Posavski
lovci so .razvili prapor
]170 lovcev, 23 domov
KRŠKO — Zveza lovskih “fužin Posavja, ki povezuje 25 ovskih družin s 1170 člani in 23 lovskimi kočami oz. domovi, je na slovčsnosti v nedeljo, 22. sePtembra, pri lovskem domu J°žeta Jurečiča na Trško gori aad Krškim razvila svoj prapor. Pokroviteljica je bila temeljna 0rganizacija Slovenija sadje — l*'eso ljubljanskega Mercatorja " Mednarodne trgovine. Ob Ovitju prapora zveze niso P°zabili niti na pobratenje z vse-družinskimi, ne na zaslužne ..ne zelene bratovščine, ki so Jun podelili 18 odlikovanj oz. Pnznanj Lovske zveze Slovenije 3 odličja hrvaške lovske zveze.
Že maja so padli prvi streli
Spomenik prvemu boju z okupatorjem, ki je bil še pred začetkom vstaje
MALA GORA — »Na tem mestu odkrivamo obeležje,, ki naj spominja mimoidoče na tragične dni. 13. maja 1941 so prav tu prvič v Sloveniji odjeknili streli na okupatorja,« je poudaril v svojem govoru ob odkritju spomenika boju članov organizacije TIGR z okupatorskimi italijanskimi vojaki predsednik občinske konference SZDL Ribnica Vinko Drobnič.
Odkritje sodi v okvir prireditev ob	Takrat, 13. maja 1941, je v spopadu
40-letnici osvoboditve. Z njo so se	z Italijani padel eden izmed vodij or-
V ISKRI PRIMANJKUJE dela
^ semiški Iskri, ! de Sem v tozdu Energetski konti Ses|Zat°r^’ Pfituanjkuje dela. Po sreffn'CU’ k' so 8a imeli preteklo da t,°’ SO c*e'avc‘ dobili zagotovilo, la' V*6*0 steklo v desetih do štiri-Jst|h dneh. Na začetku proizvodih v l°zdu so delali že pretekli stren’ postoP°ma pa bodo stekli vsi Po?' nas*ec'nji teden. Sicer pa je Vse pra^cvanJe po kondenzatorjih di J?anj.*e’ razlog za zastoj pa je tu-8rlo eta'!zac'ia’ ^i predstavlja ozko ’ saJ stroj ne more narediti
bJJnttterial3. V Iskri so obljudeni ^°do kupili še en stroj, a kat rat te®a n‘so stori'i- Sindi-nj j® predlagal, da bi v tem času, ko delm a-Tzap°slili nekaj delavcev v
dva
to
ne
nn>,„,i. • '7 sp'ača, da pa bodo Za . nJe leto, če bo zopet prišlo do sl i0,*cv’ v okviru sozda Iskra poi-a dodatni program.
PLAZOVI OGROŽAJO
to jesen bodo v
°*>iini
ki
Popravili vse tiste lokalne
slej D[ 1 so jih poškodovali zemelj-» azovi. Drsenje tal je po zadnji
h Pii,
^zročilo za 43 milijonov di-čaka	Najbolj	zahtevno	delo
Brejic °munalno obrtno podjetje v Plazu pr‘ sanaciji zemeljskega 2at0iPr' Mavsarju v Dečnem selu. dinarj °do potrebovali 2,5 milijona *adniiCV'.Phčinska skupščina je na ^Pcira?1 s*t'en'la’ da bodo delo fi-B°n,u 'z proračunske rezerve. Se pre(ja np °brtno podjetje pa naj bi valo i p3^etkom sanacije posveto-b|jane p'e°loškim zavodom iz Lju-rešitev’ 6 -ie lo zares najustreznejša
oddolžili borcem profi fašizmu, članom organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ki so med vojno darovali za našo svobodo svoje življenje.
Novo mesto po draginji v republiškem vrhu
Zakaj, ni odgovora
NOVO MESTO — Da letos cene hitreje bezljajo, kot so računali tako na zvezni kot republiški ravni, je uradno ugotovljeno, pri tem neslavnem rekordu pa je kar dobro udeležena novomeška občina. Medtem ko so se cene na drobno v letošnji prvi polovici leta v Sloveniji v primerjavi z letom poprej povečale za 34,2 odst., so v novomeški občini poskočile kar za 36,5 odst. Cene industrijskih izdelkov so v republiki poprečno narasle za 31,9 odst. Novonteščani se ponašajo s 34,3-odstotno rastjo.
Naj večje podražitve so bile letos pri cenah komunalnih storitev: (ogrevanje stanovanj za 58,6 odst.) in pri storitvah avtomehanikov in frizerjev, kjer je potrebno za enako delo odšteti 44,9 odst. več kot pred letom dni.
Delegati občinske skupščine so v gradivu za septembrsko sejo dobili tudi podatke o cenah, pri katerih pa očitno manjka komentar. Zakaj so v novomeški občini podražitve znatno večje kot drugod?
VSAK OBČAN EN TULIPAN
NOVO MESTO — Na pobudo Dolenjske turistične zveze in v okviru Meseca turizma na Dolenjskem, bo v soboto, 28. septembra, velika očiščevalna akcija z urejanjem okolja. Hišni sveti, ustanove, šole po Dolenjski naj bi v tem dnevu začeli z olepševanjem parkov in cvetličnih gred, akcija pa naj bi trajala še ves mesec oktober. Svoj prispevek bo dala tudi Vrtnarija Novo mesto, ki bo ves čas akcije prodajala po polovični ceni tulipane in okrasno grmičevje. Njihova delavka Zorica Pajič—Poplašen bo kot strokovni sodelavec ponudila brezplačne nasvete na terenu, osebno ali po telefonu 25-963.
ganizacije TIGR Danilo Zelen, hudo ranjen in ujet je bil Ferdo Kravanja,
BREŽICE
POLEPŠUJEJO
BREŽICE — Turistično društvo bo imelo do začetka republiške razstave cvetja in sadja veliko dela. Mesto bodo očistili, delovne organizacije pa bodo prav tako poskrbele za večji red pred svojimi pragi in na dvoriščih, kamor radovedne oči obiskovalcev rade pokukajo. Tudi društva po vaseh bodo naredila vse, da bodo kraji bolj privlačni, posebno tisti, ki bodo imeli v gosteh večje skupine obiskovalcev.
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Milijonarji s krompirjem
na 4. strani:
• Resnica o funkcionarskih plačah
na 5. strani:
• Slabe napovedi za konec leta
na 6. strani:
• So majhni privesek velikih?
na 8. strani:
• Samoupravljanje — trojanski konj birokracije
na 9. strani:
• Krko je mogoče rešiti
na 11. strani:
• Uredništvo v gosteh: Vrhpolje
na 14. strani:
• Črna gradnja pod občinskim plaščem?
na 17. strani:
• Japonske male žive umetnine
na 18. strani:
• Pomožni cariniki iz Kočevja
na 24. strani:
• Spomenik postal vaška sramota
M c r'c a t'	P >	DOMAČNOST — V petek je krški hotel Sremič, ki posluje v sklopu delovne orga-
Hoteli — Gostinstvo, na
točki
°hčin L ‘™n razSleanln terasan. 1'rostor za piknike sprejme do 800 obiskovalcev. Na sliki: predsed H , *ebcc d c8a izvršnega sveta Igor Dobrovnik je ob otvoritvi naložbe, vredne 80 milijonov dinarjev, |
°to; p°p a'-eKa kruha in tako simbolično nakazal tudi kulinarično usmeritev gpstišča v pristne domače
ujet pa tudi Anton Majnik. Oba ujeta tigrovca sta Italijanom pobegnila, se pridružila partizanom in kasneje padla.
Med udeleženci svečanosti je bila tudi sestra padlega tigrovca Danila Zelena. Predstavnik ZZB NOV Vinko Kersnič je prebral tudi pismo sestre Antona Majnika, ki se zaradi bolezni ni mogla udeležiti svečanosti.
V imenu lovske družine Ribnica, ki je spomenik postavila in ga prevzela v varstvo, je spregovoril Justin Žibert, tudi predstavnik ZZB NOV Ribnica France Škrabec je obljubil, da bodo borci spomenik vzdrževali in oskrbovali.
V kulturnem programu so nastopili ribniški mladinci, člani pionirskega odreda »Anton Majnik« z osnovne šole Ribnica, voiaki, učenci osnovne šole Struge in ribniška godba na pihala.
JOŽE PRIMC
USTANOVILI
GOBARSKO
DRUŽINO
KOČEVJE — 23. septembra so v Kočevju ustanovili gobarsko družino, ki je osemnajsta taka organizacija v Sloveniji. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli delovni program, nekatere samoupravne akte in izvolili vodstvo gobarske družine, za njenega predsednika pa Dušana Oražma.
Boštanjski učitelji našli milijone
CELJE — Solniki boštanjske osnovne šole so se minuli petek odpravili na celjski obrtni sejem. Vse drugo je kot napeta kriminalka.
Ko se je ena od skupin odpravila na veliko parkirišče, je na tleh zagledala sam samcat poslovni kovček. Ženski del skupine je brž pomislil celo na najhujše, da ni morda nastavljena bomba. Končno so se odločili, da bo najbolje skrivnostni kovček odpeljati na celjsko UNZ.
V kovčku je bilo, reci in piši, za 420.000 dinarjev gotovine in 50 dolarskih evročekov, v moški torbici dokumenti, osebno, vozniško, prometno dovoljenje, na ženino ime srbskega obrtnika, hranilna knjižica z zelo veliko vsoto, predvsem pa mnogo sklenjenih pogodb, drag fotoaparat in nekaj drobiža.
Naslednji dan so se Boštanjča-ni pozanimali za usodo najdenega kovčka v Celju. Izvedeli so, da je lastnik kovček dobil, plačal v hotelu Evropa in odpotoval, verjetno tudi mimo Šoštanja vzdolž Save. Na poštene najditelje je zaenkrat pozabil.
A. Ž.
BREŽICE — V brežiškem gradu, kjer domuje Posavski muzej, bo od 18. do 23. oktobra republiška sadjarska in cvetlična razstava. Popestrili jo bodo s strokovnimi posvetovanji o sadjarstvu, z ogledi nasadov in demonstracijo najsodobnejših sad jarskih strojev, s prodajo sadja, sadik sadnega drevja in okrasnih rastlin, s strokovnimi filmi, z ljudskimi običaji in kmečkimi večerjami po vaseh.
Po vnaprejšnjem dogovoru bodo skupinam omogočili obiske živinorejskih in sadjarskih kmetij v treh posavskih občinah in jim prikazali tudi oroševanje in namakanje nasadov. Delovanje sodobne sadjarske strojne linije si bodo interesenti lahko ogledali v nasadih krškega Agrokombinata. V programu je tudi ogled vrtnarije in nasadov Agrarie na Čatežu. Vina za poskušnjo bodo dali brežiški Slovin, kraški Agrokombinat
MARJAN OROŽEN V KOČEVJU
KOČEVJE — Marjan Orožen, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov, bo jutri, 27. septembra, in v soboto na obisku v kočevski občini, in sicer v delovnih organizacijah LIK in Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Pogovarjal se boo političnem in gospodarskem položaju v teh delovnih organizacijah. Za konec obiska bo imel razgovor z občinskim političnim aktivom o političnem in gospodarskem položaju v občini.
in Vinska klet metliške Kmetijske zadruge.
V domu JLA bo ves teden razstava znamk na temo cvetje in sadja. Obiskovalci si bodo za spomin lahko kupili keramične posode pristnih domačih oblik, naprodaj pa bo tudi bilten z vrsto zanimivih prispevkov o slovenskem sadjarstvu in skrbi za okolje. Na razstavi pričakujejo Brežičani okoli 15.000 obiskovalcev.
J. T.
YU ISSN 0416-2242
Ključavnica na blanškem rudniku
Neizbežna likvidacija
SEVNICA — Sojenice temu otroku prestrukturiranja sevniškega gospodarstva že od vsega začetka niso bile naklonjene. Ni manjkalo tudi ljudi, ki so svarili pred praznimi upi zidanja gradov na pesku.
Prve načrte so v Sevnici naročali v imenu konzorcija domačih podjetij, pomagala je sevniška krajevna skupnost, dokler na Blanci ni z zamudo zrasla posebna separacija za mivko. Gradbeništvo, pri katerem so se na začetku nadejali najti največ kupcev, je v krizi, za nadaljnja vlaganja ni bilo denarja.
Občinski izvršni svet je nezavidljiv položaj obravnaval že na poletni seji. Podrla se je ob zadnjem zaključnem računu predložena sanacija, kije sicer potrebovala 47.678.278 din, ker je odpovedal partner. Za nameček je naraščala izguba tudi letos, tako da je skupna izguba konec junija znašala 52.843.020 din. Krška IGM Sava je očitno skrbno proučila vse pravne akte. Ugotovila je, da pri registracijskem sodniku ni vpisana kot soustanoviteljka, in se je tudi umaknila. Ker je sevniški IS postavil rok, da se zadeva razčisti, do konca avgusta, so minuli petek sklenili po zakonu zadevi narediti konec. Sprejeli so odločbo o likvidaciji. Rudnik ima še za okrog 80 milijonov dinarjev posojil in 20 milijonov dinarjev obresti.
■ V Sevnici upajo, da naprav na Blanci vseeno ne bodo razrezali. Razprodaja bi vsem upnikom vrgla malo dčnarja. Olajšani nekaterih bremen bodo morda sedaj našli celc sanatorja v enem naslovu. Trenutne so v blanškem rudniku zaposleni še vsega trije delavci.
A. ŽELEZNIK
Nadaljevalo se bo lepo vre-| me, le nekoliko hladneje bo.
ODKRILI SPOMENIK BOJU TIGROVCEV — Na območju »Bašlja« v Mali gori, kjer je stala včasih Lovšinova lovska koča, so v soboto odkrili spomenik tigrovcem, ki so se 13. maja 1941 spopadli z italijanskimi vojaki. Glavni govornik na svečanosti je bil predsednik OK SZDL Ribnica Vinko Drobnič, v kulturnem programu pa so nastopili vojaki, mladina, pionirji in ribniška godba na pihala. (Foto: Primc)
Parada cvetja in sadja
Priprave na republiško sadjarsko in cvetlično razstavo, ki bo od 18. do 23. oktobra v Brežicah
RAZREŠENA
METLIŠKA
FUNKCIONARJA
METLIKA — Predsedstvo OK SZDL Metlika je s 16. septembrom zaradi kaznivega dejanja razrešilo sekretarja OK SZDL Metlika Tonija Krašovca. Od tega dne opravlja delo sekretarja predsednik OK SZDL Jože Gerkšič. Vo-lilno-programska seja bo predvidoma novembra. Že prej, s 1. septembrom, pa so tudi zaradi kaznivega dejanja razrešili sekretarko OK ZSMS Metlika Zdenko Damjanovič. Vo-lilno-programska seja občinske mladinske organizacije bo predvidoma konec tega meseca, do takrat pa delo sekretarja opravlja predsednik OK ZSMS Metlika Matjaž Rus.
m
M
Volitve podcenjujemo (?!)
Priprave na volitve so zlasti na višjih ravneh stekle pravočasno. Čeprav je pri tem treba omeniti tudi to. da zaključni dokument kritične analize delovanja političnega sistema, kjer bi morati obdelati volitve, ne bo končan pravočasno. To seve pomeni, da večjih sprememb v volilnem sistemu ne bo. Zato pa so ljudje z obema rokama pograbili za večjo možnost kandidiranja dveh ali več kandidatov. Vendar tega ne izkoristijo v celoti. Evidentiranje, ki bi prav zdaj moralo potekati s polno paro. se 'marsikje zatika. So nekatere krajevne skupnosti ali krajevne družbenopolitične organizacije, kjer se evidentiranja sploh še niso lotili. Drugod spet so čisto pozabili na funkcije v republiškem in zveznem merilu. Nekateri niso do kraja vsega razumeli, različne so tudi metodologije zbiranja podatkov o doslej evidentiranih kandidatih in še bi lahko naštevali. Določena brezskrbnost, ki se drži volitev, je do neke mere razumljiva, saj se je mnogim zdelo, da ima le malo vpliva na to. kakšni ljudje bodo izbrani za vodilne funkcije. Zaradi ekonomske in tudi politične krize, v kateri smo se znašli, pa bi morali volitve vzeti bolj resno. Končno nam ne sme biti vseeno, kateri in kako sposobni ljudje bodo v delegatskih telesih zastopali naše interese. Reči, da je vloga poprečnega občana pri izbiri vodilnih ljudi zanemarljivo majhna, je še najlažje, vprašanje pa je, ali je v sedanjem času primerno in odgovorno.
J. SIMČIČ
V oktobru, mesecu varčevanja
Akcije pod okriljem LB
NOVO MESTO — V okviru svojih reklamnih akcij in tradicionalnega sodelovanja z mlajšo generacijo organizira Ljubljanska banka Novo mesto enodnevno srečanje mladih kiparjev, ki bo 28. septembra dopoldne v prostorih bršljinske šole. Najboljši izdelki bodo razstavljeni.
Pionirji likovniki bodo na br-šljinskem enodnevnem srečanju, ki se ga lahko udeleže največ trije učenci od 5. do 8. razreda z mentorjem, oblikovali iz gline figuralne kompozicije na temo »40 let svobode« ali po prosti izbiri. Po 3 kilograme gline bo banka priskrbela za vsakega udeleženca, po končanem delu bodo izdelke žgali v keramičnih pečeh Pionirjeve Keramike, najboljše stvaritve mladih likovnikov pa bodo novembra razstavili v avli Ljubljanske banke. S tako pridobljenimi izdelki bo banka okrasila svoje poslovne prostore, udeleženci tega tekmovanja pa dobijo pismeno priznanje in kajpada plačane vse stroške s prehrano vred.
To pa je le prvi del širše zasnovane bančne reklamne akcije v oktobru, mesecu varčevanja. Letos razpisuje Ljubljanska banka Novo mesto med-šolsko tekmovanje za najboljše literarno in likovno delo za leto 1985.
Banka bo podelila 15 nagrad v vrednosti 3.000 dinarjev, prejela pa jo bosta šola ali rzred ali krožek, v katerem je avtor sodeloval. Priznanje Ljubljanske banke pa bodo dobili posamezni avtorji. Vsa dela, ki bodo prispela na razpis do 31. oktobra letos, bo ocenila posebna strokovna žirija.
Podobne akcije organizira Ljubljanska banka že nekaj let, po šolah pa je nanje lep odziv.
R. B.
Sindikat proti prisili
Črnomaljski sindikat o poslovanju v prvem polletju — Za težave niso krivi le delavci
jim jih je uspelo zbrati' doslej, devetmesečni rezultati še veliko slabši, saj ponekod, celo v semiški Iskri, primanjkuje dela.
Čeprav so nekatere delovne organizacije ob četrtletju zagotavljale, daje slabo poslovanje le sezonskega značaja, seje ob polletju pokazalo, da ni tako in da se v nekaterih organizacijah težave vlečejo že dlje časa. To dokazujejo tudi izgube, ki jih imajo še vedno v skoraj vseh istih delovnih organizacijah kot že nekaj časa, le da so se tem pridružile nekatere nove. Zato so na seji poudarili, da na sindikatu ne bodo pristajali na to, da so v tistih organizacijah, kjer jim gre dobro, zaslužni sami, kjer pa imajo težave, je kriv nekdo od zunaj.
9 Opozorili so tudi na razprave, ki jih je v zadnjem času vse več in na katerih je slišati, da imajo slabe delavce, a ne vzvodov, s katerimi bi jih prisilili, da bi bolje delali. »Takšnega prisiljevanja sindikat ne more sprejeti, še zlasti ne zato, ker je poslovanjev veliki meri odvisno od organizacije dela. Glede na to, da imajo delovne organizacije polne pisarne strokovnega, vodilnega in drugega kadra, pa je vprašanje, ali so te službe opravile svojo nalogo, so bili kritični na seji.
Kritika pa je letela na vodstva in strokovne službe organizacij tudi glede informacij, ki jih posredujejo delavcem. Ti na zborih delavcev še vedno ne dobijo poročil o pravih vzrokih za slabo gospodarjenje, skrajni čas pa je, da se tudi delavci končno osvestijo.
ČRNOMELJ — Ob letošnjem polletju je bilo gospodarstvo črnomaljske občine po rasti celotnega prihodka, primerljivega dohodka in čistega dohodka na prvem mestu na Dolenjskem. Vendar ni razlogov za zadovoljstvo, kajti povsod drugod gredo rezultati poslovanja v nasprotno smer, kot so začrtali v resoluciji.
Zato se v Črnomlju upravičeno sprašujejo, ali niso pravilno planirali, kajti »napak« je veliko. Zaposlili so kar 4 odst. več delavcev, kot so načrtovali, proizvodnja pa je kljub temu manjša. Močno so narasle zaloge, in sicer kar v devetih delovnih organizacijah oz. tozdih za več kot 100odst.,vviniškemNovoteksu pa celo za dobrih 700 odst., kar je posledica zapletov pri prodaji izdelkov v Libijo, ki so jih delali skoraj dva meseca. Izvoz na konvertibilni trg je polovico manjši od načrtovanega, pri uvozu, ki se je občutno povečal, pa gre predvsem za repro-material, in ne za opremo. Vse večja je tudi zadolžitev gospodarstva. Kot so povedali na nedavni seji črnomaljskega občinskega sindikalnega sveta, pa bodo po informacijah, ki
V LJUBLJANI »SODOBNA ELEKTRONIKA«
LJUBLJANA — Od 7. do 11. oktobra bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani tradicionalna 32. mednarodna razstava »Sodobna elektronika«. Vabljeni!
B. M.
Več denarja za kmetijstvo
Rebalans plana sklada za intervencije v kmetijstvu novomeške občine
NOVO MESTO — Izvršilni odbor sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane novomeške občine je na svoji zadnji seji pretekli petek obravnaval dosedanje uresničevanje letošnjega programa sklada in potrdil predlog reblansa plana.
Novomeški sklad za intervencije v kmetijstvu bo letos razpolagal z nekaj več kot 109 milijoni dinarjev, medtem ko so v začetku leta načrtovali, da bo ta vsota 92 milijonov. Povečanje, ki je seveda dobrodošlo, bo na račun 0,5-odstotnega prispevka
iz bruto osebnih dohodkov, ki so se letos pač povečali več, kot je bilo predvideno v začetku leta.
Rebalans plana prinaša precej sprememb za porabo denarja. Manj, kot je bilo predvideno s planom, bo šlo sredstev po republiškem spo-
r
ljubljansko
pismo
Pod lupo tudi statut Zveze komunistov
Mnenja v republikah
LJUBLJANA — V pripravah na prihodnje kongrese ZK je moč slišati veliko predlogov za spremembo statuta ZK Jugoslavije. To je razumljivo, saj je tudi od oblik in metod delovanja ZK •odvisna uspešnost naše celotne družbene organiziranosti. Ne* glede na to, ali komunisti govorijo o dopolnitvah, popravkih ali morebitnih spremembah statuta — povsod razmišljajo o tem, daje treba iz določb statuta odstraniti posploševanje in okrepiti idejno in akcijsko enotnost ZK. To pomeni, naj bi v statut ne vpisovali temeljnih načel iz programa ZKJ, marveč naj bi v njem čim natančneje opredelili uveljavljanje demokratičnega centralizma, hkrati pa poudarili nujnost nadaljnje demokratizacije v ZK in načelo večine, ne konsenza. S statutarnimi določbami naj bi opredelili tudi način kontrole izvajanja sklepov in vlogo članov ZK pri nadaljnjem razvijanju političnega sistema. Statuti morajo sicer spoštovati posebnosti ZK republik in pokrajin, kar pa nikakor ne sme biti povod z,a federalizacijo v ZK.
Temeljna opredelitev v ZK BiH, je, da je treba s spremembami zagotoviti krepitev skupnosti v ZKJ kot enotni politični organizaciji v državi. Statut ZKJ pa ne more predpisati celotnega življenja in dejavnosti ZK. Odveč so dileme o tem, ali je upravičen obstoj posebnih republiških in pokrajinskih organizacij ZK, ker ne ogrožajo enotnosti ZKJ, ampak omogočajo samostojnost pri izvajanju enotne politike ZKJ. O tem seje partijsko članstvo že večkrat kategorično opredelilo, tudi na 12. kongresu ZKJ.
V Črni gori poudarjajo, da mora biti novi dokument ZKJ resnično enotna jugoslovanska rešitev in da morajo republiški in pokrajinski statuti- odražati samo posebnosti. Občinskih statutarnih določb ni treba sprejemati, ker so v glavnem prepis statuta. Isto velja za OO ZK. Osnova politike ZKJ mora biti demokratični centralizem, kar mora statut točno opredeliti, da bo izključena vsaka možnost federalnih teženj in konsenza.
Tudi v ZK Makedoniji predlagajo, da je z morebitnimi spremembami statuta treba onemogočiti sleherno normativno možnost za »federalizacijo« statuta ali »unitarizacijo« ZK. Veliko je zahtev, naj bi člane CK ZKJ volili na kongresu ZKJ; naj bi v statut vnesli določbo po kateri naj bi praviloma za člane organov ZK predlagali več kandidatov, enoletni mandati, zlasti v občinski organišaciji, so prekratki.
V Sloveniji se najpogosteje pojavlja zahteva, naj bosta statuta ZKJ in ZKS krajša in bolj jedrnata ter naj bi na ustrezen način razmejili gradivo, ki ga obravnava statut ZKJ, od gradiva v statutu republiške oz. pokrajinske organizacije, kajti članstvo se v sedanjih sttutih težko znajde.
Tudi v ZK Srbiji menijo, daje treba kritično proučiti rešitve v sedanjem statutu, ki bi lahko bile v oporo težnjam po federalizaciji. Sedanjo opredelitev, da ZKJ sestavljajo »komunisti in njihove zveze v SR, SAP« bo zato vsekakor treba spremeniti, ker iz nje ne izhaja značaj enotne organizacije.
V Vojvodini niso za korenite spremembe v organiziranosti ZKJ in statutarni ureditvi, marveč za spremembe, zaradi katerih bo ZK bolj usposobljena za uresničevanje svoje vloge.
V ZK Kosova pa sodijo, da vseh slabosti v ZK ni možno odpraviti s statutarnimi rešitvami, marveč samo z bojem za dosledno uresničevanje statuta. Na vseh ravneh seje treba bojevati proti pretiranemu normati-vizmu v ZK. Predvsem pa zahtevajo, da je treba točneje opredeliti odgovornost za izvajanje nalog.
VINKO BLATNIK
razumu za premiranje povečanja osnovne črede krav, pitanja telet in klavnih prvesnic. Tuje očitno, da se zmanšuje poraba mesa, saj so cene naredile svoje, pa tudi interes za živinorejsko proizvodnjo. Manjša je tudi vsota za regresiranje nakupa semenske koruze, kajti kmetje so zaradi visoke cene nakupili in posejali mnj semenske koruze, kot je bilo planirano, čeprav je bil regres dokaj ugoden. Z rebalansom se povečujejo sredstva za premiranje mleka, precej pa tudi za regresiranje nakupa umetnih gnojil za pogodbeno pridelavo pšenice in za travinje ter koruzo na podlagi oddanega mleka in mesa.
Izvršni odbor je podprl tudi predlog posebnega občinskega odloka, po katerem naj bi v letu 1986 znašala prispevna stopnja za sklad 0,7 odstotka, saj se po dosedanji ne bi zbralo toliko sredstev, kot bi jih bilo treba za intervencije v kmetijstvu. Končno besedo o tem bodo seveda imeli delegati v občinski skupščini.
Z. L. — D.
EVIDENTIRANJE KOMUNISTOV V POLNEM ZAMAHU
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je evidentiranje za nova vodstva osnovnih organizacij ZK in za ostale organe ZK v polnem zamahu. Za posamezne naloge evidentirajo po več članov, sorazmerno veliko je žensk in neposrednih proizvajalcev, pritegniti pa bodo morali tudi več mladih. Čeprav je bilo nekoliko nezaupanja in nerazumevanja za tako zastavljen demokratični postopek, pa je bilo dosedanje evidentiranje dokaj uspešno. Tako jeza nova vodstva osnovnih organizacij ZK evidentiranih okrog 320 ljudi, od tega kar tri četrtine novih kandidatov. Za občinski komite ZKS in komisije je predlaganih več kot 80 članov ZK, za CK ZKS in nekaterenjegove komisije 21 komunistov, za oba kongresa pa 25.
POLITIKI—RIBIČI
Na nedavni seji lO OK SZDL Kočevje je tajnica Tanja Svetličič povedala, da praznuje ribiška družina Kočevje 30-letnico. da je SZDL pokroviteljica jubilejnih prireditev RD in da bi se zato spodobilo, da bi dodelila SZDL ribičem 30.000 din za kritje stroškov prireditev.
»Popolnoma se strinjam s predlogom« je takoj dejal Lado Gašparac, ostali člani pa so se sumljivo spogledali, saj je znano, da ima Lado večkrat »kakšno za bregom«. Lado je nato svoje strinjanje utemeljil tako:
»Mi vsi, se pravi tudi politiki, smo ribiči. Pogosto ribarimo v kalnem«.
Vsi so sezasmejali in odobrili dotacijo.
P-C
Birokratska poteza do prizadetih
Preveč izplačanih osebnih dohodkov ni moč gledati skoz odstotke
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so sestavili seznam tistih delovnih organizacij oz. tozdov, ki so v prvem letošnjem polletju izplačali prevelike osebne dohodke. Žal ima ta seznam veliko pomanjkljivosti: navedeni so le odstotki prekoračitve, ne pa tudi. koliko so znašali poprečni osebni dohodki delavcev v dinarjih. Prav tu pa se vsa stvar zaplete.
