res? Ko sem prvič vgriznil v klobaso, mi je prišlo na mar, kaj če je danes post. Pa kaj, ko je tako dobra na¬ ša domača klobasa. Ni še uro tega, ko rija Jagodic, roj. Bedlaj, pos. v Sv. Le¬ nartu, Franja Vidrih na Viču, Marija Firm, roj. Hussu v Ljb., Franc Butolin v Mariboru, Josip Gruntar, pos. v Šmar¬ jah na Primorskem, Jožefa Markelj, roj. Cvenkel v Podbrezju, Jožefa Plaškan, roj. Cajnar v Braslovčah, Franc Novak, pošt, upok. v Ljb., Ana Štrukelj, roj. Maurič v Ljb. Kamilo Saunig v Ljb., Marija Judnič, roj. Mrvar na Dvoru, Marija Nanut v Ljb., Marija Stanek v Kapeli, Leopold Širca, biv. trgovec in pos. v Dutoljah, Dr. Franc Benedičič v Ljb., Antonija Dular v Ljb., Anton Grač¬ ner v Dobju pri Planini, Miro Vadnjal v Ajdovščini, Ignacij Presetnik na Ježici, Peter Lebar v Št. Gotardu, Cecilija Sko¬ čir v Ljb., Terezija Prstopec v Pustem Javorju, Vinko Stopar, šolski upravitelj v p. v Velenju. Slovenci v Argentini Buenos Aires, 8. marca. POČITEK OSEBJA, ZAPOSLENEGA V ZASEBNEM GOSPODINJSTVU Ponavljamo, kar smo na tem mestu že napisali, da je dne 20. julija 1949. izdal minister za delo in preskrbo reši¬ tev štev. 48 bis M., ki pravi: 1. Od 1. avgusta dalje bodo osebe, za¬ poslene v zasebnem gospodinjstvu, uži¬ vale tedenski počitek neprekinjenih 24 ur ali namesto tega dvoje počitkov po 12 ur brez prekinitve. 2. Delodajalec je dolžan določiti dne¬ ve in ure tega počitka in to sporočiti Ministrstvu za delo in preskrbo v roku 15 dni potem, ko se je služba začela ter je tudi dolžan izročiti zaposlenemu ose¬ bju prepis tega sporočila. Pripomba: To določilo je razumeti ta¬ ko, da imajo služkinje, kuharice, sobari¬ ce in podobno pravico na en cel prost dan — od jutra do večera ali na dva popoldneva na teden. Ta rešitev se v originalu imenuje: Resolucion No. 48 bis M. del 20 de Julio de 1949 (Ministe- rio de Trabajo y Prevision) de descan- so semanal de las personas ocupadas en el trabajo domestico. MED SLOVENCI V MENDOZI Mendoza, februarja. Med novopriseljenimi Slovenci mendo- ške province smo doslej imeli 18 roj¬ stev; od teh so trije otroci kmalu umrli. Med odraslimi smo pa imeli en smrtni primer. Letos, 12. februarja, pa smo do¬ čakali med nami tudi prvo poroko, ki smo jo kar slovesno praznovali. Novo- porečenca Anton Burjak s Črnega vrha, pri Škofji Loki in Frančiška roj. Cerer z Zadobrove pri D. M. v Polju pri Ljub¬ ljani, sta bila pred poroko pri naši skup¬ ni maši, pri kateri jima je prepeval naš pevski zbor. Popoldne sta šla mlada zakonca z na¬ mi na prvo romanje mendoških Sloven¬ cev. Bili smo na božji poti v Lujanu de Cuyo, kjer je v oltarju tudi naša Ljuba Gospa. Imeli smo pete litanije z blago¬ slovom. Po cerkvenih pobožnostih smo se zbra¬ li na kratek družabni sestanek, kjer smo si “privezali dušo”, naše pevce pa so lujanski Slovenci še posebej pogostili. Zbor nam je zapel tudi nekaj veselih domorodnih pesmi. Zdaj se pa z vso vnemo pripravljamo na spominsko proslavo desetletnice tra¬ gične smrti g. Jožeta Kastelica, ki bo 12. marca. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Frančiške in Maksa Osojnik v Ramos Mejia so dobili v petek, 3. marca, hčerkico, ki bo pri krstu dobila ime po materi. V družino Marije in Valentina Barleta v CJuilmesu je pa v ponedeljek, 6. marca prinesla veliko veselje štirim bratcem sestrica, ki je prišla tega dne na svet. Srečnim staršem naše čestitke! f Katarina Fink. Na Svečnico je u- mrla v Žalni na na Dolenjskem Ka¬ tarina iFnk. Doma žalujejo zanjo še ena sestra in vnuki, v Argentini pa sin Ignacij z družino, kateremu ob izgubi matere izrekamo sožalje. Poravnajte naročnino mi jo je prinesel moj znanec, ki se je vrnil iz Gorice. Pa še prav od doma je. Moj znanec je dobil zvezo z našimi pre¬ ko meje in med drugim mi moja mati pošilja tudi tole klobaso. Šestnajst let že nisem pokusil domače. Kdo bi se ubranil taki skušnjavi?”. “Ko bi vaša mati vedela, da boš v petek klobaso jedel, gotovo bi je ne po¬ slala. Če je šestnajst let, nisi jedel, boš vendar počakal še en dan in jo ju¬ tri pojedel z večjim užitkom, brez gre¬ ha in z zavestjo, da si se premagal iz ljubezni do matere”. “To je pa tudi res”, je pritrdil Jaka. Pa naj počaka do jutri. Tako bo dva¬ krat dobro. Če sem svoji materi oblju¬ bil, da svojega jezika in vere ne bom pozabil, tudi klobas ne bom več jedel v petek, zlasti takih ne, ki mi jih ona po¬ šilja”. “Tak si mi všeč”, je bil vesel Tone. “Vidim da staronaseljenci vendar še da¬ ste nekaj na vero, čeprav sem slišal re¬ či, da je samo gospod Janez ostal kris¬ tjan, drugi pa, da ste vsi podivljali”. “To pa ni bilo nikoli res, se je posta¬ vil Jaka. “Greva lahko kar takoj g. Ja¬ neza vprašat. Bomo videli, če boste no- vonaseljenci po petih letih še toliko za¬ hajali v cerkev, kot smo mi po desetih. Saj že vidim nekatere od vaših. Sam denar jih je in nevoščljivost, če se ta ali oni bolje ima, lepše napreduje in več zasluži. Bil sem pri maši na Belgra- no pred enim letom in pred tremi tedni spet, pa se mi je zdelo, da je bilo zad¬ njo pot že polovico ljudi manj. Slišal sem pridigo, ko so vas hvalili, da ste cvet naroda. Pokažite se, da ste res. Takrat ko sem jaz prišel, pa je prihaja¬ lo dosti takih, da se je marsikateri žup¬ nik doma oddahnil, ker so največji ne- rodneži iz fare odšli v Argentino. Samo to primerjaj, kakšni ljudje smo prišli tedaj in kakšni prihajate zdaj, ko¬ liko imate izobražencev in duhovnov med seboj, potem boš pa sodil nas sta- ronaseljence. Mi nismo imeli nikogar, razen gospoda Kastelica, ki je že deset let v grobu in gospoda Janeza, ki je ga¬ ral in letal okrog kot Fordov avto, pa vsemu ni mogel kaj. Hvala Bogu, da je kljub rdečim zmedam vsaj toliko ostalo kot je”. Jaka je med govorjenjem zavil kloba¬ so v papir in jo vtaknil v žep. “Bom pa jutri nadaljeval”, je pristavil. “No¬ čem držati posta kot zaloški mesar”. Ta je bil svoje vrste ptič. Na postni dan je ženi ukazal skuhati fižola, po¬ tem pa je postavil skledo hladit na tak kraj, kjer so skakale mačke semterja- tja. Včasih so ga tudi golobi zabelili ali pa kak pes povohal”. “Saj sem imel trden namen postiti se, je rekel mesar, “pa te proklete mačke, psi in golobi ne puste človeka, da bi se držal postne postave. Žena skuhaj mi brž klobaso in nareži gnjat. Lačen ne morem iti po kupčiji”. “Ali pa tako kot debeli Tomažin”, je dostavil Tone. “Danes je post, je rekel svoji ženi. Skuhaj mi samo tri cmoke in ne pet kot po navadi. Pa naj bodo, tisti trije bolj veliki. Postne postave se je treba držati”. HUGO WAST 9. IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM Rabin je utihnil, oči uprl korpneče v svojega učenca, ki ga ni našel za vrednega, da ga pogleda, in se vrnil na svoje mesto. In dvignil se je drugi rabin ob njego¬ vem boku. Neznanka, oblečena v belo, je vlila na oglje dišave. “Obljube Jehovine po ustih preroka Ezekijela: Sem tu, da odprem vaše grobove in vas dvignem iz vaših jam, ljudstvo mo¬ je! In dal vam bom svojega duha in oživeli boste in posedli spet svojo zem- ijo. Sem tu, da postavim sinove Izraelove v središče narodov, kjer so bili, in zbral jih bom od vseh strani sveta in popeljal jih v svojo deželo. In naredil bom en sam narod na zem¬ lji, na gorah Izraela, in bo en sam kralj, ki bo vladal vsem... In moj služabnik David bo kralj nad njimi!... Ti, Cir Dan, maziljenec Gospodov, boš ta kralj in postavil boš znova nje¬ gov tempel. Toda spomni se drugih, ki so rekli, da so poslani od Gospoda, a so lagali. Spomni se nasramneža Bar-Ko- siba, ki se je sedemdeset let po razde¬ janju templja oklical za Mesijo, sina Davidovega, in je potegnil za seboj 200.000 vojakov, ki so si dali odrezati en prst v znamenje poguma; z njimi je vladal tri leta in pol. Rimski vladar je poslal proti njemu svoje najboljše vojskovodje, ki so razbili petdeset trd- jav, razrušili 985 mest in pobili 580.000 judov. Kri je tekla v morje kot reka, široka štiri milje; v njej je poginil Bar- Kosiba, ki se je imenoval Zvezda Jako¬ bova. Ti, ki prihajaš v imenu Gospodo¬ vem, pazi, da ne popelješ moj narod v Hihaela: Ustnice Čira Dana so se za trenutek stisnile, kakor da bi hotele odgovoriti; toda vzdržal se je in molčal. Dvignil se je tretji rabin in rekel: “Obljube Jehovine po ustih preroka Milaela: “Zgodilo se bo v tistih zadnjih časih, da se bo dvignila gora Jehovina nad vse gore in narodi bodo tekli k njej. In zbralo se bo mnogo ljudstev in rek¬ la bodo: Pridite, stopimo na goro Gos¬ podovo in v hišo Boga Jakobovega, da nas bo naučil svojih potov in da bomo- šii po njegovih livadah. Kajti iz Siona je prišla postava in iz Jeruzalema be¬ seda jehovina. In sodil bo mnogo ljudstev in kazno¬ val mogočne narode daleč na okoli. In obrnili bodo svoje meče v ušesa plugov in svoje osti v lopate! In Ti, Ciro Dan, sin Davidov, ki boš postavil znova njegov tempel, boš kralj gora, Judeje, ki se bodo dvigale nad vse¬ mi drugimi gorami. Toda pazi, da ne postaneš kakor Salomon Malkho. ki je sebe imenoval Meč Gospodov, pa je va¬ ral narode in je povzročil razval tiso- čev, pa je bil živ sežgan petnajst vekov po Nazarencu”. Dvignil se je četrti rabin, z jasnim razočaranjem v obrazu, kajti videl je omalovaževanje ,s katerim Ciro Dan posluša prerokovanja in nasvete njego¬ vih tovarišev. Bil je starec majhne postave, a moč¬ nih udov. Ko je dvignil roko, se je odvi¬ hal rokav in pokazala se je njegova ko¬ ža, kosmata kot Ezauvova. “To pa je sveta Thora, kjer so zapi¬ sane besede slabega preroka Balaama, sina Berovega, in je bil človek z zapr¬ timi očmi. Njegova usta, kupljena po kralju Boabu, da bi preklinjala, so se odprla, videč izraelske šotore, začela so blagoslavljati: Kako lepi so tvoji bivaki, oh Jakob, tvoji šotori, oh, Izrael! Kakor doline z gozdovi; kakor vrtovi ob obali; kakor lanišča, posejana po Jehovu, kakor ce¬ dre ob vodah. Zvezda bo izšla od Jakoba, iz cedre j se