IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IX SOBOTO.
—m*, m. - -...........
‘‘»M**
TRGOVSKI LIST
časopis za trgovino, Industrijo Irt obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za l/2 leta 90 Din> za !4 leta 45 I^11« mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v soboto, dne 4. januarja 1930.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 2.
Poročilo o delovanju vlade v letu 1929
Ob koncu leta je kraljevska vlada podala javnosti pregledno poročilo o plodonosinem svojem delovanju za čas od 6. januarja do konca leta 1929. Vsak resor je izdelal obširno poroči-
lo,	ki nudi lepo pregledno sliko o intenzivnem delu, ki se je začelo pod krepkim novim režimom.
Zakonodajno delo
ministrstva inostranih del je bilo v tem letu zelo intenzivno, Od (». januarja 1929 se je uveljavilo to je ratificiralo in uzakonilo šestdeset mednarodnih pogodb, konvencij, protokolov in sporazumov. — Poleg teh že vzakonjenih in ratificiranih konvencij imamo št' 14 konvencij, ki so pripravljene za ratifikacijo. Potemtakem bo celotno število v tem letu uveljavljenih mednarodnih spora/umov narastlo na 74.
Trgovinskih in gospodarskih pogodb st' je sklenilo celo vrsto. Med drugimi se je sklenilo trgovinsko pogodbo s Francijo, Madžarsko, Albanijo, Finsko, Ledsko in Egiptom, nadalje naknadni sporazum z Nemčijo in trgovinsko pogodbo s Španijo. Poizkusi za ureditev trgovinskih odnoša-jev s Španijo so se izvršili tekom zadnjih let ponovnokrat, vendar se je komaj letos posrečilo zaključiti trgovinsko pogodbo in s tem dati nov polet izvozu	našega lesa	in	ostalih
predmetov	na	novo veliko	konsu-
mentsko tržišče.
Sklenila se je tudi cela vrsta gospodarskih mednarodnih konvencij pod okriljem Društva narodov, zlasti: 1. Konvencija	za	oprostitev	carinskih
formalnosti.	2.	Konvencija	o	ukinitvi
omejitve uvoza in izvoza. 3. Sporazum o izvozu kož. 4. Sporazum o izvozu kosti. 5. Konvencija o opijumu. 6. Konvencija o avfomobilnem prometu. 7. Konvencija o prometu po javnih cestah in druge.
Tudi v
ministrstvu financ -se je dokončalo mnogo važnih poslov. Proračunska monetarna politika se je uspešno vodila v celem letu. Proračun, ki je sedaj v veljavi in ki je bil izdelan kot predlog pred 6. januarjem, se je popravil in dopolnil ter je služil kot dovolj zanesljiva baza za financiranje.
Državna izplačila v preteklem letu so se izvršila brez težkoč in zamud.
V	teku leta se je izvršila nova upravna organizacija v državi. S tem so se ustvarili tudi stvarni predpogoji za sestavo novega proračunskega predloga na bazi racijonelnejše in bolj štedljive porazdelitve kreditov.
Zakonita stabilizacija dinarja n.a sedanjem nivoju je eden izmed najvažnejših predstoječib poslov. Zakonski predlog o tem je že izdelan v sporazumu z Narodno banko. Z zakonito stabilizacijo dinarja se ne bo praktično v sorazmerju napram sedanjemu stanju v gospodarskem in finančnem oziru ničesar izpremenilo.
Interes inozemskega kapitala za našo državo je bil v preteklem letu zelo živahen in z dneva v dan — reči smemo — je živahnejši.
Čim se uredi vprašanje davčnih dolgov, se bo ustvarila možnost plačan ja davkov potom poštne hranilnice.
Pripravljen je še materijal za reformo zakona o taksah. Na tem važnem vprašanju se je delalo intenzivno tekom celega leta.
Pripravlja se revizija predloga za-
kona o splošni carinski tarifi. Zbran in proučen je obširen materijal, tako da se bo mogel zakon o splošni carinski tarifi izdati, čim bodo druga ministrstva, zlasti ministrstvo trgovine in industrije, končala svoje naloge.
Nas zlasti zanima poročilo o poslovanju
ministrstva trgovine in industrije.
V	svrho pospeševanja našega gospodarstva, osobito trgovine, industrije in obrti, so se izdali koj po 6. januarju 1929 najnujnejši in najpotrebnejši zakoni in sicer: 1. Zakon o kontroli poljedelskih proizvodov, določenih za izvoz. 2. Zakon o razprodajah, s katerim si' je omejilo brezvestno špekulacijo in zlorabe. S tem zakonom se je izjednačilo zakonodavstvo glede tega predmeta v celi državi. 3. Zakon o odlogu izvolitev za trgovske, industrijske in obrtne zbornice. To je prvi zakon, ki je veljaven za vse zbornice v kraljevini. 4. Zakon o zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. 5. Zakon o kontroli narkotičnih drog in strupov. 6. Pravilnik o trgovini s slivami in pekmezem. 7. Pravilnik o kontroli izvoza svežega sadja.
Ministrstvo je sodelovalo tudi pri sklepanju trgovinskih pogodb s Francijo in Španijo, in je sklenilo mednarodno konvencijo o razstavah, ki določa red in sistem pri organizaciji mednarodnih razstav. Ministrstvo je sodelovalo tudi na mednarodni razstavi v Barceloni, ki je imela v glavnem propagandne namene. Razstava je dosegla lepe uspehe za naš izvoz.
Ministrstvo pripravlja načrt naslednjih zakonov: 1. Zakona o obrtih. 2. Zakona o javnih skladiščih. 3. Zakona o zborničnih dokladah. 4. Zakona o reorganizaciji ladjedelniške industrije na naši morski obali. 5. Zakona
o	oddajanju premij ladjedelcem. 6. Zakona o eksploataciji gornje-jadran-skega pristaniškega kompleksa. 7. Zakona o subvencioniranju domače velike obalne plovbe in rednih črez-oceanskih prog. 8. Zakona o ureditvi svobodne cone v Solunu. 9. Zakona
o	pospeševanju industriji' za državno obrambo. 10. Zakona o svetu držav rie obrambe. 11. Zakona o carinski tarifi. 12. Zakona p borzah. 13. Načrt zakona o pobijanju nedovoljene konkurence je poslan na izjavo vrhpvne-mu zakonodajnemu svetu.
Poleg teh projektov bo ministrstvo izdalo še naslednje zakone: 1. Zakon
o	pospeševanju domače podjetnosti.
2.	Zakon o zavarovanju obrtnikov. 3. Zakon o Obrtnih sodiščih.
Na polju strokovne izobrazbe je ministrstvo napravilo mnogo in je doslej »tvorilo več trgovskih akademij.