Kot zatrjujejo v občinskem sindikalnem svetu, se je ob polletju izkazalo. da so v nekaterih delovnh organizacijah izplačevali osebne dohodke ne glede na rezultate dela. To, da so marsikje zašli v težave, čeprav so delavci pridno delali in nimajo »zaslug« za slabše rezultate, sestavljalcev očitno ni zanimalo. Ne mislimo nikogar opravičevati, za primer pa vzemimo le viniški Novoteks. Ker so zgradili novo proizvodno dvorano, so zaposlili 60 delavk, od katerih lahko pričakujejo kvalitetno delo šele po letu dni. A osebne dohodke jim morajo dajati, da pa so nizki, pove že podatek o povprečju v prvi polovici leta, znaša namreč te nekaj več kot 28 tisočakov.
Izvršnemu svetu je naloženo, da vse prekoračite/je opozori, naj do zaključka devetmesečnih rezultatov poslovanja poravnajo preveč izplačani osebni dohodek. Vprašanje pa je, koliko delovnih organizacij bo pristalo na to birokratsko potezo. V tpvarnah, kot je na primer viniški Novoteks, kjer je osebni dohodek nekaterih delavk ob polletju znaša! komaj polovico povprečnega v gospodarstvu v Sloveniji, jim še na misel ne pride, da bi odtegovali zaposlenim od že tako nizkih zaslužkov, sploh pa ne v tako kratkem času. In niso edini!
M. BEZEK
ŠOLARJI IN NOB
STRUGE — Struški šolarji so pod vodstvom svojih tovarišic obiskali pred kratkim spominsko obeležje, postavljeno v spomin na padleg borca Jožeta Kralja iz Strug, Prilipe 7. Obeležje stoji ob stari ribniški poti v Struge. Učencem je ob tej priložnosti govoril o vojnih dogodkih domačin Anton Ferkulj. Šolarji so se udeležili tudi proslave ob odkritju spomenika tigrovcem v Mali gori.
Shod penologov
Izmenjava strokovnih izkušenj in tekmovanja
DOB PRI MIRNI — Od 20. do 22. septembra je bilo tu srečanje penologov iz kazensko-poboljše-valnih domov Lepoglava, Požare-vac, Zenica in Dob pri Mirni, kije bil gostitelj.
Srečanje je potekalo v dveh delih, strokovnem in športnem. V strokovnem delu so izmenjali izkušnje o komunikacijah med delavci zavoda in obsojenci, v športnem delu pa so se pomerili v malem nogometu, streljanju z zračno puško, pikadu, vleki vrvi, ruskem kegljanju in šahu. Izidi so bili naslednji: mali nogomet: 1. Dob, 2. Zenica, 3. Lepoglava, 4. Požarevac; Streljanje z zračno puško: 1. Dob, 2. Lepoglava, 3. Požarevac, 4. Zenica; najboljši strelec je bil Žulič iz Lepoglave. Streljanje z zračno puško ženske: 1. Dob, 2. Lepoglava, 3. Požarevac, 4. Zenica; najboljša strelka je bila Pateka iz Lepoglave. Pikado — ženske: 1. Dob, 2. Požarevac, 3. Lepoglava; najboljša metalka je bila Vitez z Doba. Vleka vrvi: 1. Dob, 2. Zenica, 3. Požarevac, 4. Lepoglava. Rusko kegljanje — ženske: 1. Lepoglava, 2. Dob, 3. Požarevac; najboljša posameznica je bila Geček iz Lepoglave. Šah: 1. Dob, 2. Požarevac, 3. Lepoglava, 4. Zenica; najboljši posameznik Videčnik, Dob.
Naslednje srečanje bo drugo leto v Zenici.
JANEZ PLATIŠE
BELE PETI
Na pravkar končanem državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko pištolo serijske izdelave, ki je bilo v Zenici, seje zelo dobro odrezal Mirko Bele, letošnji republiški prvak v konkurenci mladincev, iz SD Lojze Dragan Novo mesto, ki je nastreljal 463 krogov od 600 možnih in zasedel peto mesto. Rezultat je še toliko bolj pomemben, ker je Mirko na republiškem prvenstvu nastreljal »samo« 450 krogov, kar je bila norma za DP. Zmagal je Matovič iz Novega Beograda s 510 krogi.
E. Progar
NASA ANKETA
Sindikat brez ugleda?
Gospodarske težave, škripanje v poslovanju prenekatere delovne organizacije, administriranje namesto samoupravljanja pa padanje življenjskega standarda, težak socialni položaj prenekaterega delavca in družine, za katere se ne ve prav natančno, kako zmorejo sestaviti konec s koncem, in še prenekateri problem, ki jih res ne manjka, ponovno ali kar naprej postavljajo v prvi plan vprašanje o mestu, vlogi, pomenu, moči sindikata pri nas. Kaj je ta najmnožičnejša delavska organizacija? Se ukvarja le z ozimnico, letovanjem, izleti ali ima v svojem delokrogu tudi kakšna življenjsko pomembna vprašanja? Naša tokratna anketa ne kaže prav vesele podobe. Ljudje menijo, da se sindikat odreže pri nabavi ozimnice, organizaciji letovanja — nagrajevanje, samoupravljanje, položaj delavcev itd., itd., same pomembne reči, pa ostajajo preveč po strani ali pa mnenja sindikata, če ga že ima. ne upoštevajo.
JOŽE KAFERLE, referent v nabavni službi mirenske Dane: »Naš tovarniški sindikat se ponavadi kar odreže. Z njegovo pomočjo dobimo ozimnico, kurjavo, tudi kakšen izlet nam organizira v druge, pomembnejše zadeve pa se sindikat ne vtika. Po mojem bi lahko kaj rekel o padanju življenjske ravni, o zapravljanju družbenega denarja na nekaterih področjih in še o čem. Ker vsega tega ni, se mi zdi, da je vloga sindikata vse prej kot velika.«
BRANKO KOŽAR, referent za promet pri občinski skupščini Ribnica: »Sindikat je izgubil vlogo in ugled. Skrbi za ozimnico, letovanje in izlete, kar je pravzaprav naloga trgovine in turističnih organizacij, ne opravlja pa svojih glavnih nalog. Ne izvede prave razprave o raznih novih samoupravnih dokumentih, ki jih je sicer že preveč, če pa že da svoje mnenje, ga nihče ne upošteva. Zaradi gospodarskih težav je več socialnih in drugih problemov, ki jih bo moral reševati sindikat. Če bo uspešen, si bo povrnil ugled.«
BOGDAN AMBROŽIČ, prodajalec v Železnini v Kočevju: »Menim, da so nasploh prevelike razlike v osebnih dohodkih in da prihaja do njih neupravičeno.
Namesto da bi si sindikat prizadeval za red na tem področju, skrbi le za ozimnico in letni oddih. Sindikat skratka dela vse drugo, le tistega ne, kar bi moral in kar so nas učili v šoli, da je njegova naloga. Menim, da je tudi obveščanje preveč dirigirano. Sindikat bi moral poskrbeti za pravočasne in pravilne informacije:«
JOŽE PILTAVER, kmetijski tehnik iz Krške vasi: »Pri sindikatu me moti to, da težišče dela ni v osnovnih organizacijah, saj bi šele potem lahko povezoval ves kolektiv in od vsakega zahteval, da dosledno opravi svoje delo. Zdaj niti v sindikatu niti v vodstvih ne ločujejo samoupravljanja od vodenja. Ko je v delovni organizaciji plan sprejet, ni več samoupravljanja in dogovarjanja, ampak so samo še dolžnosti. Sindikat je bil pri oblikovanju plana dolžan poskrbeti, da vsak delavec najde sebe v njem in da se zave svojih \	dolžnosti.«
JOŽE PLANINC, delavec v tozdu Storitve krškega Sopa: »Sindikat še zmeraj bolj čutimo po prizadevanjih za ozimnico in sindikalno klobaso na izletih, kot pa, da bi tudi kaj vplival, da bi se izboljšale delovne razmere, da bi prišli do toplega obroka. Pri nas je okoli 60 delavcev in še nimamo urejene prehrane med delom. Delavci tudi težko pridemo do počitniške hišice v Nerezinah, saj imajo prednost tisti iz pisarn. Tudi tu bi moral sindikat odigrati svojo vlogo.«
MIKO MIKETIČ, popravljalec funkcionalnih napak v črnomaljskem Gorenju: »Naš sindikat vsako leto pripravi piknik, letos pa je izlet v Avstrijo. Skrbi z ozimnico nima, ker ljudje niso zainteresirani. Vem pa, da bi sindikat moral narediti še marsikaj, med drugim urediti to, da bi imeli boljšo malico. Vendar naša sindikalna organizacija nima skoraj nobene besede, ker smo manjši kolektiv. Bolj aktivni bi morali biti člani izvršilnega odbora.«
ALOJZ ŠTRBENC, predsednik konference OO ZS Novoteks Novo mesto: »V letni delovni program naših osnovnih organizacij smo zapisali, da bomo naše delo prenesli v bazo preko sindikalnih skupin.
Ta oblika še ni povsem zaživela. Sindikalni voditelji imajo največkrat po več funkcij v samoupravnih organih, zato stvari ne tečejo, kot bi morale. Sestajamo se takrat, ko se v delovni organizacijo pojavijo večji problemi. Vzrok za zmanjšano aktivnost sindikata pa je tudi premajhna osveščenost sindikalnih voditeljev.«
JOŽEFA PIBERNIK, čistilka na metliških DPO: »Naš sindikat je hotel organiz'" rati izlet na zagrebški velesejem, a je bil° premalo prijav. Jaz bi šla, na druge izlete i ne hodim, tudi na sindikalne zabave ne-2e imamo kaj na morju, ne vem, jaz že ve let nisem bila na morju. Ozimnico, katero poskrbi, pridelam sama. Drug»c sem zadovoljna, da sem le zdrava. Delatj1 rada, plače imam pa dva milijona in P° • Na sestanke ne hodim. Teh stvari no^1” poslušati. Če človek nič ne ve, se mu nitrt ba razburjati.«
pat
Če
ANDREJ KLENOVŠEK, izmenovo-dja v krmeljski Lisci: »Vse bolj prevladuje mnenje, da sindikat ni le za ozimnico. Naša osnovna organizacije je bila v preteklosti postavljena za zgled. Navsezadnje je dobila tudi srebrni sindikalni znak. Težava je, ker delavke niso vedpo zainteresirane za delo v organizaciji. Sindikat pa je aktiven, kolikor smo 'safni1 aktivni.«
J
DOLENJSKI LIST
Št. 39 (1835) 26. septembra ^
kmetijstvo
Kdo bo zmagal v bitki za cene?
Prenizka cena krompirja naj bi bila vzrok, da so ta hip dobave premajhne
r
. MIRNA, TREBNJE — V skladiščih Kolinske na Mirni bi moralo biti ta hip najmanj štiri tisoč ton krompirja, v resnici pa gaje pol manj. Vendar v tovarni zaradi tega še ne zvonijo k alarmu. Iz ostalih krajev države prihajajo večje ponudbe krompirja, nekaj pa ga v predelavo ponujajo celo nekatere severnoafriške države. Zato bo zanimivo počakati na razplet nikoli končane »krompirjeve zgodbe«.
poslali 1.500 ton krompirja in s tem domala izpolnili svoje obveznosti.
^Kisla« jabolka
^_1_60 din za najboljše
. LJUBLJANA — Letos bodo J*“olka »kisla«, to je draga, piše ™*iki glas, ko poroča s seje plovnega odbora za promet s . jem. Ta ocenjuje, da bomo letos v S ‘jn,ažnih sadovnjakih Slovenije pri-j®**li okoli 24.500 ton jabolk, od tega , j '0 ton takih, ki bodo primerna za n ,adiščenje. V zasebnih sadovnjakih 14 n P° ocen* pridelek znašal s '. ® ton. Računi, ki so jih pripravili . Jarji, kažejo, da znašajo neposred-D. s,r°ški z kilogram jabolk pri Melku 30 ton na hektar 54,05 din, k temu dodamo obresti in druge 74S5?*n? stroške, naraste cena na vif« ^*n’ qe pa Pr*štejemo še upra-ne povprečne zaslužke sadjarjev, 0(j|)Cen* zveča na 90 din. Poslovni sm T menil, da si trgovina ne bi na iv VZet' Pretiranega deleža in da zn v i Za,° končana cena na drobno (zl .v	^5 d'n za starejše sorte
nov	jonatan) in 160 din za
„1 Jse’ kot sta denimo, jonagold in 0(j . er- Za ozimnico, ki jo prodajajo j. septembra do 19. oktobra, naj Za?eae znašale 100 din za kilogram, din (x°*ka starejših sort pa celo le 73 sadov ^ kupec Pr'de sam ponje v
z NOVOMEŠKE TRŽNICE
tržn^P MESTO — Novomeška prjKlca.je še vedno polna vreč s pa-Povvla1’ ki -i‘h Prodajalci od vse-din k i ponujaj° za ozimnico po 80 Prik °8ram- sicer pa kilogram pa-ai V	Prodaji velja 120 din.
iih CJC - 0 (°krat malo; prodajali so
bil -25 dir a tržnica z zelenjavo in sadjem.
Kakor so povedali v tovarni, zdaj kmetje pripeljejo v tovarno po 40 ton krompirja na dan, kakšen dan pa tudi manj. Seveda je to precej manj, kot znašajo zmogljivosti dnevne predelave in pa prostor v skladiščih. Vzrok za to so ta hip prenizke cene. Kmet namreč dobi sedaj za kilogram krompirja 28 din, kakor so dejali v Kolinski, v KZ Trebnje pa pravijo, da plačujejo kmetom krompir po 30 din. Vendar je nekaterim kmetom tudi ta cena prenizka.
Ali ni čakanje račun brez krčmarja? Prav lahko se namreč zgodi, da bo krompir, ki ga zdaj kmetje tišče v kleteh, tam tudi ostal. Ta ugotovitev namreč velja samo za Dolenjsko, medtem ko so iz Ormoža iz tamkajšnjega Slovinovega tozda že
Jair ?rokn' prodaji velja 120 din d 9 tokrat mal°; prodajali sc P° 25 din dobro založena pa je „ a tržnica z zelenjavo in sad ?.ata je bila po 200 din, fižol v str-diiU P° ^00 din, fižol v zrnju po 280 , > zelje po 80 din, pesa po 100 din, P° din, šopek peteršilja
O *	*	v	v
oejm/sca
sein^^ICE — Na sobotni Prar?A S0 rejci Pripeljali 280 La ,.®v> starih do 3 mesece. Kil« Je menjal« 125 živali, din *’ram z’ve teze de ve!ia* 400
Zaradi pritiska cen usiha volja kmetov
V hlevih pol manj
BREŽICE — Dragi krediti močno ovirajo kmetijce, ki trdijo, da ob 40-odstotnih obres tih ne morejo več pitati goveda. Zaradi tega so v hlevih Agrarie v Trnju zmanjšali število pitancev od 500 na 350. Samo pri govedu bodo imeli za več kot 10 milijonov dinarjev izpada dohodka.
Kmetijci so prepričani, da pritiski na cene pridelkov niso noben izhod iz krize, če vse drugo rešujejo z inflacijo. To je samo prelaganje bremena na tiste, ki se ne morejo upreti, saj je v kmetijstvu kar 85 odst. zasebne proizvodnje. Zasebni pridelovalci in delavci na posestvih oboji trdijo, da imajo tisti, ki delajo na zemlji, čedalje manjši vpliv na cene kmetijskih pridelkov. Za del pridelkov je cena določena, za reprodukcijski material ne. Razmerje se samo še slabša. Traktorska guma je včasih vzdržala šest tisoč ur oranja, zdaj komaj 1500 ur. To hkrati z gnojili in zaščitnimi sredstvi povečuje stroške. Razen tega spravljajo kmetijstvo v zagato visoke obresti. Logično bi bilo, da so za to dejavnost nižje, ker se kapital obrne le enkrat letno.
Posledice take politike občutijo vsi, saj po nepotrebnem danes zmanjka mesa, jutri spet drugega pridelka, še najbolj škodljivo pa je, da usiha delovpi zagon na družbenih in zasebnih posestvih.
JOŽICA TEPPEY
Kmetijski
Silaži preti ugrevanje
V°*9ni^na silaža zavzema nesporno prvo mesto med konzervirano Vred ‘"ozno krmo. Po izredni prebavljivosti in visoki hranilni
^naStl’ doseže tudi čez 8.000 škrobnih enot, je nobena druga ZahvaiiJ^dtna ne dosega. Koruzi in siliranju se morajo naše kmetije toliL0 *’ da.so zadnja leta toliko napredovale in da lahko redijo T0cj°OvPdi, da imajo lahko 25- in večglavske črede.
^koc ta's<a silaža je tudi lahko pokvarljivo blago, izguba pa je dodatL atastrofalna. Medtem ko velja, da kvalitetna koruzna silaža z >no^ dobrega sena zadostuje po beljakovinah in škrobni S|laž0 za 14 litrov mleka na dan, ga krava, kije krmljena s slabo Str°kov edaie n’t' P°1 toliko. Zato je izjemnega pomena, dajesilaža v ». ? dobro pripravljena; če je enako narejeno tudi s senom, us-let0.VlnoreJ* skorajda ne more izostati.
[u*a prj„?.rozi silaži še ena nevarnost. Kjer je bila poleti suša, je ko-a jažen h° dozorela, nima ustreznega odstotka vlage, zato obstaja z ’ da h k° naknadno povrela, fermentirala. Morda se kdo zahoti v | Pomanjkljivost odpravil s soljo ali ureo, vendar živi v t 0 le na sd‘ranje nima posebnega vpliva, pa tudi ureo doda-L^Vuti Zato, da jo obogatimo z dušičnimi, to je beljakovinskimi I r9ie.
Nek ^a uravnamo potek vrenja ali povečujemo okusnost idjerj) f^aj lahko pomagamo le s škropljenjem z vodo in z dodali ^stan u.ve*e trave tretjega odkosa.
b^tiestV01^ vse v pravilnem in pravočasnem postopku. Nič ne more žr,vo*u temeljitega tlačenja in hitrega dela. Najkasneje štiri ure po >ts|y*Ne prikolice s silažno koruzo mora biti silos hermetično
v -
tai' q°aatki CT
, ^ ot na primer 3 do 4 kg uree na kubični meter silosa, mo-
va n za£oti v sil°"
g J,Je Ponovno fermentiranje, za katero je letos večja ne-n. •	.	nezaželjeno? Ponovno fermentirana silaža sicer ne iz-
-j r ,  ------ pomagamo le s škropljenjem
Os(a a 0 uvele trave tretjega odkosa.
u ?a se ho'*i? 'n P° ce'* površini obtežen, da bo v silaži kar najmanj zraka 5 dodan,- ko toM začelo željeno »hladno« mlečnokislinsko vrenje.
pj ‘‘Hop ,v‘-a*-vijcinj: runuvnu ici inčuniaiia siidzd muci iic iz.-
Pa?Vsledn° a,n^n*h snovi, zelo pa seji poslabša okus in aroma, rJl’ če SeJe Pa je pri krmljenju odločilno. Zato je treba naglo ukre-
ugrevanje. Ugreto silažo je potrebno raztrositi in 0 rešena 8'oboko, do koder v silosu seže. V tem primeru je vsaj
Hmeljeva letina
Po količini in kakovosti letošnji hmelj boljši
ŠENTJERNEJ — Zadružna tozd Brazda je letos pridelala 67 ton hmelja, kar štejejo za eno boljših hmelje-vih letin. Na 40 hekterih hmeljevih površin so letos pridelali 4 odst. več hmelja kot na istih površinah lani, po kakovosti pa je bil letošnji pridelek za 10 do 15 odst. boljši od lanskega. Kar tri četrtine letošnje letine hmelja bo šlo v ivzoz na konvertibilni trg, kjer so hmeljarji tudi s ceno kar zadovoljni.
V Brazdi hmeljevih površin ne nameravajo povečevati, ampak vsako leto obnavljati del nasada. V načrtu je, da bi že v letu 1986 obnovili vsaj 5 hektarov hmeljišča, vendar je vprašanje če jim bo uspelo zaradi velikih stroškov. Obnova enega hektara hmelja velja po zdajšnjih cenah 5 milijonov dinarjev, ker pa tozd ni kreditno sposoben, vidijo edino možnost za pridobitev sredstev, v okviru Hmeljarske poslovne skupnosti.
R. B.
Poleg tega prihajajo ponudbe iz Vojvodine. Za nameček prihajajo tudi vesti, da ponujajo Alžirci in morda še kdo drug v predelavo okoli 2 tisoč ton krompirja. Skratka, v Kolinski se ta hip ne boje, kako bo z letošnjo predelavo.
• V Kmetijski zadrugi Trebnje so dejali, da so letos za Kolinsko odkupili le 1.500 ton krompirja, kr je seveda manj kot pretekla leta. Čeprav je uradna cena 28 din, so v zadrugi sklenili, da ga bodo kljub morebitni izgubi plačevali kmetom po 30 din.
Vendar tudi ta cena ni spodbudna za kmete. Celo za tako imenovano sindikalno prodajo v Ljubljano ne morejo dobiti krompirja. Še manj je mogoče govoriti o krompirju za izvoz. S tako dragim krompirjem, dražjim kot v Avstriji, pač ni mogoče konkurirati na tujem trgu.
J. SIMČIČ
• BREZOVICA — Jabolčni nasad novomeške zadruge na Brezovici pri Šentjerneju je letos po kvaliteti izredno obrodil. Pridelek je po količini slabši, saj ga bo le 200 ton, po kvaliteti pa so letošnja jabolka prvovrstna. Zadruga organizira prodajo na drobno od 28. septembra dalje, in sicer od 8. do 17. ure vsak dan, ob sobotah in nedeljah pa ob dopoldnevih. Cena jabolk bo 80 do 100 din za kilogram, odvisno od sorte in kvalitete.
Strokovnjak in dober kmet
M. Zabukovec iz Gabrijel zgledno kmetuje
GABRIJELE — »Tisto, kar govoriš, moraš tudi precej sam pokazati,« pravi Marko Zabukovec mlajši, pospeševalec sevniškega M-Kmetijskega kombinata. To delo
Inž. M. L.
I
J
*
P
*
\
I
Marko Zabukovec
zavzeto opravlja dve leti, poprej je bil pri temeljni organizaciji kooperantov molzni kontrolor. Oče mu povsem zaupa kmetovanje na 7 hektarov veliki kmetiji.
24-letni kmetijski tehnik z grmske šole ob delu študira na mariborski višji agronomski šoli. Časa za študij je vse prej kot dosti, saj je treba poskrbeti za 15 glav živine, od tega je 10 pitancev, 3 krave in 2 plemenski telici. Včasih so bile pri hiši le 4 glave živine in veliko ljudi je morala prehraniti kmetija.
Oče je z delom v Metalni v Krmelju prislužil za novo hišo, kamor so se vselili leta 1980. Ob hiši pa se bohoti lep nov hlev, ki naj bi ga že v septembru napolnili s 30 glavami živine. Dva koritasta silosa merita 190 kubikov. »Letos sem tudi našo kmetijo vključil v republiški program intenziviranja travnih površin, v katerega smo zajeli 30 ha površin v sevniški občini. Ustvariti bom skušal 4-krmno rabo travinj, kar ni prav malo za to območje,« meni Marko ml.
Kritično kot večina kmetovalcev razmišlja o censkih neskladjih. »Cene je treba uskladiti, ne pa večati. V takem primeru je kmet zmeraj na izgubi. Če nima kruha tisti, ki umetna gnojila proizvaja, potem bo nujna podražitev. Bomo zato manj gnojili?« Kmetje z eno do tremi kravami po Zabukovčevi presoji rešujejo socialo. Za letos načrtujejo pri sevniškem M-Kmetijskem kombinatu odkup 4 milijonov litrov mleka in 1.500 pitancev, kar je po njegovem še zmeraj premalo. Povsem nestvarni, nemogoči pa se mu zde načrti, da bi povečali odkup pšenice od letošnjih 240 ton na 300 ton prihodnje leto. Pri nas naj bi prišli »skozi« z enofazno žetvijo, drugje ne morejo, se ne splača celo trifazna. Pri kombinatu manjka tehnologov, zato je manjša specializacija, pa še ti, ki so, ostajajo t. i. »terenci.«
P. PERC
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
UnejaTit Doberšek
Ob pičli trgatvi
Letos trgatve grozdja skoraj ni, pobiramo le ostanke pozebe. Kljub temu so Prekmurci imeli veselo trgatev (v Leryiavi), v Mariboru so odbrenkali veselo jesen, drugo leto bomo imeli kmečko ohcet (brez kmetov), vinski sejem, vinsko vigred in še kaj. V trgovinah bodo na voljo vina tipa starček, martini, krpa-ni in podobna vina, izbrana sortna vina bodo pa za navadne pivce že kar predraga. Le Dolenjci bomo najbrž brez prireditve tedna dolenjskega cvička, ker cvička pač ne bo. Tako si bodo lahko opomogli tisti, ki jim ta prireditev žre živce.
Čas trgatve
Lepo septembrsko vreme je pripomoglo, daje redko grozdje iahko dozorelo, saj je v drugi polovici septembra najbolj pozno zoreča sorta žametna črnina že lepo obarvana. Zato bomo lahko po 25. septembru potrgali letošnji skromni pridelek grozdja. Ker bodo vinogradniki letos pridelek vina porabili v glavnem doma, nima pomena, da upravni organi občinskih skupščin določajo čas trgatve. Naj vsak vinogradnik sam odloča, kdaj bo grozdje potrgal. Zaradi napada ptic s trgatvijo ne kaže preveč odlašati. Tudi ločitve grozdja po sortah ob trgatvi letos ne kaže opravljati. Izjema so le rane sorte, s katerimi ne moremo čakati na zorenje poznih sort. Na splošno bomo vse srednje in pozno zoreče sorte pobrali skupaj. Če bo vino zaradi večjega odstotka belih sort imelo manj barve, ni to nič slabega, bomo pač imeli bolj bledordečkasto vino.
Tudi pri letošnji trgatvi moramo zmeriti, koliko sladkobe ima grozdje, ker brez. tega po-podatka ne moremo pravilno do-sladkati mošta. Vino naj ima 8,5% do 9% alkohola, zato je potrebno, da ima mošt 14% do 15% sladkorja. Dosladkamo tako, kot smo opisali že prejšnja leta.
Naprava domače pijače — petijota
Ob splošnem pomanjkanju vina v domačinstvu kaže letos vinske tropine porabiti za napravo domače pijače — petijota.
Bohuslav Skali cky v knjigi »Kletarstvo« (Ljubljana, 1924) piše, da so v naših krajih (po Valvasorju) že pred davnimi časi iz vinskih tropin pripravljali domačo pijačo, ki so jo imenovali petijot (po Francozu Petiotu). Dober petijot je v domačinstvu velikega pomena, saj z njim prihranimo dragoceno vino. Ska-licky v omenjeni knjigi svetuje naslednji postopek za pripravo petijota:
Odpecljane tropine zdravega grozdja, takoj ko pridejo iz stiskalnice, zdrobimo v kad in polijemo z. vodo, da na zraku ne porjavijo ali se skisajo. Največ smemo vzeti toliko vode, kolikor smo iz tropin stisnili mošta, najboljše pa je, da vzamemo le tretjino vode od dobljenega mošta. Če smo na primer naprešali 300 litrov mošta, damo na te tropine le 100 litrov vode. Skupaj z vodo damo na 100 litrov okrog 12 kg sladkorja. Sladkor raztopimo in damo skupaj z vodo na tropine v kad, da vse skupaj začne vreti tako, kot pripravljamo rdeče vino. Čez približno 3 dni, ko sladkor z vodo na tropinah povre, tekočino odtočimo, tropine pa sprešamo. Dobljeni petijot vlijemo v sod, nastavimo kipelno veho in kletari-mo s petijotom kot z vinom. Petijot po končanem vrenju (v decembru) pretočimo. Ob pretoku lahko dodamo petijotu še ustrezno količino vinske ali citro-nove kisline, če po okusu spoznamo, da ima premalo kisline. Če petijot po pretoku ni dovolj čist, ga čistimo z istimi sredstvi, kot čistimo vino (želatina itd.).
Ker petijot porabimo izključno samo za dom, za napravo petijota ni treba imeti nobenega uradnega dovoljenja.
T. DOBERŠEK
J
Kmetijski kombinat ■■■ (/fnpnTl
mmm
I Kozarček ga poptfte in vse vam bo bolje teknilo!
Kmetijski kombinat »Vipava«
tozd Predelava vina, enota Klet, obvešča vse ljubitelje dobrega vina, ki imajo letos zaradi pozebe prazne kleti, da lahko kupijo v kleti »Vipava« mošt merlot in barbera po 200 din franco klet »Vipava«. Informacije po telefonu 065/65-011.
617/39-85
KRUH V SMETEH — »Srce me boli, ko vidim, kaj mladi počno s kruhom, ki ga mi, starejši, še cenimo in spoštujemo, ker ga nekoč nismo imeli po mili volji na razpolago,« je po telefonu sporočil na uredništvo neki občan in nas pozval, naj si gremo na novomeški stadion pogledat, koliko kruha in klobas so šolarji odvrgli v koše za smeti na zadnjem športnem dnevu. Tu je posnetek vsebine enega od košev, ob njem pa naj si vsak sam potipa vest. (Foto: MiM)
Modrost o vinu
Zbral Bojan Ajdič
Milijonarji s krompirjem
Kilogram krompirja letos dražji od pšenice — Takega nesmisla svet ne pozna
Da je v jugoslovanski kmetijski politiki marsikaj narobe, sicer ni nova ugotovitev, novo pa je spoznanje, da nam v zadnjem času uhajajo iz rok ali z vajeti tudi zadeve, ki so doslej veljale za manj problematične, če že ni mogoče reči, da so bile dobro urejene.
