POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Štev. 185. Leto XII. VECERNIK Maribor, sreda 17. avgusta 1938 Cena 1 din Evropa se pripravlja na vse Ogromen obseg nemških vojaških vaj in utrjevalnih del — V Franciji, Angliji, Ceškoslo* vaški in Poljski budno zasledujejo razvoj dogodkov NEMŠKE VOJAŠKE VAJE BERLIN, 17. avgusta. Na ozemlju pri Jiiterborgu v bližini Berlina, kjer Je tudi bivši nemški cesar Viljem II. vsako leto Pregledoval svojo vojsko, so se v ponedeljek oficielno pričele letošnje nemške vojaške vaje. Pričetek so si ogledali tudi Hitler, Goring, Gobbels in mnogi generali. V resnici pa je vsa Nemčija pozo-fišče teh vaj, ki zavzemajo tak obseg, kakršnega svet še ni videl. Nemčija je Poslala na te vaje vso svojo aktivno vojsko, posebne nacistične formacije in vpoklicala tudi 750.000 rezervistov, več tisoč častnikov in podčastnikov, nadalje Pomožne čete za dela itd., da znaša število vseh vpoklicanih čez milijon mož. fem se bodo v prihodnjih dneh prldrn-iili še drugi rezervisti in se računa, da bP skupno število doseglo vsaj dva milijona. Vaje bodo trajale po dosedanjih objavah 12 tednov. Za to veliko vojaško akcijo Je mobilizirala Nemčija tudi vsa »Prometna in druga sredstva, militarizirala važne industrije in ukrenila sploh vse v enakem obsegu kakor v primeru prave v°ine. Nemčija je danes v vojnem stanju. KONCENTRACIJA na vzhodnih MEJAH Dasi so se vaje oficielno pričele pri Jiiterborgu, je njihovo glavno težišče ^®ndarie na zahodu in vzhodu, na nemških mejah. Več stotlsoč nemških vojakov v popolni bojni opremi in z vsem Nnim orožjem se zbira na mejah Češkoslovaške od Bratislave vse do nemško-roljsko-češkoslovaške trlmeje. Glavne baze te vojske so v Glatzu, Bratislavi in Dunaju. Vojaštvo je zasedlo vse že-Zl>ice in ceste v obmejnem ozemlju in Zasebni promet je skrajno omejen. Vodstvo starejših letnikov je pričelo že >raj z utrjevalnimi deli, gradnjo stranskih cest, podzemskih letališč, strelskih j?rkov itd. Nad vsem obmejnim ozem-i6m brne neprenehoma vojaška letala, latne čete se pa zbirajo tudi na poljski eii in v Vzhodni Prusiji. °GROMNA DELA NA ZAHODNIH MEJAH DrUga ponvica nemške vojske se kon-pMrira na zahodni meji proti Švici, anclji in Belgiji, počenši od Monako-u *a, ki kar mrgoli vojaštva, do morja severu. Na tem odseku je zaposlenih Sradnjl ogromne utrdbene črte iz že-Se * In betona 300.000 ljudi, to število pa >a b° baje v prihodnjih dneh še povečalo ^nadaljnjih 100.000. Civilisti, ki so se In ®j udeleževali teh del, so mobilizirani (^^Hitarlzlrani. Deia se noč in dan s sil-U ker morajo biti utrjevalna de- *tv °dredbl vriiovnega vojaškega vod-vsai v glavnem dokončana že do nc5> tega meseca. ^ES0JANJE POLOŽAJA V PARIZU avgusta. Vsi pariški listi Vohajo vso svojo pozornost ogromnim »o * l d°K0!°h vse življenje v Nemčiji pod-Pri„, vojaškim namenom, kakor samo v t*enjuU resnične vojne. Nekateri Usti je toplo pozdravljal zidanje nove pravoslavne cerkve in govoril 0 harmoniji, K* je vladala med pravoslavnim in med katoliškim prebivalstvom že V predvojnih časih, ko so se skupno borili proti tujcem. Minister g. dr. Spaho je čestital y Imenu muslimanov h gradnji svetega /'farna in poudarjali ljubezen, ki so jo go-”** muslimani proti Srbom že od nekdaj. Okrožnica zagrebškega nadškofa ^ Uradno glasilo zagrebške nadškofije “^atoliški list« priobčuje sledečo okrož-lco nadškofa iti hrvatskega metropolita r> Stepinca: »Ker se v zadnjem času ■ edno več govori o skupščinskih volit-*n in s tem v zvezi o raznih kombina-dajem duhovščini zagrebške nad-kofije v vecjnost: Noben duhovnik za-febške nadškofije, naj bo aktiven ali Pokojen ali v kakršnikoli službi, rta teh o?, vah ne bo mogel kandidirati, brez lra na to, kakšne stranke ali skupine ^ meravajo pri teli volitvah nastopiti. taw na* sc n°l}en duhovnik, ako bi do tln volitev prišlo, rte obrača sem za taiy°'ienje, da bi kandidiral, ker nobeden eSa dovoljenja ne bo dobil.« vizija začenja zanimati najširše sloje ob činstva, ki z velikim interesom zasleduje razvoj in izpopolnjevanje tega znanstvenega izuma, Mnogi tudi s potrpljenjem čakajo dne, ko bodo poleg glasu, ki ga slišijo po radiu, videli tudi »žiVo sliko«. Princip prenašanja slik v daljavo ob staja v sledečem: Podobo se snima : aparatom, imenovanim ikonoskop, ki je neke vrste »električno oko«. Ikonoskop prejeto sliko razkraja v črtice in pikice, in tako razčlenjeno sliko prenaša emisijski postaji, ki podobe emitira napre; s pomočjo specialne antene. Električni val vsebuje torej sliko, razkrojeno v črte itt pike. S pomočjo televizijskega sprejemnega aparata se ta val sprejema, vgrajene katodne cevi pa napravijo sliko vidno. Televizijski aparat v Beogradu Beograd je prispel televizijski apa-je ’ ki ga bodo razstavili na letošnjem ^. enskem sejmu in za občinstvo prire- 1 nekaj oddaj in prejemov. Aparat, ki j6 3e. uPrava Sejma dobila iz Holandije, naibolj dovršen aparat te vrste. Tele- o. Himen. ,V Rušah se je na praznik, 15. avgusta t, 1., poročil tamkajšnji ugledni zdravnik in agilni sokolski delavec g. dr. Adolf Zorec z gdč. Zoro Stanijevo, iz znane ruške narodne obiteljL Mlademu sokolskemu paru želimo obilo sreče o. Velika sokolska tombola pri Ptuju. Sokolska četa v Dornavi pri Ptuju si je nadela nalogo zgraditi v sokolski Petrovi petletki svoj dom. Vse članstvo marljivo zbira v ta namen prispevke, v nedeljo dne 4. sept. pa priredi odbor na grajskem dvorišču v Dornavi veliko tombolo. Pripravljenih je že sedaj čez 400 lepih dd-bitkoVrf od tega kar 15 tombol. Po tomboli velika narodna veselica. b Nesreča turista. Na Veliki planini je pri trganju planink padel 24-letrtl Fran Semeja iz Duplice pri Kranju čez ska lovje v globino 40 m in je pravcat čudež da se ni ubil. Sreča je tudi, da ga je kmalu našla reševalna ekspedicija. Dobil je težke poškodbe, ki pa niso nevarne. Zivinjsbi sejmi v Ljubljani so za radi slinavke in parkljevke do preklica ustavljeni. n. Na OplfMCu je bila včeraj ob 17-letuici stttrti. kraJja Petra Osvobo- ditelja svečana zadušnica, ki jo je služil patriarh Gavrilo. Nato so bile opravljene svečane molitve na grobu kralja Aleksandra Zedinitclja. — V ponedeljek so obiskali Oplenac gojenci prosvetnega Lečaja Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, med njimi tudi zastopniki bolgarskih Junakov ier češkoslovaškega in ruskega sokolstva, in so na grob kralja Aleksandra položili venec, ovit z jugoslovanskimi, bolgarskimi, češkoslovaškimi in ruskimi trakovi. n Kralj Peter II. krstni boter. V selu Ornica pri Gospiču so včeraj krstili devetega sina kmeta Trivuna Potkonjaka, ci mu je botroval kralj Peter II, po svojem zastopniku majorju Dežmanu. Slavnosti so prisostvovali številni odličniki iz Gospica, sokolska četa z godbo, šolska mladina in množice kmetov iz vse oko-ice. Na krstni pojedini je imel senator dr. Petar Zec navdušeno sprejet govor, v katerem je slavil našega narodnega cralja. n. Sprejemi pri dr. Stojadinovicu. V rili Zlatorog na Bledu je min. predsednik dr. Stojadinovič sprejel včeraj nemškega poslanika von Heerena, rancoskega poslanika Brugera in odpravnika poslov angleškega poslanstva Solina. n. Nekdanji