V	teku so priprave, da se otvori čim-preje več strokovnih obrtnih šol, kakor strokovna obrtna šola za puškar-stvo v Užicah in strokovna obrtna šola za razne obrti v Skoplju.
Pripravljen je materijal in izdelan tekst zakona o osvoboditvi plačanja carine za hotelske opreme. Nadalje zakona o pospeševanju hotelirstva in zakon o kopališčih, letoviščih in turističnih krajih.
Hranilne vloge pri državni Hipote karni banki stalno rastejo. V teku leta so se v razmahu 11 mesecev pomnožile za nad 75 milijonov. Banka je sklenila znižati obrestno mero za kratkoročne kredite od 9% na 8%.
Obširno poročilo o zlasti intenzivnem delu je podalo ministrstvo soci-jalne politike.
Ministrstvo za gradbe
je izdelalo v preteklem letu dva zakona: o državnih in samoupravnih cestah ter pet uredb k obema zakonoma. Predložilo pa je tudi še pet zakonskih načrtov in sicer o: razlastitvi, pošti, izkoriščanju vodnih sil, elektrifikaciji države in gradbeni zakon.
Za popravo cest je izdalo 109 milijonov dinarjev. Zgradilo je več mostov, mnogi se grade, a mnogi se pro-jecirajo. — Trasiranje Jadranske železnice Beograd—Kotor se je nadaljevalo. Že izdelan je del .Jadranske proge: Kragujevac—Kraljevo (56 km).
V	Kraljevu se gradi velika železniška delavnica za popravilo vagonov in lokomotiv.
Poročilo nadalje navaja vsa dela, ki so se izvršila na državni račun za regulacijo rek, ureditev obali in vzdrževanje kanala in plovnosti rek. — Tekom leta j(' bilo 11 kontraktualnili pošt spremenjenih v državne, a 297 državnih v kontraktualne, s čemer so se dosegli veliki prihranki. Uspešno je napredoval tudi telegrafski in telefonski promet.
TEČAJ /A MIZARSKO LUŽENJE NA Bl.EDU.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi v prvi polovici februarja 1030 na Bledu lečaj /a mizarsko luženje. Tečaj bo lrajal Iri dni. Poučevalo se bo luženje raznovrstnega mehkega in trdega lesa, pri čemer se bodo uporabljala najnovejša lužila po najmodernejših receptih. Udeleženci bodo dobili tudi navodila glede nabave lužil in pregled receptov za njih sestavo. V tečaj se sprejmejo predvsem mojstri, po razpoložljivosti prostora pa tudi pomočniki z daljšo prakso. Prijave s točnim naslovom prijavljenca je poslati najkasneje do 20. januarja 1930 neposredno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. - Podrobna pojasnila dobe prijavljenci neposredno.
Državno ali privatno gospodarstvo.
Mednarodna trgovska zbornica se jo, vzpodbujena na svoji zadnji seji, lotila hvaležne naloge s tem, da je napravila mednarodno anketo o vprašanju državnega gospodarstva v posameznih državah. Izrečen cilj te ankete je bil oceniti produktivnost javnega gospodarstva. Ta anketa, pri kateri so bile udeležene vse važne države, je pokazala, da je svetovna vojna s svojimi posledicami v prav posebni meri pripomogla do tega, da se je javna uprava in javno gospodarstvo v večini držav neverjetno razvilo.
Pred svetovno vojno je pred vsem v evropskih državah, pridobitna delavnost države obsegala samo tako-zvane monopole, kakor železnice, pošte, brzojav, telefon, vodne, plinske in električne naprave. Samo v nekaterih državah je razpolagala država odnosno občine z rudniki ali specijalnimi obrati; tukaj mislimo na znamenito porcelansko industrijo v Nemčiji in Franciji. Ne glede na to je igrala javna oblast v nekaterih državah važno vlogo v režijskih podjetjih, ki so bila ustanovljena iz tiska-« ličnih ozirov (tobačni monopol v Avstriji, Italiji itd., monopol na vžigalice v Franciji itd.). O kakem večjem vplivu državne oblasti pred vojno skoro ni bilo govora. Svetovna vojna je pa ta položaj temeljito predrugačila, država je po svetovni vojni posegla globoko v privatno gospodarstvo. Nastopila je regulacija uvoza in izvoza. Osnovale so se subvencije najrazličnejših vrst in državna delavnost se je razširila na taka gospodarska podjetja, ki jih poprej ni niti dobro poznala. Pomislimo samo na trgovinsko paroplovbo, ki jo je v prav posebni meri vršila in jo še vrši vlada Združenih držav, kakor tudi Kanada in Avstralija (da ne govorimo o Sovjetski Rusiji). Leta 1921 je nastopil preokret. Privatnemu gospo-
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1930.
I.	Vložitev davčnih prijav.
Davčne prijave po zakonu o neposrednih davkih je vložiti za pridobnino in rentnino za leto 1930 na obči javni poziv in v roku, ki je določen v njem.
II. Uslužbenski davek.
Delodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpreiniti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca,
Oni delodajalci, ki zaposlujejo pro-sečno največ 20 uslužbencev, plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, katere morajo ob vsakem izplačilu nalepiti v davčno knjižico na za to določenem mestu.
Tekom meseca januarja 1930 morajo laki delodajalci predložili davčne knjižice na vpogled davčni upravi. Še ne izrabljene davčne knjižice se delodajalcem ob tej priliki takoj vrnejo.
III.	Davek na poslovni promet.
V	istem roku kakor prijavo za pridobnino so dolžni davkoplačevalci, ki pavšalno plačujejo davek na poslovni promet, vložiti prijavo o prometu, doseženem v letu 1929.
lavni računodaji zavezana podjetja in obrati in podjetja, katerih promet je presegel v minulem letu 360.000 Din, morajo voditi knjigo opravljenega prometa.
Taka podjetja odpremljajo davek na poslovni promet v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja. Davkoplačevalci, ki so bili že v letu 1928 dolžni odpremljati davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa, ga plačajo za
IV. četrtletje 1929 do dne 30. januarja 1930.
IV.	Davek na rente.
Davek na rente, ki se pobira ob izplačilu, se mora plačati po seznamu najkasneje v 15 dneh po preteku vsakega polletja, za II. polletje 1929 torej do 15. januarja 1930.
V. Davek potujočih agentov in trgovin-
skih potnikov.
Ta davek se plača, preden se začne izvrševati poklic v prvi polovici leta v celotnem znesku (1000 Din).