bo dvignil Izrael in udaril bo na ob- | lastnike Moaba in uničil bo vse sinove Setha. Prišle bodo ladje od obale Citthina in spravile v stisko Assur, in spravile v stisko Heber, in tudi on bo poginil”. Rabin je obstal za trenutek, ko je opazil Cirove oči, blesteče se od rado¬ vednosti; nato pa je dodal to-le razlago: “Obale Cithinije so v jeziku razgla- gavcev sv. knjig — obale Italije. Neka mogočna zavojevalna vojska se bo dvig¬ nila nad Vzhodne dežele in jih osvo¬ jila z vsemi ljudstvi, ki bodo tam pre¬ bivala: Asirci, Hebrejci, Arabci in Egip¬ čani; pa tudi ti, sin Davidov, boš izgi¬ nil, potem ko boš obnovil tempelj; toda tvoje kraljestvo bo vzdržalo vekove’’. Dvignil se je peti rabin, visok, suh, kuštrav, in je z bolestnim glasom ozna¬ nil: “Obljube Jehovine po ustih preroka Izaija: Jaz, Gospod, sem rekel Čiru, ki je moj maziljenec in katerega jaz vodim za roko, da si podvrže vse narode, da požene v beg vse kralje, da se pred njim odpro vsa vrata in niti ena ne os¬ tanejo zaprta. Jaz bom korakal pred te¬ boj in ponižal bom voljake zemlje; jaz bom razdejal bronasta vrata in zlomil njene železne zapahe. In dal ti bom skri¬ te zaklade in skrivnostno bogastvo, ki | še ni odkrito, da boš vedel, da sem Gos- j pod, Bog Izraela, ki sem te poklical po j tvojem imenu!” “In jaz, Jehuda Ben Gamaliel, ki ti govorim” — je nadaljeval rabin, s koš¬ čeno roko na prsih, “ki sem bil do vče¬ raj tvoj učitelj in sem od danes tvoj ponižni sluga ,ti pravim: Ti, ki si Ciro, o katerem govori prerok, in ki te je Gospod poklical po tvojem pravem ime¬ nu že pred sedemindvajsetimi stoletji, da bi se v tebi dopolnila veličina Izra¬ ela, ti postavljam krono svojega zakona na senci. Toda če ne prihajaš v imenu Gospodovem, se spomni Sabhatia-Cevi- ja, ki se je rodil v Smirni v letu 5386 od ustvarjenja sveta in ki se je dal za¬ vesti lepi pustolovščini, ko se je v smirn- ski sinagogi proglasil za Mesija in kralja ter je s svojimi spletkarskimi spretnostmi zamamil jude vsega sveta in pokvaril njihove običaje. Veliki vizir ga je zaprl kot jetnika v Sabbataj; da bi rešil svojo glavo, je sam odpadel od ve¬ re, postal mohamedan in je v dušah mi¬ lijonov osramotil besedo Gospodovo. Spomni se njega, če ti je naloženo ob¬ noviti tempel!” Peti rabin je sedel nazaj, ves strt od presenečenja, videč, kako brezčutno in brez zanimanja stoji Ciro, kakor da ga niti ne posluša. Od zunaj se je čulo brnenje zrakoplo¬ vov, ki so letali med oblaki. Noč je po¬ časi padala na Mesto na sedmih gričih. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 9. III. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI St. Marys, 15. februarja. PISMO IZ AUSTRALIJE Volitve in nova vlada, Pretekli mesec smo imeli v Avstrali¬ ji parlamentarne volitve ki so privedle do zamenjave prejšnje delavske vlade z liberalno - konservativno unijo. (Pro¬ gram liberalne stranke je sličen prog¬ ramu konservativne strane v Veljki Bri¬ taniji). Kaj vse je vplivalo na takšen izid volitev, je težko reči. V prvi vrsti so si Avstraljanski volilci pač želeli spremembe v vladi, razen tega pa jim je bilo prejšnje vlade dovolj, ker je bi¬ la preslaba, da bi zlomila moč delav¬ skih unij, ki so povzročile dolgotrajni štrajk premogovnih delavcev in tako privedle deželo v precej