predsednik argentinske republike v Bosni. V Sarajevo je priŠeHnv-ši predsednik argentinske republike Avguštin Justo. Sprejel ga je prometni minister dr. Mehmed Spaho. Kongres pravnikov Jugoslavije se bo vršil sredi septembra v Novem Sadu. n. Dva angleška novinarja potujeta po Jugoslaviji na konjih, da bi jo na ta način čim bolje spoznala. Eden od njiju je dopisnik »Timesov«. Trenutno se mudita v Obrenovcu, odkoder kanita kreniti »po ovinkih« v Dubrovnik. n. Židje ne smejo v Grčijo* Grški kon zulat v Skoplju ni hotel izdati vizuma dvema uglednima Židoma iz Bitolja. Židje, ki imajo trgovske zveze s Solunom so zaskrbljeni, ker bi tako postopanje materialno zelo škodovalo. n. 20-Ietnlca proslave osvobojena Voj* vodine. Okrog 25. novembra bodo v Novem Sadu na svečan način proslaviji 20-etnico osvoboditve Vojvodine izpod Av' stroogrske. Svečanostim bodo prisostvo vali najvišji državni funkcionarji. Prve žrtve motornega vlaka. Med postajama Mokra Gora in Jatara v Južni Srbiji je zadel motorni vlak v VoZ, na katerem so se vozili železničarji. Na kraju nesreče je izdihnil železničar Ilija Pi-jevič, težje pa je bil poškodovati nek delavec. Motorni vlak je začel voziti rta ozkotirnici šele prejšnji mesec. rt. V sarajevski livarni ]e izbruhnil požar. V livarni Nikola Ariičiča v Terezijth ulici je nastal požar, ki je V kratkem času zajel vso zgradbo livarne, pisarniške prostore, strojni oddelek in skladišča. Gasilcem se je posrečilo požar omejiti. Poslopje je bilo zavarovano za 1,400.000 din. . V Zagrebu bo »Dan proti preklinjanju«. Nadškofijska centrala katoliške akcije je organizirala »Dan proti preklinjanju«. Ob tej priliki bodo brezplačno de-lili protestne znake. Prostovoljni prispevki se bodo uporabili za kritje režijskih stroškov, preostanek pa dobijo sifOmttšni otroci. Pišejo, da naj tištl Zagreb, ki prednjači pri vs£H narodnih gibatijih, pokaže tudi na ta dan, koliko mu je Za čast ih lepo ime domovitte. n. V trenotku, ko je molila pred sveto podobo, je treščila v neko žerio v Oštarijah pri Ogulirtu strela in jo ubila, lz strahu pred neVHtto je prižgala v hiši svečko. Ko je mož stopil tz hiše, da skliče otroke pod strefto, je skozi odpfta vrata udarila strela v ženo, ki jč Oštala rta mestu mrtva. rt. Nenavaden samomor je izvršil v Sarajevu bivši ruski polkovnik. V svojem skromnem stanovanju je v hipu, ko si je pognal kroglo v glavo, padel na odprto knjigo Oswalda Spenglerja »Propad za-pada«. Ker se je stari mož mnogo ukvarjal s študijem filozofskih in kUlturtiih vprašanj, smatrajo, da je izvršil samomor pod vplivom idej tega nemškega filozofa. n Najstarejšo pravoslavno cerkev v Slavoniji bodo zdaj podrli, to je cerkev v Siraču pri Daruvaru, ki je stara 175 let. Na njenem mestu bodo sezidali novo cerkev. n. Desetletni deček preživlja celo družino s petjem. Potuje peš po državi in ves dan do pozne noči obiskuje hiše, gostilne in kavarne, vedno s pesmijo na ustnah. Ko mine poletje, se vrača-domov s precejšnjim prihrankom. Dečko je doma iz Revija v zetski banovim. n. Sarajevska policija je pred'dnevi'izvršila veliko racijo otrok, Racija je izvršena po vseh prenočiščih* kavarnah, krčmah in po pečinah v okoiici Sarajeva, po zapuščenih barakah in kolibah, starih vagonih, športnih igrališčth, pod mostovi in povsod, kjer je policija mislila, da se skrivajo mladoletniki. Aretirata je 56 otrok. n. Z mlekom sta se okužila matPirt njeno dete, ker sta pHa mleko boirtc krave. Prepeljali so oba bolnika v sarajevsko jolnico, vendar je bilo že preponto. n. Natrpan 'avtobus se: je prevrnil. Pred Solinom sta zadela avtobusa splitskega avtobusnega podjetja in družbe »©orbe«, 18 potnikov in šofer so se znašli kot v pasti; k sreči je ostal šofer toliko priseben, da je še pravočasno zaprl Ventil, ki prepušča bencin, ker bi sicer sledila eksplozija. Potnike* ki so bili samo lažje ranjeni, so rešili na ta način, da sfl pfehlli stekla na prevrnjenem avtobusu in jih izvlekli. n. Požar v Karlovcu je uniCH’tri'stanovanja. Na dvorišču hiše, ki je agorela, Se nahaja skladišče bencina, toda ognjtti-sci so na srečo preprečili razširjenje požara. če bi se ta bencin vnel. bi postal požar katastrofalen, kajti v bližini je tudi vojaško skladišče materiala. Ogenj so zato tudi prvi opazili vojaki, ki so s streli opozorili na požar policijo in ognjesa-sce. V hiši je bila tudi velika trafika, v kateri je bila preeejšflja količina tobaka, ki ga je voda uničila. n. Toča je uničila letino v Imotski ;kra-jini, zlasti vso setev in vinograde. Škodo cenijo na milijone dinarjev. Nad Knfttom je besnela silovita nevihta. Ta čas je udarila strela v grupo'stavbnih delavcev, od katerih je eden ubit* ostali pa so nevarno poškodovani. n. Divje svinje v okolici Pleternice. V Slavoniji v okolici Pleterhiee so se Zelo razmnožile divje svinje, ki delajo precejšnjo škodo po poljih. Lovska drttštVa so organizirala za njimi velik loV. n. Kurjač padel iz vlaka Hi se ubli. Na železniški progi med postajo Grudo In Konajo se je ponesrečil kurjač Avdo či-šič. Vse kaže* da je Cišič med vožnjo zaspal in padel z lokomotive. Priletel je tako nesrečno na kamen, da mu je počila lobanja in je bil takoj trtrteV. n. Proslava 100-letnice Makslntlra. V Zagrebu bodo 4. septembra na sVečan način proslavili 100-letrtieo osftovanja znaneja zoološkega parka. n. Beje lastovke. V okoliši Ludbrejta pri Varaždinu so opazili kmetje bele lastovke. rt. 80 praškov kinioa je spila. V Bra- nimirovi ulici v Zagrebu so našli v sVdji sobi nezavestno hišnico Marijd Milkovič, ki je spila 80 pfaškoV kinirta, da fei se končala. V bolnici so ji izprali želodec,, ih upajo, da ji bodo rešili Življenje, čeprav je njeno stanje dokaj nevarno. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA: Peti dan žrebarija 36. kola so Mie lzireba<« sledeč« številke: •* 200.000 Din 51614 80.000 Diri 42308 60.0*0 Dla 87540 40.090 Dla 62802 38.000 Din 25534 25.000 Dl« 48219, 81529 20.00* Dl« 2662, 5976, 13887, 30|flfc, 7#f#4, 18,0*0 Dl« 27814, 79732, 87746 12.*** Din 852, 22101, 24380, 44749, 7&O0 10.0*6 DIH 77090, 25123, 25878, 26378, 35734. 40351, 48833, 47793, 53700, S9SS9, 64018, 65709, 79969, 85755, 90397 800* Din 1055, 13127, 18315, 231«), 24847. 26549, 33290, 41877/ 536*3, 6145«, «3554, 80176* 82084, 82239 60** Din 264, 718, 60l3, 8083, 15S59, 16502. 24959, 27563, 28540, 33799, 47009, 5!#13 58644, 65802, 68818, 74574, 66620, &9S6 5000 Dih 4508, 4628, 9113, 15615, IftfcTl, 36766/ 39089, 39506, 38048, 52086, 54883 67389, 72766, 85279, 90650, 92430 30** Din 11290, 18126, 20484. 24072, 27807. 