VI. Dospelost direktnih davkov.
Ostali neposredni davki razen zem-Ijarine dospevajo v plačilo v štirih enakih letnih obrokih dne 1. januarja, dne
1.	aprila, dne 1. julija in dne 1. oktobra.
Davek, dospel v plačilo, se mora plačati najkasneje v 15 dneh prihodnjega meseca.
Dokler se ne izvrši nova odmera za leto 1930, se plačuje davek po predpisu iz leta 1929.
darstvu se je zopet dala njegova pravica in začelo se je odpravljati državno gospodarstvo. Tam, kjer je pa državna delavnost še ostala, se je po večini razvila posebna oblika njene organizacije, namreč:	privatno-go-
spodarska organizacija z izločitvijo državne uprave kot take. V Nemčiji se je to izvedlo ne samo pri državnih Železnicah, ampak tudi pri drugih državnih obratih, ki so združeni v Vcreinigte Industrie-Unternehmun-gen A. G. (Viag). Na sličen način se je izvedla organizacija francoskih državnih podjetij za pridobivanje kalija. Tudi po vojni ustanovljena francoska državna podjetja za dušik imajo popolnoma privatno-gospodarsko organizacijo. Pruski fiskalični obrati so tudi dobili privatno upravo. Popolnoma slična tendenca se je uveljavila pri švicarskih zveznih železnicah. Leta 19^6 so bile belgijske državne železnice preosnovane po pri-vatno-gospodarskih načelih v narodno delniško družbo. Tudi francoski tobačni in smodniški monopol sta bila reorganizirana po privatno gospodarskih metodah. Ista tendenca od fiskalizma k trgovskemu poslovanju se je uveljavila pri komunalnih obratih v raznih državah. Pri tem vidimo, da se je javna oblast v mnogih evropskih državah tako glede udeležitve pri elektrifikaciji pojačala, kakor tudi, da so se subvencije povečale. To se opaža tako v Nemčiji, Švedski, kakor v tudi v Švici — kjer na primer proizvajajo javna podjetja 61 % električne energije — dalje v Avstriji, Italiji itd. Deloma je la povečana delavnost javne oblasti pri preskrbi z elektriko v ožji zvezi z napredujočo elektrifikacijo železnic. Docela drugačen je razvoj v Združenih državah, kjer zavzema privatno gospodarstvo zdaleka odličnejše mesto. Država kot laka proizvaja tam samo 4-9% električne energije, 951% jo pa proizvajajo privatna podjetja. Kar se tiče plina, je razmerje 1-7% proti 98-3 %, glede cestnih železnic pa 12% proti 98-8%. Pri tem se pa moramo tudi zavedati, da je uporaba teh ustanov v Združenih državah veliko bolj napredovala kot v Evropi, torej za obči blagor tudi važnejše. In vendar imamo tam skoro izključno privatno gospodarstvo! Preskrba z vodo je pa v Ameriki pretežna domena komunalne podjetnosti, na katero pridejo štiri petine vseh ustanov.
Medtem, ko je skoro cela Evropa
—	izvzemši Anglijo in Francijo — glavne železnice podržavila, so železnice v Ameriki skoro docela privatna last. Kakor že omenjeno je ameriška /vezna vlada leta 1.916 organizirala državno trgovsko mornarico, ki je imela v času od 1. 1920 do 1928 ogromno izgubo, približno 3 milijarde dolarjev, med tem, ko so imele privatne paroplovne družbe v istem času povečini dobre uspehe.
Prav posebno zanimive so v poročilu mednarodne trgovske zbornice primerjave med državnimi, komunalnimi in privatnimi obrati. Vsi ti primeri nam dokazujejo samo eno, namreč: Premoč privatne podjetnosti, povečano produktivnost z manjšimi režijskimi stroški v privatnih podjetjih. Za to trditev se v več slučajih navaja dokaz s številkami. Pomanjkanje gibčnosti, birokratično poslovanje in politični vplivi so glavni nedostatki javnega gospodarstva, ki jih opažamo skoro v vseh državah. Mešana gospodarska oblika, to je združitev javnega in privatnega kapitala, je na podlagi dosedanjih inkušenj, kakor pravi poročilo, dobra.
Kar se tiče javna podjetja, ki jih vodi država iz davčnih, fiskalnih ozirov, uči izkušnja na podlagi ankete, da so dohodki teh podjetij po večini manjši kot izguba na davkih, ki je nastala z izključitvijo privatne podjetnosti. Iz poročila razvidimo, da vedno bolj prevladuje tendenca, da si država pridrži samo monopolna podjetja, ki služijo neposredno javnemu interesu, v vseh ostalih podjetjih pa je treba uvesti in podpirati privatno gospodarstvo.
Inšpekcija dela in inšpekcija parnih kotlov spadata v administrativnem oziru pod bana.
V	§ 76 zakona o banski upravi je določeno, da vršijo inšpektorji dela in inšpektorji parnih kotlov kot strokovni referenti bana na teritoriju banovin svoje posle po obstoječih predpisih in odredbah v skladu z zakonom o notranji upravi. Na podlagi tega in v soglasju z g. ministrom notranjih poslov je g. minister za socialno politiko in narodno zdravje v zmislu člena 2 zakona o notranji upravi odredil:
1. Da so inšpektorji dela in inspek-iorji parnih kotlov strokovni referenci bana za izvrševanje vseh poslov, koji spadajo v njih delokrog po zakonu o zaščiti delavcev, zakonu o inšpekciji dela in v zmislu drugih zakonov.
2. Da inšpektorji dela in inšpektorji parnih kotlov ne tvorijo posebno oblast, ampak jih je smatrati kot se-stavni del banske uprave.
3. Inšpektorji dela in inšpektorji parnih kotlov kot strokovni referenti bana so podvrženi v administrativnem oziru banu. odnosno upravniku mesta Beograda, a v strokovnem »zi-
ni ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, od katerega bodo dobivali za svoje poslovanje potrebna navodila potom bana, odnosno upravnika mesta Beograda.
1.	Vse razsodbe, odloki in naredite po zakonu o zaščiti delavcev in zakonu o inšpekciji dela, kakor tudi po esvalih zakonih, izreka v prvi vrsti ban, odnosno upravnik mesta Beograda; proti odlokom bana se morejo stranke pritožiti pri ministru za so-rialno politiko in narodno zdravje v roku, ki je za to določen.
5. glede pisarniških prostorov, vodenja vložnega zapisnika in registra, kakor tudi drugih potrebnih knjig za potrebe inšpekcije dela in parnih kotlov izdaje potrebne mere pristojni ban. odnosno upravnik mesta Beograda.