težek položaj. Več mesecev je bilo ljudstvo brez dela in vsa industrija je stala. Cene so po¬ skočile, plače pa so ostale skoro iste. Posledice tega štrajka se poznajo še vse leto. Nobena novost niso več. poro¬ čila v časopisju, da so narasle cene ka¬ vi, tobaku in cigaretam ter življenskim potrebščinam. Nova avstralska vlada na čelu z dr. Monzinz —- em ima to posebnost, da je prvikrat v avstralski zgodovini v vladi tudi ženska oseba. Splošni komentarji časopisov o novi vladi so zelo povoljni in narod je splošno mnenja, da je nova avstralska vlada sestavljena iz najmoč¬ nejših osebnosti, kar jih je mogoče dobi¬ ti med avstralskimi politiki. Največje zadovoljstvo pa je zavladalo med novo- naseljenci ko je mesto ministrstva za e- migracijo zasedel Mr. Holt. Mr. Holt je star šele 41 let in je najmlajši član ka¬ bineta. Leta 1935 je bil Mr. Holt naj¬ mlajši član poslanske zbornice. Ko so pred nedavnim v Camberri razpravljali o položaju DP, se je novi emigracij¬ ski minister močno zavzemal za DP. Predvidevajo, da- se bo v kratkem naš položaj v splošnem izboljšal in da bo tu¬ di kontrakt nekoliko skrajšan. Najprej je bil dve leti, prejšnji emigracijski mi¬ nister Mr. A. Calwel ga je skrajšal na PO SVETU 18 mesecev, zdaj pa upamo da ga bodo skrčili še za kaka dva meseca. Posledice kom. stavke Gospodarske prilike v Avstraliji so se zadnje čase precej poslabšale. Glavni vzrok tiči v premogovnem štrajku ter v velikih nalivih ki so ponovno za kaka dva meseca ustavili delo v premogov¬ nikih. Zaradi stavke nekaterih prjsta- niščnih delavcev je tudi pomanjkanje mesa občutno. Če nova vlada ne bo spo¬ sobna urediti odnosa do delavskih unij, ji bo predla trda; na vsak način, pa bo poskušala, da se spor med vlado in de¬ lavstvom uredi mirnim potem. Avstralija pred novo nevarnostjo Do spremembe v zunanji politiki pa najbrže ne bo prišlo kljub zamenjavi zunanjega ministra. Australijo je pre¬ cej presenetilo britansko priznanje komunistične Kitajske. Ko je Indonezi¬ ja objavila zahtevo po Australski Novi Quineji in nekaterih severnih otokih se je nekaterih polastil nemir, ker vedo kako nevarna more postati ta zahteva, če si utrdi pozicije komunistična Kitaj¬ ska na neposrednih mejah Australije. Edina močna zaslomba, ki jo ima Au- stralija proti Kitajski je trenutno za¬ sedbena oblast na Japonskem drugače pa zunanjepolitični položaj australske celine ni preveč rožnat. Treba je pomi¬ sliti, da so komunisti v zemlji sami do¬ volj močni, saj kontrolirajo vsa delav¬ ska gibanja in da ima Australija kljub skoro evropski površini le nekaj nad o- sem milijonov prebivalcev. Kako se bo¬ do dogodki razvijali, nam bo pokazala bodočnost vendar pa bi bilo nespamet¬ no, če bi se Australci vživeli v prepri¬ čanje, da njim komunizem ni nevaren. Število komunistov v Avstraliji je sicer v političnem življenju skoroda brezpo¬ membno, ni pa v. delavskem gibanju. In lahkoverni australski delavci kaj pre- radi nasedajo vabljivim besedam rdečih agitatorjev. ^ Položaj novonaseljencev v Avstraliji Važen del političnega programa nove australske vlade je vprašanje novona- Tedaj je Hillel, oče mladeničev, sto¬ pil na vzvišenejši prostor, vzel s stene dragoceno podobo Zmaja s sedmimi gla¬ vami, in jo z največjo spoštljivostjo dal na njegove