31099, 32413, 48313, 53749, 63268, 72201 73336, 81406, 83357, 98567, 9S571 Pooblaščena stavna kolekttfa drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Ma-rtab Gosposka UMc* 2S. Maribor Na pogrebščini za Mariborskim tednom Aleksandrova cesta je še vedno vsa v zastavah, kakor je bila te dni. A na vseli koncih in krajih zgrajenega sejmišča so že odprli vrata, da zlahka prideš na včerajšnji prostor mariborskega tedna. V pisarni uprave MT še vedno pridno tipkajo in zbirajo podatke, da bodo videli črno na belem, kako je vsa reč izpadla; čeprav je tako že vsak sam zase na tihem prepričan, kako je in koliko so mu navrgli ti spremenljivi dnevi. Ni bilo to, kar smo mislili. Nekateri so pričakovali vsekakor več, drugi so bili koncem vsega celo močno razočarani in marsikoga bo bolela še glava, da ga je preveč zavozil na Mariborskem tednu — in Mariborski teden z njim. Pa je že tako na tem božjem svetu, da je kdo vedno malo razočaran, kajti malokje gre vse tako gladko, kakor bi moralo iti. Nič tako hudega vse to. Ko bodo odstranili drogove po Aleksandrovi cesti, bodo še prekrili prazne cevi, in Maribor bo ostal tak, kakor je bik pred Mariborskim tednom. Zakaj ne bi človek veroval, da bo še prišel čas — morda celo kmalu, — ko bodo znova odstranili- kvadrataste ploščice s tlaka in posadili znova slavnostno rdeče drogove za nov Mariborski teden. Za tedaj upamo vsi, da vreme ne bo tako spremenljivo., Mariborski teden sam je pa sedaj v resničnem razpadu. Malo razbijanja, kak dan kričanja še, pa bodo izginili čuvaji s tega prostora — soliden meščan pa bo šel s svojimi vsakdanjimi skrbmi po teh drugače nekam zapuščenih ulicah in še pomislil ne bo, da je tu vrelo en teden v letu življenje vsekakor močneje ko polje zadnje dneve. Včeraj sem bral grozno zgodbo Edgarja Allana Poea, v kateri pripoveduje ta tajinstveni ameriški avtor, kako je podaljšal s pomočjo hipnoze za sedem mesecev življenje nekemu na smrt bolnemu jetičniku. Pacient je kajpada umrl pred sedmimi meseci, ali hipnotizerjeva volja ga je še vedno vzdrževala v onem stanju, kakor je bil takrat, ko je izdihnil. Ko ga je 'hipnotizer za sedem mesecev rešil iz hipnotičnega stanja, je truplo v tre-notku razpadlo, kakor če bi že trohnelo sedem mesecev. Vsega tega se ne bi spominjal, če ne bi zjutraj ujel na kolodvoru vesti, da nameravajo Mariborski teden podaljšati. To bi bilo vsekakor grozno, čisto lahko bi se zgodilo, da za kak teden ne bi bilo več kaj odnesti, ker bi pač vse razpadlo v nič,- ko bi prihodnji ponedeljek napovedal stražnik policijsko uro Mariborskemu tednu. O vsem ostalem pa sem se porazgovo- ril z g. čuvajem N. Mož je bil čuvaj na Tednu že prejšnja leta, tako da je lahko prav lepo karakteriziral letošnjega. Rekel je: »Prejšnja leta si lahko našel kjerkoli kak desetdinarski kovanec na tleh, letos pa še poštenega čika ni bilo najti.« Prešla sva na vzroke. Vreme je kazilo pošteno, to je bila ena. Druga je bila, da je vsak odlašal, da si bo ogledal Teden zadnje dni, potlej pa seveda ni bilo nič iz vsega. Gostilne so po njegovem še največ odnesle, manj razni kramarji, še manje cirkus. Starejši in trdnejši kmetje so se zanimali predvsem za gospodarski del razstave, mladina pa je krokala: stočilo se je likerjev in pijač ko le kaj. Sinoči ni bilo opolnoči več kakor okoli petsto ljudi, ki so se držali ob stojnicah, pri pivu in likerjih. Ob eni uri je bilo vse prazno. Pa naj bo kakor hoče, navsezadnje je res nekaj tragičnega na vsem tem, ko človek gleda, kako razbijajo te stojnice in odnašajo z njih vse mogoče pisano blago, ki je ostalo. Kače in krotiteljice ni več, tobogan je raznesen, po čebelarskem paviljonu begajo čebele, in gotovo ne vedo zakaj so jih pripeljali na MT. Pri »čarodejnem mostu« se nekaj kregajo. Hrvati »su došli, da traže pare kod nas«, pa jim je gotovo malo mimo pokazalo. Na »strelišču« se kaže železno ogrodje, ki je dvigalo figure, drobno dekletce pa nese v cekarju zajčke, ki jih je imela na rastavi Malih živalic. Tudi po ostalih notranjih prostorih demontirajo razne statistike, odna$;ajo izdeške naših tovarn, vežejo v velike svežnje vso kulturno razstavo. Da, nekaj tragičnega je na vsem tem, skoraj kakor na tihi pogrebščini, ali prejšnji teden je bil tu vendarle MT ter je tu od časa do časa zaplalo življenje in razgibalo ljudi. Starostno In bolniško zavarovanje mojstrov obrtnikov Vprašanje bolniškega in starostnega zavarovanja mojstrov o brini kov je tudi v Mariboru aktualno. Je pa tudi tukaj, kakor drugod, v tem oziru poseben problem, Vsak bi rad bil zavarovan, ne zmore pa prispevkov za to zavarovanje. Zavarovanje si mariborski mojstri zamišljajo lako-le: Prispevki zavarovanja se naj matematično izračunajo upoštevajo^ dejstvo, da obrtnik ni delojemalec, nego da njegova delavnica, obratuje tudi v njegovi odsotnosti in da odpadejo s tem dajatve Že davno so minili časi, ko so slovenski izobraženci poznali mirilo svoje najožje domovine komaj še Gradec in Dunaj‘ler črpali svojo izobrazbo in znanje samo iz nemških šol, časopisov in knjig. Vsa naša kulturna zgradba je nastala v boju zoper tujo nadvlado in nujno nosi v sebi tudi borbeno usmeritev. Slavenski narod si je postavil lastno kulturno stavbo, od ljudske preko srednje do visoke šole in ima svojo lastno akademije! znanosti in umetnosti. Ta veličastna slovenska kulturna stavba je plod dolgih prizadevanj našega naroda, ki ni hotel postati predmet tujčevega „kulturnega področja". Kot močni tvorci lastne kulture smo Slovenci tudi široko razgledani po vsem svetu, svoje znanje črpamo iz vseh virov in dobro upemo presodili vrednote tc in one kulturne usmerjenosti; tenko razločujemo med vsemi tbkovi svetovnega dogajanja in nikdar ne bomo dopustili, da bi nam kdorkoli bil edini usmerilelj — bodisi v kulturnem, političnem ali gospodarskem pogledu. Že državna prosvetna oblaslva so spoznala ogromni vzgojni pomen znanja francoščine in odredila učenje lega jezika v vseli srednjih šolali, kjer velja kot glavni tuji jezik. S lem je našemu izobraženstvu omogočen ne le razgled po velepomembnem in z neprecenljivimi vrednotami oblagodar-jcnem francoskem kulturnem svetu, marveč se mu odpira tudi možnost dojemali vesoljno svetovno, kulturno, politično in gospodarsko dogajanje, ki je danes v francoski izvirni in prevodni književnosti ter francoski publicistiki najbolj, objektivno, najbolj vsestransko osvetljeno. Čim dalje manjša je naša radovednost za kulturna in vsa druga prizadevanja, ki jih .narekuje nehumana težnja po nadoblasti. Z veseljem opažamo, da smo si z napredovanjem znanja francoskega jezika odprli novo in dragocenejšo poL v svet, odkoder nam morejo prihajati s potrebno širokogrudnostjo zasnovane idejne-in dejanske vrednote, ob katerih se naša lastna živa bit brusi in uglaja. Nam Slovencem, živečim, v svobodni naši državi Jugoslaviji, na križišču severa' in juga, vzhoda in zahoda, jc naša narodna individualnost prvi in poslednji eksistenčni smisel, a to nas ovira, da bi s širokim pogledom ne sprejemali dogodkov v svetu. Ne smemo se zapirati nobeni informaciji, a podleči ne smemo nobenemu vplivu. zavarovalnice na hranariiii. Obrtnik zahteva samo zdravnika in zdravila. Oboje zavarovanje, bolniško in starostno, naj bi bilo obvezno s primernimi prispevki. Uvede naj 'se poseben ključ za izračunavanje prispevkov bolniškega zavarovanja, dočim bi za starostno veljal običajni ključ. Zahteva po zavarovanju je v Mariboru res splošna. To se Opaža na vseh občnih zborih in obrtniških zborovanjih v Mariboru in okolici. Do rešitve pa ne pride, kei‘ merodajni činitelji nimajo dovolj razumevanja za težnje obrtništva. —ig. Trg v soncu Sonce je samozavestno in z vso odločnostjo napravilo konec godrnanju Mariborčanov nad vremenom. Razgnalo je dolgočasne