Očitno gre v našem kmetijstvu ta čas za precejšnjo zmedo. Država je v cenovni politiki skladno z zakonskimi določili in stabilizacijskim programom, z uveljavljanjem tržnih zakonitosti popustila uzde. To je sicer prav, toda popuščanje ni enakomerno, oziroma na ta ukrep nismo bili dovolj pripravljeni, nismo našli mehanizmov, ki bi ublažili posledice. Hkrati se tudi potrjuje stara resnica, da država v pridelavi hrane ne more in ne sme vsega prepustiti tržnim zakonitostim, da so njene intervencije več kot nujne.
Z dvema, tremi primeri naj ponazorimo prej zapisane trditve: v Jugoslaviji in še posebno v Slove-
niji nenehno prisegamo, da je perspektiva razvoja kmetijstva živinoreja. To vejo kmetijstva pa smo zavoljo silovitih cenovnih neskladij potisnili v globoko krizo. V mesni reprodukcijski verigi smo vsem členom, le zadnjemu ne, priznali svobodno oblikovanje cen. Ko pa hočejo klavniča-rji in mesarji uveljaviti tudi zase višje cene, vsi vprek zaženejo vik in krik, kot da gre za rušilce stabilizacije, za brezbrižneže, ki se požvižgajo na standard delavcev, za glavne krivce padanja življenjske ravni.
Država čvrsto drži roke tudi nad cenami pšenice, olja in sladkorja, ob tem pa ji je prav malo mar, da lahko pridelovalci
drugih poljščin špekulirajo, izsiljujejo, pobirajo ekstra dobičke.
Pred leti smo s prstom kazali na pridelovalce koruze, letos se dogaja podobno s krompirjem. Kmetje ga prodajajo po 50 din kilogram! Torej dražje kot pšenico! Kdor je dober pridelovalec krompirja, bo postal letos milijonar, saj mu hektar pridelka navrže poldrugi milijon kosmatega dohodka!
Take cenovne stihije, kot jo dopuščamo pri nas, svet ne pozna. Zato se ni čuditi, če bredemo iz ene skrajnosti v drugo: eno leto nam primanjkuje tega in neverno, kam s presežki drugih pridelkov, nslednje leto pa je povsem obratno.
MIRKO MUNDA (Večer, Maribor)
• Po pameti ga pijmo, da pameti ne zgubimo! (A. M. Slomšek)
• Mnogi pijejo čisto vodo samo še v vinu. (H. Kobal)
• Po nekaj kozarcih vina tudi mutci lahko spregovorijo.
• Pijanec gre z doma po dveh, čestokrat pa se vrača po štirih.
• Ali ni čudno, da gostilničarje zaradi vina nikoli ne boli glava?
• Vino razveže jezik.
• Tuje vino se razlikuje od domačega tako kot mladenka — vsaka ima svoje vrline in draž, sleherna je domače zemlje sad in cvet.
• Vino je podobno živemu bitju: rodi se, preživlja mladost, odraste. doseže stopnjo zrelosti, se stara in umre.
• Z vinom je podobno kot s kuhinjami raznih dežel: vsakdo je vajen domače in ta mu je najboljša.
• Kašna je razlika med soncem in pijancem? Nobena! Okoli obeh se vrti zemlja...
• Junij, julij in avgust, vino pij, pa ženske pust'.
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
Poslednja
»Mohikanca«
Včasih jih je bilo 14, potem 7, zdaj delata le dva dimnikarja v občini
NOVO MESTO — Še ni tako dolgo tega, ko so dimnikarji sami trkali na vrata, češ da je potrebno ometanje in čiščenje kurilnih naprav. Zadnje čase take prakse ni več, ker je dimnikarjev čedalje manj. Naročniki dimnikarskih storitev se vpišejo na seznam čakajočih pri Zavodu za požarno varnost, dimnikar pa pride, kadar pride.
• Ali ne bi bilo bolje spremeniti občinski odlok in dovoliti zasebno dimnikarsko obrt ter s tem zagotoviti varno kurjenje — kot pa čakati nesrečo, pri kateri bodo ugotavljali kot vzrok požara vnetje saj in neočiščene naprave za kurjenje?
Pred sedmimi leti je bilo še 14 dimnikarjev, zaradi zdravju škodljivega dela in nizkih osebnih dohodkov so eden za drugim poiskali drugo službo. Trenutno so na seznamu zaposlenih sicer štirje dimnikarji, toda eden je na porodniškem dopustu, drugi je kar naprej v bolniški, delata pa le dva. Razumljivo, da nista vsemu delu kos, a di ta dva menda ne bosta več dolgo ometala.
Poklic ni privlačen za mlade, če so pa še zaslužki znatno slabši kot drugje, se ne smemo čuditi izumiranju te obrti. Na silo dimnikarstva ne bo možno oživiti, čez noč pa bi zdajšnje razmere lahko obrnili, če bi spet dovolili zasebno dimnikarsko obrt. Pred skoro desetimi leti je bil ta poklic z odlokom vpisan med zelo redke, ki jih zasebnik v novomeški občini ne sme opravljati. Posledice so tu.
R. BAČER
PRIČESKE NA REVIJI
DOLENJSKE TOPLICE — V restavraciji zdraviliškega doma bo v soboto,'28. septembra, ob 20. uri »Predstavitev pričesk«, frizerska prireditev, ki jo pripravlja sekcija frizerjev pri Obrtnem združenju Novo mesto skupaj z Zdraviliščem Dolenjske Toplice in DO Novoteks, Labodom in Krko-tozd Kozmetika. Frizerji bodo na reviji predstavili 36 modelov najnovejših pričesk, nekaj modelov pa bodo »obdelali« kar pred očmi gledalcev. Prireditev, kije prva te vrste na Dolenjskem, bodo popestrili plesna skupina Pati in plesni par. Vstopnice si lahko zagotovite na Obrtnem združenju v Novem mestu, Glavni trg 14, ali v recepciji Zdravilišča Dolenjske Toplice.
MALI »UMETNIKI« VABIJO
NOVO MESTO — Društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Bršljin organizira ob dnevu pionirjev akcijo »Rišemo na asfaltu« Zanimiva prireditev bo danes, 26. septembra, ob 16. uri na parkirišču pred bršljinskim vrtcem, udeležijo pa seje lahko vsi otroci med 3. in 14. letom starosti. Za starše, mladino in krajane pomeni prva taka prireditev posebnost, ki jo je škoda zamuditi.
IZ NKŠIH OBČIN
C
Stanka iz 988
NOVO MESTO — Zanima vas, kdaj so odprte trgovine, najbolj sveža tečajna lista, kdaj dela frizer, ta ali ona telefonska številka in še tisoče drobnih stvari. Zavrtite telefon 988, 900 ali 905 in že vam bo prijazen glas na oni strani žice pomagal najti odgovor. Prijazni glas in besede Mokronožanke Stanke Repše so brez razlik namenjene vsakomur, kdor se z njo pogovarja. Nedavno se je na Dolenjski turistični zvezi oglasil turist in želel zvedeti njeno ime, da bi jo javno pohvalil, saj je zanj naredila več kot vsak turistični vodič.« Kaj takšnega ne doživiš v vsakem mestu,« je povedal.
Stanka Repše dela na informacijah že celi dve leti in jo mnogi poznajo tudi po pomnjenju telefonskih številk. Na desetine in desetine jih pove »kot iz topa«. Njeno delo je zelo naporno, pa mora, kljub temu da opravi v enem dopoldnevu tudi po 600 pogovorov, odgovarjati tudi na mogoče in nemogoče stvari. »Razumljivo je, če zmanjka elektrike, da ljudje najprej pokličejo informacije. Že pri prvem klicu vem, da se moram najprej sama pozanimati, kajti v naslednjih minutah bo največ klicev s takšno vsebino. So pa tudi vprašanja, ki me začudijo, nekatera me spravijo celo v zadrego. Pred dnevi je neka tovarišica spraševala, kakšna šminka spada k modremu krilu, neka druga je hotela vedeti, kdaj vzide sonce. Nekateri me pokličejo tudi v stiski, ko si želijo z nekom kramljati. Takšnega tipa hitro spoznam in ga prijazno odpravim, saj me vsak trenutek čaka še na desetine pogovorov,« o svojem delu pove Stanka.
Aparature počivajo le ponoči, ko dobivajo Dolenjci vse informacije z ljubljanske pošte. Stankin delavnik v izmenah ne pozna ne prostih sobot ne nedelj. Kljub temu da je ves čas službe dobesedno priklenjena na telefonski aparat, ji je služba kar nekako prirasla k srcu.
J. PAVLIN
Da ne bo kovačeva kobila bosa
NOVO MESTO — Novo poslovno stavbo v Bršljinu gradi Pionir iz več razlogov, predvsem pa zato, da bodo lahko razvijali zahtevne inženiring posle za tuja tržišča.
V današnjih stabilizacijskih časih graditi poslovno stavbo se marsikomu nepoučenemu zdi nesmisel, vendar je prav pri Pionirju pomanjkanje prostora za namestitev strokovnih kadrov zavora, ki jo morajo v interesu poslovnosti odstraniti.
Pionir, ki gradi najzahtevnejše objekte doma in v tujini, je doslej za lastne potrebe premalo gradil, sicer pa se radi pošalijo na račun pregovora o kovačevi kobili.
Tehnični direktor Pionirja, dipl. inž. gradbeništva Feliks Strmole, je
Zakaj tako malo predlogov?
Za volitve v letu 1986 je v novomeški občini za zdaj le 1921 evidentiranih — Niti polovica!
NOVO MESTO — Prvi krog evidentiranja možnih kandidatov za prihodnje volitve je dal slabše rezultate kot ob' volitvah leta 1982. Premalo predlogov je iz krajevnih skupnosti in združenega dela, je menilo predsedstvo občinske konference SZDL na seji 20. septembra.
Med skupno 1921 doslej evidentiranimi je na listah 530 imen občanov za občinske zbore in 1391 imen za delegate v interesnih skupnostih. Vse to ni niti polovica potrebnih imen za vse funkcije, kaj šele da bi zagotovili izbor.
Pri dosedanjem evidentiranju — v prvem krogu — je le 25 krajevnih skupnosti od 32 izpolnilo svojo nalogo. Z ustreznim evidentiranjem so se izkazali v Brusnicah, Škocjanu, ' Orehovici, Birčni vasi in Mirni peči, ne bev ne mev niso od sebe dali na Malem Slatniku in Uršnih selih, slabo pa se je odrezalo tudi Novo mesto. Tu iz krajevnih skupnosti Drska, Kandija—Grm, Ločna, Žabja vas in Mestne njive še ni nobenih podatkov.
Po strukturi dosedanje evidentiranje ni tako slabo, so menili člani predsedstva. Očitali bi lahko le krajevnim skupnostim, da so predlagali premalo žensk in pripadnikov drugih narodnosti, lahko pa bi bilo med imeni tudi več mladih. Pri odpravi slednje slabosti pa bo morala bolj stopiti v akcijo mladina sama.
Kadrovanje za razne odgovorne funkcije od predsedstva SRS do predsednika občine in v temeljnih sredinah teče vzporedno, a tudi tuje baza odrekla.
Predsedstvo SZDL je celotno akcijo poživiti.
sklenilo
ASFALT, GASILSKI DOM IN AVTO — Vaščani Orešja in Strelaca, vasi na obronkih Vinjega vrha v krajevni skupnosti Šmarjeta, so v teh dneh slavili veliko delovno zmago. Z zbranimi prostovoljnimi prispevki, pomočjo krajevne skupnosti in nekaterih delovnih organizacij ter s stotino delovnih ur so asfaltirali 2500 metrov dolg cestni odsek. Skupna vrednost investicije je 18 milijonov din. Letos so ob družbeni pomoči odprli tudi nov gasilski dom v Orešju (na sliki) in prevzeli v uporabo gasilski avto. Asfalta pa so bili veseli tudi prebivalci in lastniki zidanic v Mevcah, ki so ga prav tako dobili v letošnjem letu.
Resnica o funkcionarskih plačah
S poračunom za 1. polletje so se OD funkcionarjev v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 41 oz. 44 odst. — Od 1. julija nov sistem nagrajevanja
METLIKA — Konec prejšnjega meseca je naš časnik prinesel pod naslovom »Kakšne so občinske plače« na podlagi podatkov in izjave predsednika izvršnega sveta Milana Vajde informacijo o osebnih dohodkih voljenih in imenovanih funkcionarjev v občini Metlika. Ta informacija naj bi utišala govorice o velikih osebnih dohodkih občinskih funkcionarjev, ki so se vztrajno in v raznih različicah širile po občini. Žal se zaradi napačne informacije to ni zgodilo, ampak je izjava, da za prvo polletje ni bilo poračuna, vzbudila še več govoric in namigovanj. Zato in ker so osebni dohodki funkcionarjev tako kot vseh ostalih občanov javni, so pri občinskem sindikalnem svetu pripravili natančno informacijo o tej zadevi.
Iz teh podatkov je razvidno, oa so občinski funkcionarji z julijskimi osebnimi dohodki dobili tudi po-.ačun za prvo polletje. Skupaj s poračunom so se osebni dohodki funkcionarjev v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečali: za 41 odstotkov v družbenopolitičnih or-ganzacijali in za 44 odst. v skupšči-li cbčine medtem ko znaša ta rast v občinskem gospodarstvu 53 odst.
Skrpaj s poračunom in z dodatkom za minulo delo je znašal povprečni osebni dohodek v prvem polletju:
DOLENJSKI LIST
sekretarju OK ZKS 88.702 dinarja, sekretarja OK SZDL 84.083 din, sekretarke OS ZSS 85.700 din, sekretarke OK ZSMS 61.468 din, predsednika občinske skupščine (za polovični delovni čas) 52.045 din, predsednika IS 96.691 din, sekretarja občinske skupščine 81.837 din, načelnika za gospodarstvo 90.876 din, načelnika za urbanizem 84.119 din, načelnika za notranje zadeve 83.177 din, načelnik*a za ljudsko obrambo 82.885 din in direktorja uprave za družbene prihodke 86.276 din.
Do 4. oktobra naj bi pri SZDL oblikovali spisek doslej evidentiranih tako za možne delegate kot za razne funkcije, nakar bodo liste javno objavili.
Vsekakor pa želi SZDL občane spodbuditi k evidentiranju. V tej fazi volilnih opravil lahko vsakdo predlaga, kogarkoli želi in mu zaupa.
Že v sedanjem volilnem postopku so na terenu zagrešili nekaj napak. Ponekod so fazo evidentiranja kar preskočili in že kandidirali s tem, ko so od predlaganih zahtevali pristanek in podpis kandidature. To kaže, da se ponekod že vnaprej opredeljujejo za zaprte kandidatne liste.
R. BAČER
Od 1. julija naprej pa velja nov sistem nagrajevanja po točkah. V republiki so se dogovorili, kakšno je lahko v posameznih občinah za določeno delovno mesto najvišje število točk. Vrednost točke določa vsako leto republiška komisija. Za letos znaša bruto 153 din, s 1. julijem pa so to vrednost povečali za 32 odst., tako da znaša sedaj vrednost točke bruto 201 dinar, kar trenutno znese 143,80 din neto. Po novem točkovnem sistemu ima sekretar OK ZKS 720 točk, prav toliko jih ima predsednik občine; 670 točk imata sekretarja OK SZDL in OS ZSS; predsednik IS ima 710 točk, sekretar OK ZSMS 555, sekretar skupščine občine 600, načelnik za gospodarstvo 640, načelnik za urbanizem in direktor uprave za družbene prihodke imata po 620 točk. načelnika za notranje zadeve in ljudsko obrambo pa po 610 točk.
A. B.
o gradnji večjega poslovnega objekta povedal:
»Naš tozd TKI — tehnična komerciala in ingeniring se zadnja leta srečuje z dejstvom, da se obseg dela doma zmanjšuje, hkrati pa razvijamo usmeritev na tuja tržišča. Prevzem zahtevnejših del, predvsem inženiring poslov, pa zahteva precej več strokovnjakov, ki jih nimamo kam namestiti. Omenjeni tozd sploh nima lastnih prostorov. Večina zaposlenih dela v stari zgradbi Elektra, nekaj jih je v kleti Pionirjeve stavbe v Bršljinu, nekaj v objektu v Ločni. Kersmo dobili tudi pismeno opozorilo občine, da bodo stavbo zaradi pripravljalnih del ob gradnji novega mosta v letu 1986 podrli, smo se morali naglo odločiti za gradnjo. Bila je tudi predvidena v našem srednjeročnem planu.«.
V naslednjih dveh letih nameravajo v tozdu TKI za 30 odst. povečati število zaposlenih, ki znaša zdaj 86 ljudi, novi poslovni objekt z 2000 m2 površine pa bo veljal 207 milijonov dinarjev. Stavba, prislonjena na stari del Pionirjeve poslovne zgradbe, zgrajene takoj po vojni s prostovoljnim delom, bo pomenila tudi prihranek pri izdatkih za vratarsko službo. Računajo, da bo stavba dograjena do srede novembra; nato bodo nameščali opremo, z novim letom 1986 pa naj bi v njej začeli poslovati.
R. B.
Kilometer vaške jeze
Huda kri, ko so končno le začeli modernizirati zapuščeni odsek ceste od Slamne vasi do Radoviče
RADOVIČA — Te dni spet buri duhove del ceste od Slamne vasi do Radoviče, natančneje rečeno, gre za 1.060 m ceste od Slamne vasi do križišča ceste Radoviča — Bušinja vas.
Gradac: nov dom za stoletnico?
Vse prostovoljno
GRADAC — Gasilsko društvo je v Gradcu za Gradaškimi mački najštevilnejše društvo v tem kraju, saj s podmladkom in žensko desetino šteje več kot 200 članov. Ker je sedanji gasilski dom star in tako za dejavnost gasilcev kot za kakršne koli druge namene neprimeren, so se gradaški gasilci pred dvema letoma odločili, da bodo sezidali noveg.
»Zelo radi bi novi dom slovesno odprli, ko bomo čez štiri leta proslavili 100-letnico našega društva,« pravi predsednik gradaške-ga gasilskega društva Ivan Šuštaršič. »V novem domu, ki meri 20 x 10 m, bo v spodnjih prostorih dovolj prostora za potrebe gasilskega društva, zgoraj pa bo dvorana, ki bo služila za razne potrebe kraja in krajevne skupnosti. Poleg tega je tudi okolica doma nadvse primerna za ureditev športnega igrišča.«
Dom so gradaški gasilci začeli graditi pred dvema letoma. Zgrajen je do prve plošče, imajo pa ves potreben material do strehe. »Vsa dela doslej smo gasilci in ostali krajani sami opravili, plačali
Ta nesrečni kilometer ceste pa tokrat med prebivalci Radoviče oziroma cele krajevne skupnosti, druge največje v občini, in obmejnih vasi Žumberka ne povzroča hude krvi zato, ker kljub temu da je že četrtič v programu samoprispevka in še vedno ni toliko obljubljene posodobitve oziroma asfalta, marveč zato, ker so na tem kilometru končno začeli delati. Pa tudi nehali!
Z Radoviče preko Slamne vasi je do Metlike najkrajša pot, zato so na to cesto vezani tako rekoč vsi prebivalci radoviške krajevne skupnosti in žum-berških vasi tia do Sošic. od koder se ljudje vozijo na delo v Metliko. Pred leti so oba krajna konca ceste asfaltirali. ostal pa je ta del. Potem se je te ceste vsak otepal, »premetavali« so jo od občine do regije, uredil pa tega kilometra ni nihče. Posebno neprijetno je pozimi, ko ceste ne plužijo, češ da plug tolče ob jame razdrapanega cestišča. Tovornjaki in avtobusi si tako pozimi utirajo pot v cel sneg, za osebne avte pa je v tem letnem času cesta neprevozna.
• Ko so se zaradi vsega tega sestali v Metliki predstavniki KS Radoviča s predstavniki komunalne skupnosti, izvršnega sveta in Cestnega podjetja, so prvi predlagali, naj bi si cesto oziroma opravljeno delo vsi skupaj ogledali, da bodo videli, če so njihove pritožbe upravičene ali ne. Iz metliške komunalne skupnosti in novomeškega Cestnega podjetja niso bili za to.
Ivan Šuštaršič: »Za gasilski dom so prispevali od vsake hiše.«
smo le izkop. Doslej smo opravili preko 5.000 prostovoljnih delovnih ur, krajani pa so prispevali okoli 280 tisoč dinarjev in več kot 60 kubikov lesa za ostrešje. Tako rekoč ni hiše, kjer ne bi kaj prispevali za gradnjo doma,« je povedal Šuštaršič. Nekaj denarja dobijo od metliške požarne skupnosti, za letos so jim obljubili 400 tisočakov, največ pa zberejo od veselic. Letošnji dve veselici sta jim prinesli milijon dinarjev. Seveda so gasilci vse na veselicah delali zastonj. Pomaga jim tudi domače društvo Gradaški mački in metliška Kmetijska zadruga, ki jim je zastojij dala zemljišče. »Pred zimo nameravamo dom pokriti. Kar st dela tiče, ne bo težav, kajti na naše delovne akcije pride vedno dovolj ljudi.«
A. B.
Za letos je imela KS Radoviča za ureditev svojih cest odobrenih 5 milijonov dinarjev. Ta denar so nameravali dati v prvi vrsti za nadaljnje asfaltiranje ceste Radoviča—Krašnji vrh, a so se kasneje na prigovarjanje raje odločili, da se bodo temu za sedaj odpovedali in ves denar namenili za urejanje ceste od križišča do Slamne vasi. Načrt, po katerem naj bi na tem delu ceste opravili vsa potrebna zemeljska dela in dve tretjini ceste povsem pripravili za asfaltiranje, so ovrednotili z okoli 9 milijoni dinarjev. Delo je prevzelo novomeško Cestno podjetje, ki je upravljalec ceste. Zato paj bi Cestno podjetje tudi prispevalo ostali potreben denar.
Delali naj bi začeli sredi junija in končali v enem mesecu, začeli pa so stedi avgusta, efektivno delali morda 10 dni, potem pa stroje odpeljali in na jezo krajanov Radoviče delo opravili slabo in daleč od tega, kar naj bi naredili po pogodbi. Po besedah ljudi iz vodstva krajevne skupnosti je delo, ki so ga opravili, vredno največ 2,5 milijona dinarjev. »Kaj bo z ostalim denarjem od petih milijonov, kolikor smo imeli obljubljeno za letos, ne vemo in nam tudi nihče noče povedati,« se razburjajo. »Delo ni opravljeno tako, kot bi po načrtu moralo bili. Po načrtu bi morali odpeljati več tisoč kubikov zemlje, pa niso nič; nekaj zemlje so zrinili na kupe ob cesti, nekemu krajanu so uničili kakih 100 mladih smrekic, ko so zemljo narinili na mladi nasad, in vse to splanirali. Na klancu so zvrtali luknje za mine, pa niso minirali, luknje pa so se zasipale. Šodra, ki so ga napeljali, niso utrdili z valjanjem, kot bi morali, tako da ga bo do pomladi voda večino odnesla in sto starih milijonov bo vrženih stran. In še bi lahko naštevali.«
A. BARTELJ
Novomeška kronika
DOPUST — Na vratih trgovinice Tobak na Glavnem trgu visi napis, da je lokal zaradi dopusta popoldne zaprt, dopoldanski delovni napori pa potekajo med 6.30 in 14.30. Napis je neresničen, morali bi pisati »zaradi dopusta zjutraj in popoldne zaprto«-V ponedeljek je dežurna prodajalka prišla v službo ob 7. uri, kar je natanko pol ure zamude. Pred vrati so jo čakale gore časnikov, kupci pa so že odšli drugam v strahu, da se bodo novice preveč postarale.
HALJA — Stranke, ki so zveste trgovini Pri Picku (uradno Mercator), pravijo, da se eni tamkajšnjih prodajalk tudi barvi halje vidi, da je zelo zelo dolgo v službi.
PAPIR — Pred spodnjo kavarnoJe na tleh ležal stotak. Mimo sta prišlo možakarja, eden seje sklonil in denar pobral. Drugi gaje začudeno pogledal in vprašal: »Od kdaj pa zbiraš star papir?«
Ena gospa je rekla, da bodo v nekaterih novomeških tovarnah morda s posebnim aktom prepovedal' omenjanje prijateljske in neuvrščene Libije.
TEKMOVANJE
RADIOAMATERJEV
ŽUŽEMBERK — Radioklub Žužemberk pripravlja za soboto, ™ septembra, od 14. do 19. ure tekmovanje v amaterskem radiogonotned1' ranju in srečanje radioamaterje^ Tekmovanje bo na območju Žužemberka, start in cilj bo pred dom0"1 Ljudske tehnike, ki je poleg osnovi šole.
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RKS° prispevali: občinski sodnik za Pre^r" ške Novo mesto namesto venca p pokojnega Vladimirja Bajca 2.000dm. Anica Počrvina, Muhaber 17, No'1, mesto, namesto cvetja na grob pok0)' ne Pavle Sladič 3.000 din; Francka1 Zofka iz Novega mesta namesto cvet! na grob pokojnega Vinka Uhan-4.000 din. Prispevki, zbrani v nabira1' niku, ki je postavljen na kirurškem oddelku Splošne bolnice Novo mest0 18.042 din. Vsem darovalcem iskren* hvala!
PRESTAVLJENO
STRELSKO
TEKMOVANJE
NOVO MESTO — Organi^ cijski odbor za pripravo 5. ga tekmovanja za pokal XV. vizije je iz tehničnih razlogov Pr^ tavil to tekmovanje od 29. septelP bra na pomladanski čas.
STOKANOVIČ
SEPTEMBRSKI
ZMAGOVALEC
NOVO MESTO — Na teniške«^ nirju novomeškega kluba za ta m se je pomerilo 34 igralcev. V fin3 Stokanovič premagal J. Turka s r 6:3, za tretje mesto pa je Guštin magal D. Šefmana s 6:2, 6'A- lC-parov sta v finalu Wachter in Un tj.j, magala dvojico Turk Turk s 6:2-
Sprehod po MetHk[J
METLIČANI SI NE M PRIVOŠČITI gledališča v je to za njihovo kulturniško ^de' prevelik izdatek, bolje rečeno, y peti narja za te zadevščine sploh m- jjj-rešujejo stvar z občasnimi bljano ali Zagreb, kjer jr lUdi prijetno s koristnim. Tako je bi sj je prejšnji petek: avtobus delavec tj ogledal v Jazavcu dve predstav' ai avtorja Fadila Hadžiča. Sm. manjkalo, a tudi odločitve ne, prihodnje večkrat tako. -oijl^'
NASPROTI STAVBE SISOv • & JAJO PARKIRNI PROSTOK-^pi. prišel prav vsem kino obisko jp Ker je blizu še gostilna Gabre' pplj vinca, je parkirišče še tolik j
dobrodošlo.	,^cTll'|Nt'
V SREDNJI ŠOLI TE1<- ‘riicte USMERITVE je vse nared za P^a
pouka novoustanovljenega .. ^jjo
za izobraževanje odraslih. ”rij j rad‘ je preko štirideset delavcev. ayi. c ob delu končali 5. stopnjo. ^Jlpjke-bi se radi izšolali za tekstilnet (0j,ra-predavanji bodo pričeli sredj. grejnj predavatelji pa bodo učitelj , del‘7v
tekstilne šole in strokovnjak'
n‘'IZDAJATELJI KAZMEgjS
la metliške mladinske organ . a[t;re3 imeli pred dnevi sestanek, nj^ . so se pogovarjali, če bi list, ,g vs dil veliko pozornosti po K^osC r Aveniji, še izdajali ali ne. stvar razpletla, je odvisno p** konZi‘l rja, ki ga je izdajateljskem . j;ubP zmanjkalo, kajti s prodajose tj pularnosti glasila m dalo z
Št. 39 (1885) 26. septembra
sssS0
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
kdaj do pravih nosov? —
Neznosen smrad, ki se širi z občinskega odlagališča odpadkov pri Vrano-vičih, je moč zavohati že na metliško-irnomaljski občinski meji med Gradom in Vranoviči na eni strani ter celo v središču Črnomlja na drugi. Očitno Pa še vedno ni prišel do pravih nosov, katerih lastniki bi znali, oz. morali rešiti vprašanje črnomaljskega sme-hšča, ki se vleče že nekaj let. Seveda bi ga morali rešiti bolj temeljito, kot so to (začasno) storili pred desetletjem.
drugačno delo še ni NETILO — V Integralovem tozdu “Gostinstvo Bela krajina« vidijo krivce za lastne težave le drugod in ne Pr> sebi. Res je, da so njihovi objekti slabo opremljeni, vendar bi z drugačnim delom lahko zagotovili delavcem Mjšo socialno varnost. Kakšno bi bilo to drugačno delo, bi morali v toz-ou sami »odkriti«, gotovo pa ne taksno, kot si je poleti predstavljalo njihovo osebjf v gostinskih lokalih, ko Je zagrozilo, da bodo stavkali, ker so zasebni gostilničarji odšli na dopust, °ni pa morajo delati. Na srečo je dopustov že konec, gostilničarji so zopet °nprli svoje lokale in v Črnomlju ni 'č več strahu pred štrajki osebja v režbenem gostinskem sektorju.
Ribniški zobotrebci
zaljubljen v sv. ano — Sv.
lii k| V ^ali 8or' Postaja vse bolj pri-Od i na 'zletniška točka Ribničanov. s. ' ■ tnaja do 15. septembra jo je obi-n*?lo Že okoli 500 izletnikov iz Rib-ke doline. Med njimi je gotbvo . °rder Stane Piberčnik, ki seje na-- 0 Povzpel že 80-krat, do konca leta „ ’ k°t zatrjuje, jo bo obiskal skupno gotovo preko 120-krat.