prsi, nato pa pokleknil pred njim in mu poljubil zlati rob halje. Kakor da bi neznanka čakala samo na ta trenutek, ko je najvišji simbol menjal gospodarja, se je drzno in navdušeno dvignila in v največje pohujšanje vseh | rabinov spregovorila tako-le: “Poslušaj me, Ciro Dan! Jaz, Izabela, j zopetno vtelesnjenje duha neke feničan- | ske kraljice in neke judovske prerokinje, i ti bom rekla besedo, ki si jo vzemi k srcu: Ti ne prihajaš na svet v imenu tiste- j ga, ki se je že vekove želel imenovati Gospoda Abrahamovega in Jakobovega, temveč ti prihajaš na svet v svojem lastnem imenu! Svet ne verjame več v onega boga, ki se je že postaral, zato ga je pahnil s prestola, ki ga hrani zate, njegovega . sovražnika. Ti boš kralj sveta, kajti tvoj resnični oče — Zmaj rdečelasi s sedmimi glava¬ mi, te je popeljal na najvišjo goro, ka¬ kor nekoč Nazarenčana, ti pokazal zem¬ ljo pod teboj in ti rekel kot Njemu: Vse to ti dam, če padeš predme in me moliš! Nazarenčan ga je odločno zavrnil, ti pa si pristal, in zato bo zemlja tvoja — za nekaj časa.” Mrzle ustnice Cirove so gorele ob teh besedah v prijaznem nasmehu. Poklical seljencev, ki jih v velikem tempu uva¬ žajo tako iz Europe, kot Filipinov, ka¬ mor so se predvsem zatekli stari ruski emigrantje iz Kitajske. Tudi iz Velike Britanje prihaja vedno večje število lju¬ di, vendar pod mnogo boljšimi pogoji kot begunci. Položaj beguncev v Austra- liji je različen. Prvi transporti niso na¬ leteli na najboljše, lanski so odrezali nekoliko bolje, letošnji pa morajo obču¬ titi krizo , ki se polašča dežele. Vendar položaj ni obupen in si naši ljudje še vedno dovolj prihranijo, seveda če so pripravljeni delati. Edina težava je v Australiji za številne družine z mnogi¬ mi otroki. Za take je, mislim, vsaka druga država bolja. Tu si družina s pe¬ timi otroki ne more prav ničesar prihra¬ niti. Očetje mnogočlanskih družin ima¬ jo namreč prav take plače kot samski, le da dobijo za vsakega otroka pod 16 leti starosti pol funta državne podpore (65 cigaret). V ostalem na plače niso (65 cigaret). V ostalem pa plače niso tako slabe. Osnovna plača je f 7-6-6 izdatki za oba spola enaki. Ne vem od¬ kod opravičilo za to veliko razliko, ki jo plačujejo pri opravljanju istega de¬ la. Število Slovencev v Australiji raste z vsakim transportom. Mislim da je težko najti prostor, kjer ne bi mogel najti ro¬ jaka, če že ne znanca. Pri železnici, v pristaniščih, na cestah in mostovih, v tovarnah in hostelih, povsod najdeš na¬ še ljudi, ki daleč od domovine, v mi¬ slih na svojce opravljajo ne vedno lah¬ ko delo, da se prežive in utrjujejo svoj položaj za bodočnost. Le redko kdaj je prilika, da se v tej zemlji, kjer razdalja f R. I. P. ANTON HOČEVAR bogoslovec, star 30 let, doma iz vasi Velike Lese župnija Krka, je bil ubit v Koelnu 17. decembra 1949. Maša zadušnica’ z libero je bila 27. II. ob osmih zjutraj v počitniški kapeli Villa San Igna- cio v Carolini — Prov. San Luis. Slovenski bogoslovci iz San Luisa VILIBALD VETRIH, ki je prispel v Argentino iz Italije leta 1948. z ladjo Santa Cruz, naj se nemudoma javi pisarni I.R.O., calle Guido 2499, Capital Federal. Zadeva je nujna. Kdor ga pozna, naj ga o tem takoj obvesti. DARILA Živila, tekstilno blago in zdravila pošiljamo v vse države. Iz