oblake in posijalo v vsej svoji lepoti. Morda bi že prej, pa je čakalo na konec Mariborskega tedna... Kmetice, ki so danes v velikem številu zavzele stojnice na trgu, so po dolgem času razpele svoje »klasične« dežnike, da njihove sončne lise branijo zelenjavo pred pripekajočimi sončnimi žarki. Zelenjave je bilo danes dovolj. Zlasti je bilo mnogo buč, celih in nastrganih, tudi kumar ni primanjkovalo, še manj pa salate, lepe, rumene, pa tudi lepoti primerno drage. Prav malo je bilo graha, ki si ga privoščijo lahko le nekatemiki, saj stane liter din 10—12. Zelo je variirala cepa jabolk in sicer od 2—6 din. Na trg so danes pripeljali tudi krasne breskve, katere so prodajali branjevci po din 14 do 16, domače, a le po obliki slabše, si dobil pa že za din S— kg. Tudi črnic na litre je bilo dovolj po din 1.50. Jajca so se nekoliko podražila. Po 50 p jih že prav težko dobiš, lepa so celo po dinarju. Promet je bil zadovoljiv, le gospodinje se ne morejo sprijazniti z razmeroma visokimi cenami. KROJAŠKI KROJNI TEČAJ. , Od 1. avgusta nadalje sc vrši' v Mariboru ženski krojaški krojni tečaj, ki ga je priredil tukajšhji Obrtno-pospeševalni urad in ga vodi banovinski' strokovni učitelj g. Knafelj. Udeležba je razveseljivo obilna. Tečaj obiskuje 52 udeležencev in uefeleženk, od teh 9 mojstrov in moj-strinj, 43 pa pomočnikov in pomočnic. Točno polovica udeležencev, namreč 26, je uslužbenih v Mariboru, 18 iz mariborskih podeželskih srezov, 3 iz dravograjskega in po 1 iz brežiškega, celjskega, laškega, ptujskega in šmarskega sreza. Tečaj bo trajal približno do srede septembra. m. Za našo severno mejo. V zadnjih dneh opažamo novo zanimanje za na- rodna delo v obmejnem ozemlju. Pri” pravljajo se izleti raznih mariborskih društev v važne cbmejne postojanke,-da ponesejo tja našo besedo, našo pesem in knjigo. Uvedla se bo tudi nabiralna akcija za slovenske knjige, s katerimi naj se okrepe dosedanje obmejne knjižnice- in ustanove še nove. Naj bi tem prvim po-budam sledile še nove s strani vseh, ki so poklicani utrditi duhovno obrambo naše narodne posesti v teh težkih dneh! m. Režiser Winter bo filmira! našoifi-dustrijo. Filmski režiser g. Hermann Winter, ki se je več dni mudil v Mariboru, je odpotoval na Veliko piano, kjer bo filmal tamkajšnja industrijska podjetja. Nate se režiser zopet vrne v Maribor. m. Rezervni častniki, ki želijo prisostvovati vežbam v okolici Maribora dne 19. in 25. avgusta t. 1. v civilu ali uniformi, naj se javijo v navedenih dneh ob 6. uri zjutraj v kavarni Vojvode Mišiča, Tržaška cesta. Vabijo se vsi rez. častniki, da se obeh vaj dne 19. in 25. avgusta t. 1. v čim večjem številu udeležijo. m. Avtobus iz Maribora na Tezno. Prebivalci Tezna, ki se mnogo poslužujejo avtobusa, se čudijo dejstvu, da med tednom vozi večji avtobus kakor ob sobotah in nedeljah. Zlasti ob praznikih je mali voz prenatrpan s potniki, kar ni zdravo niti varno. Zato je želja Tezen-čanov, da ob sobotah in nedeljah vozi na tej progi večji avtobus. * Dr. Toplak Fr. ne ordinira do 6. septembra. m. Modras je pičil v Hotinji vasi pri Slivnici 221etnega posestnikovega sina Franca Kamenščka. Ko je pasel, ga je na obronku gozda pičil modras v boso levo nogo. Mladeniča so nemudoma prepeljali v bolnišnico. m. Z lestve ie padel v Novi vasi pri Mariboru 151etui delavčev sin Ivan Roj-nik. Deček je nameraval splezati na drevo in se je pri tem poslužil lestve. Pri padcu si je zlomil levo roko in poškodoval leva rebra. * Moderne kuhinjske ure od din 85.— naprej, tudi na obroke brez povišanja cen. M. Ilger-jev sin, juvelir, Gosposka 15. * Kralj Matjaževa proslava na Peci. Mežiška podružnica SPD prireja tudi letos Kralj Matjaževo proslavo, ki bo letos ob 201etnem jubileju Jugoslavije posebno svečana ter bo obsegala pester spored. Da se tudi Mariborčanom nudi prilika obiska, prireja Putnik-Maribor izlet z udobnim avtobusom. Odhod v soboto, dne 20. avgusta ob 13. uri izpred »Putnika«, odhod iz črne v nedeljo, dne 21. avgusta ob 18. uri. Cena vožnje din 90.— za osebo! Prijavite se takoj pri »Putniku« Maribor. Darujte za azilni sklad P TLI KuStura Dr. Frun Novak, minister v p. Francoska kultura im Slovenci Prav zalo je obzorje, ki sc nam odpira s pomočjo francoskega jezika, resnično važno, ne da bi seveda pri lem podcenjevali praktičnost znanja jezikov drugih kulturnih narodov. (Konec sledi.) k. O mladinskem kriminalu namerava izdati Društvo akademsko izobraženih žen obširen zbornik. Delajo na njem ju-ristke, pedagoginje in medicinke. k. Zbornik o Franciji je izšel v Beogradu. Vsebuje 22 člankov o političnem, kulturnem in gospodarskem življenju naše velike zaveznice. »Le Temps« prinaša o knjigi prav laskavo oceno. k. Kulturni teden v zagrebškem radiu. Od 28. avgusta do 3. septembra bo v Zagrebu kulturni teden. Ob tej priliki bodo na Markovem trgu slavnostne igre, zagrebška radiooddajna postaja pa bo oddajala cel'niz predavanj in razgovorov z raznimi znanimi osebnostmi o vseh kulturnih vprašanjih, ki se tičejo Zagreba. Pred mikrofonom bo nastopila Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, zagrebško vseučilišče, umetnostne in muzične akademije, Hrvatski glasbeni zavod, Zagrebška filharmonija, pedagoške visoke šole, Pen klub itd. k. Doino Dobrev (Volodin) znani bolgarski humorist in urednik raznih humorističnih časopisov jc umrl na Dunaju. . k. Vjekoslav Majer, znani hrvaški književnik. ki se je uveljavil kot lirik in humorist, je pred nedavnim izdal nov hu- moristični roman: »Dnevnik Očenašeka«. kjer opisuje življenje malega človeka. Roman je izšel kot 4. knjiga v izdaji Hrvatske književne naklade. k. Proslave 120-letnice Turgenjevljega rojstva pripravljajo v Rusiji. V njegovem muzeju v Orlu hranijo že 400 spominov, med njimi mnogo lovskih na pisca »Lovčevih zapiskov«. k. Prvi karpatoruski Hustrovani list je izšel. Imenuje se »Zarja«. Okoli njega se | zbira vsa mlajša generacija karpatoruske inteligence. k. VI. mednarodno filmsko razstavo so otvorll! v Benetkah. Razstavili so: Argentini ja, Belgija, Brazilija, CSR, Fran* cija, Nizozemska, Poljska, Švedska, Švica, Indija, USA, Juž. Afrika. k. Nemško gledališče v Parizu. Velik0 število nemških emigrantov v Parizu ?! je osnovalo svoje gledališče. Ravnatelj ie Robert Blum, igrajo pa Albert Basse/-mann, Ernest Deutsch, Tilla DurieU** Margareta Hruby in Hans Wengraff, same gledališke veličine, ki jih je današnji režim pregnal iz domovine. Na program11 so: Ibsenovi »Strahovi«, Capkova »Mati«* Molnarjeva »Igra v gradu«, Ibsenov* »Stebri društva« i. p. k. Estonski roman v nemščini. V Berlinu je izšel prvi del obširnega estonskega kmetskega romana, ki ga je bil napisal estonski pisatelj Ant. Hansen Tanin1' šare (roj. 1878). Naslov je Wargani5e' Roman jc vzbudil pri evropski kritik* radi svoje široke koncepcije izredno P?' zornost. Šport NAŠ BOKS. Amaterski boks je gotovo ena izmed | najvažnejših točk olimpijskega programa, j Na Veliki šmaren se v Sloveniji, v prvi Pa vendar db danes še niti eden naš. vrsti v Savinjski dolini, začne obiranje Gospodarstvo Začetek hmeljske sezone boksač 11 i sodeloval na olimpijadi, kar brez dvoma dokazuje, kako smo v tej klasični disciplini zaostali. Na olimpijskih igrah v Helsinkih čez dve leti mora sodelovati tudi naša država, za to pa so Potrebna izkustva na številnih mednarodnih nastopih. Jugoslovanski savez obstoja že štiri leta, vendar do sedaj ni Pokazal potrebne delavnosti. Lansko leto je imela uprava velike finančne težave in ob dvanajsti uri jo je rešila izdatna Podpora Jugoslovanskega olimpijskega odbora, s katero so poplačali din 14.000 dolgov. V savezu je včlanjenih 15 klubov in sicer 5 iz Zagreba, po dva iz Beograda, Sarajeva in Maribora in po eden Ljubljane, Trbovelj, Borova in Zemu-nr.. Razdeljeni so v štiri podsaveze: Trbovlje, Zagreb, Beograd in Sarajevo. Verificiranih članov je 210 in 22 sodnikov. Zdaj se aaši boksači pripravljajo za amatersko prve.