Kov LJO BREZ SPOMIN-
v p. ~ Izletniški avtobusi pripeljejo Pon la c° najpogosteje v soboto ^Poldne ali v nedeljo, se pravi takrat, dru£ trgovina ribniškega turističnega DSčna "Oporni nkarstvo« zaprta, hnji "0STRA ZAHTEVA — Na za-ce seJ' sveta za vzgojo in preventivo v la snem. Prometu občine Ribnica je bi-avtoh* 'zra*ena odločna zahteva, naj Rib "Stojne«, ki vozi šolarje v Dol IC° 'n d°mov. ustavlja tudi v O*. Lazih in na Bregu, kot je pač Tak V°r-*eno ‘n zapisano v pogodbi, ne« °i S-mo Pobarali direktorja »Stoj-zade ^la ^T(akarja- kako je s to avtoh°’ 'n dobili odgovor, da šolski l^a p * V oBe*1 vaseb ustavlja že štiri ■ "n nekom informiranje šepa.
ZVOČNA ZAPORA
hrml^^A — Zvočna zapora proti niški S Ces,e Potrebna pri novi rib-bo on°Snovn' šoli. Ustrezne meritve riala •V>il Zav°d za raziskavo mate-nkre	-jubljane 'n tudi predlagal
zdaj ^ v Posebno so potrebni ukrepi mim ,° gre nova obvoznica prav »	sole. Ko peljejo mimo težki
ornjaki, se šolske šipe močno 'resejo.
[jrobne iz Kočevja j
samopostrežbe pa ni — n,a a.n' opozarjajo, da imajo'veliko Posi * 'craP' k°t je Kočevje, samo-Nek 6	restavracije, Kočevje pa ne.
diij a,er' celo predlagajo, naj bijoure-SDrm *!?1'*1 Prostorih Restavracije (naberi • ,e*a Pu8led), ki so zdaj slabo žc en'- Znano pa je tudi, da je bilo °bčinJmarB V dveE Petietnih planih rCst Kočevje zapisano, da bo taka Zan-vrac'ja zgrajena, in celo prostor in J Je bil določen med gostilno Rog ne v v° stolpnico v Kidričevi ulici. Pa 0°. kaj se občani razburjajo, saj Ris lIu st°j* baraka, v kateri je bife pos\r I Posluje v glavnem na samo-ktitL na'-'n 'n stranišče je pred Zjliv'm dobil, da gostom ni treba več Aa!| Vogalov.
■*“ Sp J JE DRUGOD ceneje?
*akaj 1 drugi občani nas sprašujejo, ccnejL ^ v drugih republikah vse Srbjje’ ^uanka, ki je dobila obisk iz W'rdi, da je v Srbiji kruh enake Kofj e (80 dag) in kakovosti 54din, v * je JUPa 01 din ali celo več. Vsak pa a !e,nim dopustom lahko premih Ve na Hrvaškem v turističnih Planj plačal za pijačo do tretjine KSfCp0‘bldOma- in da je bilo tudi tako^ .g° v glavnem tam cenejše. Je že Pač ; a smo pri nas bolj zdržljivi in c Prenesemo.
Trebanjske i
iven
' V^SITO ZA DIREKTORJA f,rveiT> ebanjski obrtni zadrugi po Jprav ZP'SU za direktorja še niso na-k k 's*oveka za to delovno J' So „.akor kažejo dosedanji podat-vF*! d r,n‘^ka sita za vodilne ljudi ok Orjlf0stejša kakor v družbenem CPIi j,L.razon seveda v primeru, če J vtties'rania direktorja ni prišlo še
MOPED« V SLUŽBI I	^ — Znani trebanjski
: Vj| *ik0 ^^okovnjak Lojze Metelko V1*0 sležk3*'’ H3 je začel v.pospeše-i qt(*a ne uvajati tudi letalstvo.
eo.om8re za Pravo letalo, ampak | i tv, Peršič ega zmaja, ki ga ima Tone st^ljal ' ^ebanjski obrtnik. Ta je ; olN st	ave Lojzeta Metelka in
i n, “lave _a Pregledovala kakovost | tidb ete|P0saute/nih zemljišč v obči-trai?Pšen 0 Je bil nad sodelovanjem
J1885) 26. septembra 1985
m
Dela dovolj, denarja premalo
V šolskih delavnicah centra srednjih šol zaslužijo dovolj za nakup potrebne opreme, vendar morajo najprej pokriti izgubo športne dvorane
ČRNOMELJ — V okviru tukajšnjega centra srednjih šol delujejo tudi šolske delavnice — to so razredi za praktični pouk, le da so namensko opremljeni za učence kovinarstva in strojništva. V njih opravljajo predvsem usluge, zlasti popravila, za industrijo in obrtnike, z nekaterimi delovnimi organizacijami pa imajo sklenjene tudi celoletne pogodbe.
Tako veliko sodelujejo z Beltom, Kovinarjem, Iskro, Beti, letos so se povezali z Inštitutom Jožef Stefan.
Vrnili poračun
Plače v ZK zaostajajo za osebnimi dohodki v ostalih DPO
ČRNOMELJ — Na nedavnem posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK v črnomaljski občini je bila dana tudi informacija o osebnih dohodkih funkcionarjev v občini. Ti so bili v prvem polletju v skladu z družbenim dogovorom in političnimi usmeritvami o zaostajanju teh osebnih dohodkov za gibanji v gospodarstvu. Delno izplačan poračun OD za prvo polletje pri funkcionarjih v skupščini občine in izvršnemu svetu pa bodo prejemniki vrnili.
Sicer pa je bila osnova neto osebnega dohodka za avgust za predsednika občinske skupščine 114 tisoč dinarjev, za predsednika izvršnega sveta, predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov in sekretarja občinske konference SZDL 108 tisoč dinarjev, za sekretarja občinskega sindikalnega sveta 97 tisoč dinarjev ter za sekretarja občinske konference ZSMS 85 tisoč dinarjev. Zaradi dogovora v ZKS o zamrznitvi njihovih osebnih prejemkov pa se je zaostajanje OD v ZK v primerjavi z OD funkcionarjev ostalih družbenopolitičnih organizacij povečalo., Tako je .osnova osebnega dohodka sekretarja'predsedstva • občinskega komiteja ŽK 82.818 dinarjev, izvršnega sekretarja pa 66.736 dinarjev. Na te osnove prejemajo posamezniki še 2 do 12 odstotkov za minulo delo.
Čakanje na zaposlitev
Ni mesta za Mileno
MIRNA — »Zdaj sem že tretje leto brez redne zaposlitve, vendar imam vsaj to srečo, da sem dobila delo, ki je sorodno mojemu in daje blizu doma. Sicer pa je precej mojih kolegov, ki še tega nimajo,« pravi predmetna učiteljica Milena Bon z Mirne.
»Ko sem pred tremi leti diplomirala iz zgodovine in knjižničarstva, sem seveda računala, da bom dobila tudi zaposlitev. Toda to je bil račun brez krčmarja. Redne zaposlitve nisem dobila ne doma na Mirni ne kje drugje v občini. Podobne razmere vladajo tudi drugod po Dolenjskem, saj se je ena izmed mojih kolegic zaposlila
Milena Bon
kot receptorka v Šmarjeških Toplicah. Sama sem dobila delo v osnovni šoli Zapadnodolenjski odred, kjer po sedem ur delam v internatu šole s prilagojenim programom. Seveda nisem zadovoljna s to začasno zaposlitvijo, saj dobim na mesec samo 40 tisoč dinarjev, kar je manj od že tako ubožnih učiteljskih osebnih dohodkov. Kdaj bom dobila redno zaposlitev, seveda ne vem, prav tako pa tega nihče ne ve v trebanjski občini. Vendar sem zadovoljna, da lahko delam vsaj to, saj je precej kolegov, ki bi poprijeli za vsako delo, a ga ne dobe. Povsem drugo vprašanje pa je, kaj takole životarjenje pomeni za stroko. Prav gotovo ni v prid mojemu znanju, ker sedaj ne poučujem zgodovine,« je dejala Milena Bon, ki čaka na delo že tretje leto.
J. S.
Za ribniški »Riko« delajo dele, ki gredo v izvoz v ZRN, za IMP pa so izdelovali mehanske opornice za traktorske nakladalke, sedaj pa prevzamejo novo proizvodnjo traktorskega nakladalnika ter razvoj ročnega viličarja. Kljub temu da so pri organizaciji dela zaradi prekinjene
Vinko Žalec
kontinuitete dela med počitnicami težave, pa jih je lažje prebroditi, kot pa se sprijazniti s tem, da so delavnice glede na njihov program po-
manjkljivo opremljene. »Morali bi pokrivati vse postopke od ročne obdelave do strojne obdelave z odvzemanjem in strojne obdelave s plastično deformacijo, a le postopoma in prepočasi nabavljamo opremo. Na leto bi morali investirati v šolske delavnice več kot 10 milijonov dinarjev, da bi lahko v opremi capljali za industrijo in čez desetletje dosegli zadovoljivo stopnjo razvoja,« pove vodja delavnic Vinko Žalec.
Sedaj vlagajo v delavnice bistveno manj, četudi zaslužijo v njih toliko, da bi si lahko zagotovili hitrejši razvoj. Bruto dohodek v delavnicah je bil samo v prvih sedmih mesecih 12 milijonov dinarjev, čeprav so načrtovali za celo letošnje leto 11 milijonov realizacije. Žal, pa morajo denar, ki ga zaslužijo, nameniti tudi za pokrivanje stroškov v tako veliki stavbi, kot je center srednjih šol, predvsem za ogrevanje in pokrivanje izgube v športni dvorani. Žalec je prepričan, da bi lahko zmanjšali tudi stroške delavnice, če bi bila bolj zasedena ali če bi stroje posojali industriji za usposabljanje pripravnikov.
M.BEZEK
UREDNIŠTVO V GOSTEH
bo v sredo, 2. oktobra, ob 19. uri v Župančičevem hramu v Dra-gatušu. Novinarji Dolenjskega lista bomo prisluhnili krajanom, ki se bodo zbrali v hramu, o problemih, a tudi dobrih plateh življenja v Dragatušu in okoliških vaseh. Vabljeni!
Občina
Kočevje
praznuje
Bogat program — Pobratenje z občino Rab
KOČEVJE — V počastitev Zbora odposlancev slovenskega naroda, je zasedal od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, praznuje občina Kočevje vsako leto 3. oktobra svoj občinski praznik. Program prireditev je tak:
Petek, 27. septembra: ob 18. uri otvoritev razstave del akademskega slikarja Vladimirja Makuca v Likovnem salonu.
Sobota, 28. septembra: ob 8. uri tekmovanje v vojaških veščinah na kočevskem strelišču, ob 11. uri proslava ob 30-letnici ribiške družine Kočevje in otvoritev ribiškega doma ob Rudniškem jezeru.
Nedelja, 29. septembra: ob 9.30 ekipni šahovski turnir v hotelu, ob 16. uri finale tehniškega turnirja.
Ponedeljek, 30. septembra: ob 19.30 gostuje v Šeškovem domu Šentjakobsko gledališče s komedijo Ivana Sivca »Disko pod vaško lipo.«
Torek, 1. oktobra: ob 19. uri v knjigarni DZS literarni večer s književnikom Jožetom Snojem.
Sreda, 2. oktobra: ob 11. uri otvoritev restavracije »Jezero« in proizvodno-skladiščne dvorane Opreme.
Četrtek, 3. oktobra: ob 11. uri slavnostna seja zborov občinske skupščine ter podpis listine o pobratenju občine Kočevje in občine Rab, ob 16. uri tradicionlni rokometni turnir ženskih ekip v Domu telesne kulture.
Program prireditev za naslednje dni, od 3. oktobra do 6. oktobra, bomo objavili prihodnjič.
Za nove ideje še ni posluha
Okostenelemu kočevskemu gospodarstvu so potrebne nove ideje, novi kadri
KOČEVJE— Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Kočevje, kije bila minuli četrtek, so med drugim razpravljali o oceni rezultatov gospodarjenja v občini v prvem polletju letos.
Industrijska proizvodnja v občini je upadla za 2 odstotka. Zaloge hitro naraščajo. V težavah so zdaj tudi nekatere delovne organizacije, ki so ob polletju poslovale še zelo uspešno.
Rudi Orel je menil, da so v marsikateri OZD potrebni kadrovski posegi in vnašanje novih idej. Žal pa se prepogosto dogaja, da nove, boljše ideje pobijemo in gospodarimo naprej po starem.
Marko Glavač je opozoril na nasprotje, da so doseženi razmeroma slabi gospodarski rezultati, »delo nas, vodilnih občinskih političnih
Ne bo poceni
Ogrevanje in plačevanje obvezno, sicer kazni?
KOČEVJE — Občinska skupščina Kočevje bo predvidoma jutri sklenila, da'morajo občani obvezno uporabljati in plačevati pitno vodo, kanalščino, odvoz smeti in centralno ogrevanje, seveda le, če te naprave oz. dejavnosti v naselju delujejo in če so bile storitve opravljene v določenem oz. dogovorjenem obsegu in kakovosti. Za kršilce tega sklepa so predvidene kazni od 1.000 do 30.000 din.
Domnevamo, da ne bi bilo nič napačnega, če bi bil tak osnutek ali predlog odloka (v delegatski prilogi Kočevskih novic je objavljen kot predlog odloka, kar pomeni, da je predviden jutri njegov dokončni sprejem), ki zadeva denarno in tudi drugače veliko .večino občanov, pred sprejemom dan v javno razpravo.
Zvedeli smo tudi, da bo občinski izvršni svet te dni odobril nove cene za centralno ogrevanje, ki bodo za vse mesto enotne in bodo znašale 140 din za kv. m stanovanja, če bodo stanovalci plačevali ogrevanje skozi vse leto, oz. 280 din, če bodo plačevali ogrevanje le pol leta. Nekateri blagajniki hišnih svetov so na osnovi teh obvestil že napravili izračune in ugotovili, da bodo morali nekateri upokojenci in upokojenke, ki imajo 40 ali več kv. m veliko stanovanje, plačati za ogrevanje (v drugem primeru) preko 10.000 din, njihova pokojnina pa običajno znaša manj kot 20.000 din. Seveda so to le enotne povprečne cene. Vsaka stanovanjska zgradba bo namreč imela tudi števec dobljene toplote.
J. P.
funkcionarjev, pa je ocenjeno kot
:v, pa
zelo uspešno. Ce je delo političnih
• Ko je Alojz Petek govoril o potrebi po tesnejšem sodelovanju gospodarstva v občini, medsebojni pomoči in združevanju sredstev, je poudaril, da je vsega tega premalo, oz. ga sploh ni. »Združevanje sredstev za hlev v Koprivniku je bilo politično izpeljano. V kolektivih, ki so denar združili, ni bilo pravega navdušenja in volje za združevanje denarja v te namene. A če tega združevanja denarja ne bi bilo, bi bilo Kočevje danes že brez mesa,« je poudaril Petek.
osnovnih organizacij v bazi, v delovnih organizacijah, slabo, potem je to dokaz, da tudi naše delo ni dobro,« je samokritično ugotovil.
Ivan Oberstar je opozoril, da nekateri študentje in absolventje delajo diplomske naloge o posamez-
VOLITVE V SZDL
KOČEVJE — Programsko-vo-lilne seje krajevnih organizacij SZDL v kočevski občini bodo v oktobru, občinska programsko-volilna konferenca pa bo predvidoma okoli 20. novembra. Na sejah bodo razpravljali tudi o pripravah na skupščinske volitve, predlogih za novi samoprispevek in sprejeli delovni program za naslednje obdobje.
nih zadevah znotraj naše občine, na primer o kadrovski politiki v naših OZD. Te naloge bi lahko upoštevali pri razreševanju zadev na posameznih področjih ali okoljih, a tega ne storimo.
Peter Šobarje govoril o stanju na področju družbenih dejavnosti in menil, da je občutno bolj zaskrbljujoče, kot ga kaže polletna analiza.
Predsednik OK SZDL Alojz Petek pa je opozoril, da ničesar ne naredimo za prestrukturiranje gospodarstva, za boljšo kadrovsko politiko in da je gospodarstvo v občini in izven nje slabo povezano.
J. PRIMC
Nov štedilnik
V novembru iz ITPP tudi štedilnik s pečico
RIBNICA — V ribniškem ITPP so letos dokončali emajlirnico in tako še povečali svojo neodvisnost od dobaviteljev, od katerih zdaj kupujejo le še litino, vse ostale dele za štedilnik pa že sami izdelujejo.
Že letos, predvidoma v novembru, bodo začeli izdelovati štedilnik s pečico. Zanj so v letu in pol izdelali v svoji orodjarni tudi vse potrebne delovne priprave in orodja. Sedanji štedilnik brez pečice prodajajo predvsem v Sloveniji in Hrvaški, po štedilniku s pečico pa je povpraševanje v ostalih republikah.
Zdaj dobe za svoj štedilnik, ki mu je cena določena, čistih 27.000 din, sicer pa (z rabatom trgovini in stroški za dostavo do kupca) 35.500 din.' Štedilnik je z ozirom na svojo kakovost tudi po mnenju tujih kupcev prepoceni. Vendar ne dobe odobrene višje cene, ker pač poslujejo donosno. Za štedilnik, prodan v Avstrijo, dobe okoli 2.000 šilingov, kar je 15 do 20 odst. več kot doma. Od ustvarjenega celotnega prihodka 480 milijonov dinarjev so izvozili za 75 milijonov dinarjev. Dohodka so ustvarili letos za 78 odst. več, čistega dohodka za 99 odst., za osebne dohodke in za sklade pa so namenili 80 odst. več. Čisti osebni dohodek na zaposlenega je znašal v povprečju 36.829 din (v avgustu so ga povečali že skoraj na 48.000 din). Zaposlenih je bilo letos 212 ali 7 več delavcev.
V zadnjih letih so precej investirali, vendar vse iz lastnih sredstev. V zadnjem obdobju so porabili le nekaj izvoznih posojil. Večino poslovnega sklada (ob polletju so zanj namenili 17 milijonov dinarjev) uporabljajo za obratna sredstva. Zaradi take poslovne usmeritve tudi niso imeli veliko izdatkov za plačevanje obresti za posojila.
J. PRIMC
STOLPIČ
OBNAVLJAJO
RIBNICA — Delavci kočevskega Zidarja bbnavljajo stnovanjski blok na Prijateljevem trgu v Ribnici. To je v skladu z dogovorom, po katerem v Ribnici dalj časa ne bodo gradili novih stanovanj, ampak bodo obnavljali stara stanovanja.
NOVICE
POZITIVNO
KOČEVJE — Kočevske novice, ki jih izdaja občinska konferenca SZDL, so v prvem polletju letos uspešno poslovale. Prihodkov so imele 5,704.887 din, izdatkov pa 5,619.109 din ali za 85.778 din manj.
Različno gretje v Ribnici
Eni na trda, drugi na tekoča goriva ali toplifikacija to-_________plifikacije pred novo kurilno sezono____________
birali denarja za kurjavo in tako v citernah ne bi bilo niti kaplje olja, če...
No, ribniška stanovanjska skupnost je dala 5 milijonov dinarjev posojila za nakup kurilnega olja, in sicer za blagovne rezerve. Kotlovnica je zapečatena in torej ogrevanja s tem kurilnim oljem ne bo. Stanovalci se bodo pač morali znajti, kakor vedo in znajo.
RIBNICA — Zadeve okoli ogrevanja v Ribnici, kjer imajo centralno kurjavo, še vedno niso povsod zadovoljivo rešene, čeprav je hladnejše vreme že na pragu.
Kot smo zvedeli, so si stanovalci blokov na Prijateljevem trgu v glavnem vse okoli ogrevanja uredili kar sami, brez Komunale. Dva bloka sta se odločila, da si bosta organizirala ogrevanje sama, in to na trda goriva. Preostali štirje pa plačujejo ogrevanje vse leto in so si torej tudi sami že kupili potrebno kurilno olje ter si tako zagotovili, da jih ne bo zeblo.
Na Trgu Veljka Vlahoviča pa seje nekaj zapletlo. V minuli kurilni sezoni sta se odpovedala centralni kurjavi dva bloka. Letos so se tudi stanovalci ostalih blokov odločili, da ne bodo po-
Povemo naj še, da v Ribnici že okoli dve leti razmišljajo o tako imenovani »toplifikaciji« svojega naselja in da so to zapisali tudi v načrt razvoja občine. Vendar nam ni znano, da bi bil zanjo zagotovljen kakšen denar ali napravljeni načrti. Zvedeli smo le, da »se bo šlo v projekte« predvidoma prihodnje leto spomladi.
M. GLAVONJ1Č
Slabe napovedi za konec leta
Trebanjsko gospodarstvo ne dosega ciljev — Bodo delegati spet tiho?
TREBNJE — Trebanjsko gospodarstvo je v prvih sedmih mesecih dosegalo precej slabše rezultate, kakor je predvidevala resolucija. Zlasti boleče je, da ne bodo doseženi izvozni učinki, saj je združeno delo še vedno precej odvisno od uvoza surovin. Kakor pa kaže, da konca leuspešne OZD soočajo z upadanjem naročil za tuje trge.
-e pogledamo analizo o uresničevanju letošnje resolucije, potem takoj zbode v oči podatek, da družbeni proizvod, ki bi sicer moral rasti hitreje kot v republiki, ne dosega 3-' odstotne rasti, ampak samo 1,9. Podobne ugotovitve veljajo tudi za rast industrijske proizvodnje, nenazadnje tudi za kmetijsko pridelavo, kjer pa je bilo vreme vzrok slabših pridelkov. Zlasti zaskrbljujoče pa je, da se s slabšimi poslovnimi in proizvodnimi rezultati izkazujejo tudi večje delovne organizacije, od kate-
• Ko se bodo delegati trebanjske občinske skupščine na seji seznanili z analizo o uresničevanju letošnje resolucije, prav gotovo ne bodo mogli molče mimo takih vse prej kot spodbudnih vesti. Ne nazadnje bi morali prisluhniti opozorilom izvršnega sveta, da je treba povečati produktivnost, dosledno izvajati planirane naloge in doseči, da bodo vsi v proizvodnem procesu disciplinirano in s kar najmanjšimi stroški izvajali proizvodne naloge.
rih je v veliki meri odvisen gospodarski uspeh občine. Do konca leta namreč v trebanjski, občini pričakujejo še večji upad domačih naročil, rast zalog kot logično posledico in seveda v celoti zmanjšan obseg proizvodnje.
Kaj pomeni vse to za družbene dejavnosti? Ključni — zdravstvo in šolstvo — sta v veliki stiski. Vse to pa je posledica nekajletnega omejevanja stroškov za skupno porabo.
Poleg tega upada tudi zaposlenost, za naložbe ni denarja, nekatere gradnje pa so celo preložene v naslednje srednjeročno obdobje.
J. S.
DOLENJSKI LIST
] IZ NKŠIH OBČIN
J
IZ NKŠIH OBČIN
ii
So mali privesek velikih?
Povsod manjka ljudi z znanjem — Brez njih je izhod iz krize še težji
BREŽICE — V občinskem gospodarstvu je dve tretjini tozdov in obratov, katerih matične delovne organizacije so drugje. To povečuje težave in zamegljuje razvoj. Razdalje rahljajo vezi, ne zmanjšujejo pa odvisnosti majhnih od velikih, saj v tozdih niso sposobni načrtovati lastnega razvoja.
Matičnim organizacijam se večkrat ne zdi vredno potruditi, da bi jim zagotovili trden obstoj v okviru svojih programov. Tu in tam naredijo izjemo, večinoma pa morajo tozdi čakati v negotovosti brez zadostnih naročil in brez upanja na boljše čase pod skupno
DOLENJSKI LIST
OGLAS V
DOLENJSKEM
LISTU —
ZANESLJIV
EKONOMSKI
USPEH
Dolenjski listje najbolj razsrjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Pokriva devet občin In Izhaja v 29.000 Izvodih.
Vse Informacije o oglasih dobite po telefonu na Številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek In petek od 7. do 14. ure, v ponedeljek pa od 7. do 16. ure. Oglasi za tekočo Številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto.
24-006
Kar v tovarni
Ob pobudi iz Lisce
SEVNICA — Utrujajoče so že ugotovitve o slabih uspehih in pravzaprav nazadovanju idejnovzgoj-nega usposabljanja komunistov v sevniški občini.
Na zadnji seji komiteja so bili zopet dani podatki o znatno slabših uspehih kot v preostalih posavskih občinah. Zaradi premajhnega števila slušateljev so morali v minuli sezoni celo združiti slušatelje dopisne šole marksizma in občinske politične šole. Tisti, ki bi se morali izobraževati, pogosto zvalijo krivdo zato na pleča predavateljev ali programe. Pri posavskem študijskem središču so zadevo proučili in ugotovili, da ni tako. Direktorji, ki ponavadi ne pridejo na predavanja znanih predavateljev, zatem na vrat na nos zdrvijo »poslušal« iste ljudi v Portorož ali podobne kraje.
Spodbudna je pobuda komunistov skupnih služb v Lisci, da politično šolo tokrat izpeljejo kar v tovarni. Odpadli bodo še zadnji pomisleki zaradi res neprimernega prostora, ki ga je bil za predavanja letos pripravil Zavod za kulturo. Zadevo v lastnem kolektivu bodo ljudje vzeli boli resno, trdijo v Lisci.
A. ŽELEZNIK
m.
USTANOVITELJ — Sloves solidnih izdelovalcev pohištva so si v Stillesu pridobili z marljivim delom. Ustanovitelj in prvi direktorje bil Jože Durn (na sliki na desni). Ob štiridesetletnici je prejel prvo zlato plaketo Stillesa. (Foto: A. Železnik)
streho. Tako se je godilo delavcem Tovarne prikolic IMV, kovinarjem iz JK v Dobovi, upanje na razvoj pa so malone povsem opus-
• Malo težje je misliti na spremembe programa v tako utečenem in discipliniranem kolektivu, kot je na primer Tovarna pohištva. Svoje izdelke že ves čas pretežno izvaža na Zahod, zdaj pa je zaradi tega udarjena, saj tečaj dinarja ne spodbuja več izvoza, a izpada dohodka ne morejo pokrivati s prodajo na domačem tržišču. Podobne težave imajo tudi drugi izvozniki. So torej delovne organizacije, ki so vlekle voz naprej, njihovi finančni rezultati pa, žal, ne odražajo teh naporov. Delavci so slabo plačani in jim to nesorazmerje med osebnimi dohodki in vloženim delom ne gre v račun. So kaznovani zato, ker so dobri?
tili v Šeširu v Stari vasi in Iskri Eli na Bizeljskem.
Razočarani so tudi v kolektivu Invalidskih delavnic v Skopicah, ki delajo za Tovarno polprevodnikov v Trbovljah. Ta jim za 91-odstotno izpolnjevanje svetovnih normativov priznava komaj 1.600 din osebnega dohodka. Pa vendar ustvarijo na delavca 9 milijonov dinarjev dohodka, neinvalidno brežiško gospodarstvo pa 10 milijonov. Nič čudnega torej, da jim pravijo partizani gospodarske Sutjeske.
Delavci se trudijo, delajo prepričani, da so napori majhnih za majhne korake dosti težji kot veliki koraki gospodarskih velikanov. Razvoj se zaustavlja zato, ker manjka strokovnjakov, pa ne samo takih z visoko in višjo šolo, ampak tudi takih s poklicno izobrazbo. V delovnih organizacijah skoraj nič ne štipendirajo. In če kje spoznajo, da se bodo izvlekli iz težav le z dvoizmenskim delom, ne morejo naprej, ker ni delavcev za čisto običajne poklice. Niso jjh predvideli, niso jih štipendirali. Se težje je tam, kjer potrebujejo ljudi s fakulteto, pa se tega ne zavedajo, čeprav zaradi takih spodrsljajev marsikatera delovna organizacija nima razvojnih programov in ni sposobna, da se preusmeri na druge izdelke, če sedanjih ne more prodati ne doma in ne na tujem.
J. TEPPEY
Vsaka politika ima svoje laži.
B. VODUŠEK Prihodnost je narejena iz minulosti.
A. FRANCE
Hrepenenje je neskončno večje kot to, kar je doseženo.
R. TAGORE Nihče ne more biti plačan komunist.
B. ŠTIH
Kjer ni spontane odprte družbene kritike, ni odgovornosti navzdol, in kjer ni odgovornosti navzdol, se začne moralni razkroj.
D. AHAČIČ
Kje so naložbe razvitejših?
BREŽICE — Poudarjanje skladnejšega regionalnega razvoja v dolgoročnem planu Slovenije trenutno sicer pomirjevalno vpliva na bralca — delegata. ko pa začne ta razmišljati o dosedanjem prenašanju načela v prakso, se ga nehote poloti dvom. V brežiški občini je na primer lastnih materialnih možnosti premalo, marsikje pa sploh nič. To pomeni, da bo razvoj zastal ali pa bo krenil naprej po polževo. O naložbah razvitejših skoraj ni sledu, saj jih načela ne morejo prisiliti, da bi investirali na manj razvitih območjih. Gotovo pa bi se našlo več interesentov, če bi jih spodbujali še kako drugače kot z besedami.
Toda ne gre le za velike naložbe. Možnosti so tudi za povezavo velikih z majhnimi, za sodelovanje industrije z obrtnimi dejavnostmi, ki so v občini precej razvite. Delitev dela bi gotovo prinesla obojestranske koristi. Razbremenila bi industrijo in omogočila zaslužek tukajšnjim ljudem.
Ljudje iz odročnejših hribovitih območij bežijo zdaj v dolino, čeprav bi jih nekaj lahko živelo brez zaposlitve v obratih v nižini. pobočja Gorjancev in Orlice so dovolj prostrana, da bi na njih zadržali ljudi, samo pomagati bi jim morati, da bi si popravili hiše in si zagotovili vsaj približno tako udobje, kot ga imajo kmetje v dolini.