DRUŽBO JLIRlir
Premog Drva Koks Oglie
Dunajska cesta 46
Telefon 2820
Dospelost nekaterih perijo-dičnih taks.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in induslrijo v Ljubljani.)
1. Takse na reklame. Dne 15. januarja I930 poteče rok z a plačilo takse na reklamo v obliki napisnih in naslikanih j stalnih objav, ki se obešajo na raznih ! krajih, ali so izdelane na zidovih, ogra- j dah, tramvajih i Id., kakor tudi v obliki i svetlobnih objav.
2. Taksa na kupone ali dividende in na tanlijeme. Od kuponov ali dividende in od tantijem se plačuje po pripombi 5, k tar. post. 10. taksa 1%. — Takso je plačati v 15 dneh po odobritvi l/lance.
3. Dopolnilno prenosno takso pp tar. post. 12. prip. 12. taksne tarife je za leto 1030, kolikor ne presega zneska :;00’ Din, plačati v celoletnem iznosu do one 31. januarja 1930, ako pa taksa presega znesek 500 Din, je plačati v istem
i	kn prvi četrtletni obrok za leto 1930.
4. Taksa za potroške v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzi-jonih v krajih s preko 2000 prebivalci ter v vseh kopališčih in letoviščih se pobira povprečno naprej, in sicer po želji taksnega zavezanca: polmesečno, mesečno ali trimesečno. Pri tem šteje inesec vedno s 30 dnevi. Višino povprečne takse določa pristojno finančno oblastvo na podstavi zbranih podatkov o povprečnem prometu gostov za vsak tak lokal.
5. Taksa za oivorjene ali tekoče račune pri delniških družbah. Do dne 15. januarja 1930 predlože delniške družbe davčni upravi sezname otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in prilepijo takso po 20 Din za vsak račun na seznamek.
6. Takso za pravico, da se točijo pijače (točilno takso po tar. post. 62.) je plačati za prvo polletje 1930 do dne 31. januarja 1930.
7. Letno takso za biljarde za 1. 1930 v znesku 200 Din je plačali do dne 15. januarja 1930.
8. Takso na vporabna vozila (avtomobile, fijakerske in polfijakerske vozove) je plačali za leto 1930 v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja 1930, v ostalih krajih pa do konca meseca januarja 1930.
9. Letna taksa po tarifni postavki 214. za odobritev privatnega skladišča po carinskih predpisih. V znesku 500 Din zapade za leto 1930 v plačilo do dne 15. januarja 1930.
GRČIJA JE POVIŠALA CARINO ZA UVOZ SEMENSKEGA OLJA.
Grški minister financ je brzojavno obvestil vse carinarnice, da je »zakon
o	povišanju maksimalne in minimalne carinske tarife na olja odr semen« stopil v veljavo 20. p. m. Tarifa je povišana za 10 metalnih drahem na 100 kg (10 metalnih drahem s 75% supertakso iznaša 262, 50 papirnatih drahem). Pod povišano tarifno postavko spadajo vsa olivna in semenjska olja.
Kvalitetna
mamka
i
mmm
Zahtevajta povsod 1!
ZASTOPSTVO ZA PRODAJO HRASTOVIH PRAGOV V GRČIJI.
Zastopstvo za prodajo hrastovih pragov v Grčiji bi prevzela tvrdka v Atenah. Naslov je: Ulysse M. Seprondi, Athenes, Nevvfaleron Vanopoulo 18.
3i učili OKianiBdi
ZA «MERKURJEV PLES»,
ki se bo vršil v soboto dne 11. januarja 1930 ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela «Union», vlada vsesplošno zanimanje in obeta biti v resnici ena najsijajnejših plesnih prireditev letošnje plesne sezije. Ker je vstop dovoljen le proti vabilu in so se ista že razposlala, se naprošajo vsi oni, kateri bi bili pri obilnem razpečavanju vabil le potoma prezrti, kakor tudi oni prijatelji društva, ki bi se želeli plesa udeležiti, pa nimajo vabil, da to nemudoma prijavijo društveni pisarni Trgovskega društva «Mcrkur» v Ljubljani, Gradišče 17/1■, telefon štev. 26-52.
TRGOVCI!
Prijave za pridobnino 1930 in prometni davek je vlagati pri davčni upravi v času od 5. januarja do 5. februarja 1990. Oni, ki do gornjega roka prijave ne morejo vložiti, naj zaprosijo pri davčni upravi za podaljšanje roka vložitve prijave za pridobnino za 1930.
(J remij trgovcev, Ljubljana.
Svetovno gospodarstvo leta 1929.
Znani narodni ekonom dr. O. Deutsch z Dunaja piše:
Konjunkturni padci in prodajne krize v številnih evropskih deželah so nam zatemnile pogled za dejslvo, da je svetovno gospodarstvo v letu 1929 ogromno napredovalo. Trije dogodki so bili v ospredju dogajanja:
1. Nova ureditev nemških reparacij-skih obveznosti po Youngovem načrtu ifi v zvezi s lem ustanovitev Mednarodne plačilne banke.
2. Bankrot borzne špekulacije v Newvorku in v zvezi s tein mednarodna pocenitev denarja.
5.	Prvi resnični poskusi racionalizacije svetovnega gospodarstva, v prvi vrsti z akcijami Zveze narodov (odprava prometnih prepovedi, carinski mir, razdelitev produkcije itd.).
Zraven je bilo samoobsebi umevno dt sli protiudarcev. Najobčutnejši je bil pač padec žitnih cen v sredi leta, ki je spravil evropsko kmetijstvo v težko krizo in ki je nakupno moč kmečkega prebivalstva kar najobčutneje poslabšal. Na mednarodnih efektnih borzah je prišlo skoraj povsod do oslrih tečajnih padcev, in moremo govoriti o uničenju • pekulacije v preteklem lelu. Veliki borzni krah v NewYorku, Matrvjev škandal v Londonu, kriza v Bruslju v zvezi z začasnimi težkočami pri Banque de Bruxelles, stagnacija na dunajski in budimpeški borzi, dolgotrajno nerazpolo-ž.enje v Berlinu v zvezi s številnimi kra-hi nemških provincialnih bank, borzna panika v Madridu in razni drugi momenti niso bili slednjič nič drugega kot porazi špekulacije, konec morda še ne prav zdravega finančnega razvoja, ki se pa menda polagoma obrača v normalno stanje.