-=tvo Male antante, ki bo Prihodnje leto v Beogradu. Na teh tekmah bomo pokazali koliko smo zreli in če je naša zahteva za sodelovanje na XII. olimpijskih igrah upravičena. s. Nepopolna reprezentanca USA je Premagala izbrano moštvo Nemčije z veliko razliko 122:92. V Berlinskem stadionu se je zbralo 90.000 gledalcev, ki s« z zanimanjem sledili.borbam odličnih ameriških lahkoatletov. s. Kakor smo že poročali bo v nedeljo 21. avg. na 150 km dolgi progi Ljubljana "Zagreb kolesarsko državno prvenstvo. Start je v Ljubljani ob 6. uri zjutraj na Tyrševi cesti. Prijave sprejema savezni tajnik Otmar Ferrari, Zagreb, Vukoviče-va 3. najkasneje do 18. avg. s. Naša nogometna reprezentanca, ki bo nastopila dne 28. t. m. proti čehoslo-vaški v Zagrebu, bo predvidoma ta: Olaser, Htigl, Dubac, Lechner, Jazbinšek, Kokotovič, Šipoš, Lešnik, Wolil, Antol-kovic, Zečevič. Kot vidimo, je v reprezentanci 8 igralcev Gradjanskega in trije 0d Beograjskega športnega kluba. Jadlo Četrtek* 18. avg.: Plošče. 12.45: Poročila. '3: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14: Napovedi. 19: Napo-vedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. 19.50: 10 minut Jabave' 20: Plošče. 20.10: Slovenščina za Slovence (k. dr. Rudolf Kolarič). 20.30: Kon-F®rt. Sodelujejo: Slovenski vokalni kvintet S® Radijski orkester. 22: Napovedi, poročila. .2.15: Koncert na klarinetu* g. Urbanec Fr. položi dar domu na oltar hmelja. Letos bo pridelek srednje dober in bo vsekakor manjši kot prejšnja leta. Hmeljarje tolaži dejstvo, da drugod ni nič bolje in da so bile zunaj naših mej vremenske prilike neugodne. Kar velja za češko, Nemčijo, Poljsko, Anglijo in Ameriko, velja več ali manj tudi za naš hmelj. V Sloveniji je bilo letos precej suše, kar je razvoj rastline precej zaviralo. Vsled obilnega dežja preteklega tedna se je hmelj precej popravil, tako da je škoda deloma izenačena. Merodajno bo vreme prihodnjih dni med obiranjem in bo soln-čno vreme zelo koristilo kakovosti hmelja, do čim utegne dež še nekoliko škodovati. Kolikokrat se je že pripetilo, da je letina hmelja obetala zelo slabo in je to tudi učinkovalo na cene, zadnje par dni pa se je rastlina zelo opomogla in je bil pridelek večji, predvsem pa boljši. Od obiranja je baš pri hmelju zelo mnogo odvisno. Slabo obiranje cene precej kvari. Pred par leti je savinjski hmelj mnogo pridobil na slovesu, ker so ga vestno in lepo obrali. Zato je treba letos polagati na to stran pridelovanja vso pazljivost, da se kakovost in s tem cena ne pokvari. V tem pogledu se je že večkrat grešilo in je marsikateri kmet v Savinjski dolini imel od slabega obiranja ogromno škodo. Obiralci že prihajajo. Na stotine jih je prišlo od blizu in daleč. Plača se giblje letos na lanjski višini, t. j. 2 din za škaf brez hrane ali 1.50 din s hrano. Kot uvod v hmeljsko kampanjo so imeli hmeljarji v ponedeljek v središču našega hmeljarstva, v Žalcu, običajno zborovanje svoje Hmeljarske zadruge, ki ji je predsedoval celjski župan Mihelčič. Razpravljalo se je o izgledih za letošnji pridelek in o razvoju cen. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj se čimprej ustanovi hmeljarska selekcijska stanica. Čimprej naj se ustanovi hmeljarski zakon. Zelo potrebno pa je, da dobi Hmeljarska zadruga cenene kredite, da morejo pridelovalci primerno vnovčiti svoj pridelek. Na Češkoslovaškem, ki je merodajna za razvoj cene savinjskemu hmelju, ker se tjakaj izvažajo velike množine našega blaga, je po vesteh iz Žalca povpraševanje po starem hmelju zadnje dni zopet oživelo. Prodanih je bilo več partij lepega blaga po 500 do 600 kron za stot po 50 kg, kar odgovarja ceni 10 do 12 dinarjev za kilogram. Hmelj letos ne bo obilen, ker je precej trpel razvoj rastline vsled suše in vročine. Deloma je listje začelo rumeneti in odpada. Kobule so se začele razmeroma dobro razvijati, vsled česar se bo obiranje pričelo preje, kot so mislili. Zanesljiva cenitev še ni mogoča, ker bo merodajno vreme prihodnjih dni. Vsekakor računajo, da se prične obiranje med 23. in 25. t. m., ponekod, kjer je zorenje že precej napredovalo, pa že 20. avgusta. V Savinjski dolini se še ne čujejo nobene cene letošnjemu hmelju, ker je prognoza premalo zanesljiva. Cene bodo odvisne od izvoza, ki bo letos predvidoma dober, ker bo primanjkovalo blaga v inozemstvu. D. PREPOVEDAN IZVOZ SUROVIH KOŽ V KLIRINŠKE DRŽAVE Ker je Jugoslavija zadnje čase izvozila precejšnje množine goved v inozemstvo, je pričelo doma primanjkovati surovih kož. Zato je ministrstvo odredilo, da se do nadaljnjega ne smejo izvažati surove goveje kože v klirinške države, lahko pa se pošiljajo v države, ki plačujejo uvoženo blago v svobodnih devizah. Jugoslavija je v prvi polovici t. 1. uvozila surovih govejih kož za okroglo 90 milijonov dinarjev. Od tega zneska odpade skoraj 75 milijonov na kože od goved, ki so jih izvozili v inozemstvo, pa jih je potem naša država kupila za usnje. g. Dovoljenje za gradnjo tovarne avtomobilov je izdalo ministrstvo trgovine in industrije z ostalimi zainteresiranimi ministrstvi. Koncesijo je dobila trdka An-delič a. d., ki se je doslej bavila samo s prodajo motornih vozil. Fabriko bodo zgradili nekje v bližini Beograda, izdelovala pa bi istočasno tovorne in osebne avtomobile. g. Rjava štajerska je slovenska narodna kokoš. Je najbolj odporna proti boleznim in vremenskim neprilikam ter najboljša za meso in jajca. Zato spada na naša kmečka dvorišča. Na I. Zvezni banovinski razstavi malih živali in njih produktov, ki bo v Ljubljani na velesejmu v času od 1. do 12. septembra, bodo imeli priliko posetniki velesejma občudovati nepregledne vrste razstavnih kletk najodličnejših družin domače štajerske kokoši. V posebnem oddelku razstave bo prikazan na oširnem prostoru tudi tip vzornega rejskega središča na štajersko kokoš. g. Izvrstna letina koruze v Jugoslaviji. Po vesteh iz raznih krajev države^ je dež zadnjih dni zelo ugodno vplival* na razvoj koruze. Splošno prevladuje pre* pričanje, da bo koruza letos izvrstno obrodila in da bo donos morda še boljši kot lani. g. Zemun lahko postane največji industrijski center pri nas. Po osvobojenju se je Zemun neverjetno razširil. V zadnjih dveh desetletjih so zrasle ogromne zgradbe fabrik in naraslo je število prebivalstva. Po fabrikah dela nad 8000 delavcev. Večjih- industrijskih podjetij je 56, a manjših, ki imajo manj ko 15 delavcev, okoli 