■J. TEPEY
O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA
KRŠKO — Predsedstvo občinske konference SZDL Krško danes, 26. septembra, razpravlja o poročilu o izvajanju občinskega družbenega plana v letih 1981 do 1984 in letošnjem polletju ter o poročilu o pripravljenosti in organiziranosti civilne zaščite in drugih dejavnikov, ki se vključujejo v zaščito in reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah. V pripravah na letošnje programsko-volilne seje konferenc Socialistične zveze pa bodo oblikovali posebne pobude za aktivnosti in vsebinske obravnave na krajevnih in občinski konferenci.
Ni odgovornosti za odgovornost
Posavski sindikati pred 11. kongresom ZSS
Servis presegel vse napovedi
Študentski servis v Krškem ima že 550 članov — Največ dela v krški občini
KRŠKO — Ob ustanovitvi Študentskega servisa v Krškem pred približno tremi meseci so predvidevali, da bodo imeli okoli 150 članov in največ 4 milijone dinarjev prometa, do septembra pa so presežene celo napovedi največjih optimistov, kajti v servisu, kije dobil streho v Domu mladih Krško, imajo že 550 članov in 17 milijonov prometa.
Tako je krška enota mariborske- vju. Dober glas je segel tudi do repu-
ga Študentskega servisa največ postorila za občasne zaposlitve študentov in srednješolcev v Posa-
40 let Stillesa
Iz zadruge nastala sodobna tovarna z velikim izvozom
SEVNICA — V soboto so se na seji osrednjega delavskega sveta v Stillesu skromno spomnili 40-letnice tega samoraslega kolektiva. Za večino zaposlenih je bila to običajna delovna sobota.
Direktor delovne organizacije inž. Jože Peternel je spomnil na začetke nekdanje Mizarske produktivne zadruge. Po osvoboditvi jo je s še osmimi mizarji ustanovil Jože Durn, da bi delali okna in vrata za uničene šole in domove. Ustanovni delež vsakega člana je znašal takrat spoštljivih 2.000 dinarjev, povrhu je moral takrat vsakdo prinesti s seboj svoje ali sposojeno orodje. Julija 1951 so dokončali udarniško zgrajene lastne delavnice na sedanjem prostoru.
Kolektiv se je medtem povečal na 432 zaposlenih in izvaža v 22 dežel sveta. Nadaljuje sloves nekdanjih sevniških mizarjev izbornega stilnega pohištva in notranje
• Predsednik občinske skupščine Jože Bavec je podelil sedmero državnih odlikovanj: inž. Stanislav Šeško je prejel red dela s srebrnim vencem, medaljo zaslug za narod Jože Baumkirhner, Terezija Jazbec, Franc Kranjčevič, Janko Ku-selj, Ivan Štrlek, medaljo dela pa Janez Jene. Prvič so bile podeljene zlate medalje Stillesa. Maskoto je izdelal medaljer Vladimir Stoviček, lično ohišje pa tovarniški rezbarji. Izročili so jih preživelim ustanoviteljem: Jožetu Durnu, Karlu Radiču in Ivanu Gorencu; 15 delavcev je prejelo bronaste plakete.
opreme. Izkušnje nekdanjih zadružnikov v tem kolektivu niso pozabljene. Lani so na ta način udarniško usposobili lep obrat družbene prehrane. Trenutno se ubadajo s precejšnjimi težavami, saj položaj lesne industrije tudi nasploh ni rožnat.
A. Ž.
bliške in univerzitetne konference Zveze socialistične mladine. Gostom so Krčani pojasnili, da nedov-olijo nikakršnega izkoriščanja svojih članov, zato dosledno vztrajajo pri sprejetih urnih postavkah in
• V Študentskem servisu Krško bodo postregli z novostmi. Uveljavljajo edinstven sistem včlanjevanja. Včlanijo se lahko tudi celotne razredne skupnosti, za katere bodo pripravili skupinska dela, ali pa bodo lahko delo izmenično opravljali posamezni srednješolci. Če srednješolca ne pošlje razredna skupnost, ga lahko pusti k začasnemu delu le vodstvo šole, ki upošteva učencev uspeh. Med poukom bo servis odprt ob ponedeljkih in sredah od 10. do 15. ure. Pravilo, da kdor prej pride, prvi dobi delo, poslej omogoča študentom v Mariboru, kjer bodo tudi objavljali prosta dela v Posavju, da si že v štajerski metropoli pridobijo napotnico za delo v domačem okolju oz. regiji.
njihov član je tako zaslužil za najenostavnejša dela najmanj dva stotaka na uro. V delovnih kolektivih pa so zadovoljni s prizadevnostjo in delovnim učinkom članov servisa, zato, denimo, v brestaniškem Tesu napovedujejo, da bo za prihodnje leto še veliko več dela. Hvalijo organiziranost Študentskega servisa.
kjer poskrbijo, da se točno ve, kaj kdo dela, in da člani spoštujejo »pravila igre« servisa.
Med 35 organizacijami združenega dela, s katerimi sodeluje krški servis, prevladujejo iz krške občine, praviloma pa so to poslovno zelo uspešni delovni kolektivi. Celo senovski rudnik tjavega premoga je pokazal zanimanje za zaposlitev mladih preko servisa. Žal se doslej niso izkazali brežiški Slovin in Agroservis ter sevniški tovarni Lisca in Jutranjka, dobro pa sodelujejo z občinskimi skupnostmi za zaposlovanje.
P. PERC
KRŠKO — V občinskih organizacijah Zveze sindikatov Posavja so tenkočutno in kritično spregovorili o delovnem gradivu dokumentov za 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Predvsem so se ob razpravah o gradivu zadržali ob vprašanju, ali to resnično odseva dogajanje v občinskih in osnovanih organizacijah sindikata.
Pri ljudeh obstaja bojazen, da bi na vseh kongresih približno enako obravnavali pereča družbena vprašanja, kar bi povsem po nepotrebnem ustvarjalo podobo nekakšne uniformiranosti in brezbarvnosti.
Je to še vedno nagrajevanje po delu, če delavci dobijo za enako delo tudi do trikrat večje osebne dohodke, se sprašujejo in tako opozarjajo na prevelike razpone pri osebnih dohodkih.
Moti nespoštovanje dogovorov, nedisciplina je tudi pri planiranju, skratka, ni odgovornosti za neodgovornost. Ob upadanju življenjskega standarda, ki ga poskušajo ponekod vsaj zadržati na ravni izpred nekaj let, z umetno povišanimi cenami svojih izdelkov in storitev, mimo rezultatov dela in ustvarjenega dohodka, tudi Posavci niso imuni pred prekinitvami dela in izsiljenimi sestanki. Čeprav so taki pojavi izražanja nezadovoljstva delavcev zaenkrat manj pogosti kot v drugih regijah, so v določeni meri tudi nezaupnica vodstvom določenih delovnih kolektivov ter prepočasnim in neučinkovitim samoupravnim potem. Take »bližnjice« pa terjajo poglobljeno politično oceno delovanja vseh subjektivnih sil, ne le sindikata.
PAVEL PERC
%
m
MEDELAo
V vodstvo res najsposobnejše
Evidentiranih 1.198 ljudi — Ponekod izgubili stare spiske?
SEVNICA — S sejo občinske konference SZDL 18. septembra z osrednjo točko o pripravah na volitve prehajajo ta opravila v novo fazo.
Občinska volilna komisija je ocenila dosedanje delo.
Na splošno so z njim zadovoljni, čeprav je bilo ponekod čutiti zastoje. Občutnejših težav ni bilo po krajevnih skupnostih, česar ni mogoče trditi za nekatere manjše kolektive. V celoti je bilo do nedavnega v občini evidentiranih 1.198 ljudi, sedaj je izpolnjenih že nad 2.000 popisnic. Nekateri so že sedaj ugibali vse mogoče, vedeti pa je treba, da poteka vse po posebnem postopku. Kdo bo kaj,
bo znano šele v tako imenovanem drugem krogu.
Načeto je bilo tudi vprašanje nepoklicnih funkcij. V Sevnici menijo, da je bilo poklicnih v tej občini že doslej občutno manj kot drugje, zato pravijo, da ni čas širiti ktog nepoklicnih funkcij.
V občini želijo uskladiti tudi volilne imenike, zato se bodo obrnili na osrednji statistični zavod. V krajih, kjer bi radi kaj spreminjali v volilnih okoliših, morajo to nemudoma sporočiti.
V novih volitvah naj bi bili pri evidentiranju v ospredju vsi tisti, ki pri zadnjih volitvah niso bili izvoljeni. Ugotavljajo, da prenekateri
• Gospodarske razmere v sevniški občini še prav posebno narekujejo, da odgovorne dolžnosti prevzamejo res najsposobnejši. Na konferenci je bil govor tudi o odprtih listah, za katere se mnogi ogrevajo.
volilni odbor papirjev ne spravlja. Ta imena bi morali sedaj samo potegniti na plan.
A. Ž.
Novo v Brežicah
KMEČKE VEČERJE NE BODO ZASTONJ — Udeleženci posvetovanj v času republiške razstave sadja in cvetja, ki bo oktobra v Brežicah, sc bodo morali za domače jedilnike vnaprej prijaviti. To velja tudi za skupine obiskovalcev, ki si želijo domače postrežbe. Kmečke jedi jim bodo pripravljale gospodinje v Dečnem selu, v Kapelah in Krški vasi.
HVALA, raje imamo premog-Globočani so bili nemalo začudeni, ko so jim povedali za nahajališča apnenca in dolomita. Tako so v Ljubljani črno na belem zapisali na karto rudnin v osnutku dolgoročnega plana Slovenije. V Globokem zdaj kopljejo pesek in glino. Čez dve leti si obetajo prvih 12 tisoč ton premoga., Prepozno, pravijo tisti, ki se boje, da ga letos pri Kurivu ne bodo dobili. Najbolj črnogledi napovedujejo, da ga bo zmanjkalo tisoč ton, ker ga je Rudnik Senovo prenehal dobavljati posavskim naročnikom.
POT POD NOGE ZA FILMARJ1 — Kulturne skupnosti z brežiško vred so vsako leto revnejše, zato se Ijiže^, ljanci in Pišečani nadejajo, da bo Posavski muzej tudi njim poslal kako filmsko ekipo na grajski prizorišči-Družba, ki jo bo izbral, bo morala imeti dolarje pod palcem, da bodo v gradovih rešili, kar se ta čas še da iztrgati zobu časa. Morda bi filmarjem namignili, da je na primer v razpadajočem pišečkem prizorišču odlična scena za grozljivko, da straši, za kar bi zaračunali dvojno ceno.
PO DEVIZE V LEKARNO — Pa' j cientom omenja to možnost zapisnik I prvega skupnega zasedanja zborov občinske skupščine in skupščine zd- . ravstvene skupnosti. Tam je zapisano, naj se »preveri možnost kupovanja zdravil za devize, ki bi jih lahko občan' kupovali v lekarnah.« Pred lekarniški" j mi vrati bi bile potem vrste zagotovo j daljše kot pri peku Slivniku.
a
11 BR€ZISK£.. P0R0DNI§NIC€
V času od 13. do 21. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: SaflJ8 Štros iz Senkovca — Tatjano, Vid3 Ogorevc iz Piec — Andrejo, Marjanc8 Ružič iz Čerine — Mateja, Barbari Nikolič iz Krškega — Bruna, Filk8 Lehpamer iz Manje vasi — deklic?' Branka Štuka iz Luga — Amalko, S“‘ va Kranjc iz Kumrovca — KlaudiJ0, Varlec Marija iz Krškega — Timotej8' Dragica Niki iz Rud — Daria, Danic8 Koren z Vel. Kamna— Francija, Iya' na Kovačič iz Kališovca — Tončko. Bernarda K ukovičič iz Brežic — Katm rino, Zlata Hribernik — Novak » Brežic — Aleša, Lidija Volčanšek •* Artič — Lucijo in Ines Večerič iz Say-Marofa — Darija. Čestitamo!
VEDNO Z LASTNIMI
L
MOČMI
SEVNICA — Pred sejo CK Z&\ o aktiviranju lastnih moči sjj se glede tega vprašanja sest? J tudi člani občinskega komitri3'
O obisku delovnih skupin je
bda
pripravljeno pismeno gradivo. Pretf sednik komiteja Franc Pipah -n uvodoma podčrtal, kako se J gospodarstvo občine razvijalo Pr težno z lastnimi močmi. Vrstanajv J čjih sevniških kolektivov sejeraz la povsem samorastniško.
Z BOLJ DOMAČIM JEZIKOM
SEVNICA — Niso se osnovne sindikalne organi?01J odzvale v razpravi o gradiv« -J sindikalni kongres. Kljub ,en,^nr J predsedstvo minuli teden obrv' q valo vrsto vsebinskih priporu»■	j
gradivu menijo, da je še vedno P ^
malo določno, ni pisano v jezik0; j/ j
bi ga lahko razumeli delavCl' ^ | njem mrgoli besed »moram0*' 0, | bomo prizadevali«, ni pa n°pis m kdo je dolžan kaj storiti. PfUr določno je gradivo tudi pri °Pre tvi prekinitev dela.
Sevniški paberk^
VSAK EN TULIPAN — v vodstvu turističnega društva 'vi8 izvršnem svetu (ob zadnji obra .a„j.
turistični taksi) ne manjka razm-pje kaj storiti, da bi bila Sevnica !eF^s{t>i'1 j kateri predlagajo, da bi na P lU|i-gredi vsak meščan zasadil P°	\
pan. Ker doslej niso ve“nn,iiiil;l1 izborne rožice niti pri SP*? i:e, f8 , NOB, bo morda za začetek s Jjjn | vsi bolje skrbimo vsaj za splošn
snago.	izrajcVl1!
NOVE PREVLEKE — K’ vS‘ skupnost je vzorno pov<cZ' _e 3y kolektive vzdolž hudo zde ^ace>‘ faltne prevleke ob Savski cestl„sfalH'1 ta bo namreč dobila novo t a
prevleko. Razširjena je tudi
pokopališče pod hribom. - fi*
FESTIVAL NAJMLAJb^T MARJEV - Jutri in v sobo* Sevnici 21. festival otroSkm •: Pokrovitelj je »Lisca«. 1uc*' -c vrsj11.. rjalci bodo bivali pri sevn(- ,-,ve ja kih. Ogleda vredne so pnre	v f-
rišnje popoldne. Ob 16- h^.^oV' -v silskem domu projekcija *■ j-jirti 17.30 bo projekcija nagraje in podelitev riagrad.
6-*l
D01FNJRM LIST
Št. 39 (1885) 26. septornbi
tura
in
bra-
anje
NOVO MESTO — Prostore veže upravne stavbe tovarne zdra-Krka v Novem mestu so letos e šestič odstopili kulturnemu °§°dku. V četrtek, 19. septemb-j’a, so namreč v njih odprli razšlo tapiserij Cvetke Miloš in up-fabne ter okrasne keramike Du-g a Miloša. Oba ustvarjalca sta iz re.zlc> mater in sina pa smo tok-'rneli priložnost prvič videti na » upni razstavi. Na otvoritvi jepel entjernejski oktet.
uk^"Vet*Ca N^doš se od leta 1960 ta '■ar^a Predvsem z ustvarjanjem Sli?,ser‘j» medtem ko je prej tudi mil,3 ‘n Vdelovala okrasno kera-izk « P°lgoletno delo, talent in vid je so j° uvrstili med naj-nejše ustvarjalce tapiserij pri j. Poznajo pa jo tudi v tujini, saj v M ^ru8im dobila za svoja dela izd Iie-nc!,nu z*at0 medaljo. Njeni dom • V*se v izjavnih prostorih ..ln Po svetu. Omenimo le ta-krtvriJe v Cateških Toplicah in v raz delavskem domu. V Krki tapiserije, oblikovane v dop° i * tehniki prepleta, ki jo je Dra na vis°ke kakovosti. Kot jtjnVl ymetnostni kritik Mitja Gu-s, ; Je Miloševa dosegla »moj-to oblikovanje tradicionalne
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE
Se ne čisto vzravnani!
221. izjava Jezikovnega razsodišča o delovnem  dosegu slovenščine v Jugoslaviji
»V pismu prilagam dopis, ki ga je predsednik RS SOUR Iskra po-a predsednikom DS v TOZD-ih Iskre. V zvezi s tem vprašanjem: I.
1 je res treba dopise v Beograd pošiljati v srbohrvaščini, tudi ko gre e za formalno pooblastilo? 2. Ali se smejo spreminjati uradni ovenski) nazivi naših OZD-ov? Kaj se tukaj ne kaže zopet tista mvenska lastnost, ki jo je Cankar na kratko označil s »HLAPCI«...?
• Kaj je z nedoslednostmi kot RS — DS, SOZD — SOUR. KPO —
, DO — RO (RO ISKRA ... DOTelematikajitd.? — S tovariškimi Pozdravi, J. L., Ljubljana.«
V prilogi res beremo: »Radnički savet SOUR Iskra na svom 8. govnom zasedanju dana... doneo je: OVLAŠTENJE za druga Sre-Ka Z., oec. sektora....«
Gotovo ni nobenega razloga za to, da pooblastila za nastope ovenskih zastopnikov zunaj Slovenije ne bi mogla biti v slovenščini, emaren odnos se skriva v mešanju kratičnih slovenskih in srbohrva-'h poimenovanj. Kakor da si pisci pod tem ničesar ne Podstavljajo.
Vašie ve^rat smo Povedali, da je slovenščina po zakonu s srbohr-Poh ° enakopravna, v praksi pa je srbohrvaščina dejansko na več let' v Prednosti. Tudi v tem konkretnem primeru. Pred štirimi ' smo že opozarjali na podobne primere, pa — kakor vidimo iz naga dopisa — brez uspeha: Seveda Iskro zaradi take jezikovne Pra	le grajamo. Vendar krivda ni lepri njej. Načela o enako-
sy Vnosti jezikov niso znali izpeljati niti naši zvezni delegati pri v'!Jtm delovanju v zveznih ustanovah, s čimer so ustvarili jezikovni rjenjski vzorec tudi za podjetja, kakršno je Iskra. rej- e*dev za te težave vidimo samo v tem, da tudi srbohrvaško govo-^vukih ustanovah dosežejo pasivno obvladanje slovenščine in sli- e^on^'ne. To doseči bi bilo veliko lažje, kakor se na splošno mi-inj’ v 8*aynem manjka le dobre volje. Kultura jezikovnega ravnanja torej na tem področju še izredne možnosti razvoja, dar ,aP^evstvu smo se °d Cankarja sem nekoliko že odmaknili, ven-w, zdaleč ne toliko, da bi glede tega lahko hodili po svetu čisto N/^vnani.
-    —   ^
Obrtna zadruga »HRAST«
Trdinova 4 Novo mesto
komisija za delovna razmerja
J^zpisuje dela in naloge -
bdenje in nadzor pri gradnji objektov
|^9oj za sprejem je:
r~ visoka strokovna izobrazba — diplomirani gradbeni p zenir. Osebni dohodek po pravilniku zadruge. oblav8ne vlo^e P0^Jlt® na 9°rnji naslov v 15 dneh po
620/39-85
------------------------------------------------------  V
Nizke plače odvračajo glasbenike
V črnomaljski glasbeni šoli se srečujejo z vrsto težav, vseh pa sami ne bodo mogli ____________rešiti — Razhajanje med ambicijami staršev in otrok
ČRNOMELJ — Črnomaljska glasbena šola, kiji prav te dni poteka 21 let delovanja, se še vedno srečuje s prostorskimi, kadrovskimi, finančnimi •n še nekaterimi, med seboj tesno povezanimi težavami. Vendar so s pomočjo analize le dosegli, da se bodo materialni pogoji še v tem šolskem letu izboljšali.
Delo v matični šoli v Črnomlju poteka v neprimernih prostorih, vendar bodo z adaptacijo pridobili več manjših učilnic, tako da bo imel vsak učitelj svoj prostor. Šola je delno razbremenjena tudi s tem,
[ZRODA V ROD — Ustvarjalnost si v družini Miloš iz Brežic podaja oko. V novomeški Krki se z izdelki umetne obrti predstavljata mati in sin: Lvetka in Duško Miloš. (Foto: MiM)
_ Tapiserije in keramika
V novomeški Krki razstavljata Cvetka in Duško Miloš _________—	Uporabno	in	estetsko	dognano
tehnike, ki jo bogati z vnašanjem novih izraznih možnosti: s pou: darjeno strukturo, z reliefno izstopajočimi prepleti ter s kombinacijami različnih materialov«. Upravičeno torej nosi Miloševa naslov »mojster slovenske umetne obrti«.
Duško Miloš se tokrat drugič predstavlja širšemu občinstvu. Pred to je imel le razstavo v Ljubljani. V Krki razstavlja uporabno in okrasno keramiko, oblikovano predvsem v obliki vaze, sklede in steklenice. Kot je povedal, se v prvi vrsti posveča strukturi, manj obliki, pri tem pa poskuša z eno glazuro dobiti različne učinke.
MiM
ROBARJEV FILM V MANNHEIM
Film Ovni in mamuti novomeškega režiserja Filipa Robarja, ki se je odlično izkazal že na letošnjem puljskem festivalu z dvema zlatima arenama, je prišel tudi v uradni tekmovalni program filmskega festivala v Mannheimu. Festival se bo začel 7. oktobra, Robarjev film pa bodo prikazali drugi dan po otvoritvi festivala.
FOLKLORISTI IZ BOJANCEV GOSTOVALI V KAMNIKU
ČRNOMELJ — Običaj je že, da vsako leto sodeluje na prazniku narodnih noš, ki ga septembra prirejajo v Kamniku, tudi katera izmed folklornih skupin iz črnomaljske občine. Letos je na Gorenjskem sodelovala folklorna skupina iz Bojancev, ki je predstavila pesmi in plese, ki so jih predniki današnjih fokloristov prinesli s seboj iz svoje domovine ob Bojani.
Kaj na odru?
Program gledaliških predstav na novomeškem odru
NOVO MESTO — V drugi polovici oktobra se bo v Domu kulture začela letošnja gledališka sezona. Program predstav je že izbral programski svet, ki so ga letos prvič uradno imenovali. Kot običajno bodo predstave v ponedeljkih in torkih, vpis abonmajev pa je za dosedanje abonente 26. in 27. septembra, za nove pa 30. septembra in 1. oktobra v sprejemni pisarni Doma kulture. Cena abonmaja je 2.500 din, možno je plačilo v dveh obrokih.
Programski svet je izbral 7 predstav, 2 pa bo izbral naknadno, kakor bo narekovala aktualnost gledališkega dogajanja. Sezono bo odprlo Mestno gledališče ljubljansko z znano igro A. Goljevščkove Pod Prešenovo glavo. Sledila bo predstava Slovenskega narodnega gledališča s klasičnim delom, A. Čehova Češnjevim vrtom, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo gostovalo s C. Fryja Gospa ne bo zgorela, novogoriško Primorsko dramsko gledajišče z I. Pirandellovim delom Sest oseb išče avtorja, Stalno slovensko gledališče iz Trsta s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski in jeseniško gledališče Tone Čufar z Brechtovo Malomeščansko svatbo. ^ Posebnost bo gotovo predstava Šeligove Ane, ki je bila deležna Več priznanj. Zaradi posebnosti v postavitvi bo predstava v telovadnici osnovne šole Katja Rupena.
Zanimanje za vpis abonmajev je precejšnje. Lani je bilo abonentov preko 400. To pomeni, daje za vsako predstavo v prosti prodaji na voljo bolj malo vstopnic.
da se odvija pouk v Semiču in Dragatušu, od leta 1968 pa je oddelek v Metliki.
V zadnjih petih letih je odšlo iz tukajšnje glasbene šole 6 redno zaposlenih domačih učiteljev. Ko je šel predstavnik črnomaljske občine pred kratkim vprašat čez Gorjance, pod kakšnimi pogoji dela tamkajšnja glasbena šola, je dobil odgovor, da bodo dobili v črnomaljski glasbeni šoli ustrezen glasbeni kader le, če mu bodo zagotovili primerne osebne dohodke. To je torej glavni razlog, da glasbeniki bežijo iz šole. Če bi hoteli, da bi delo potekalo redno, tekoče, bi potrebovali poleg sedanjih petih še tri redno zaposlene glasbenike. S tem bi odpadlo delo šestih zunanjih sodelavcev, ki opravijo več kot tretjino pedagoških ur. V šoli pa se zavedajo, da z osebnim dohodkom strokovnega učitelja, kije znašal septembra lani dobrih 16 tisoč dinarjev, letos avgusta pa je komaj presegel 38 tisočakov, ne bodo dobili novih kadrov, tudi zato ne, ker jim tudi stanovanj ne morejo ponuditi.
Preteklo šolsko leto je šola zaključila s 175 učenci, od tega jih je bilo 42 v Metliki in 22 v Semiču. Najštevilnejši je bil harmonikarski oddelek. Izpite je uspešno opravilo 90 odst. otrok, kar pa po besedah ravnatelja šole Silvestra
Mihelčiča pomeni, da bodo morali vpis v prihodnje selekcionirati, saj podatek dokazuje, da se velikokrat razhajajo ambicije staršev in njihovih otrok. V glasbeni šoli pa so prepričani, da gre del neuspeha pripisati nerešenemu vprašanju prostih aktivnosti učencev v osnovni šoli, ker so vključeni v več teh aktivnosti, preobremenjenost pa jih sili v površnost, zato je tudi uspeh slabši.
• Glede na socialno strukturo otrok šola, kljub temu da ji predstavlja to vir dohodkov, teži, da se šolnina ne bi tako vrtoglavo dvigala. Vendar bodo morali starši ob vseh podražitvah, ki jih mora poravnati šola, računati tudi na višjo šolnino. Ob začetku šolskega leta je ta v Črnomlju najnižja v regiji (650 din na mesec), medtem ko je v Novem mestu in Trebnjem že 1.000 din.
V tem šolskem letu so vpisali v Črnomlju 172 novincev, torej vse, ki so uspešno opravili teste glasbenih zasnov. Vendar se v šoli srečujejo še z enim problemom: zaradi zelo dragih pianinov se učenci toliko bolj odločajo za učenje kitare, zato se Mihelčič boji, da bodo postali »kitarska šola«. V glasbeni šoli pa si žele, da bi se več otrok odločilo za učenje pihal in trobil, pozneje pa bi igrali v tamkajšnji godbi na pihala. Doslej se jih je prijavilo le 22, vpis na ta oddelek pa je še vedno odprt, saj so potrebe znatno večje.
M.BEZEK
4. belokranjski ekstempore
Mladi belokranjski li-kovniki v Črnomlju
ČRNOMELJ — V soboto, 28. septembra, bo v Črnomlju 4. ekstempore mladih belokranjskih likovnikov, na katerem bo sodelovalo okrog 50 učencev iz vseh osnovnih šol v Beli krajini. Ekstempore, ki ga pripravlja poseben odbor obeh belokranjskih zvez prijateljev mladine s predsednico Mladeno Brancelj in namestnikom Bogomirjem Jakšom, je bil prva tri leta v Metliki, letos pa bo prvič v Črnomlju.
Na prireditvi, ki bo ob vsakem vremenu, bodo učenci slikali mestne vedute. Nekaj dni po ekstemporu, ki poteka ob tednu otroka in v počastitev 40. obletnice osvoboditve, bo otvoritev razstave del v Kulturnem domu v Črnomlju, nato v Ganglovem razstavišču v Metliki, potem pa še v osnovnih šolah v obeh občinah.
r
NOVO MESTO — Četrtkovo regijsko posvetovanje o vprašanjih vzgoje in izobraževanja, ki ga je sklical medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, je izzvenelo v dolgotrajno, utrujajoče in jalovo prepričevanje prepričanih, v sestanek, kakšr-nih je v naši domovini na stotine. Udeleženci naj bi polemizirali o srednjeročnih planskih dokumentih, torej naj bi imeli pogled uprt v prihodnost, v resnici pa so se le medsebojno obveščali o znanih dejstvih in stvareh, ki so že bile povedane ali objavljene in vsem dostopne v natančnejši, celovitejši, predvsem pa cenejši obliki. Posvet je številnim za delo odgovornim ljudem odvzel skoraj ves delovni dan, za nameček pa zapustil grenak občutek.
No, pa to ni le značilnost novomeškega posvetovanja in upamo si zatrditi, da se razmere ne bodo korenito spremenile in izboljšale, če ne bomo korenito spremenili tudi političnega delovanja in sestankovanja.
Kot rečeno, se razprava pod težkim bremenom sedanjosti ni usmerila v prihodnost, temveč se je neprestano vrtela okrog sedanje materialne stiske, v kate-
ri je šolstvo. Običajnemu tarnanju se je spet pridruži! očitek o nesmotrnosti orgniziranja izobraževanja, ki naj bi bilo v Sloveniji enotneje urejeno in financirano, o nespoštovanju prioritete, o zapostavljanju in razvrednotenju učiteljevega dela ipd., kar je lahko vse do pike res, vendar samo po sebi ne prinaša rešitev. Na posvetovanju skorajda ni bilo tistih, ki jim je bila kritika namenjena in je zato bolj ali manj izzvenela v prazno.
PREPRIČEVANJA
PREPRIČANIH
Več bi naredili, če bi se argumentirano in odkrito pogovorili, kako v sedanjih kriznih časih še racionalizirati dolenjsko šolstvo (še so oddelki j 15, 16 učenci) in ne nazadnje, če bi trdneje prijeli za (ne)odgovor-nost vse tiste organe in posameznike, ki so v občinah odgovorni za izboljšanje položaja šolstva (razlike med občinami glede OD prosvetnih delavcev so tudi do 30 in več odstotkov). Občinski izvršni sveti so dolžni pomagali zago-
tovili toliko denarja, da bodo osebni dohodki prosvetnih delavcev samo 5 odst. zaostajali za osebnimi dohodki v gospodarstvu občine, v prihodnjih treh letih pa naj bi razliko celo odpravili.