Sumarično lahko rečemo, da je tvorba kapitala na svetu tildi v preteklem lelu le prav počasi napredovala ter da je bila / velikimi špekulacijskimi zgubami zmeraj spel prekinjena, da so pa v nekaterih deželah, tako posebno v Franciji, Nemčiji, Poljski in Švici, napravljeni krepki začetki v smeri, da poslane finančna odvisnost Evrope od Zedinjenih držav polagoma manjša. Deloma je celo Evropa ameriško borzno špekulacijo financirala in je postala v preteklem letu prej dajalec kol jemalec. Brezposelnost je tekom vsega leta trajala z običajnim sezijskim kolebanjem naprej, in vsi poskusi Anglije, Nemčije in Avstrije za zboljšanje so ostali pobožna želja. Rusija se je v letu 1929 še močneje zaprla proti ostalemu svetu kot v prejšnjih letih, razorožitvena misel ni bistveno napredovala. Nasprotno so re mednarodne trgovske razmere bistveno zboljšale, Evropa je v mednarodni trgovini zopet dosti močneje udeležena kot v prvih povojnih lelih in se proti drugim kontinentom zmeraj bolj uveljavlja. Mednarodna tvorba kar-ielov je nadalje m-^čno napredovala, a zaenkrat se kliub ožji spojitvi v mnogih panogah produkcija še zmeraj ni pri-lagodla konsumu. Skoraj povsod je tani produkcija narasla in je imela za posledico veliko pomnožitev zalog. V zvezi s tem je v številnih predmetih nastopil padec cen. ki menda še ni dosegel najnižje točke, če gledamo na velike zaloge.
Xia(ilUnahd borp
Tečaj 3. januarja 1930.	i-*o*pro- šeianje Din	Pornič« Din
DRVI ZN:		
Amsterdam 1 h. gokt. . . Berlin IM....	_ •—	22-77 m«
Bruselj 1 belga	 Budimpešta 1 pengC . . Curih 100 fr	 Dunaj 1 šiling		1094'40 79302 275-11	7-897 9-885 1097-40 7-9602 27591
		•		56-39 222 25
	*. .	
Praga 100 kron	 Trat 100 Ur		166-56	167 36 295-40
Nemška Kreditna banka v Sofiji, ustanovljena leta 1905 od Diskontne družbe, Bleichroederja in bolgarskih bank, prevzame posle Nemške Bankdiskontne podružnice v Sofiji in zvišuje zato svojo glavnico od 5 na 15 milijonov levov.
Vi zaslužite,
Raipeivje v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Lesnik, Maribor, Cankarjova 26
te imate
MAGGI ie,s izdelke za juhe
stalno v zatogil
Zlato, Evropa in Amerika.
Zlato j© ona žlahtna kovina, ki predstavlja najtrdnejšo podlago za denar in je takorekoč izraz bogastva te ali one države. Ni se torej čuditi, če se votli v vsaki državi natančna statistika o vsakovrstnih zalogah zlata, o njihovem zmanjšanju in povečanju. Najzanimivejši so pa podatki o zalogah zlata pred in po svetovni vojni. Pred svetovno vojno so imele Združene države Severne Amerike za 31)6 milijonov funtov šterlingov zlata, Francija za 2$4 milijonov, Anglija za 224, Nemčija za 209 in Italija za 70 milijonov funtov šterlingov. Leta 1928 so pa imele Združene države za 869 milijonov funtov šterlingov zlata, Francija 263, Anglija 183, Nemčija 139 in Italija za 55 milijonov funtov šterlingov.
Nikomur ni več treba povdarjati, da so se ameriške zaloge zlata povečale izključno zaradi svetovne vojne. Od leta 1915 pa do leta 1917 je šlo iz Evrope za nič manj kot eno milijardo dolarjev zlata. Evropske države so pač naročale v Ameriki orožje, muni-cijo, obleko, žito, sploh vse. Plačati je bilo treba vse v zlatu; v Združenih državah je nastalo blagostanje, povsod je bilo dovolj dela in jela. Tipična spremljevalka blagostanja je pa špekulacija. Je pač to napaka, da kadar, se ljudem dobro godi, začno špekulirati. Če gre ljudem dobro, mislijo, da jim bo šlo in da jim mora iti vedno boljše. In tako 9e je začelo v Ameriki. Vsakdo je špekuliral, hotel postati milijonar, če ne milijarder. Pohlep po denarju in bogastvu se je v zadnjih let ih v Ameriki naravnost neverjetno razpasel. Pohlep in ž njim v zvezi špekulacija sta vodila nesolidna podjetja, neresne delniške družbe, in moralo je priti iztreznenje. In prišlo je. Velikanski borzni polom, ki je še celemu svetu v spominu, je končal z izgubo nad 50 milijard dolarjev. Kaj sledi iž tega? Nikako znamenje akutne krize, ampak le iztreznitev. Arne-rikanci bodo od sedaj naprej pač upa-
li,	da jim bo šlo še vedno dobro, a da bi jim šlo predobro, da bi njihovo blagostanje vedno skokoma naraščalo, tega ne bodo več mislili, niti ne kaj takega upali! To je po mnenju treznih Amerikancev samih lekcija, ki so jo dobili pri zadnji borzni krizi.
Statistika poslovanja Zbornice za TOI.
(Iz predsedstvenega poročila Zbornice za TOI.)
Zbornična korespondenca je v toku letošnjega leta zopet močno narastla. Vložni zapisnik beleži letos do 15. decembra 18.832 prejetih dopisov, torej nad 2 in pol tisoč več, kot v celem lanskem letu. Pomisliti je treba, da so med prejeto pošto osnutki zakonov in j.ravilnikov najdalekosežnejše važnosti, ki so zahtevali cele tedne intenzivnega proučavanja in obravnavanja. Zbornica je razposlala 16.584 dopisov ter objavila v časopisih 2673 dobavnih razpisov.
Stalno narašča tudi obseg informativnega poslovanja zbornice. Uspehi zbornične aktivnosti na tem polju prihajajo vedno vidneje do izraza. Iz registra izdanih izpričeval o izvoru blaga vidimo, da se izvaža iz naših krajev blago v 32 držav, med katerimi je tudi že znatno število prekooceanskih dežel. V celoti je izdala zbornica v toku zadnjih devetih mesecev 1942 izvornih izpričeval. Tudi se opaža stremljenje v vseh panogah podjetništva, da se obstoječi obrati v svojih napravah vedno bolj modernizirajo, izpopolnijo in racionalizirajo, da bi mogli bolje konkurirati. Zbornica je izdala za carineprosti uvoz strojev in strojnih naprav 769 potrdil.