30; zraven pa še niso vštete manjše delavnice. Najbolj sta razširjeni tekstilna in kovinska industrija. Najmanjše mezde so po 2 din na uro. Na periferiji proti aerodromu si gradijo delavci družinske hišice, ki jih je že lepo število. Poceni zemlja in ugoden prostor .sta glavna pogoja in vzroka, da lahko postane Zemun naš največji industrijski center. g. Nova ležišča srebra v črni gori. V bližini Brskova ob Tari pri Kolašinu že delj časa iščejo srebo in so doslej našli že več ležišč srebrne rude. Geološka sestavina zemlje govori tudi za to, da morajo biti v bližini ležišča platina. Za ureditev rudnika srebra se zlasti zanima neka angleška finančna skupina. g. Dobave. Zbornica za TOI objavlja spisek raznih javnih ustanov, ki razpisujejo dobave, licitacije, prodaje itd. Spisek je interesentom v našem uredništvu na razpolago. Sah š. Osješki turnir. Včeraj so bile odigrane prekinjane partije. Od Slovencev je igral le Sikošek, ki pa je nepričakovano izgubil proti Martiniču. Končno stanje po sedmem kolu je sledeče: Rabar 5M!, Ca-rev in Jonke 5, Šiška in Pavlovič 4‘/s, Rajkovič in Šubarič 4, Lešnik, Avirovič in Muller 3%,.Sikošek in Turk 21/* etc. š. Prvenstvo Savske banovine si je pridobil Amaterski šahovski klub iz Zagreba z zmago nad Osječani. S tem se je kvalificiral v semifinale za državno prvenstvo, kjer se bo srečal z Ljubljanskim šahovskim klubom v jeseni v Ljubljani. Vprašanje drugega finalista bo rešeno z rezultatom borbe med Beograjskim šah. klubom in Subotiškim šah. klubom. š. Letošnji šampionat Nemčije je osvojil — kot smo pričakovali — najmlajši borec za ponosni naslov, dosedanji avstrijski mojster Eliskases. Od 15 odigranih partij je 10 dobil, pet pa remiziral. V celem turnirju torej niti enkrat ni podlegel, kar jč jasen dokaz v kako odlični formi je danes. š. Po petem kolu angleškega prvenstva vodi Golombek s 41/* točkami, sledijo mu s 3 točkami sir Thomas, Alexander, Tylor in Sergeant. V tretjem turnirju je Konig spet izgubil eno partijo. Vodita Kitto in Butcher s 4 točkami pred Pe-tersom in Perlmutterjem. Daljica marija romunska: ifodfa Htejepa miiekjn Moji starši so imeli razen mene še tri hčere: Viktorijo Melito, rojeno na Malti leta 1876; Aleksandro ^'ktorijo, rojeno v Koburgu dve leti pozneje, in končno .strice, ki se je rodila leta 1885 v Eastweliu kakor j?2- Bila je »Benjamin« družine in si je znala ta zavidal Doložaj tudi vedno ohraniti. Naša mladost je bila srečna in neskrbna. Zavarovanj precj doživljaji surove resničnosti, smo jo užili ač kakor otroci bogatih staršev. . V našem življenju je bil položaj matere mnogo *ažnej§i od očetovega, katerega je njegov pomorščaški ®°klic večinoma odvajal od doma. In kadar je prišel, j^.uam je zdel kakor tujec; vsekakor precej čudovit, izgledal je vedno nenavadno dobro; ves od sonca žSan in modrook, in meni se je zdelo, da so bili nje-lasje temni. Šele pozneje sem po njegovih slikah ®°*nala, da le ni bil tako temen, kakor sem si ga v r,oii otroški domišljiji predstavljala. Ali nam je vzbu- al strah? j Nekoliko morda že. Bil je vsekakor čudovit, in ti, Vi#ko se ie z nairli ukvarjal, so pomenili v našem Jjstvovanjn isto kakor v koledarju «»««««»"» * rv’-* >na rdeče natisnjeni. °da odločujoča resničnost našega obstoja je bila »tna-Dor ,(^na je ukazovala, odobravala, nas pred spanjem, 'n LUb1iala v°dita na izprehode. Mama nas je karala s. valila ter določala, kaj smemo in česa ne smemo tlarit'' Posvečala nam je vso svojo ljubezen, žrtvovala vse svoie bitje in žitje. Mi smo bili najvišja vred-la a njenega življenja. O vzgoji in kazni je imela svoja star*13 na^e'a •" ni nikoli dovoljevala neupoštevanja ’tiS-r°Slnes:a '"'zločka Zato nam tudi ni mogla biti tova-'Ca ali družica. Vendar nam je bila vedno neomajno dobra mati. Z enako ljubeznijo kakor za otroke, je skrbela tudi za dom, ki ga je oskrbovala po svoji popolnoma lastni volji. Krepko je držala žezlo v svojih rokah in nam ob vsaki priložnosti pokazal^, da je vsadobra ali slaba — moč v njeni oblasti. Papa je bil, kot rečeno, pomorščak in tudi športnik. Bil je izvrsten strelec in je, kakor vsi angleški gentlemeni, strastno ljubil lov. V jeseni so prihajali v East\vell mnogi gosti, dame in gospodje raznih narodnosti z visoko zvenečimi naslovi. Kadar smo imeli take obiske, so nas oblekli v najlepša oblačila in poslali v veliko knjižnico, da voščimo prijateljem svojih staršev lahko noč. Ob takih priložnostih so mi vedno skrbno skrtačili lase. Še sedaj mi bude spomini na to prijetna občutja. Moji lasje so bili zelo gosti. Sestre so menile nekako prezirljivo, da so moji lasje »rumeni«, meni pa so se zdeli rajši »zlati«, sanjala sem o »Zlatolaski«. Stroga stara škotska pestunja Pitcathly je bila silno ponosna na nje. Bili pa so tudi res nenavadno lepi. In »Nana« nas je oblačila, čistila in krasila kakor skrbno negovane konje. Še dandanes čutim kako so se zvijala moja ramena, kadar sem lovila kodre svoje blesteče grive. Toda prisrčnica stare Nane je bila Ducky (tako smo pravili doma Viktoriji Meliti). Imela je rjave, kodrave »polžke«. Nana si jih je pri česanju ovijala z glavnikom okoli prstov. Ducky je bila moja prisrčna prijateljica. Bili sve kljub različnosti na zunaj in po značaju nerazdružljivi. Ducky je imela rjava lica. Po rasti je bila večja, zato so vsi mislili, da je starejša. To naju je bolelo, kajti Ducky je štela leto dni manj. Bila pa je bolj resnobna in občutljivejša za grajo. Ljubila je ljubosumno in starši so imeli z njo »križe«. Jaz sem bila veselejša, moji lasje so bili »zlati«, življenja nisem pojmovala tako resno in pridobivala sem si hitro prijateljstvo. Toda Nani je bila Ducky ljubša. Menila ie. da ie zaradi njene občutljivosti ne razumejo: morda je bilo tudi res tako. Ducky in jaz sve bili druga nasproti drugi vedno »fair«. Bojevali sva se z dostojnimi sredstvi in nisve nikoli skušali ločeno doseči uspehov. Življenja, v katerem ne bi stali vedno druga ob drugi, si takrat sploh nisve mogli zamišljati. Glede lovskih družb se spominjam, da je mati nekoč dolgo pozneje dejala, da je ne zanimajo. Gospodje, je rekla, pridejo domov vedno zaspani in niso po dolgem lovu za noben pogovor. Mama športa nikoli ni ljubila. Bila je visoko izobražena ih si je želela govoriti v družbi pametnih in zanimivih ljudi. Dobro se še spominjam, kako me je prizadelo, ko nam je nekega dne dejala, da ceni veliko bolj diplomate in politike kakor športnike, vojake in pomorščake. To se mi je zdelo v otroških in še pozneje v dekliških ter ženskih letih nerazumljivo. V meni in v mojih sestrah se je budila že tedaj prva ženska ljubezen do uniform in krepkega, od sonca ožganega moškega, ki je videl svet. Misel, da zvečer po utrudljivem športu zdeha, me ni motila. Tako je lahko razumljivo, zakaj smo se živo zanimale za družbo, ki je našo mater dolgočasila. Že v starosti petih let sem bila zaradi svoje ljubezni do lepih oblek prava in resnična Evina hči. Mimo tega je budila v meni že takrat vsaka lepota brezmejno, skoraj pogansko oboževanje. Spominjam se, kako sem zagledala nekoč v neki lovski družbi prvič v življenju prekrasno waleško princeso. Prišla je k čajanki v čudoviti baržunasto-rdeči obleki z dolgo vlečko. Obstala sem vsa omamljena in nema od zavzetja. Lahko pa si zamislite šele moje navdušenje, ko je ta v baržun oblečena, teta Alix imenovana prikazen nenadoma izrazila željo, da bi šla rada doli v otroške sobe, kjer bi nas videla pri kopanju. Sedela je pred nami v svoji mehki rdeči opravi. Očarana sem jo gledala preko svojega laboda in se od čara prevzeta bala. da se bo ta privlačni privid naenkrat razblinil v nič. Stran 6. »Vegernlk« Zanimivosti V Mariboru 'dne 17. VIII. 1938. 