Odpraviti pa jo je treba, seveda ob hkratni racionalizaciji šolstva, saj so sedanji zaslužki dobesedno žaljivi za zahtevno pedagoško delo. Alarmanten je podatek, da se mladina skorajda ne odloča več za pedagoški poklic in da je cela vrsta štipendij ostala nepodeljenih.
In še kar zadeva prihodnost: slovenski dogovor o temeljih srednjeročnega načrta predvideva 3.8-odstotno rast družbenega proizvoda in v okviru te kaj skromne številke tudi sredstva za družbene dejavnosti, med njimi% za izobraževanje. To pomeni, da bo sedem suhih let še trajalo. Se več: obstaja nevarnost, da bo stagnacija dolga. Letošnje pičlo povečanje družbenega proizvoda — vsega za 1,4 odst., kar je manj kot pred vojno — bi moralo bolj vzbujati skrb, bolj klicati po korenitejših ukrepih in dejanjih, ki pa ne zadevajo samo šolstva.
MARJAN LEGAN
Le kitara in nekaj stolov?
Doklej glasbena šola le za silo — Skupaj z osnovno  šolo v lastnih prostorih pod gradom?_______________
za glasbeno šolo letos nekaj nad 5 milijonov dinarjev.
A. Ž.
PREDGRAJSKA GODBA NA PIHALA — Ponovno je oživela leta 1981 pod vodstvom dirigenta Petra Rauha, ki je na fotografiji v narodni noši nekdanjega črednika. (Foto: Primc)
Priznanje svoji godbi
Predgrajska godba na pihala že štiri leta uspešno na-stopa na proslavah, tekmovanjih in drugod
PREDGRAD — Predgrajska godba na pihala in njen dirigent Peter Rauh sta na praznovanju prvega krajevnega praznika KS Predgrad prejela priznanje krajevne skupnosti. Sedanja godba obstaja šele štiri leta, pa se je s svojimi uspelimi nastopi že proslavila.
Največ zaslug za obstoj predg-rajske godbe na pihala ima gotovo njen idejni vodja in organizator Peter Rauh. Že od vsega začetka je bil strokovni vodja godbe in dirigent. Razen tega je godbi pomagal tudi v raznih finančnih zadregah, pri nakupu instrumentov in podobnem.
Godba na pihala je v Predgradu obstajala že leta 1927, ko jo je us-
tanovil tedaj daleč naokoli znani kulturni delavec Jože Šmaljceij (ki je bil vse do svoje smrti tudi dopisnik kočevskih Novic in Dolenjskega lista). Uspešno jo je vodil vse do izbruha druge svetovne vojne. Ponovno je godba oživela le še med leti 1956 — 1959, nato pa šele pod vodstvom Petra Rauha leta 1981.
Predgrajski godbeniki nastopajo v narodnih nošah. Še posebno je zanimiva noša dirigenta Petra'Rauha. To je noša črednika in poganjača, ki sta pasla živino iz vasi Predgrad, Paka in Jelenja vas. Takrat še ni bilo dežnih plaščev in dežnikov, zato so si čredniki naredili »dežni plašč« iz lipovega lubja, ki jih je vsaj malo varoval pred dežjem in vetrovi.
J. PRIMC
SEVNICA — Glasbena šola v mestu je vs i leta nekakšen pastorek. Ko so se zaostrili pogoji verifikacije, so jo sicer obdržali, vendar pod okriljem hrastniške. V razvoju šolstva v občini pa je zapisano, naj hi se glasbena šola v Sevnici zopet osamosvojila, približati bi jo morali tudi drugim krajem v občini. Po novem naj bi delala v okviru osnovne šole Sava Kladnika.
Tu so se v minulem šolskem letu lotili dela. Godba seje preselila v nekdanjo staro šolo pod gradom. To je navedlo na misel, da bi našli ustreznejše prostore namesto sedanjih vlažnih tudi za glasbeno šolo. Osnovna šola je v drug prostor že vgradila parket. Ponujala se je še možnost odkupa zasebne hiše v bližini šole.
Vmes pa seje predvsem debelila mapa spisov. Ravnatelj prof. Jože Bogovič nam jo je odprl, saj nekateri negodujejo, zakaj se zadeva ne premakne. Hrastniška šola je namreč tudi postavila svoje pogoje. Če pri tem vse drži, ima sevni-ški oddelek resnično nezavidljivo dediščino. Premogel naj bi vsega eno samcato staro kitaro in nekaj stolov. To bi kratkomalo pomenilo, da bi bilo treba zagotoviti še vso opremo, ne le prostor.
Trenutno je predviden še en sestanek. Po valorizaciji programov izobraževalne skupnosti naj bi šlo
ZMAGO POSEGA V RIBNICI
RIBNICA — Danes, 26. septembra, bodo ob 18. uri v Petkovi galeriji v ribniškem gradu odprli razstavo del akademskega kiparja Zmaga Posega. Odprta bo do 14. oktobra.
Čeprav je Zmago Posega mlad, rodil se je leta 1959 v Postojni, seje doslej predstavil s svojimi deli v zadnjih šestih letih že na 13 razstavah, ribniška pa je štirinajsta. Za svoja dela je doslej prejel že tri nagrade, med drugim Prešernovo študentsko nagrado (1982) in Prešernovo nagrado Univerze Edvarda Kardelja (1983).
J. P.
SPLIČAN1 V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Prihodnji teden, v petek, 4. oktobra, ob 20. uri bo v novomeškem Domu kulture gostovalo Dramsko gledališče iz Splita, in sicer s komedijo Alda Nic-olaija Ne puščaj me samega. Avtor, katerega dela zelo pogosto igrajo na evropskih odrih, govori v komediji o problemu osamljenosti ostarelih.
J.1885) 26. septembra 1985
DOLENJSKI LIST
Samoupravljanje —trojanski konj birokracije
Boštjan Kovačič, predsednik občinske konference ZKS Novo mesto: »Morali se bomo spopasti tudi z osebnimi tragedijami«
• Renault je francoski problem. IMV je slovenski, novomeški in seveda tudi jugoslovanski. Jesen bo odgovorila na skorajda hamletovsko vprašanje. Se bo dolenjsko središče moralo zadovoljiti s prikolicami? Bodo priljubljene katrce še vedno prihajale iz mesteca ob Krki?
• Nemirno pričakovanje se zažira v ljudi, v Novomeščane, ob stran so potisnjene težave, ki sicer tarejo mesto z bogato kulturno zgodovinsko tradicijo.
• Življenje pa teče z neustavljivo silo naprej, preteklost že neobzirno sili v prihodnost. Dolga, vroča jesen je pred vrati.
• O tej jeseni pa tudi o prihodnjih je pred nedavnim tekla beseda v prostorih občinske konference ZKS Novo mesto, smer pa ji je naravnaval njen predsednik Boštjan Kovačič, sicer ravnatelj srednje šole tehnične in zdravstvene usmeritve.
V vrhu imamo mlade ljudi
Kot povsod se tudi v novomeški občini intenzivno pripravljajo na kongres. Na osnovi partijskih gradiv so razvili široko dejavnost, kamor so vključili kar največje število občanov. To je hkrati tudi priložnost, da ljudje zagrabijo nekoliko resneje za delo, pravi Boštjan Kovačič, ki ne skriva, da cela vrsta komisij pri OK ZKS Novo mesto ne dela — ničesar.
»Črnsko dela le organ predsedni-štva, to je železni zakon, redno se sestajamo in — mimogrede — IMV je skorajda že železni repertoar,« kritično ocenjuje sebe in sodelavce vedri in temperamentni predsednik.
Hkrati s študijem partijskega gradiva v Novem mestu intenzivno proučujejo možnosti srednjeročnega razvoja občin. Kovačič je optimist, vendar le do določene mere: v partijskem vrhu imajo razmeroma mlade ljudi, sestava je v strokovnem smislu zelo raznovrstna, vliva zaupanje (»Ne bom skrival, so bili časi, ko so v »špici« sedeli sami birokrati«!) Uspelo jim je pridobiti vrsto strokovnjakov od sociologa elektr-oinženirja pa do računalniškega strokovnjaka, v dveh letih jim'je uspelo v občini poenotiti računalniški sistem. To ni malo. Stvari ima v rokah Iskra Delta, vendar, pravi Kovačič, bi se tudi na njen račun dalo reči kakšno besedo, saj izrablja monopolni položaj.
Besedujeva: časi so, ko ljudje izgubljajo živce. Prihodnost je vse manj jasna, vse preveč je besed, ki ne vodijo nikamor.
»Da se ljudi loteva živčnost, o tem ni dvoma. Trudimo se, da bi bilo tega čim manj. Vendar je to velikokrat težko. Ni mogoče čez noč podreti za seboj vseh zidov. V Novem mestu smo v dobršni meri odvisni od IMV. Če bi vse parametre, ekonomske in druge, gledali skozi to delovno organizacijo, bi bila slika več kot črna. Zatorej je potrebna dvojna optika? imamo vrsto delovnih orgaryzacij, ki delajo dobro, vlivajo zaupanje. IMV je skrb nas vseh. Zanj je neposredno odgovoren izvršni svet skupščine občine, ki mesečno obravnava vse, kar se tamkaj dogaja. Delavcem smo natočili čisto vino: redno so obveščeni o vsem. Vedo, da se produktivnost povečuje, vedo pa tudi, da strokovnjaki bežijo iz tovarne. In vendarle, ob manjšem številu delavcev produktivnost narašča. Fluktuacija kadrov bi bila še večja, če se ne bi z IS dogovorili, da združeno delo IMV ne sme jemati strokovnjakov, najsposobnejših ljudi,« ocenjuje položaj Kovačič, ki ne skriva neljubega dejstva, da je razpoloženje med ljudmi kritično. Dolenjski človek se bo bržkone težko sprijaznil, da bi »njegovo fab-riko« razbili na dva dela: v njegovi zavesti je IMV avto, nič več in nič manj.
»Sedaj, v jeseni, nas čaka velik družbenopolitični boj z ljudmi. Pokazati jim je treba prednosti — če sploh so — v novih razmerah,« se skupaj s Kovačičem v Novem mestu zelo jasno zavedajo. Vendar se tega boja ne boje. Ničesar ni skrivati. Treba bo odločno med ljudi. Uvedli so novo obliko partijskega dela, skupne sestanke predsedstva OK ZKS in OO na terenu pa tudi v delovnih organizacijah. Bili so, denimo, v Žužemberku in na Hinjah. Stvar se je obnesla. Ljudje so siti obljub z vrha, trepljanja po ramenih, tudi — in zlasti — v IMV, ne varčuje z besedami Kovačič.
»Povedati pa moram, da vseh nitk vendarle ne držimo v rokah mi v Novem mestu in daje marsikaj od tega tudi v republiki. Navsezadnje ne gre le za novomeško »firmo«, razsežnosti so republiške, državne, meddržavne, če hočete, in tako je tudi odgovornost za razmere pač porazdeljena, četudi se nekaterim ne zdi tako...«
Sploh razumemo delavce?«
Od težkega bremena razmer pa do samoupravljanja je kratka pot. Kovačiču je jasno, da se pod plaščem samoupravljanja skriva marsikaj in da je tega vse več. Predvsem v imenu nekakšne učin-
kovitosti, odločnosti (»hitri, učinkoviti administrativni ukrepi, ki diše po nekakšnem oblastniškem ceremonialu, češ to vžge med ljudmi...«, ki radi preslišijo delavčevo besedo.
»Tudi v IMV je tako,« nezadovoljno komentira samoupravljalske zgode in nezgode novomeški partijski šef. »Moje osebno mnenje pa tudi mnenje našega partijskega vodstva je, da pretiravamo z ukrepi družbenega varstva, ki zožujejo manevrski prostor samoupravljanja. To je radikalen poseg v samoupravne pravice. Morda je to učinkovito ta hip, v dolgoročnem smislu je zagotovo škodljivo. Ti ukrepi so nezaupnice naši politični moči, učinkovitosti, obvladovanju položaja, hkrati pa živ dokaz pomanjkanja vsakršnega potrpljenja in živeg stika z ljudmi, da o strpnem dialogu niti ne govorim.«
Kovačič premišlja: mar se res nismo sposobni spustiti na nivo delavca, ki zasluži komajda za življenje. V takšnih življenjskih razmerah se seveda razvije posebna zavest. Mi, partijski delavci nasploh, bi se morali enkrat za vselej temeljito vprašati, koliko sploh poznamo to zavest, tudi v IMV, in kaj v sklopu te zavesti pomeni samoupravljanje? Tudi zaradi tega hočemo pri nas razbiti forumski način reševanja stvari. Delavec o vsem tem premišljuje in — roko na srce — že zdavnaj mu je jasno, da je samoupravljanje trojanski konj, v katerem se skrivajo vsi mogoči interesi, vsi brez izjeme pa v škodo delavskega razreda, četudi je fraza »bitka za interese delavskega razreda« modna krilatica sedanjosti...
Kaj in koliko naj bi spremenile prihodnje volitve, vprašamo predsednika?
V Novem mestu, odgovarja, čutijo predvsem potrebo po strokovnosti. Opravili bi radi s politizacijo kadrov. Nihče, ki nima ustrezne izobrazbe, ne more zasesti določe» nega mesta. Na osnovi temeljite analize so spoznali, da bodo nekateri ljudje morali oditi s svojih položajev, ker jih je prerasel čas. Dogajale se bodo seveda tudi osebne tragedije. Dogajalo se bo to, česar doslej nismo bili vajeni.
Boštjan Kovačič
»Povedati moram tudi. da je bilo doslej predvsem gospodarstvo izjemno kritično do ljudi, ki so prihajali iz politike. Imamo ljudi v občini, ki se niso mogli izkazati nikjer drugje, pa so prišli v politiko. Nezaupljivost je bila torej več kot upravičena. Sedaj bi to radi radikalno presekali. V politiki hočemo imeti več gospodarstvenikov, vsakršnih strokovnjakov, ki bodo znali vleči ta voz naprej. Tem ljudem smo doslej posvečali premalo pozornosti, včasih sfnojih tudi odrivali... Moramo se odpreti, volitve so dobra priložnost. Nekateri pravijo, da imamo kadrovski deficit, jaz pa ne mislim tako, le pravih ljudi ne vidimo ali pa nočemo videti...«
V Novem mestu so si pogledali komunisti iz oči v oči ter se vprašali: kakšni smo. Toda pokazalo seje, da . to ni niti najmanj lahek posel. Kot komunisti se pačile nismo navajeni pogovarjati o sebi, meni Kovačič. Lažje je trepljati se po ramenih, pus-
titi pokrovko na loncu, ne da bi pogledali, kaj se v njem dogaja.
»Največji kapital komunista v časih, ko se zmanjšuje ugled ZK, je njegova moralna podoba. Danes ljudje odkrito govore, ne več za vogali, o napakah in zlorabah komunistov. Ljudje cenijo poštenost, odkritost, ne marajo mečkanja, izvijanja, leporečenja, nenatančnosti in hinavščine.
Z vrha je vse več nasprotujočih se izjav. To ljudi bega. Kadar je kakšna seja, tudi najvišjih teles, odkrito govore: spet so »nakladali«. To pomeni nezaupanje. Pravijo, da so to neskončni monologi, ki smo jih že stokrat slišali. In vendar — vem iz lastnih izkušenj — so še vedno prepričani, daje partija tista kohezivna sila, ki drži naše narode in narodnosti skupaj, to, kar je bil včasih s svojo karizmatično osebnostjo in integriteto Tito. Tu ni kaj skrivati vendar to ne bi smeli pozabiti. Slišal sem že večkrat, da so ljudje rekli: dajte že vi v partiji enkrat narediti red, vendar pametno, ne s silo in demagogijo in različnimi pretvezami, nočemo žejni čez vodo, kot je to marsikdaj že bilo v ne tako odmaknjenih letih.«
Ulica obvladuje položaj
Potrebujemo dobre, vdane komuniste, poštenjake, od nog do glave, ki bodo natanko vedeli, kaj delati in kako. Drugačnih niti ne maramo. V vsakem družbenopolitičnem okolju bi moral biti vsaj en komunist, vendar ne vsakršen. V Novem mestu imajo okolja, v katerih sploh ni komunistov. Vendar: bolje brez njih kot s slabimi. Stvari bi bilo treba zastaviti tako, mislijo v Novem mestu: če si komunist, se izkaži z resnim delom in zavzetostjo, da bo družba imela nek?' od tebe. Če ne, preprosto pojdi.
»Če si komunisti ne nalivamo čistega vina, si ga pač ljudje sami. Nekako se dokopljejo do svojih, neuradnih informacij, ki pa se potem čestokrat izkažejo za pravilne — do uradnih so po nekakšnem pravilu vse bolj nezauplji-i. Tudi to bi kazalo premisliti. Sedaj, na primer, ljudje na veliko kombinirajo oziroma špekulirajo s kadrovskimi kombinacijami v naši občini, razpasle so se seveda kavarniške govorice. To je za nas komuniste tragedija. Ulica nehote obvladuje položaj. Mi smo na začetku pripravili docela drugačno projekcijo kadrovske politike, vendar seje na koncu izkazalo, da so bile »kavarniške projekcije« točne. To je svojevrsten beg od resničnosti. To je neznanje. Politika ni in ne more biti politikantstvo, kadar pa to je, izgubi zaupanje ljudi. Ljudje so torej barometer, kdaj politika je in kdaj ni politikantstvo... Pozabljamo, da mora tudi politika imeti svoja pravila — in se po njih ravnati. Pri nas to velikokrat pozabljamo.«
In tako smo znova, kot že tolikokrat, v nenehnem boju z mlini na veter, prišli do odgovornosti, ki je, s Kovačičevimi besedami, dodobra zbanalizirana zadeva, ki ne prepriča nikogar več. Zanj je to dejanje s tremi sestavinami. Že vnaprej vemo, kdo je za kaj odgovoren. To ni rešeno niti v temeljnih aktih, vsaj v novomeških ne. Niti ni rešena objektivna odgovornost. In tretjič, ključni del: sankcije. Preprosto jih ni.
Če pa se že nekako dokopljemo do imen, sankcij kdove zakaj ne izvajamo.
»Zelo veliko se je govorilo o odgovornosti v IMV. Ljudje so zahtevali konkretna imena. Temu se ni bilo mogoče upreti, in navsezadnje, zakaj bi se. Ali je kriv ta ali nekdanji direktor? Ta ali oni organ (kolektivna odgovornost?!)? Vse bolj pa, ko smo se poglabljali in skušali biti pravični, je postajalo jasno, da so vmes različni »botri« — prišli smo do najpomembnejših imen.... To moram pošteno povedati. Navsezadnje sem odgovoren do ljudi, ki žive tukaj, saj zanje delam. Če me pokličejo na odgovornost, bom moral nekaj reči... Povedati nekaj imen!
Ne mislim zagovarjati teze. da je IMV, kar se odgovornosti tiče — naj poudarim še enkrat — stvar občine, kot bi radi nekateri. To razčiščevanje presega občinske meje-”
Kršenje zakonov — narodni šport
Stvari o katerih sva se pogovarjala s Kovačičem, ne nastanejo čez noč in same po sebi. Morda bi izzvenele drugače, kljub vsem napakam, če bi imeli več spoštovanja do zakonov, dogovorov, vse tja do
zakona o združenem delu in ustave, vendar...
»Ko sem prišel na šolo kot direktor, sem bil v nenehnem sporu sam s seboj. Spopasti sem se moral s svojo vestjo, ideologijo, ki sem ji bil vdan, in položajem, ki sem ga zasedel. Posel nikakor ni bil lahek. Treba je bilo dobiti posojila. Bil sem v silnem precepu. Po normalnih, zakonskih poteh se stvari, ki so bile dobre za vse nas, ni dalo urediti. Moral sem, žal, izrabiti vpliv, ki sem ga imel, delati ovinke, priznam. To je .pri nas merilo za sposobne ljudi. Predpisi so namreč silno drobnjakarski. Boter vsemu je birokracija, zmaj s tisočerimi glavami. Med ljudmi se je zakoreninilo pravilo, da je najbolj sposoben tisti, ki bo znal iti preko vseh in vsega. Izigrati vse. Tja do »baze«.
Uzakonili smo: iznajdljiv občan mora biti goljuf, in kar je še huje, takšen človek ima v očeh povprečnega človeka — ugled.
Bolj kot so stvari pretanjeno urejene, več je zakonov, ki zamegljujejo, bolj se slabi odgovornost, izvija normalnemu in poštenemu. Dokler se ne bomo povsod, predvsem pa v partiji znali radikalno diferencirat in sestopiti z brega reke in opazovati tok in po potrebi tudi pogumno skočiti vanj, ne da bi gledali, kje je manj deroča, manj mrzla, toliko časa rešitve ne bo in jo še dolgo ne bo.
Zakaj se bojimo povedati imena kršilcev odgovornosti? V začetku bo bržkone zelo hudo, potem pa se bomo navadili in — presegli sebe.«
V Novem mestu je precej delavcev drugih narodnosti in seveda tudi Romov. Kljub temu kakšnih večjih odklonov v mestu ob Krki ni, četudi se pojavljajo posamezni izgredi, ki pa jih po pravilu hitro rešijo med seboj ljudje sami. Ljudje so, denimo, nervozni, če jih v neslovenskem jeziku ogovori nekdo, ki je v nenehnem stiku z javnostjo, recimo v lokalih in podobno. Vendar nas ni zanimalo, kako se s tem ukvarjajo v Novem mestu in kaj mednacionalni odnosi pomenijo zanje. Boštjana Kovačiča smo vprašali, ali jepreštu-
diral pred nedavnim objavljena izhodišča in sklepe o nacionalnih odnosih v SR Srbiji, zajetno gradivo, ki smo ga dobili v Komunistu.
»Sem. Preobširno, premalo dorečeno, gostobesedno. Na kratko, toliko vem, kot sem vedel prej. Nasploh bi dejal, da smo komunisti preskromno obveščeni. Kot da je obveščenost še vedno privilegij nekaterih. To mi ni všeč, ker zbuja različne asociacije. Za kaj gre? To so v bistvu načela, splošne ugotovitve, za povprečnega komunista težko razumljive. Ljudje tega ne bero. Pozabljamo, da je Jugoslavija zelo odprt prostor, kjer je veliko možnosti za različne špekulacije. In te špekulacije seveda padejo na silno plodna tla.
Prihajam v osnovne organizacije ZK. Ljudje porečejo: ti, ki si partijski šef, povej, kaj se v resnici dogaja tam spodaj. Jaz pa še sam ne vem. K sreči ima Krka svoj obrat v bližini
Niša in ljudje, ki čestokrat prihajajo k nam, so eden najnatančnejših virov. Tako se informacija dogra-1 juje in postaja drugačna in seveda tudi — zapoznela. To je svojevrstna politična škoda, ne edina v zadnjih letih.«
Novomeške jeseni zagotovo ne bodo vznemirili le IMV, zgode in nezgode v združenem delu, romske peripetije in kakšna ekološka travma, bitka tudi ne bo le navadno prerivanje v kadrovskih vrstah " vrenje v predvolilnem loncu. Zdi se. tako vsaj meni Boštjan Kovačič, dl bo treba pristriči korenine, da h' drevo lažje rastlo in da bo deblo debelejše. Da bo pri tem treba odrezati tudi nekaj vej in vejic, navsezadnje ne bo tako hudo, da bo le drevo zdravo, z zdravnim vetromv krošnji.
MILENKO STRAŠčK
(TV-15 naš TOVARIŠ
"1
(\
i
K
»Alkoholizem je bolezen«
Ugovor zdravljenih alkoholikov dr. Juriju Zalokarju (DL 19. septembra)
K pisanju nas je spodbudil članek dr. Jurija Zalokarja »Alkoholizem ni bolezen«. Smo skupina, ki se že več let uspešno zdravi zaradi alkoh-' olizma v Dispanzerju za socialne bolezni v Novem mestu. Ob omenjenem članku se postavlja vprašanje, kaj sploh zdravimo, če alkoholizem ni bolezen. Telesne okvare, ki so posledica pitja, se razmeroma hitro popravijo s samo abstinenco.
Kaj delamo sedaj mi? Kaj delajo terapevti, ki zdravijo alkoholizem po vsej Sloveniji in v svetu? In kdo smo sploh mi, zdravljeni alkoholiki? Če alkoholizem ni bolezen, torej nismo bolniki, zdravljenci tudi ne. Smo mar pokvarjenci in packi, ker smo pili?
Ne strinjamo se z dr. Zalokarjem, ki trdi, da se nekateri napijejo iz navade ali iz priložnosti, kijih ponuja življenje, saj imajo zmerni pivci ravno toliko priložnosti za pitje kakor alkoholiki. Vemo, da je neki odstotek ljudi nagnjen k alkoholni bolezni in je zgovarjanje na okoliščine le slaba obramba alkoholika. Jasno je tudi, da se 80% alkoholikov regrutira iz alkoholičnih družin. Ali so sedaj ti alkoholiki krivi, da so imeli zmaličeno, z alkoholizmom razrvano otroštvo, da so postali labilne osebnosti in sedaj alkoholiki? Če alkoholizem ni bolezen, ampak razvada, so to potem
DOBILI SMO RAČUNALNIK
SODRAŽICA — Ob začetku novega šolskega leta smo se najbolj razveselili novice, da je tudi naša šola dobila računalnik. Vedeli smo, da imajo računalnike že v šolah v Ribnici in Loškem potoku, zato smo si ga želeli tudi mi. Računalnik nam je podarila OZD Donit Sodražica. Zelo smo ga veseli In se podjetju zanj najlepše zahvaljujemo. Veliko se nas je že prijavilo k računalniškemu krožku in potrudili se bomo, da bomo postali računalniško pismeni.
Učenci OS dr. Ivan Prijatelj SODRAŽICA
OBVESTILO
TREBNJE — Društvo upokojencev Trebnje. obvešča, da bo izlet v Logarsko dolino v četrtek, 3. oktobra. Odhod iz Trebnjega ob 6. uri. Prijave sprejemamo do nedelje, 29. septembra.
razvajenci ali pa pokvarjenci, ki jih ni treba zdraviti, ampak kaznovati. Ali niso bili že dovolj kaznovani v otroštvu, ko so bežali pred pijanim očetom in se zaradi njega sramovali samega sebe?
Dr. Zalokar pravi, da je »alkoholiku potreben čisto drugačen nasvet«. Iz lastnih izkušenj vemo, da alkoholiku v času njegovega pitja ne more pomagati noben, še tako dober nasvet, ker je odvisen od alkohola, torej bolan in nasveta ne more sprejeti. Tudi ni smiselno alkoholiku samo prepovedati piti, ker sam tega ne zmore in ker brez alkohola ne zna živeti. Smiselno ga je samo zdraviti, to je naučiti ga, da najde smisel življenja. Predvsem pa moramo vedeti, da je to bolnik, in ne razvajenec, šele potem ga lahko zdravimo.
Dr. Zalokar v članku tudi navaja, da je abstinenca nujna za alkoholika, nič pa ne pove, kako jo obdržati. Če upoštevamo, da je alkoholik labilna osebnost, da brez. alkohola ne more ne misliti in ne delati, da mu je poznan le svet omame, da brez alkohola ne zna živeti in da je na vsakem koraku dovolj pijače, je kar malo verjetno, da bo za abstinenco zalegel le dober nasvet. Znano je, d-a le 16% alkoholikov uspe v določenih situacijah samo abstinirati, paše za te je vprašljivo, če so bili sploh alkoholiki. Kaj pa ostalih 84%, ki nasveta ne morejo sprejeti? Ali so ti odpisani?
Nihče od nas, ki se zdravimo, ni prišel na zdravljenje, ker bi mu kdo tako svetoval. Vsak od nas je prišel zato, ker so ga v to prisilile okoliščine in težave, ki smo sijih nakopali s pitjem. Na koncu je preostalo le še zdravljenje. Danes smo tem okoliščinam hvaležni za to. Šele sedaj, ko smo trezni in ko smo se izkopali iz krempljev alkoholne bolezni, vemo, da samo zdravljenje lahko reši alkoholika pred nujnim propadom, pa ne zdravljenje posledic pitja, ampak zdravljenje alkoholne bolezni. Prej tega nihče izmed nas ni verjel. Brez smisla je zdraviti samo posledice alkoholizma, če se vzpo-
• Mnogi gospodarstveniki in politiki bi težko prenesli plastično operacijo, saj pogosto ne morejo iz svoje kože.
redno ne zdravi sama alkoholi'': bolezen. Za tako zdravljenje pa 11 dovolj, da imaš ob sebi izkušeneg* človeka, ampak potrebuješ človek*; ki pozna alkoholno bolezen, ki j1 vidi, kot večina ljudi, v akloholik samo umazanega pijanca, ampa
zna razmišljati o alkoholiku k I človeku, ki v življenju povsem ® , j gače reagira kot tako imenovani ravi ljudje. Potrebuješ člove I kateremu tudi ti, čeprav kot ajk0^ olik, nekaj pomeniš. Šele tedaj•* <j nesebično pomagal in tudi sam spoznal nove vrednote življenja• uspeh pri zdravljenju je potrebno^ di sodelovanje vseh družin* članov alkoholika, kot tudi nj«^ vih sodelavcev in nadrejenih delovnem mestu. Šele tedaj se ™ kaže upanje na uspeh.
$
io, d em s' *
kdor je uspel, mu je z ^ (
Ogromno truda in neom volje, ki pa jo alkoholik pridobi j( Cj3
; si bil .;
v treznosti, je potrebno, d®.. izkoplješ iz blata, v katerem si b kdor je uspel, mu je z l*Ps( življenjem poplačan ves trud. ^ ne splača, pravijo samo tisti, k' ^ truda niso zmogli. Vsak od nas J* ^ j liko žrtvoval, da se je izk°P® jii krempljev alkohola, zato na ^ vseeno, kaj nekateri mislijo 0 hi Če alkoholizem ne bi bil bolez* alkoholiki kar naenkrat neha* ^ in bi zaživeli človeka vredno* »,1 nje. Tako pa ne morejo, ker so in jih je potrebno zdraviti.