Odkar so nastopile urejenejše razmere pri javnih dobavah, se opaža tudi večje zanimanje za udeležbo naših interesentov na javnih licitacijah. Za tako udeležbo je izdala zbornica v zadnjih treh četrtletjih 1222 potrdil o dobavni sposobnosti. Poleg tega je izstavila zbornica še 486 raznih drugih potrdil in 683 legitimacij za trgovske potnike. Zborničnemu prizadevanju se je posrečilo, da se je udeležilo znatno število eksportnih tvrdk iz naše banovine mednarodne razstave v Barceloni'. Udeležba na tej razstavi je za našo propagando v deželah latin-! ske unije velikega pomena. Večina naših udeležencev je prejela pri oceni
i	azstavljenih vzorcev v mednarodni komisiji visoka priznanja in odlikovanja.
Nadalje moram omeniti, da je priredila zbornica v tem razdobju 10 anket interesentov in se udeležila 9 kon-
IZKAZ O GIBANJU TRGOVSKIH STROK V LJUBLJANI ZA ČAS OD 18. NOVEMBRA DO 27. DECEMBRA 1929. LETA.
Prijave:
1. Trgovina z mešanim blagom:
1. »Beka«, d. z o. z„ Gosposvetska c.;
2. Maks Leben, d. z o. z., Poljanska c.;
3. Urek Fran, Holimirova ul. 1.
2. Agentura in komisija: 1. Gombač & Cerkovnik, d. z o. z., Miklošičeva 36;
2. L. Maurer & Compv Dunajska c. 75.
3. Trgovina z modnim in galanterijskim: 1. Dominik Marušič, Sv. Pelra ce-slu 40; 2. Mariju Dimic, Marijin trg;
3. Leopoldina Zupančič, Poljanska cesta 5; 4. Tadijo Babič, Kolodvorska ulica 25; 5. Martin Jančigaj, Tavčarjeva ul.
4. Trgovina z delikatesami: 1. Sotel-šek Josipina, Dunajska c. 99; 2. Olga Potočnik, Kette-Murnova cesta.
5. Trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki: 1. Franja Taufer, Rimska cesta 5;
2. Regina Tomažič, Razlagova ulica;
3. Terezija Koštenaj, Vodnikov trg.
6. Trgovina z lesom: 1. )ože Prelesnik, Janševa ul.
7. Trgovina s športnimi potrebščinami:
1.	»Alpina«, d. z o. z., Gosposvetska c.
8. Trgovina s kurivom: 1. Franja Kačič, Celovška cesta 67.
9. Branjarija: 1. Jožefa Steki, Vodnikov trg; 2. Anton Andrinek, Sv. Jakoba trg.
Razno:
10. Prodaja čipk:	1. Ivana Hafner, Vodnikov trg.
terene v Beogradu in mnogobrojnih konferenc in posvetovanj na zborničnem področju. Zbornica je priredila ankete glede načrta zakona o rudarskih pokojninah, o načrtu zakona in pravilnika o vinu, glede zgradbe carinskih skladišč, glede razširjenja obmejne cone na mesto Maribor, za ugotovitev uzanc za trgovino s papirjem, glede pravilnika za avtobusni promet, glede načrta zakona o kopališčih, glede predlogov za revizijo socialne zakonodaje, glede gradbenega zakona in načrta zakona o razlastitvi. 0 zadnjih bo podano na današnji seji še posebno poročilo.
Poleg naštetih ustmenih anket so se vršile mnogobrojne pismene ankete, da se iz čim širših krogov interesentov zberejo podatki in predlogi k posameznim aktuelnim vprašanjem.
Iz navedenih številčnih podatkov, kakor tudi iz kratkega sumarnega naštevanja pomembnejših zborničnih akcij, lahko vsakdo vidi in presodi aktivnost naše zbornice. Morda je nekoliko suhoparno naštevanje teh podatkov in čas mi žal ne dopušča, da bi mogel podrobneje oceniti in Vam prikazati vse mnogobrojno izvršeno delo in uspehe, ki smo jih z našimi prizadevanji dosegli. Naša zbornica pojmuje svojo gospodarsko vlogo in z vanje v najširšem obsegu in se udejstvuje na vseli poljih gospodarsko aktivnosti, sledi budno vsem gospodarskim pojavom in skuša zadostiti velikim zahtevam, ki jih stavi sedanji čas nanjo. Zato sem prepričan, da smem v tem stremljenju računati tudi v bodoče na Vaše sodelovanje in podporo.
&
>5«
a
xr»
m
N
a.
0)
J9
O
e
MM
C
v
75
**
m
nudijo vgakamuJrflpvcu
dišave znamke
SLON
ZaMmiM HRlkl Ljubljana *
SLAVNA ZALOGA
F. ŠIBENIK
11.	Prodaja nikotinskega preparata: j tvrdka »Nikotless«, Tavčarjeva ul.
Odjave:
1. Trgovina z vinom: 1. Pazič Milan, Poljanska c.
2. Trgovina z mešanim blagom: 1. Marija Marenko, Dolenjska c.; 2. Fran Leben, Poljanska c.
3. Trgovina z usnjem: 1. Jerica Grab-ner, Florjanska ul.
4. Trgovina z živili: 1. Uršula Brecel-nik, Vidovdanska c.
Spremembe:
1. Tvrdka Karol Bolaffio odjavila trgovino z vinom in žganjem v trgovsko zaprtih posodah in si pridobila obrtni list za trgovino z vinom in žganjem;
2.	tvrdka Ivan Kos, d. z o. z., pridobila obrlno pravico trgovati z manufaktur-nim in konfekcijskim blagom; 3. tvrdka Menard Luka spremenila sodno proto-kolacijo v besedilu »Budha« tako, da se firma sedaj glasi glasi Menard Luka, import čaja; 4. Zveza za tujski promet je pridobila koncesijo za izvrševanje knjigarne, Dunajska c. 1.
V	gornjem razdobju je priglasilo na novo 22 obrtov, dočim je bilo odjavljenih le 5.
*
Gornji izkaz smo prejeli od Gremija trgovcev v Ljubljani. Želeti bi bilo, da lepemu primeru ljubljanskega gremija sledijo hidS drugi. Sploh bi bilo želeti, da bi se gremijalna tajništva oglašala v »Trgovskem listu« pogosteje. To bi bilo v interesu članstva in tudi trgovstva v splošnem!
VALDA
Izvirne francoske pastilje
la športnik« vred, med In po naporu.
Prodajajo vse lekarne in drogerije.
3VCtU
Prva letna mednarodna razstava amerikanske imporine trgovine se vrši v Newyorku avgusta meseca 1930. Razstava bo organizirana po vzoru velikih evropskih sejmov. Podrobnejše podatke daje »International Exposition of Ame-can Import Trade, 250 Park Avenue Newyork City.
MEDNARODNI SEMENJ V BUDIMPEŠTI.