'v 1 - ■ -------- MilHon pilotov in oilotk Silen razmah angleške letalske propagande Mmulo je komaj nekaj časa, odkar je minister za zrakoplovstvo Sir Kingsley Wood naznanil ustanovitev nove civilne zračne garde, in že danes se lahko reče, da se bo njegovo upanje, da bi Anglija v teku časa imela mijilon moških in žensk, ki bi znali voditi letalo, izpolnilo daleč nad vsa pričakovanja. Naval na letalske klube, ki naj tvorijo osnovne celice organizacije, je tako velik, da bodo najbrže morali ustaviti nadaljnje sprejemanje članov. Saj je nemogoče stotisoče naenkrat izšolati, ker toliko šolskih aparatov sploh ni na razpolago. Naravno so neposredna vaba za tolik naval velike ugodnosti, ki se obetajo bodočim pilotom, saj bo celo za »wee-kend« vsak lahko dobil na posodo letalo za bagatelno ceno, tudi vstopnina v orga nizacijo, do katere imajo dostop vsi moki in ženske v starosti 18 do 60 let, je zelo nizka in istotako letna članarina. Povrh bo vsak član pri slavnostnih prireditvah nosil krasno, temnosivo uniformo z letalskimi znaki na prsih, — kako bi ne bila mladina vsa navdušena! Saj mladina se resnosti stvari neposredno ne zaveda, pač pa toliko bolj časopisje in sploh vse javno mnenje, ki to akcijo naravnost vihamo pozdravlja. To je tem značilneje, ker je znano, kako občutljivi so Angleži glede na vse, kar diši po obvezni vojaški službi. Toda Sir Kingsley Wood je v nasprotju s svojimi predhodniki našel pravilno formulo: Vsa stvar nima z vojaštvom sploh ničesar opraviti. Tn gre, kakor pri zračni zaščiti, za čisto civilne oblike pripravljanja angleškega naroda, in »war Office« (vojni urad) bo imel s tem opraviti šele v primeru vojne, — takrat pa mu bo vsekakor sta! na razpolago milijon pilotov in pilotk. Ta civilni značaj in sestav organizacije izpričuje tudi izvolitev petero komisarjev, (4 moški, ena ženska), ki jih postavlja ministrstvo za zrakoplovstvo. Razen enega so vsi civilisti. Taka je ta »lova nevojška veleakcija, ki naj iz Angležev napravi narod letalcev. Sporedno s tem dela angleška letalska industrija s polno paro. V najkasneje dveh letih bo Anglija zmožna zgraditi 25.000 letal na leto. Velika zasluga na tem gre lordu Nuffieldu, čegar nove tovarne same bodo mogle izdelati letno 5000 aparatov. K temu pridejo še Rolls-Royceve tovarne, ki bodo že leta 1939 mode dobaviti enako število motorjev tipa Merlin. Število delavcev, zaposlenih v tovarnah, ki delajo za vojaško zrakoplovstvo, se je od 30.000 v letu 1935 zdaj zvišalo na 90.000. Krediti za te svrhe v angleškem državnem proračunu, ki so bili 1. 1935 še neznatni, so leta 1936 znašali že 9 milijard, lani 15 milijard, letos pa so poskočili kar na 22 milijard angleških funtov. Načrt, po katerem se izvršuje zračno oboroževanje, je bil objavljen kot »načrt F«, ki predvideva 2750 strojev prve linije, in bo 1. 1940 do kraja izpeljan. Toda večji del tega načrta je že danes izpol- nut, podobno čaj, mleko 41 minut, pivo 47 minut, kakao pa 52 minut. X Egipt bo vrnil Nemcem sekvestri-rano Imetje. Egipčanski senat je odobril egipčansko-nemški sporazum glede vrnitve nepremičnega premoženja, ki je bilo zaseženo Nemcem med svetovno vojno. X Za 24 milijonov din opija so zaplenili. Ameriški carinski organi so zaplenili na neki ladji, ki je bila zasidrana v Broocklynij, opija v vrednosti 24 milijonov din. Zaplemba je ena največjih, kar so jih napravile ameriške carinske oblasti v zadnjem desetletju. X Vojno letalo padlo na kmečko hišo. V bližini Firence je padlo na neko kmečko hišo vojno letalo. X Orkan vrgel v morje čredo govedi. Silne nevihte in poplave so te dni pustošile Holandijo. Nekje je orkan vrgel v morje kar celo čredo govedi, 35 glav, ki je potonila. Od strele je pogorelo nad 30 kmečkih domačij. X Vrana povzročila smrt treta žensk. V bližini Oberbibracha na Bavarskem se je dogodila nenavadna nesreča. Na električni vod visoke napetosti se je spustila vrana in povzročila kratek stik. Z žico, ki se je povesila na zemljo, so prišle v dotik tri ženske in jih je električni tok na mestu usmrtil. X Škorpijoni egiptovska nadloga. Egiptovski zdravstveni urad objavlja statistiko, iz katere izhaja, da je bilo lani sto vasi; več tisoč ljudi pa “Je ostalo brez strehe. V nekem zatočišču ponesrečencev je izbruhnila kolera. X Če norec pobesni. Na pogrebnih svečanostih za umrlimi ameriškimi straž niki v New Yorku, je iznc?nada pobesnel nek neznanec in začel streljati na pri-šotne. Težje je ranil tri stražnike in tri meščane. Napadalec je nosi! na prsih in na plečih težke kovinaste plošče. Po kratkem boju ga je zadela krogla v glavo, da je bil na mestu mrtev. X Italija je prepovedala tuje napise. Kavarne, restavracije in razni nočni klubi ne smejo več nositi tujih napisov kakor: Metropol, Bagdad, Hollywood itd. X Rešen ledolomilce. Lansko jesen je zamrznilo na severni pomorski poti proti Murmansku in Arhangelsku rusko ladjevje. Selc sedaj se jc posrečilo ledolomilcu „Jermaku", da se je prebil do dela ladjevja, oskrbel eno ladjo z premogom in ji izsekal pot na odprto morje. Tudi ledolomilec „Krasin“, ki je bil do sedaj zamrznjen, je naložil v nordviškem zalivu premog in ga odpeljal proti zamrznjemu bro-dovju, da ga bo oskrbel s kurjavo. x Velika najdišča zlata. Na severu Suženjskega morja ob Kanadi so odkrili nova velika najdišča zlata. A& kraji, kjer so najdišča so zelo nedostopni. Nekaj iskalcev zlata se je odpeljalo z letalom proti najdiščem. Leteli so nad kanjonom neke reke, ki njen in bo najbrže že koncem tega leta pijonov. Piki so bili v zelo številnih pri-na razpolago 1750 takih bojnih velestro-, merih smrtonosni. samo v Kairu 9000 oseb pičenih od škor- sega Suženjskega morja. u,u, „,i ,, , k -' x Nad 17 milijard cigaret je bilo po jev. Razdelili jih bodo takole: 1700 za matično deželo, 300 za kolonije in 750 za mornarico, za katero bo pripravljenih tudi 11 matičnih ladij, zmožnih sprejeti na krov 300 letal. Na kopnem je samo v matični deželi zgrajenih 50 novih letalskih pristanišč. Nič ni zanemarjeno, britski imperij hoče biti dobro pripravljen za vsak primer. CARSKO SELO. Car Nikolaj II. je preminil že pred 20. leti, njegovo domovanje, znamenito Carsko selo, pa je še danes v takem stanju, kakor da bi se mislila carska rodbina vsak čas vrniti vanj in živeti v njem naprej staro življenje. Caričina spalnica je še takšna, kakor da bi še včeraj tu noči-Ia pobožna carica in molila pred vsemi 300 ikonami, ki so po stenah. Na vrata spalnice je pribita običajna podkev, ki je znana tudi iz našega praznoverja. V carjevi delovni sobi je na mizi koledar z datumom, ki ga je car zadnjič utrgal; kaže 30. juli 1917; kajti 31. julija