Buenos Airesa pošiljamo zavitke do 5 kg kakor doslej še nadalje v vse države in sicer z rabljeno obleko, z novo obleko in živili. P A N E T H u Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 je neznanko k sebi, jo prijel za roko in ji rekel na uho: “Zdi se mi, da sem te že videl.” “Da...” “Kje? Kako si vstopila sem? Kako veš, da sem se dvignil na črnih perotih, pred mojega očeta na vrh gore ? ... ” “Na vrh gore Apadno”, je dodala. “Da, Apadno. Kako veš, da sem ga molil pred njim?” “V sanjah mi je govoril Henoh, prvi mojster Kabale, in videla sem tudi tvojo slavo v prahu vijolic, pomešanem s kro¬ karjevo krvjo.” Rabini so poslušali z nejevoljo in bo¬ lestno zagrenjenostjo pogovor- med to neznanko in Čirom Danom in ga niso razumeli. Eden med njimi, Kohen, po¬ svečevalec, je menil, da je že prišel tre¬ nutek, ko lahko položi krono Davidovo na senci novega kralja, znamenje tako ogromne oblasti, kakor je še ni videlo človeštvo. Toda, komaj je napravil kret¬ njo proti kroni, jo je že zagrabila lepa neznanka in s svojo roko je kronala naj¬ lepšo glavo na svetu. Ciro Dan se je dvignil in vsi so se bali, da jo bo povabil na prestol na desnici, kamor je bil ukazal prinesti drug pre¬ stol; toda ni bila ona določena zanj, kaj¬ ti obrnila se je in se usedla nazaj v podnožje vzvišenega prostora. Nato se je Dan obrnil k bradatim starcem: “Izabela je govorila boljše kakor vi, učitelji moji. Jaz ne prihajam v imenu Jehove. ZAGREBŠKI KROJAŠKI SALON za dame in gospode IVAN M ORIč Velika izbira vseh vrst blaga. Ga¬ rantirana prvorazredna izdelava. _ Obiščite me in se prepričajte! IVAN MORIč San Jose 1121 P.ro Dto A Društveni oglasnik Društvo Slovencev sporoča: Društvo Slovencev opozarja vse članice in člane na plačilo posmrtninskega prispevka. Prvi pesos je že zapadel. Dne 30. ja¬ nuarja t. 1. je umrl član Jože Kušar in del posmrtnine je bil vdovi izplačan. Društvo vse člane, ki prispevka niso še plačali, lepo prosi, da to takoj store, ker s tem pomagajo tistim, ki so pod¬ pore najbolj potrebni — vdovam in si¬ rotam. Prav tako pa prosi vse tiste, ki tukaj nimajo svojcev, da društvu sporoče, ko¬ mu naj se izplača v primeru njihove smr¬ ti posmrtnino. Seznam predmetov, ki jih je dovoljeno pošiljati neposredno iz Argentine v do¬ movino, je veljaven tudi za marec. Se¬ znam je bil objavljen na 4. strani v 3. štev. Svobodne Slovenije z dne 19. jan. 1950. SVOBODNA SLOVENIJA NAROČNINA ZA JUŽNO AMERIKO Pri pošiljanju z navadno pošto znaša naročnina in poštnina letna pri enkratnem vplačilu: Argentina m$n. 45.— Ostale južnoameriške države m$n. 50.— Doplačilo za priporočeno pošiljanje (certificado) 18 pesov letno. Pri pošiljanju z avionsko pošto znaša naročnina in poštnina letno pri enkratnem vplačilu za države: Bolivia. Brasil, Chile, Paraguay in i Uruguay j letno 60 pesov. Za ostale južnoameriške države letno 75 pesov. Doplačilo za priporočeno pošiljanje • (certificado) 18 pesov letno. Obvestila Slovenski pevski zbor Gallus vabi vse pevce, ki so sodelovali pri pevskih zbo¬ rih doma, na Koroškem ali v Italiji na zanimiv sestanek o narodni pesmi in o petju sploh, ki bo v nedeljo 19. marca po maši na Belgrano. tisočev km ne pomeni nič, snide več znancev. Edino, kar nas druži, je pisa¬ na beseda. Pišemo pogosto in