V	Budimpešti se vrši mednarodni velesejem od 3. do 12. maja 1930. Naše poslanstvo v Budimpešti se zanima za
lo,	ali se more pričakovati znatnejša udeležba razstavljalcev tudi iz naše države. Zato vabi Zbornica za TOI interesente, ki bi se eventualno hoteli udeležiti sejma kol razstavljalci, da ji to prijav jo najkasneje do 10. t. m. Stroške za prevoz blaga, za razstavne prostore in vse dTuge izdatke morajo nosili razstavljalci sami.
Insolvence v Avstriji v preteklem letu
so obsegale 436 poravnalnih postopanj in 130 konkurzov; odnosni številki za leto 1928 sla 445 in 124.
Mednarodni kartel cinka je s 1. januarjem potekel in ga niso obnovili. Kartel ni imel onih zaključkov, ki so jih od njega pričakovali.
Brezposelnost v Nemčiji v zadnjem času rapidno raste in je dosegla skupaj / nepodpiranimi brezposelnimi že število 1,800.000. Samo v Berlinu je nad 270.000 brezposelnih.
Berlinska Narodna l>anka je znižala obrestno mero na 3 %%. Dosedanja 4 'A% obrestna mera je bila v veljavi od 14. novembra; doledaj je znašala 5 odstotkov.
Med nemškimi velebankami so se pričela neobvezna pogajanja, ki imajo za končni cilj fuzijo Darmstadtske in. Dresdenske banke.
Glede tvorbe mednarodnega kartela vagonov se bodo pričela v tekočem mesecu nova pogajanja. Dosedanji sestanki sicer niso še prinesli pozitivnih uspehov, a pokazala se je vsestranska dobra volja.
V	koncernu Meščanske pivovarne v Plznu združene pivovarne so zvarile lani 1,194.516 hektolitrov piva. za 270.976 hektolitrov ali za skoraj 30 odstolkov več kot v lelu 1928. Tudi izvoz piva se je dvignil, za 12.700 na 236.600 hi.
Obtok bankovcev v Avstriji znaša po zadnjem izkazu nad 1000 milijonov šilingov, kritje je naraslo skoraj na 65 odstotkov.
Nemški državni dohodki od aprila do .konca novembra so dali 624/ milijonov mark, to je več kol osem dvanajstin za vse gospodarsko leto proračunjenih skupnih dohodkov v znesku 9325 milijonov mark.
Pridelek pšenice v U. S. A., Kanadi in Argentini je manjši kot je bil cenjen, kvaliteta je pa dobra. Ker je bil pa drugod pridelek tudi kvantitativno na višku, se ni bali pičlosti na svetovnem trgu.
Egipt zviša s 17. februarjem sladkorno carino in se tamošnji trgovci zalagajo sedaj od vsepovsod s sladkorjem; posebno veliko so ga nakupili v češkoslovaški.
Carina na pšenico v Nemčiji se more dvigniti do 950 mark za melerski stot ali pa se more zn:žati na 3-50, kakor je pač razvoj cen. Kot povprečna cena za
1	tono pšenice velja 260 mark.
»Saobračajni Vjesnik« se imenuje posebno glasilo našega prometnega ministrstva, v katerem bo od tekočega meseca naprej priobčalo svoje odredbe in določbe glede tarif in prometa.
»Jugoslovanska Standard Oil Co podružnica Zagreb« je spremenila svoje ime in se imenuje odslej »Jugoslovanska Standard Oil Co d. d. Zagreb«; delniška glavnica ji je 145 milijonov D n.
Obtok bankovcev v Jugoslaviji se giblje okoli 5500 milijonov Din, obtok bankovcev v češkoslovaški pa okoli 7600 milijonov Kč.
Subotica dolguje nad 100 milijonov dinarjev davkov, kakor pravijo pravkar zaključene davčne knjige. In sicer so to samo državni davki in njih doklade.
Državna zveza ribje trgovine v Nemčiji zahteva ustanovitev državne ribar-ske zbornice.
Netotfvidenda Francoske banke za drugo polovico preteklega Jela znaša 285 frankov, celoletna pa 525 frankov.
V	letu 1928 je znašata celoletna dividenda samo 350 frankov.
Cena srebra v Londonu je padla 28. decembra tako globoko kot ni bila do-sleij še nikoli, na 2'1-5 centov. Prodajalec je bila zopet Kitajska. Najvišja je bila cena'srebra v februarju 1920, in sicer 89-5 centov za unco; 1 unca je 28 35 gramov.
Dividenda A. E. G. bo na jbrž ista kot
lani in sicer zopet 8%.
LONDONSKO < iOSPODARSKO PISMO.
Po dolgih pogajanjih s premogovnimi industrije i in z delavstvom je delavska vlada predložila parlamentu predlogo za zboljšanje v rudarstvu vladajočih razmer. Glavni namen predloge je bilo skrčenje delovnega časa, v premogovnikih od 8 na 7 V-> ur na dan ter vzpostavitev take pro-speritete v industriji, da je omogočeno obdržanje sedanjih mezd ter s tem zavarovanje industrijskega miru. Svojčas od Samuelove komisije priporočena najvažnejša sredstva za dosego tega cilja (racionalizacija itd.) so bila glede na kompliciranost vprašanj odložena na letošnje leto. Delavska vlada je vsled svojih volivnih obljub primorana, da izvede zboljšanje delovnih pogojev pred ozdravljenjem industrije, pa se je pri tem zatekla tudi k takoj izvedljivim odredbam, ki bodo brez odloga zagotovile zboljšanje v položaju rudarstva, pač na stroške konsumentov.
Treba je uvesti v vsej industriji izredno strogo kontrolo glede produkcije in glede cen in je treba zato ustanoviti nacionalno kontrolno organizacijo, ki se ji morajo podrediti vsa podjetja. Nacionalni premogovni kartel naj temelji na okrajnih kartelih, kakršne ima že približno polovica industrije. Centralna instanca določi za vse revire, v katerih se morajo ustanoviti primerne organizacjie najkasneje do 31. marca, od časa do časa maksimalne produkcijske množine, ki se ravnajo po tržnih razmerah. Revirne zveze zopet pa določijo za vsako premogovno podjetje produkcijske kvote ter predpišejo za razne premogovne vrste minimalne cene. Dalje morejo pobirati, če je to potrebno, od producentov dajatve v svrho podpiranja poljubnih kupčijskih panog (izvoz premoga itd.) Na drugi strani so pa predvideni tudi različni varnostni ventili, ki naj uspešno prepre-
čijo zlorabo monopoliziranja (razsodišča, preiskovalne komisije, obstoječe na polovico iz zastopnikov konsumentov, itd.). Kjer je potrebna od-pomoč v javnem interesu, naj odredi vlada vse potrebno. Stvar konsument-nih komisij, vlade in parlamenta je, da se strogo pazi, da.dvigi cen nikakor ne preskočijo neobhodno potrebne mere ter da ne škodujejo racionalizaciji industrije in delavstvu.