je bil car že na vse zgodaj odpeljan iz Carskega sela, da pač ni imel več časa odtrgati stari listek. Na pisalni mizi je še zdaj telefon, katerega je bilo treba samo vzeti v roke, pa je že bil spojen z Zimskim dvorcem v Petrogradu. STRATOSFERNA ZVEZA MED EVROPO IN AMERIKO. Francoski letalec Paul Codos, znani svetovni rekorder v letanju brez pristanka iz 1933. leta je izjavil tisku, da je mpžna letalska zveza med Ameriko in Evropo, a to samo v višini od 8.000 do 9.000 metrov. Codos bo še to zimo na-pjavil prvi poskusni polet z stratosfernim letalom. Codos je generalni inšpektor žrakoplovnega društva »Air France«; rekord, ki sta ga postavila on in Rossi 1933. leta, še ni do danes nihče prekosil. X Odkopana predzgodovinska Slovan-ftka naselbina. V zapadni Poljski odkopavajo že več mesecev v biskupinskem Okraju predzgodovinsko slovansko naselbino, ki bo stara 2.500 let. Do danes so odkopali 10 hiš naselbine, po katerih so našli množino orožja, orodja, posod itd. X V Mehiki sta trčila brzovlaka. V bližini Oueretara sta trčila brzovlaka. V hjtti se je vozilo mnogo potnikov, dosti tujih izletnikov ter odposlanstvo mednarodnega kongresa za ceste. Mrtvi so 4, flanjenih je 12. X Dragi rekord »Oueen Mary«. Iz Londona javljajo, da si je priborila »Oueen Mary« sinji trak tudi na povrat- ku iz New Yorka v London. Razdaljo je preplula v 3 dneh, 20 urah in 24 minutah. X Svetovni prvak v skakanju s padalom se ie smrtno ponesrečil lz Pariza javljajo, da se je ob priliki letalske nesreče v Besausonu smrtno ponesrečil znani svetovni prvak v skakanju s padalom James William. Do nesreče je prišlo, ker se mu letalo ni pravočasno odprlo. X Vsak peti Šved Ima radio aparat, vsak deveti pa telefon. Tako ugotavlja statistika, ki pravi nadalje, da znaša celotno število radio-naročnikov v državi 1,156.781, kar pomeni 184 aparatov na 1000 prebivalcev. Telefonskih naročnikov pa je 724.595 in pride na vsakih 1000 ljudi 118 aparatov. X V Bratislavi so odkrili petrolej. Vacuum Oil Company je začela te dni s poskusnim vrtanjem v Pajštanu v bližini Bratislave. Uspeh bo znan šele čez nekaj tednov. X Jubilej šampanjca. Francija slavi letos spomin benediktinskega meniha Pier-ra Perigona, ki je kot samostanski kletar 1. 1638 izumil proizvodnjo šumečih vin. Za ta 300-letnl jubilej šampanjca je francoska pošta izdala tudi posebno znamko. X Kampanja proti kravatam in trdim ovratnikom v Italiji, ki jo je nedavno začel neki univ. profesor v Palermu in ki je po svetu Izzvala prilično senzacijo, je na zahtevo samega Mussolinija ustavljena. Vneti profesor je utemeljeval svoje odklanjanje kravate in ovratnika s tem, da je ta nošnja nezdrava in da poleg tega ni rimska. To je sicer oboje res toda — X Tempo človeškega želodca. Na hi- gijenskem zavodu v Monakovem so pričeli delati zanimive poskuse z namenom, da doženejo, kako naglo prebavlja človeški želodec razne vrste hrane. Zaenkrat so se poskusi omejili samo na merjenje Časa. Dokazano je bilo, da ostane žemlja delj časa v želodcu nego kos belega kruha, čeprav sta oba iz enakega testa. Mehko kuhano jajce želodec mnogo prej prebavi nego trdo kuhano. Ugotovili so, da ostane 50 kubičnih centimetrov kave v želodcu približno 33 ml- X Nevarno ponarejevalsko družbo je izsledila pariška policija. Ta družba, katere poglavar je bil neki bivši romunski častnik, je imela tehnično sijajno urejeno delavnico, v kateri so ponarejali francoske in angleške bankovce, koleke, diplome, žige itd. X Kriminal v Budimpešti narašča, kakor je to razvidno iz policijskega izkaza. V mesecu juliju je bilo 6305 kriminalnih primerov, od teh 744 prestopkov proti varnosti življenja, 2763 tatvin, 929 poneverb, 630 goljufij. X 20 otrok padlo v globino. Huda nesreča se je pripetila v otroški koloniji v varšavskem predmestju Pulawy. Visok balkon, kjer so se igrali otroci, se je podrl in vseh 20 otrok je padlo v globino. Vsi so težje poškodovani, večina je obležala s polomljenimi udi. X V Indiji so bile strahovite poplave. Ob zadnjem deževju je Ganges narastel, se razlil preko nasipov in napravil velikansko škodo. Voda je odnesla’ preko izkazu italijanske tobačne režije razpe-čaiiili po Italiji v proračunskem letu 1937-38. Potrošnja cigaret se je proti prejšnjemu letu znatno dvignila. X Nesrečen loterijski igralec. V Gre-noblu je izvršil samomor 521eten mož, ki je pred dvema letoma v francoski narodni loteriji ?adel pol milijona frankov. Omamljen od take sreče je začel še bolj strastno igrati in je kupoval množice srečk. Zadel pa ni nobene več, pač pa potrošil ves denar. Iz obupa si je sedaj pognal kroglo v glavo. X Filmski igralec Warner Oland, znan iz filmov, v katerih je igral vlogo kitajskega detektiva Charlie Chana, je umrl v Stockholmu, star 59 let. Oland je bil Šved, študiral je za sodnika, a ga je zaneslo h gledališču, kjer je zlasti v vlogi Kristusa imel velik uspeh, potem je prešel k filmu in tu je našel svojo pravo vlogo: Charlie Chan. Kot filmski detektiv je postal priljubljen po vsem svetu. Oland je bil tudi dober pevec in nadarjen slikar. Rasno MIZARSKA STAVBENA DELA izvršuje najceneje mizarstvo Belak, Maribor, Miklošičeva ul. 2. 4700 NOVOl * NOVOl Sprejmem v izdelavo in popravilo raznovrstne tehtnice in uteži. Izdelava precizna, cene zmerne! Makso Kert, Aleksandrova 19._____________70 250« DIN potrebujete. da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor, Orožnova. 91 MARTIN SAFRAN SPSS?« s* velši vzorci na »ioki Krekova 16. UOLAŠEVALEC KLAVIRJEV BSsendorferjev učenec. — Vprašati v trafiki, Stolna ulica. 345 Predam Prodam poceni POHIŠTVO radi preselitve. Trg svobode 6-HI. desno. 343 Sobo odda Lepo OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo oddam dvema gospodičnama ali dijakinjama Trg svobode 6-III, desno. 342 Fotografa, (InJo) ■pretnega v kopiranju amaterskih posnetkov, iščem z« ■talno. — Nastop takoj. — Foto-kemikalije etc. Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica t1» Stanovanje STANOVANJE oddani mali družini s 1. septembrom. Smetanova ul. 52-1 346 SPREJMEM GOSPODA na hrano in stanovanje. Naslov v upravi. 338 2 SOBI, KUHINJO, PREDSOBO oddam s 15. septembrom. Stu denci, Sokolska ul. 39. 348 Službo išle PRIDNO DEKLE želi vstopiti v službo z znanjem pospravljanja vseh hišnih del in kuhanja. Grem tudi k otrokom. Nastopim lahko takoj. Naslov v upravi »Ve-černika«. 349 Opremljeno ali prazno SOBO IN KUHINJO takoj oddani. Koroška c. 70. 339 SPREJMEM GOSPODA v vso oskrbo takoj ali s 1. septembrom. Meliska 29. Ma ribor. 340 Sprejmem gospoda NA HRANO IN STANOVANJE Zrkovska 23- 341 STANOVANJA eno in dvosobna oddam. — Smetanova ul. 54, gostilna. 344 Širite ,.Večerni!^ FOTOAMATERJI! Poslužujemo vas samo a ♦ materiialom. ker ie nalboliši! . Razvijamo, kopiramo in povečamo! Solidno in poceni! Fototrgovlna Ivan Pečar, Gosposka 11» —- .... — Mal’ položi dar domu na oitarl I«<'■ !- in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. urf* V tl ja nu mcscc prejeraun v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na doin (2 din. Oglasi po ceniku Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in upra*® it. 25-67. 1‘uštni čekovni račun St. 11.409.