Mi, ki smo alkoholizem s*cUfe2ei': lastni koži, vemo, da je to b° in smo veseli, da smo svobodno, človeka vredno Kot zdravljeni alkoholiki see||ji(i’ še naprej trudili, da bomo žiy ^seb' lepše, abstinenca pa je sama P umevna.	i
Dispanzerska skupina zdra^j.^i
alko!
Novo m1
est°
in
odmevi
8
DOLENJSKI LIST
Št. 39 (1885) 26. septembra
PRILOGA
KRKO JE MOGOČE REŠITI
G°»ovo je še mnogim Novomeščanom ay°^*nu neznosni smrad, ki se je pred slabima
0se>ba letoma kar precej širil daleč naokrog krr®dnie mestne čistilne naprave, ki je bila ta-a* še v podaljšanem poskusnem obratova-
^ > saj zaradi pomanjkljivosti ni dobila up-Praw^-9a dovo|jenia- Čistilna naprava je bila ^ etično že od vsega začetka preobremenje-bQ Predvsem zaradi bistveno večjih količin in 0 1 °bremenjenih odplak iz enega glavnih up-H “hikov čistilne naprave, tovarne zdravil
tJvirt’ *ako da ni mo9la delovati, kot so pre-. 'Peli v projektih. Za i
Posl '■* ►,luJt;l'lln- *-a Račane najobčutnejša edica, ki je bila tudi neposredni povod, da C,t^0d9°vorni vendar začeli ukrepati, je bil že ^ ®Pieni smrad po gnilih jajcih in amoniaku, cjbl eni ko je dolgo le ožji krog ljudi vedel in si (marsikdo tudi ne) sive lase zaradi tega,
da je v največji meri prav takšno delovanje čistilne naprave naglo spreminjalo našo dolenjsko lepotico, Krko, vsaj v delu od naprave v Ločni do Lešnice v reko četrtega kakovostnega razreda, v kanal.
Danes je stanje na srečo v vseh ozirih že neprimerno boljše. Po temeljiti sanaciji čistilne naprave, ki je že stala 60 milijonov dinarjev, treba pa jih bo še nekaj in pa 35 milijonov za pripravo sušilnih gred, so učinek čiščenja podvojili, tako da je sedaj okrog 70.odstoten, prej pa je bil le 30 do 40-odstoten. Povečali bf ga lahko še za 10 do 20 odstotkov, če bi lahko,iv celoti preprečili nenadne velike sunke odpadne vode iz Krke in povečali odgovornost tistih, ki skrbe za delovanje čistilne naprave. Ugotavljajo namreč, da kljub novim zaposlitvam in posebnemu usposabljanju delavcev za delo še prihaja
do občasnih motenj v delovanju čistilne na prave, in to zaradi nevestnosti, nedela ali po manjkljivega znanja zaposlenih. Z dosedanji mi sanacijskimi ukrepi so odpravili smrad precej pa se je tudi že izboljšalo stanje v reki Čeprav vanjo še vedno odteka premalo oči ščena odpadna voda. Prva rešitev za reko Krke se obeta šele s tretjo fazo čistilne naprave.
Do sedaj so bili v okviru sanacije očiščeni vs bazeni, izpraznjena gnilišča, montirani moč nejši kompresorji, izdelana povezava med čis tilnima blokoma, pregledani strojni deli, p« opremljen laboratorij za opravljanje dnevnih analiz in izboljšana kadrovska sestava tei strokovna usposobljenost upravljalske ekipe Krka je zmanjšala organsko in hidravlične obremenitev čistilne naprave na dogovorjene raven, le občasne velike koncentracije cinka v
odplakah ni odpravila. Komunala pa je na podlagi analiz odpadnih voda sestavila seznam delovnih organizacij, ki morajo urediti pre-dčiščenje svojih odpadnih voda. Nasploh pa odpadne vode večine onesnaževalcev niso obremenjene nad ravnijo iz pravilnika o javni kanalizaciji.
Ves ta čas pa so se pojavljali mnogi problemi, največji je bil vnos kisika. Kljub novim, močnejšim kompresorjem ni vedno uspevalo vnesti zadostne količine kisik in jo prilagoditi obremenjenosti odpadne vode. Velik problem pri zaporednem čiščenju je bil dotok vode. Novi blok ni prenesel dotoka nad 60 litrov v sekundi, zgornja meja starega bloka pa je bila celo že 40 do 50 litrov na sekundo. Pri večjem dotoku je odnašalo aktivno blato. Tega problema tudi narejena povezava med blokom ni v celoti rešila. Pri vzporednem sistemu delovanja začne odnašati aktivno blato pri dotoku 90 litrov v sekundi. Velik problem so bile ves čas tudi pene, ki jih sicer gasijo, a le delno uspešno. Sedaj popravljajo iztok v reko Krko.
Poglavje zase je seveda blato, ki ga je treba odvažati proč. Gre za ogromne količine. Z njim so že pred meseci skoraj povsem napolnili lagune v Žabjeku. Aprila letos pa so začeli s centrifugiranjem blata, ki ga osušenega do stopnje mokre zemlje lahko odvažajo na deponijo v Leskovec. Zaenkrat lahko dehidrirajo štiri petine vsega blata — največja količina, ki so jo doslej scentrifugirali v osmih urah, kolikor ta naprava dnevno deluje, je 60 kubikov blata — ostanek pa še vozijo v Žabjek. Ko bo objekt v celoti dograjen, bo moč dehidrirati vse blato. Vendar pa različna kvaliteta blata daje različne rezultate centrifugiranja. Občasno se dogaja, da blata kljub včasih že zaskrbljujoče veliki porabi flokulantov, kemičnih dodatkov za dehidriranje, ne morejo dovolj zgostiti, za kar naj bi bili krivi nekontrolirani izpusti odplak iz Krke. Za take primere, pa za primer izpada dehidracije s centrifugo zaradi pomanjkanja flokulantov, ki so iz uvoza, ali redukcij električnega toka bi morali za rezervo zgraditi sušilne grede. Zanje so na osnovi proučevanj kot najboljšo možno lokacijo predlagali za prvo fazo okoli hektar površine na Grabnu. Sušilne grede ne bodo lagune, kot so v Žabjeku. To naj bi bili betonski bazeni s filtri, v katerih bi zgoščevali blato. Takega bi potem vozili v Leskovec, če zaradi snovi, ki so v njem, ne bi bilo uporabno v kmetijstvu, kot je ponekod drugje v Sloveniji. Sušilne grede bi bile s cevovodom povezane s čistilno napravo in vanjo bi se tudi vračale izcedne vode. Odgovorni zagotavljajo, da ne bi bilo smradu, ker je blato že sedaj kemično stabilizirano, in da ne bi bilo onesnaževanja okolja in neugodnih vplivov na okolico. Vsi pa vsemu temu očitno ne verjamejo najbolj, saj vseh soglasij za sušilne grede še ni. Ker gradnja že kasni, se odlaganju manjših količin blata v Žabjeku tudi v prihodnjem letu menda ne bo mogoče izogniti.
Ob rezultatih, ki jih je prinesla sanacija čistilne naprave, pa vendar ni še jasno, kako bo v bodoče. Ostaja namreč dejstvo, da je čistilna naprava preobremenjena. Njene kapacitete bi morali podvojiti, če naj bi zadoščala za naslednjih 10 let. Zaradi tega strokovnjaki še razglabljajo, ali naj bi Krka v bodoče še razvijala čiščenje svojih odpadnih voda prek osrednje čistilne naprave (zasedala bi tri četrtine zmogljivosti) ali samostojno. Strokovni argumenti kažejo potrebo po uvedbi ločenega delnega ali popolnega čiščenja Krkinih odplak. Če bo Krka »šla na svoje«, bi čistilna naprava morala zadostovati za potrebe mesta do leta 2000. V tem primeru bi čistilna naprava verjetno tudi lahko dobro delovala. Zadnjo tretjino julija, ko so v Krkinih obratih fermentacije in sinteze imeli remont, je namreč izpad teh odplak bistveno vplival na čiščenje v bioloških bazenih. Čeprav sta vseskozi delala le dva kompresorja (od štirih), je bila koncentracija kisika v vseh treh bioloških bazenih vedno nad 3 mg na liter. Bogatejša je bila tudi življenjska združba, saj so se pojavili organizmi, ki prej niso mogli preživeti. V tem obdobju je čistilna naprava dosegla kriterije, ki jih za izpust odplak v vodotoke določajo predpisi. Nad dovoljeno koncentracijo je bil le amoniak. Če bo torej sprejeta takšna odločitev, da Krka sama poskrbi za čiščenje svojih odpadnih voda (upajmo, da bo to tudi storila), naj bi čistilna naprava potem normalno delovala. Tako naj bi bilo na okolju, predvsem v reki Krki, videti, da je Novo mesto v zadnjih nekaj letih naredilo ogromno na tem področju. Šele ob stanju okolja bo nekaj pomenil podatek, da tako izgrajenega kanalizacijskega sistema nima nobeno mesto v Sloveniji.
ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ
V neobvezen premislek
MINISTRI Z BERAŠKO PALICO
Potem ko se je skupina funkcionarjev izvršnega sveta skupščine SAP Vojvodine popeljala na zasluženi zasebni dopust z vagonom — salonom, ki je namenjen samo za potovanja z uradnim predznakom, so v najširši jugoslovanski javnosti ponovno vzplamtele pravzaprav nikoli pogašene govorice o posebnem položaju in pravicah predstavnikov oblasti. Nesrečni salon-vagon, ki so ga pravzaprav zalotili samo zaradi prevelike ustrežljivosti železničarjev (dopustnikom so dali položaj nekdanjega modrega vlaka), je bil morda tudi vzrok za zelo izčrpno izjavo Zorana Miškoviča, generalnega sekretarja zveznega izvršnega sveta, o osebnih dohodkih zveznih funkcionarjev, njihovih pravicah glede avtomobilov, letal in vlakov, stanovanjih in stanarinah, posebnih letoviščih itd.
Miškovič je med drugim povedal, da ima predsednica ZIS Milka Planinc 104.305 dinarjev osebnega dohodka na mesec, z minulim delom pa
122.000	din. Podpredsedniki ZIS imajo osnovno plačo 93.875 dinarjev (z minulim delom od 106.000 do 110.000 din), člani izvršnega sveta 85.550 din (z minulim delom
89.000	do 99.000 din), generalni sekretar pa 83.444 dinarjev, oziroma z minulim delom 88.000 dinarjev. Še slabše so plačani razni pomočniki, direktorji strokovnih služb, namestniki in svetniki — slednji dobe v kuverti celo manj kot boljša tajnica v združenem delu. Pravico do uporabe avtomobila v službene namene brez dovoljenja generalnega sekretarja ZIS ima po Miškovičevih besedah samo 28 članov ZIS, 14 namestnikov zveznih sekretarjev in generalni sekretar ZIS. Vsi ostali funkcionarji in delavci zvezne uprave potrebujejo za avto nalog. Kar se letal tiče, ima ZIS res dva sedemsedežna aviona, ki pa ju uporabljajo samo v nujne namene. Za tekoča opravila se poslužujejo storitev domačih letalskih prevoznikov. V prvem razredu lahko sedi samo predsednik ZIS. Naša vlada res ima eno lokomotivo in dva vagona, vendar Zoran Miškovič trdi, da ni zadnji dve leti podpisal niti enega naloga za uporabo te kompozicije. Zvezni funkcionarji plačujejo stanarino po enakih kriterijih in v enaki višini kot vsi drugi državljani, vse dajatve so pobrane tudi od tako imenovanih službenih stanovanj, v katerih prebivajo od
družin ločeni funkcionarji. Zato tudi so dodatki za ločeno življenje v višini 15.000 do 20.000 din na mesec.
Miškovič je nadalje postregel s podatkom, da nimata ZIS in zvezna uprava na voljo niti enega letovišča več, če je hotel ta ali oni zvezni fukcio-nar letos preživeti počitnice na Brionih, je moral odšteti komercialno ceno — kot vsak drug Jugoslovan. Generalni sekretar se je spustil tudi v take podrobnosti, kot so darila, zvedeli smo na primer, da uslužbenci ZIS in zvezne uprave ne smejo zase zadržati niti malo boljšega vžigalnika.
Minuli teden smo lahko v Dolenjskem listu prebrali podatke o osebnih dohodkih 16 funkcionarjev občine Novo mesto. Od predsednika občine do podpredsednikov in članov izvršnega sveta, ki so hkrati tudi predstojniki upravnih organov in imajo vsi visoko ali višjo izobrazbo. Od julija dalje je najvišji osebni dohodek novomeškega funkcionarja 109.410 din, najnižji pa 87.527 din. K tej vsoti je treba prišteti še minulo delo.
Seveda bi bilo izredno tvegano trditi, da dobe funkcionarji v Beogradu premalo v Novem mestu pa preveč (in obratno), pred dejstvom, da so občinski ministri bolje plačani od zveznih, pa vsekakor ni mogoče kar mirno mižati. Če je seveda vse tisto, kar je povedal Zoran Miškovič, res. Ljudje namreč še vedno videvajo mercedese, iz katerih izstopajo v lovsko uniformo oblečeni voditelji, na morju je še vedno mogoče naleteti na visoko obzidana letovišča, ki jih čuvajo miličniki, s posebnimi ministrskimi letali pa se kdaj pa kdaj popelje tudi kakšen Pogorelih. Morda le zato, da ne bi bil ob posluh.
MARJAN BAUER ^
CŽ ‘rt M
-d O
® d
O.® d«
£ ©
>
©
d
V angleščini je v bolj pikantnem govoru ena najbolj pogostih besed »100«; mi bi to lepo prevedli s sekret. Zelo zanimiva je etimologija tega izraza. Še v 18. stoletju so prebivalci angleških mest (tako kot evropskih) praznili nočne posode skoz okno na ulico. Običajno se je to dogajalo v jutranjih urah. Prebivalce pa je zakon zavezoval, da morajo redke mimoidoče opozarjati na padavine z vzklikom Gardy-100. To pa ni nič drugega kot napačno zapisan in izgovorjen tozadevni pariški vzklik, ki se je glasil Gardez, l'eau! Po naše Čuvaj se, voda!
Nedavno objavljena anketa je pokazala, da 27 odstotkov današnjih Francozov ni od šolskih dni prebrala niti ene knjige. Okoli 35 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da berejo v časopisih samo športnih novice.
•
Nekatere vrste žuželk žive le nekaj ur. Narava je to upoštevala in poskrbela, da nimajo prebavnih organov, saj jih ne bi potrebovale.
•
Po zakonu, ki je v italijanskem mestu Siena veljal v
15.	stoletju, punce, po imenu Marija, niso smele postati prostitutke. Če pa se je to le zgodilo, so morale uradno spremeniti ime.
Angleški kralj Rihard II je ravnal z državno blagajno tako nemarno in nerazsodno, da je moral nekoč zaradi dolgov zastaviti lastno kraljevsko krono. Če dobro razmislimo, bi krona prišla prav tudi nekaterim današnjim najsodobnejšim republikam.
Lama, Južnoameriška domača žival, sorodnica kamele, čeprav je bolj podobna kozi, je verjetno najbolj koristna domača žival na svetu. Prenaša tovore, mogoče jo je jahati, njeno meso je slastno, iz volne delajo tkanine. To pa še ni vse. Njeni posušeni izmečki so v krajih brez gozdov odlično kurivo. Lama ima eno samo slabo lastnost: včasih je bolj trmasta kot osel in mula.
•
Potem ko je Sicilijanec Lui-gi Zamacio nekaj let zaman pritiskal na kljuke zavarovalnic (med njimi je bil tudi Lloyd), mu je končno le uspelo skleniti pogodbo, s katero je zavaroval devištvo tedaj
že 19-letne hčerke. Krite so vse oblike defloracije, izjema je samo izguba devištva po božji volji ali zaradi naravne nesreče. Zemaciu so devištvo njegove hčerke zavarovali Brazilci. Zavarovanje ne velja, če se bo hči poročila, oziroma velja samo do prve poročne noči.
•
Leta 1945 je bilo v ZDA 16.500 televizorjev. Danes jih je okoli 110 milijonov, s programom jih hrani 960 televizijskih postaj.
Mozartove klavirske kompozicije so bile tako kot prve Beethovnove klavirske sonate pisane za klavir s samo petimi oktavami.
Saanen, sir, ki ga delajo samo v enem švicarskem kraju in ima neznanski gastro--nomski ugled, je tako trd, da ga lahko jemo samo ribanega. V ravno prav vlažnih kleteh dozoreva kar 7 let!
cvetove, a jih morajo na hitro posušiti, da ohranijo svojo lepo modro barvo. Ker vsebuje veliko sluzi, si iz njih pripravimo poparek, ki ga pijemo pri prehladih. Lahko si pripravimo tudi čajno mešanico iz enakih delov boreča, lučnikovih cvetov, trpotčevih listov in slezovih korenin. Žlico te mešanice poparimo in pustimo, da se čaj ohladi in ga pijemo po skodelico ali več pri prehladnih obolenjih. Olajša nam izkašljevanje, ker redči gosto sluz in s tem olajša tudi težko dihanje. Čaj iz samega boreča pomirja in pospešuje znojenje. Čaj, skuhan iz cvetov, čisti kri, pospešuje izločanje žolča, spodbuja delovanje ledvic. Torej pijemo čaj iz borečevih cvetov tedaj, ko moramo spodbuditi delovanje notranjih organov, zlasti ledvic in pospešiti znojenje. Ljudsko zdravilstvo uporablja svež sok iz cele rastline kot zdravilo, ki pospešuje izločanje kloridov iz telesa. S tem se poveča izločanje seča. Borečev sok ima okus po kumarah in ga zato uživajo v raznih solatah in tudi posušen ima svojevrsten okus in vonj.
Pri boleznih ledvic si lahko pripravimo čajno mešanico iz enakih delov koruznih laskov, ursi čaja, rmana, boreča in preslice. Žlico čaja namočimo čez noč v treh del mrzle vode, zjutraj pa ga segrejemo do vretja. Ko se ohladi, čaj precedimo in ga pijemo večkrat na dan po požirkih. Če nas moti nekoliko nenavaden vonj, lahko dodamo še janeževe plodove, lipovo cvetje, kamilice, meto in meliso. Namesto čaja si pripravimo tudi zdravilno vino in sicer namočimo to čajno mešanico v litru dobrega belega vina in pustimo dva tedna na toplem. Nato precedimo in pijemo vino po požirkih za splošno dobro počutje.
BORIS JAGODIČ
Z naravo do zdravja
BOREČ
Boreč (Borago offic.L.) je nizka, do metra visoka enoletna rastlina. Steblo je votlo, vejnato in grobo dlakavo. Listi so široki, podolgovati in
ščetinasti. Lepi sinjemodri cvetovi imajo dolge temno modre prašnike in so združeni v latih. Cveti od junija do avgusta. Domovina boreča je sicer Sredozemlje, a se je razširil po vsej Evropi in Ameriki, kjer ga gojijo po vrtovih. Podivjan se nahaja tudi v naravi.
Boreč vsebuje precej sluzi, čreslovine, malo eteričnega olja, nekaj saponinov, maščobnih kislin, alantoin in rudninske soli, zlasti kalijeve.
Zdravilna je cela rastlina in jo nabiramo preden se razcveti in jo povežemo v snop ter posušimo v senci na prepihu. Ponekod nabirajo samo
priloga dolenjskega j
Glasba
NOVI ROCK 85
6. in 7. septembra je novo koncertno sezono rock glasbe odprl Novi rock. Prireditev, ki je pogled nazaj, kaj se je novega dogajalo na slovenski rock sceni, je že peto leto po vrsti predstavila nove skupine. Kaj reči ob zaključku prve petletke Novega rocka? Že dejstvo, da prireditev je, je velik uspeh. Novi rock, nadaljevalec tradicije legendarnih BOOM festivalov, je prostor dokazovanja novih skupin, za katere je nastop na Novem rocku žal prepogosto tudi vrhunec kariere. Novi rock je omogočil širšo afirmacijo mnogim skupinam, med drugim Lačnemu Francu, Martinu Krpanu, Ulti-
matu, Borghesii, Laibachu, Videosexu, Skakafcem in ostalim. Kot gostje so se v teh petih letih predstavili Film, Električni orgazam, Haustor, Dorian Gray, Katarina II., letos pa Pankrti in Plavi orkester. Prvi večer so odprli mladci iz trboveljske skupine Sv. Barbara (sv. Barbara je zaščitnica rudarjev). Njihov glasbeni izraz je iskanje med načini Kraftwerka, Tangerine Dream, Laibacha in lastno individualnostjo. Skupina Masaker iz maribora je ponudila energičen, obetaven hardeo-re s primesmi industrijskega rocka. Ta združitev ekstremnih oblik glasbenega ustvarjanja je delovala izjemno prepričljivo in močno. Skupina Niet iz Ljubljane, ki je nastopila že na lanskem NR, je vskočila na mestu U.B.R., katerih pevec je bil vpoklican v JLA. To je velika škoda, saj so U.B.R. najboljši hardeore bend pri nas. Niet so svoj nastop izvedli rutinsko, brez razburljivih trenutkov. Ljub-
ljanska skupina Quod Masa-ere, ki so na studijskih pos-netkih zveneli zanimivo, so svoj nastop izvedli zelo ne-; prepričljivo. Gostje prvega večera so bili Pankrti, ki so dali prvi petletki ton svečanosti. Predstavili so novo ploščo »Pesmi sprave«, novega kitarista in dokazali, ga so še vedno ostri, živahni in tudi prvi slovenski rock bend;
Drugi večer je odprla me1' liška vic-skupina B.B. Shop in simpatično pokazala, da z® ustvarjanje zanimive in zabavne glasbe ni treba •j>i^ dober glasbenik. Skupini MO' nroes je pokvarila nastoP tehnologija. Cirkus, imel?FL van Agro-pop, je s svojin »novim kmetizmom« navdušil poleg agrarnih tudi ubran množice. De Gazelas (Lj ) vajo največ upanja v razvoj-baletom so uspešno P°u. ^ rili glasbo. Gost večera P|av orkester je spravil publiko podobno stanje kot svoj ca in nekje drugje The Beatie ■ ;
ZDENKO MAT<^
hrama pravi, da mora imeti vedno prvovrstno vino, ker so domačini glede žlahtne
Ajlusose borili in padli svobodo: Hudoklin; Pirkovič Rudol(ft)taŠrli Ul,; kar Srečo dne 1C3&U
Priloga dolenjskega lista	(3	11
Sest mlinov je imelo dovolj dela
Zagorčev mlin je ena najstarejših še ohranjenih hiš v Vrhpolju, največji vasi v šentjernejskem predelu. Mlin stoji še dandanes, tudi kolo se še zavrti, če je zares potrebno, a z mlinarijo so 79-letni lastnik Martin Zagorc že več let ne ukvarja.
»Se pred zadnjo vojno je bilov naši vasi šest mlinov in vsi smo imeli dovolj dela. Mlinar je bil že moj oče. Hiša je imela kot vse druge slamnato streho, pod njo Pa je zraslo sedem otrok. Veliko skledo so mati postavljali na mizo. Mlinarski otroci res nismo bili lačni, revščina paje bila kljub vsemu. Štirje smo pasli eno kravo. Ko smo bili malo večji, smo morali v »tabrh«. Za celodnevno delo smo dobivali zdaj pri tem zdaj pri onem gospodarju hrano in pijačo, za plačilo pa še dokaj žita. Tega smo nosili domov in ta-
Uredništvo v gosteh
VRHPOLJE: ZEMLJA JE REŠITEV ZA VSAKO PRIHODNOST
Mihovo je bilo Pomembnejše *ot DUNAJ
dolini predzgodovinske Korkore (da-da ")e Krke) leže pokopane znamenite aa„ e kulture. Saj opaža bistro oko tam še W(vfs, P° vrhovih slikovitega gričevja, po 9I„	poljih in nižinah mnoge sledove iz-
°$va ljudstev, ki so od vzhoda in severa b<Jala deželo, se utrjevala za okoli, se I>c>d|Vala' '2r°£ala pričevanja o sebi zemlji, je ®9ala novim gospodarjem in umirala,« UV(w^,Sal šentjernejski rojak Ivo Pirkovič v Po5taU. ra2Prave o Cruciumu, rimski poštni C)(w11 med Emono in Neviodunumom. d*	da	je	Crucium stal na mestu
ni'h Grobelj pri Prekopi. 2e dolgo Pa nastankom rimskega mesta v Grobljah ^'hov *6 neda,e4 ProC' kjer stoji danes •o r,a ° nad Vrhpoljem, mogočno razcvete-V*hda h ilirskih tleh naše najzanimivejše,
,.r še vedno neznano keltsko
O njem je že dunajski kustos J. Szom-bathy slovitemu dolenjskemu kopaču starin Ignacu Kušljanu dejal, da ie največje in najpomembnejše iz latšna v vsej cesarski Avstriji. Na Dunaju že skoraj 90 let leže kupi mečev, nožev, ščitnih grb, dragocenega nakita ter z okusom oblikovanih lončenih posod iz več kot petstotih predzgodovinskih grobov v Mihovem. Najdbe so ostale razen enega meča do danes neobjavljene. O obsegu in pomenu keltskega naselja v Mihovem nam pove nekaj v svojih Spominih Ignac Kušljan, človek, ki je prvi kopal v Mihovem.
»Od 1.1899dol. 1903semsezamudilsko-panjem v Mihovem 50 dni. Dobil sem 47 srebrnih predmetov, med temi en galski novec in4 manjše. Dalje sem dobil 4 železne čelade, 50 ščitov, 45 mečev, en žlahten rdeč kamen, do 150 zapestnic. Grobov je bilo odkritih do sedaj (I. 1909) 482. Dalje sem dobil nebroj raznih korald iz jantarja in stekla, nekatere krasno pisane, zaponk preko 100, med temi 30 srebrnih. Dve sta bili posebno težki (pol kilograma) in veliki. Koralde so bile krasno pisane, nekatere posrebrene in celo pozlačene.«
»Odkril sem tudi dve pepelišči, do pol metra globoko. Tu so sežigali svoje mrliče. Nekateri predmeti so bili precej globoko, po en meter in pol, pa tudi po en meter 80 cm.
Ignac Koiljan
Odkril sem pa že tudi pol metra globok rimski grob, pod njim pa galskega. V jednem sem dobil dva meča, v drugem dva ščita, poleg tega pa še seveda tudi zapestnice za roke in obročke za noge, fibule, nože, posodo itd. Tri metre proti severni strani sem pa dobil čelado, meč in sulico.«
»Nekega dne sem imel posebno srečo. Dobil sem mnogo fibul, zapestnic, posode in 7 mečev, prav toliko ščitov in še mnogo druzih predmetov. Omeniti mi je še, da sem našel v enem grobu jako nenavaden predmet, namreč bronastega konjička z jezdecem. Noge so mu bile jako kratke. Našel sem tudi nekaj kamnitih strgal. Ti predmeti pa niso bili v grobovih, temveč so bili raztreseni, menda izgubljeni še iz kamene dobe. Vse to nam priča, da je bilo tu ljudstvo naseljeno že v najstarejši dobi ter tu prebivalo skozi vse dobe. Nekaj grobov je bilo celo iz srednjega veka. Grobove sem odkril iz štirih dob in sicer: iz halštatske, latčnske ali galske, rimske in iz srednjega veka.«
»Blizu tu se nahaja ravnica, dolga do 100 m in široka do 50 m. Razteza se od juga proti severu med Mihovim in Kobilskim potokom.
Tu se nahaja črna zemlja, vsa pomešana z ogljem, pepelom, odpadki železa, črepinjami, kostmi itd. Tu so bivali najbrž kovači, ki so izdelovali iz železa razna orodja in orožje, npr. meče, sulice, sekire, s katerimi so tudi trgovali. Gotovo je bilo tu do par sto prebivalcev.«
Ivo Pirkovič domneva, da je bilo keltsko naselje v Mihovem prav gotovo tudi »du-num« (mesto, gradišče) in je to označbo bržčas tudi nosilo v svojem neznanem sestavljenem imenu, kot na primer Nevidunum. Naselbina v Mihovem nad Vrhpoljem je bila stara latobiška prestolnica s širokimi trgovsko-kulturnimi zvezami z etruščan-skim zahodom, daljnim severom, o čemer priča obilje najdenega jantarja, ki je prihajal pp »mali jantarski cesti«, in grškim potskim vzhodom.
Velika vojaško-politična prestolnica keltskih Latobikov v Mihovem pod Gorjanci je v svojem času pomenila v Evropi več kot danes Ljubljana, Beograd ali Dunaj. Mihovo je eden redkih krajev na svetu, ki so bili kontinuirano poseljeni od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka. Kako vznemirljiva zna biti zgodovina domačih krajev.
AVGUST JE OD NEKDAJ USODEN
Upokojeni podpolkovnik Viktor Kranjc je eden devetindvajsetih Vrhpoljcev, ki so šli v partizane in se srečno vrnili. Dvanajst jih je padžo. Kot oficir JLA je po vojni službovl predvsem v Makedoniji in Srbiji, toda vsako leto je med dopustom vsaj za krajši obisk prišel domov, da bi videl, kako vas obnavljajo, kakšen je napredek. Ko seje pred več kot dvajsetimi leti za stalno vrnil v Slovenijo — živi v Novem mestu — je z eno nogo spet postal Vrhpoljec. Podedoval je zidanico, tja rad zahaja na pogovor z domačini.