Logična posledica skrajšanega delovnega časa bi bila vsaj sorazmerna redukcija delavskih mezd. In delavska vlada Se je tudi kljub naporom delavskih zvez trdno upirala, da bi dala kakšno jamstvo proti znižanju mezd. Smatrala je pa za potrebno, da predlaga ustanovitev posebnega poravnalnega urada za delavske spore v premgoovni industriji. Obligatorične obveznosti razsodbe tega poravnalnega urada sicer nimajo in pride še zmeraj lahko do štrajka in izprtij, a brez dvoma je, da si nobena stranka ne bo upala lahkomiselno zavreči nevtralne razsodbe. Obstoji seveda velika nevarnost, da bo moral poravnalni urad v zaupanju na pravice, ki jih ima premogovni kartel glede zvi-
šanja cen, dovoliti delavstvu prevelike dopustitve, a nevtralna sestava poravnalnega urada to nevarnost močno zmanjša.
Vsi upajo, da bo s temi in podobnimi odredbami vendarle prišlo do zboljšanja v gospodarskem življenju Anglije.
WESTlNGHOUSE IN RADIO.
Pogodba med Westinghouse Electric in Radio Corporation, glasom katere je fungirala prva kot fabrikacijska družba druge, je potekla z 31. decembrom in je niso obnovili. Radio Corp. jc prenesla vse svoje fabrikacijske interese družbi Radio Vicior Corp. Kljub temu pa We-stinghouse ne bo predala 50.000 prednostnih in 200.000 osnovnih delnic Radio Corp., v kojili posesti se nahaja. Prodaja Weslinghouse je bila v letu 1929 rekordna in je znašala okoli 220 mil jo-nov dolarjev. Ker letos ta družba ne bo imela naročil od strani Radio Corp., bo njen začetni obrat manjši; a družba upa, da bo to zopet nadomestila in sicer s tem, da bo pričela izdelovati električne hladilne omare.
* * *
M
i
o
Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši
namizni kis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo !
Tehnično iu P higijenično najmo-derneje urejena kisarna v Jugoslaviji
PftMma: Ljubljana, Dunnjsk..
cest a la, II. nadtlr. Telefon Itev. 2589. Q
btev. 2.
JAPONSKA INDUSTRIJA IZRIVA V INDIJI ANGLEŠKO INDUSTRIJO.
Oficijelni podatki o trgovini z bombaževim blagom .. i ai j i za mesec oktober nam pravijo, da je znašal uvoz nebeljenega angleškega bombaževega blaga v lanskem oktobru skoraj 43 milijonov Yardov, v letošnjem oktobru pa 34 'A mil. Yardov. V isti dobi je narasel uvoz iz laponske od 24 4 na 32-2 mil. Yardov, je torej že pr bližno isti kot angleški.
Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 7. januarja t. I. ponudbe glede dobave 400 komadov zavornih cokelj. — Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 11. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 20 kg stenja za osne in spojne ležaje ter glede dobave elektromaterijala. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija drž. rudnika . Ureza sprejema do januarja I. I. ponudbe glede dobave orodja. — Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 14. januarja ponudbe glede dobave cevi.
—	Direkcija drž. železn e v Subotici sprejema do Ift. januarja I. I. ponudbe glede dobave platine. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 16. januarja t. I. pri prometno-kornercijel-nem oddelku Direkcije drž. železnic v Sarajevu glede dobave telegrafskih drogov. — Dne 16. januarja t. I. pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Sarajevu glede dobave orodja in pločevine; dne 17. januarja t. I. glede dobave mašilnih vrvic in telegraf-sko-telefonskega materijala; dne 1P>. januarja t. I. pa glede dobave livarskega koksa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 20. januarja t. I. se bo vršila pri lntendanturi Komande III. ar-mijske oblasti v Skoplju ustmena licitacija glede dobave 20.000 uv‘ drv. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.)
Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana
Telefon štev. 2263
ANT. KRISPER (OLONIALE
Lastnik: Josip Verlič
Veletrgovina kolonijalne	Zaloga Špirita, raznega
robe - Velepražarna . ... „ | n y fl žganja in konjaka -kave - Hlini za dišave LjUtjlJ^riH Mineralne vode - -
DUNAJSKA CESTA 33
Toina postretba
Ceniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
Vodite knjigovodstvo po kartoteki sistema
Ruf"!
Ta sistem združuje v sebi vse prednosti, ki jih more nuditi kopirno knjigovodstvo v formi pokončne kartoteke.
Na mesto kopirnega aparata morete uporabiti
„Rufov kniigovodstveni“,
obenem pisalni stroj!
S tem si prihranite pisanje na roko!
Pospešeno poslovanje.'	Dnevna	bilanca!
Brezobvezno predvajanje in pojasnila oskrbi
Trgovsko • gospodarski biro
Drago Lunder, Ljubljana, Poljanska c. 73
ki nudi tudi vso drugo pomoč za ureditev knjigovod-stvenih poslov n. pr.
Organiziranje — revizije — bilance davčne napovedi!
Kombiniranje za praktično združitev običajnega knjigo-vodstva s kartoteko po potrebah podjetja. --■■■
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
II. NADSTR. NUDI PO IZRRDNO NIZKIH CENAH :
SALDA-KONTE ŠTRACE JOURNALE SOLSKE ZVEZKE-MAPE
ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE I. T. D.
mmsKiaaasatnsm
m
ib ‘It,
■/'	Jt
IZDELU3E SOLIDNO
•	VIL1TROOVINA
kolonijama In ipocorljske robe
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA	*
Točna ki solidna taM luv«, iMettk	>	pookraSha!
ki nriktaO*
Utav^ta *•*»“« I
VSEH-VAST- P0-FOT06RRFDRH-ALI-RISBRH-V-EHl-AUVEČ-BARVAH-
= KONKURENČNE CENE —
niSARMfflEOUVlUAltt j
DALMATINOVA ULECA ŠT. 13 ij
® Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih a poljubnim itevilom llatov, kuverte, etikete in vae druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro po zmernih cenab
TISKARNA MERKUR
UUBUANA. Gregorčičeva ulica 23
TELEFON 25M — Za večja naročila zahtevajte proračune!
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O, MICHALEK, Ljubljana.