mnogo. Časopisa in knjig nimamo, pa si mora¬ mo zato na ta način pomagati. Kadar¬ koli dobimo v roke kak slovenski časo¬ pis, smo na vso moč veseli. Priznati moramo, da nam je v tem oziru Argen¬ tina veliko bolj naklonjena kot USA. Iz Argentine še kaj dobimo, “čeprav pored¬ ko, iz USA pa skoro nič. Sami ne vemo, kako bi bilo najbolje urediti, da bi zve¬ za z Argentino in Ameriko nekoliko bolje uspevala. V upanju, da se bo še kdo oglasil iz Australije in da boste tako prišli do boljšega stika z nami, zaključujem to poročilo in Vas vse Slovence v Argenti¬ ni, posebno pa sotrudnike “Svobodne Slovenije” najlepše pozdravljam. Gorazd. DOBER TEK NEDELJA: Kosilo: možgani z majo¬ nezo (predjed), lunajski zrezki, solata, Mocca torta, sadje, črna kava; večerja: mrzli zrezki (od opoldne), solata, čaj s pecivom. PONEDELJEK: Kosilo: goveja juha z jetrnim rižem, govedina, kumarčna omaka, krompir v koščkih-zabeljen, sadje; večerja: parjene bučke, seseklja¬ ni zrezki, solata, kava. TOREK: Kosilo: juha z močnatimi vložki, segedinski golaž, beli žganci, mešan kompot; večerja: jajčna jed s krompirjem (tortilla), solata. SREDA; Kosilo: juha s kruhovimi cmoki, svinjska pečenka s čebulo, so¬ lata, jabolčna pena, pecivo; večerja: sveže svinjske noge s hrenom ali gorči¬ co, kava. ČETRTEK: Kosilo: telečja obara z žličniki, rižev narastek z jabolki; ve¬ čerja: pečena jetra, dušen riž, mešana solata. PETEK: Kosilo: gobova juha s krom¬ pirjem, smetanin zvitek, kompot; ve¬ čerja: krompirjev pure z jajci, čaj. SOBOTA: Kosilo: pljučna obara s kruhovimi cmoki, sadje; večerja: peče¬ no kozličkovo stegno, solata. "C A S A B 0 Y U" OLAZABAL 2 3 3 G (pol kvadre od Cabilda 2300) — Tel. 7G - 9160 Opozarjamo, da imamo v zalogi ure OMEGA, ELECTION, MOVADO, UNVER in druge; dalje zanesljive budilke, vse z garancijo, od 28. — pesov naprej. Velika izbira svetinjic, prstanov, obeskov in verižic, 18 krt zlato. Poročni prstani, zlati 18 krt par od 155.— pesov naprej. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE TOČNO IN ZANESLJIVO! Trgovina je ob delavnikih odprta do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase tudi v našem stanovanju, ki je V isti hiši Olaza- bal 2338, dto. 5. Ako pa želite ob dogovorjenem času, nam sporočite to po tel. Imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires EUROPLATA Pozos 129 - I. nadstropje - Buenos Aires PAKETI ZA SLOVENIJO Posebna ponuda za Veliko noč Družinska pomoč za Slovenijo. Paketi po znižani ceni, najboljše kva¬ litete in pravilno zapakirani. Pošiljatev zagotovljena preko Copenhagena. KJ/1 KJ/3 KJ/4 KJ/5 K J/6 Vsak paket stane m$n. 90.—. paketov je cena za oba mSri. 172.— jemnik je pa lahko različen. Vsi stroški vračunani. Pri naročilu dveh -. Odpošiljatelj mora biti ista oseba, pre- PREKO ŠVICE POŠILJAMO PAKETE: 8 kg sladkorja, 4 kg riža, 5 kg mila, 9 kg testenin, Nylon nogavice. Naravnost iz Argentine pošiljamo pakete v vse evropske države in si¬ cer 8 vrst paketov, brutto teža 5 kg po ceni od $ 42 do 59. V to ceno so všteti vsi stroški. Pošiljamo že gotove pakete in izvršujemo vse formalno¬ sti, ki so potrebne za odpošiljatev teh paketov. Natančnejša pojasnila do¬ bite v pisarni. Zgoraj navedene cene veljajo samo do 31. marca 1950 Ano del Liber¬ tador General San Martin.