Viktor Kranjc in njegova žena Fani, z dušo in telesom zapisana Novoteksu, dobro poznata zgodovino vasi. »Avgust je za Vrhpolje od nekdaj usoden,« sta
VRHPOLJE V NEKAJ VRSTAH
povedala. »Po ustnem izročilu so prav avgusta 1829 hajduki zadnjič napadli našo vas. Avgusta 1942 so bile tu prve volitve v vsem Podgorju. Avgusta med vojno je bila vas tako bombardirna, daje skoro vse zgorelo. Na srečo ni bilo ve- j liko žrtev, ker so ljudje poslušali vaške j odbornike, ki so priporočali kopanje I zaklonišč. Tja so se Vrhpoljci zatekli ob | naletu italijanskih avionov in tako ušli j gotovi smrti. Po vojni se je začela obno- I va, zdaj pa takrat zgrajene hiše štejemo za stare in spet ljudje gradijo nove, sodobne, kot v mestu.
V naši vasi je velik napredek, pokraji- j na pa je kljub temu ohranila svoj roman- j tični čr. Mir, potoček žubori, malo j prometa, svež zrak, ki veje z gorjanskih : gozdov. Kot nalažč za upokojence! I Okrog Vrhpolja je precej vikendov, j Večinoma so lastniki domačini, ki jih je ! usoda raztepla po svetu, radi pa se j vračajo v domači kraj vsaj ob koncu j tedna.«
________________________________________J
Ko človek obišče Vrhpolje pri Šentjerneju, kar verjeti ne more, da ima lahko tako lepa in bogata vas tudi težave. Z njimi pa tudi z uspehi nas je na »uredništvu v gosteh«, ki mu je nudil zatočišče gostoljubni Kosov hram, seznanilo maloštevilno, vendar s podatki dobro oboroženo vrhpoljsko zastopstvo. Več ljudi zaradi dela na polju ni moglo priti. »Če ne verjamete, se oglasite pozimi, pa boste videli, koliko jih bo prišlo in kako zgovorni so,« je majhno udeležbo opravičeval Bojan Bregar, predsednik krajevne SZDL. Z vaščani sta se pogovarjala novinarja Ria Bačer in Marjan Bauer.
 ---------------------------------------------
Po Bregarjevih besedah je največji vrhpoljski problem vodovod, iz katerega zlasti ob sušnih obdobjih bolj piha kot kaplja ali celo teče. Vodovod je bil zgrajen pred 12 leti za Potrebe Vrhpolja, oziroma za tiste, ki so Plačali udeležbo. Pa so svoj lonček pristavili se vikendarji in drugi, vodovod seje razvejil, •zvir Vratno je postal preslab za vse potrebe. Napaka je tudi, da je izvir na eni strani, kasneje zgrajeni rezervoar pa na drugi, vmes so porabniki. Ker je vode tudi ob ne-sušnih obdobjih premalo, se rezervoar ne
more nikoli napolniti in je tako rekoč peto kolo. Zadeva bo rešena, ko bodo v rezervoar napeljali vodo iz Pendirjevke. Kdaj bo to, je težko povedati, zaenkrat je neizpodbitno dejstvo samo, da je vode najmanj takrat, ko jo najbolj potrebujejo (ob trgatvi), niti pomisliti pa si ne upajo, kaj bi bilo, če bi v vasi zagorelo, kljub hidrantom, ki so jih uredili že med gradnjo vodovoda.
Druga stvar, ki pekli Vrhpoljčane, je telefon. Vrhpolje so ena od menda dveh vasi na šentjernejskem koncu, ki nimajo niti enega telefona. Janez Janc, trgovec pri Dolenjki v Šentjerneju, je povedal, da je vplačanih 25 telefonov, glavni kabel je že položen. Rečeno je bilo, da bo zadnji naročnik dobil telefon najkasneje do konca julija letos. Pa ga ni ne prvi ne zadnji. Telefonija je nekako zastala po smrti Franca Bambiča, ki je kot predsednik sveta KS zares veliko naredil za vrhpoljsko telefonsko zvezo s svetom.
Lepih besed pa ni bila deležna tudi osnovna zveza — cesta. Imajo sicer asfalt, vendar je popolnoma uničen, ker niso nanj nikoli položili zadnje prevleke. Ladislav Potočar, delavec v IMV, je napol v šali, napol zares rekel, da cesta pravzaprav niti ni vrh poljska. Kar precej jo s tovornjaki zdelajo Orehovča-ni in Šentjernejčani, ki imajo tukaj »bruh«. Za vse tovornjake peska, ki so se peljali skozi Vrhpolje, bi že zaslužili za asfaltno prevleko. Kaže, da bo glede ceste vendarle nekaj narejenega. Cestno podjetje ima menda staro milijardo, ki jo bo porabilo na njihovem koncu.
Sicer pa so Vrhpoljci ljudje, ki se raje pohvalijo kot tarnajo. Ponosni so na svoj gasilski dom, hvalijo trgovino, ki jo vodi Karel Cerkovnik. Vedo povedati, da je možak res ustrežljiv, pri njem lahko poleg vsakdanjih
drobnarij naroče tudi cement in ostali gradbeni material, belo tehniko, pohištvo in tekstil. Za trgovinico, kot je njihova, je to velik podvig in velik posluh. Cerkovnik, ki je tudi prišel na uredništvo v gosteh, se je otepal hvale. Povedal je, da povpraševanje v zadnjem času precej popušča. Ljudje nimajo denarja, posojil ni več. Še vedno pa rad ustreže, če le more. »Dolenjka« se iz vasi ne namerava umakniti, vztrajala bo tudi v slabih časih.
Vrhpolje je bogata vas, v kateri živijo veliki kmetje. Vsaka hiša ima še koga v službi, tako da je vedno pri roki gotovina za sol in petrolej, kot so včasih dejali. Živi pa se predvsem od zemlje, živinoreje, lepega gozda in vinogradov. Slednje je tudi razlog, da Vrhpoljci dokaj samozavestno zrejo v prihodnost, ki obeta, da bo včeraj lepše od danes ali jutri.
Janez Janc	Karet	Cerkovnik
ko pomagali prehranjevati mlajše, ki sami še niso nič zaslužili. Elektrike in radia kajpada nismo poznali. Otroci smo igrali na orglice in piščali, ki smo jih sami delali iz leskovih vej. Na njivah smo jeseni pekli koruzo. To je bila najljubša zabava.«
Danes bolehni in ostareli Martin Zagorc pa se najraje spominja partiza-nščine, ki mu je dala ne le najbolj razubr-Ijive in nevarne, ampak tudi najlepše čase. Tako pravi sam.
»Že pred vojno so bile napredne in komunistične ideje v naših krajih dokaj razširjene. Kot mlad fant sem sodeloval z znanim revolucionarjem Ivom Pirkovičem. Tako sem bil v vasi prvi, ki je šel v hosto k partizanom. Imam Spomenico 1941! V Gorjanskem bataljonu sem bil intendant. Domov sem prišel leta 1946 in našel porušeno in požgano vas. Dobro se spominjam, kako so me nagovarjali, naj bi po demobilizaciji šel za upravnika mlina v Kranj, a sem odklonil, ker me je vleklo domov. Morda sem zamudil dobro priložnost, vendar mi tudi doma ni bilo slabo. Imel sem žago in mlin in dobro zaslužil. Obnovili smo domačijo, lepo bi lahko živel, če bi le bilo zdravje. Zdaj imam tako revmo, da niti s palico ne morem več po vasi. Kaj mi pomaga 40.000 din borčevske pokojnine in polne skrinje mesa, ko pa ne morem ne jesti ne piti. Zena in sin obdelujeta posestvo. Nič nam ni hudega in bi lahko samo hvalil, če bi bil mlajši in zdrav. Zdi se mi, kot bi bilo včeraj, ko sem opazoval starce po vasi, zdaj prešerna vaška mladež vidi v meni enega takih.«
• Pred zadnjo vojno s v bližini Vrhpolja naleteli na rimske grobove. Od gospodov Vrhpoljskih je znan Ulrik, ki je imel do leta 129S v fevdu 19 freisinških kmetij. Burgarji, ki jih omenja vojvoda Friderik 1433 v pismu Pleterjam, so bili vitezi, ki so od 12. stoletja služili v posadki na Hohenauu nad Mihovim.
• Cerkev sv. Urbana v Vrhpolju se omenja že leta 1526. Sedanja že barokizirana stavba je v osnovi še iz časa prve omembe. Glavni oltar je razgibana, bogata arhitektura iz druge polovice 18. stoletja.
• V Vrhovem je precej starih lip, dve sta po izročilu še iz turških časov. Tisto, ki stoji pri cerkvi, je zmeril Lado Potočar. Deblo ima 2,5 metra v premeru. Blizu so še vidni ostanki-prav tako stare lipe, ki pa jo je uničila strela. Zanimivo je, da avtorja knjige o lipah na Slovenskem lipe pri vrhpoljski cerkvi ne omenjata. Opisala sta le niže rastoče, precej tanjše drevo, pod katerim so za kamnito mizo, katere ostanki se še vidijo, zajtrkovali Turki ob svojem zadnjem obisku v Vrhpolju. Ljudsko izročilo pravi, da so ti poslednji Turki znali tudi po naše.
• V 19. stoletju je bila v hiši kmečkega slikarja Rangusa pri pleterski žagi graničar-
Lipe Iz turških časov.
ska vojašnica, ki so jo leta 1829 zadnjikrat napadli hajduki. Rangus je prizor upodobil po spominu, podoba je danes v Narodnem muzeju v Ljubljani.
• V Vrhpolju se je včasih vrtelo od 6 do 9 mlinov, podatki so različni. Domačini vedo povedati, da je neki slikar (morebiti Rangus?) naslikal tudi vrhpoljski mlin, ki melje stare babe v mlada dekleta. Slike se nekateri
še spominjajo, vendar nihče ne ve, kje bi zdaj bila.
• Vrhpoljci imajo vinograde na Mihovem, Kiri in Novi gori. Lastnik hrama pravi, da mora imeti vedno
kaplje zelo zahtevni.
• Med NOB so bili v vrhpoljski okolici pogosti boji z okupatorjem. Italijani so 30. avgusta 1942 vas tri ure silovito bombardirali in jo precej razdejali in požgali. Bilo je tudi nekaj mrtvih. V Vrhpolju je lep spomenik borcem in aktivistom gorjanskega območja.
• Vrhpolje je nedvomno eden najbolj slikovitih in priljudnih krajev na šentjernejskem koncu. Popotnik pa ga zelo težko najde, nanj ne opozarja nobena tabla, noben
Ladislav Potočar
Potovanja
rAJSKA
DOLENJSKIH
OČEH
Sredi avgusta se je mudila na Kitajskem delegacija jugoslovanske zveze astronavtsko-raketnih organizacij, katere sekretar je Sevničan Marjan Zidarič. Vrnili so obisk kitajske delegacije, ki je bila pri nas lani.
Od vsega neznanega o Kitajski vemo o njenem vesoljskem programu še najmanj. Znameniti Gagarinov vsem irski obhod Zemlje je bil leta 1961, Kitajci pa so izstrelili svoj prvi umetni satelit manj kot deset let kasneje, 24. aprila 1970. V Vesolje ga je ponesla raketa »Dolgi pohod — 3«. Satelit Dang-Fang-Hong-1, izstreljen 3. marca 1971, je v vesolju normalno deloval osem let. Od leta 1975 do septembra 1984 so Kitajci izstrelili in spravili varno nazaj na Zemljo osem satelitov. Ponosni so na to, da so tretja dežela na svetu, katere sateliti se vračajo na zemljo Septembra 1981 so z eno raketo uspešno izstrelili troje vesoljskih satelitov hkrati. Imajo razvito tehnologijo napajanja teh satelitov s pomočjo sončne energije. Naši delegaciji so pokazali tip satelita s 50.000 sončnimi celicami na
površini 10 kvadratnih metrov. Videli so 15-metrsko centrifugo za preizkušanje satelitov z veliko vakuumsko komoro, kjer dosežejo podtlak na minus šesto potenco živosrebrnega stolpca. S temi napravami lahko preizkusijo satelit v tednu dni.
Še nekaj podrobnosti o kitajskih raketah: dvostopenjska raketa, usposobljena za let leta 1974, je imela premer 3,35 metra, zmogla je 191 ton potiska, tri tone tovora je lahko ponesla 400 km daleč. Prijateljem iz Jugoslavije so razkazali vse objekte svojega kozmodroma, komandno sobo in vse ostalo. Izdelujejo tudi satelite za prijateljske države. Nasploh 'se Kitajci radi ponašajo s podatkom, da imajo najcenejšo raketno in satelitsko tehnologijo.
Zakaj se dežela v razvoju napreza tudi v tej smeri? Pač sledijo vrhunski tehniki, ki je uporabna tudi na drugih področjih. Za prostranstva te dežele je dobrodošla uporaba satelitov za komunikacije, prenose televizijske slike. Zidarič omenja od pet do šest televizijskih programov, predvsem barvne televizije. Za nameček marsikje lahko gledajo še japonske programe. Uporaba časopisov je pri tako številnem narodu omejena, potiskati bi morali na gore papirja. Zato se še vedno poslužujejo branja časopisov na stenčasih.
In kitajski vsakdan? »Če smo koga povprašali kaj na ulici, smo odgovor ponavadi dobili karv angleščini. Po obleki Kitajci zdaleč niso tako uniformirani, kot običajno vidimo v filmih. Vidiš lahko vse: od kavbojk do kratkih kril. Zavidati jim je treba okus in sproščenost. O vsepovsod pričujoči čistoči ni da bi govoril. Na kitajski televiziji vrtijo mnogo naših filmov in tudi glasbe. Najmanj desetkrat ob našem obisku so
omenili Tita, radi primerjajo njihov boj proti Japoncem z našo NOB. Odprtost do naše dežele potrjuje tudi redna letalska proga,« pripoveduje Zidarič.
Kitajci imajo občudovanja vredne delovne navade.' Delavnik traja običajno po ves dan, tudi ob nedeljah. Naša delegacija je obiskala tudi tovarno tovornjakov in strojev v Mandžuriji. Tovarna je tako rekoč v vsem samozadostna. Tovarna vzdržuje poseben raziskovalni inštitut. Povedali so, da v inštitutu namestijo toliko profesorjev, kolikor jih potrebujejo. Strokovnjake šolajo v ZDA in na Japonskem. Po tovarnah so komisarji, vendar jih, če so nepriljubljeni, hitro zamenjajo. Kar se dela nad osem ur, plača država. Zaposleni imajo zastonj otroško varstvo blizu tovarne, zastonj je tudi mestni telefon. S hrano se oskrbujejo s svojega posestva. Plače niso velike, vendar si Kitajec s povprečno plačo 200 juanov lahko v enem mesecu zasluži najbolj priljubljeno prevozno sredstvo — kolo, ki stane okrog 170 juanov. Razširjenost barvnih televizorjev smo že omenili.
»Bili smo na pravem rock-koncertu. Velik poudarek dajejo turizmu. Premorejo dobre hotele, na vratih vsake druge trgovine v Šanghaju so bile nalepke American Expressa ali Dinersa. Imajo dobro taksi službo, večinoma z japonskimi avtomobili. Promet vzdržujejo z najsodobnejšimi letali, med katerimi so britanski tridenti, veliki boeingi 547 in airbusi 310 A, ki pristajajo na 45 letališčih,« je povedal Zidarič.
Znano je, da so Kitajci že rešili vprašanje prehrane za tako velik narod. V delegaciji je bil tudi inž. Albin Ješelnik, agronom iz Sevnice. V sicer prostrani deželi je za kmetijsko obdelavo primerna le tretjina površine.
Na teh področjih so videli obdelano pravzaprav ped zemlje. Kmetje uporabljajo tudi traktorje 'n 01 a jh kultivatorje. Občudovanje vzbujajo velika koruz^.^ riževa polja. Izborno gojijo razne vrste gob. v® ^ pozornost posvečajo hrani, iz morja, ki v nek® ^ predelih predstavlja kar dve tretjini prehran®-nekaterih območjih so videli opustošenje o d ^ Kitajci so se zelo zanimali za našo proti* g obrambo.
Kako se razvija na Kitajskem up sveta — rn^ )Ce'1 Zidarič je prišel z njo dosti v stik. Videl je i9rallLir®' otroških vrtcih, kjer se malčki igrajo s sodop igračami. Sedemletni otroci so sedeli za ra^Ug|j n® škimi terminali. V eni takih učilnic so otroci im voljo 40 hišnih računalnikov. Inženirka računam' ki je delala z njimi, je študirala pri nas. »Otroci s° & zastavljali vprašanja poznavalcev; tega se n naučiti le za obiske delegacij,« meni Zidarič. ,jtr
Sevničana poudarjata, da so Kitajci izredni Qc> p Iji. V Harbinu so nekako izvedeli, da oče našit/z vojaških letal inž. Milivoj Jugin obhaja šesto® ^ tnico. Pripravili so pravo torto. Ravno tako nis° y^s bili podrobnosti z obiska Kitajske delegacije P' ^ Zidarič jih je bil v revirjih popeljal na Čebin, roj®' . ^ slovenske partije. Našo delegacijo so na Jap®f popeljali na kraj, kjer je bila ustanovljena kitajs .gii tija. Pokazali so jim svoje tradicionalno gleda opero ter izjemne akrobatske nastope: na samem kolesu je naenkrat izvajalo vragolije Skratka, prijateljska dežela, ki se pospešeno r®^(j jo je treba doživeti, predvsem pa z njo sodelo ^
A. 2ElEZ
smo že precej,.igramo in pojemo vsi, nimamo pevcev posebej kot drug’i.«
Člani ansambla Jožeta Škoberneta iz Brestanice so bili pred nastopom zadržani, potem, ko so odpeli, pa ko da bi jim padlo breme z ramen in niso skoparili z besedami. Povedali so, da se na ptujskem festivalu pojavljajo po daljšem času in se zaradi tega ne nad ejajo večjega uspeha, vsaj ne takega, kot so ga bili deležni na letošnjem števerjanskem festivalu, kjer so i prejeli prvo nagrado za besedilo.
Slavček iz Novega mesta ni imel treme in je na oder , odkorakal zelo samozavestno. Razumljivo, Ivan šiška, j vodja ansambla, je povedal, da so že petič zapored na ptujskem festivalu. »Doslej smo imeli kar lep uspeh,; saj smo osvojili bronastega in tri srebrne Orfeje-: Redno igramo, zato smo dobro uigrani. Za tokratni j nastop smo besedili dobili pri pesnici Fani Požek iz Črnomlja. Za nas je nastop v Ptuju zanimiv tudi zato ker se tu dobimo in srečamo z vseh koncev Slovenije in imamo priložnost videti in slišati, koliko je kdo napredoval. Mislim, da je samo tekmovanje drugotnega pomena.«
OBČINSTVO TAKO, KOMISIJA DRUGAČE
Za mnoge pa so le nagrade in priznanja tisto, kar na festivalu najbolj vleče in za kar se splača potruditi-Skoraj ni festivala brez škandala in tudi na ptujskem se je pri podeljevanju nagrad nekoliko zapleti' Občinstvo je z glasovnicami prisodilo prvo nagradlL ansamblu Objem, ta odločitev pa je v hudem nasprotju z mnenjem strokovne komisije, ki je ansambel ocenil®: takole:	»Objem ni od lani naredil nobeneg®
napredka, petje je daleč pod nivojem in prihodnjič b® moral na avdicijo, če bo še želel nastopiti v Ptuju" Oceni sta si torej zares povsem različni, a čemu naj M to koga motilo, saj je ravno zaradi tega, ker se okus občinstva dostikrat loči od okusa strokovnih komisij,v festivalskem pravilniku predvidena posebej nagrad® občinstva in posebej nagrada strokovne komisije., j
To razhajanje je bilo morda še močneje opazno n® pogovoru, ki ga je organizator pripravil dan zatem- N® njem so najprej ocenili nastop vsakega ansambj® posebej (zapišimo, da so ostali naši predstavniki dobi11 solidne ocene in temu primerno priznanje), potem Pa so se dlje časa zadržali pri besedilih. Štajerski pesni* Miroslav Slana-Miros, še ves teoretično ogret o® srečanja književnikov na Štatenbergu, je opozoril ®a velik pomen, ki ga je slovenska domača glasba imel®)1 preteklosti, pa ga, žal, danes nima več, vsaj v svoj1 literarnosporočilni plasti ne. Če je bila nekdaj kot vin® in kruh naroda, je zdaj prevečkrat kis in komis. Zato j® pozval ansamble, naj besedilom posvetijo ve® pozornosti in naj poskušajo k tovrstni ustvarjalnost' pritegniti mojstre slovenske besede, da ne bod® »besedila fraze za poneumljanje množic.«
Slanovo mnenje je sicer v mnogočem resnično, ve®.' dar je to mnenje strokovnjaka, pesnika, potrebe I® okusi pa so na področju domače zabavne glasbe drugačni. Ljudem ni do vrhunskih stvaritev, želijo si neka) splošnemu okusu bližjega, četudi je to s stališča liter®" ture manj vredno. Sicer pa ustvarjalci doma“ zabavne glasbe zvečine ne zaostajajo za mnogo b°r razširjenim popevkarstvom, katerega kakovost Prl besedilih in glasbi je pogosto še bolj vprašljiva.
Kljub vsemu pa so se zedinili, da je tako glasben® kot besedilna kakovost napredovala, upati je samo, d® bodo pisci besedil sledili napotkom, naj bi vnesli/ besedila sedanje življenje podeželja in sedanj® počutja ljudi, glasbeniki pa poskušajo v sestav® ansamblov uvesti tudi kakšen star ljudski inštrument, za kar se je posebej zavzel skladatelj Bojan Adamih
Kakorkoli že, 16. ptujski festival je za nami, naša domača zabavna glasba bogatejša za štirideset novih: skladb, ansambli za izkušnjo, ljubitelji tovrstne glasbe pa se že ozirajo proti prihodnjemu, 17. festivalu.
M. MARKELJ D. RUSTJ*
Domača zabavna glasba
VINO N KRUH
I / IW a
Čeprav je Ptuj, najstarejše slovensko mesto, bolj znan po kurentih, starodavnih običajih, povezanih s praznovanjem pusta, pa se že poldrugo desetletje uspešno uveljavlja tudi kot festivalsko središče za domačo zabavno glasbo. Ptujski festival je videl čase, ko so pri nas prirejali festivale kar po vrsti, a tudi čase, ko se je festivalska manija unesla in so obstali samo tisti, ki so po svoji vsebini resnično pritegnili občinstvo. Ptujski je že tak.
Pravijo, da že po tradiciji na dan ptujskega festivala zanesljivo ni sonca, večkrat pa je že tudi deževalo. Prvo septembrsko soboto, ko se je Dolenjska še kopala v soncu, se je v festivalskem Ptuju vreme že kisalo. Ker smo novinarji Dolenjskega lista tokrat prvič spremljali dogajanje na tem festivalu in seveda nismo vedeli, kakšno občinstvo so Ptujčani in okoličani, smo bili ob prvih deževnih kapljah prepričani, da bo festivalski večer klavrno propadel. Sledilo pa je pravo presenečenje. Še pred začetkom programa, ko so zadnji ansambli in pevci preskušali ozvočenje, se je pred zgradbo nove pošte in starega minoritskega samostana, ki oklepata veliko dvorišče — pravijo mu poletni prireditveni prostor—zbrala množica ljudi. Od vse povsod so prišli, slišati je bilo pristno štajersko govorico, prekmurske in dolenjske besede pa odsekane gorenjske ter tudi kakšna primorska je bila vmes, skratka, v Ptuju seje zbrala za domačo zabavno glasbo navdušena Slovenija.
Skoraj tri tisoč ljudi sejezgnetlo nadvoriščein celih pet ur, kolikor je trajal festivalski tekmovalni večer, vztrajalo na sedežih in stojiščih, čeprav se je od časa do časa pošteno ulil dež.
V SPOMIN NA 1900-LETNICO
Začetki ptujskega festivala domače zabavne glasbe, ki je resnično pravi ljudski praznik, kot je pokazal tudi letošnji festival, segajo poldrugo desetletje nazaj, ko so Ptujčani praznovali 1900-letnico prve omembe imena njihovega mesta. Delavci ptujskega radia so tedaj dali pobudo, da bi v njihovem mestu, že tako znanem po etnografskem bogastvu, pripravili festival, na katerem bi podobno kot popevkarji pokazali, kaj znajo slovenski domači zabavni ansambli. Pobuda je hitro rodila sadove in že isto leto so pripravili prvi festival. Odziv je bil presenetljiv, sodelovalo je veliko glasbenikov in pevcev in tudi občinstva ni manjkalo.
Tako je bilo samo po sebi jasno, da festival ne bo ostal enkratna prireditev. Vsako leto so nato pripravili takšno srečanje. 2e kmalu se je pokazalo, da so prevelika nihanja v kakovosti nastopajočih ansamblov, zato so za peto festivalsko prireditev v sodelovanju z ljubljanskim radiom začeli z izbirnimi nastopi. Tudi skozi gostejše sito je prišlo preveč nastopajočih in tako se je prireditev vsakokrat zavlekla na tri dni. Z enajstim festivalom so zato kriterije za nastop še poostrili in skrčili -tekmovalni del na en sam večer.
Takšno podobo ima festival še dandanes, ko že po vsej Sloveniji uživa zaslužen sloves edine tovrstne
slovenske prireditve in je za ansamble domače zabavne glasbe preizkusni kamen kakovosti in uspeha. Strokovne, organizacijske in programske pomoči je ptujski festival deležen od republiške ZKO, ljubljanske RTV, društva slovenskih skladateljev, ptujskega Tednika, s posebnim sporazumom pa so bili že lani k sodelovanju vabljeni vsi, ki imajo karkoli opraviti z glasbo, ki ji pravimo domača zabavna glasba.
Omenimo naj še nagrade, za katere se nastopajoči ansambli potegujejo. Največ je nedvomno vredna nagrada občinstva, saj so prav poslušalci tisti barometer, ki pokaže, ali so skladbe zložene za širok krog ljudi. Kakovost besedil in glasbe pa posebej ocenjujeta strokovni komisiji, ki nato podeljujeta svoje nagrade: za najboljše besedilo denarne, za kakovost pa bronasto, srebrno in zlato Orfejevo značko. Dobitniki zlatih značk imajo zagotovljeno snemanje za radio, republiška ZKO pa jim napiše priporočilo za gostovanje na tujem.
ŠTIRJE NAŠI
16.	ptujski festival tako kot prejšnji ni minil brez udeležbe dolenjskih ansamblov. Tokrat so barveobm-očja, ki ga pokriva Dolenjski list, zastopali kar štirje: Objem iz Šentjerneja, ansambel Jožeta Škoberneta iz Brestanice, Slavček iz Novega mesta in ansambel Tonija Hervola iz Brežic.
Dogajanje na razsvetljenem odru s kuliso štajerskih vinskih goric je teklo brez večjih zatikanj, dežju in
hladni noči navkljub. A kdor je festival videl le s te osvetljene strani, mu niso znane njegove povsem človeške plati, to pa so vznemirjenje pred nastopom, trema, draženje med znanci, zadnje preizkušanje glasbil in glasov, tu so še zadnji prijateljski nasveti, dajanje poguma bolj plašnim, urejanje narodnih noš, skratka vse tisto, kar se dogaja za odrom. Tudi pre-skušeni muzikantarski mački, to pa so bolj ali manj vsi nastopajoči na festivalu, imajo pred nastopom nekaj treme, ki izvira iz upanj na uspeh in iz strahu pred neuspehom, saj ne igrajo na veselici, ampak na festivalu, pred zahtevnim občinstvom in strogo komisijo.
Od Dolenjcev so na oder prvi stopili člani šentjernejskega ansambla Objem, dobri znanci ptujskega občinstva, ki jim je že lani podelilo prvo nagrado. Pozdravili so jih z glasnim aplavzom, najglasnejša pa je bila skupina navijačev iz Šentjerneja. Poln avtobus jih je prišlo na nastop njihovega ansambla. Fantje se niso potrudili samo z igranjem in petjem, marveč so poskrbeli tudi za malo »spektakla«. Ko so zapeli pesem Ptice, vrnite se, je eden od njih pod deževno nebo spustil belega goloba. Drobna poteza, ki je ogrela občinstvo in popestrila monotone nastope izvajalcev. Ploskanj je bilo precej, vendar je avtor glasbe in besedila Slavko Antončič, ki je tudi vodja Objema, po nastopu dejal: »Dvomim, da bomo tudi letos tako uspešni kot lani, ko smo prejeli prvo nagrado občinstva in je bila naša skladba o dečku, ki otožno sprašuje mamo, zakaj se očka ne vrne iz tujine, kar naprej na programu ptujskega radia. T udi utrujeni
Tesnila Trebnje praznujejo 10. obletnico__
TESNILA	:	od	nav
prek specialnih pločevin do teflona
TKStenjii Xi Tftgti C? ♦KtEOlS r*A . T? W6KI»JK TjjJm
d u 9mkg0^f >
iNiSiBSatP
Iz romskega loga _
ČRNA
GRADNJA
POD
OBČINSKIM
PLAŠČEM?
Boj za zemljo je v zadnjem času čedalje bolj neizprosen. Še pred leti se je dalo, malo po zvezah, malo z izsiljevanji, spremeniti v beton najboljša kmetijska zemljišča. Tudi tam, kjer so navadni občani, spoštujoč veljavne zakone in predpise, lahko le sanjali o zazidavi. Danes tega skoraj ni več, kajti tudi tista stran, ki hoče kmetijska zemljišča ubraniti pred gradbenimi stroji, zazidavo pa usmeriti na za kmetovanje manj primerna področja, je dobila na svojo stran ne samo zakon, ampak tudi javno mnenje. Osveščene krajevne skupnosti, skupaj s kmetijsko zemljiško skupnostjo,
Ignac Hrovatič
Afere
ZGRADILI
IGRIŠČE,
PORUŠILI
ZAKON
Posamični in skupni interesi se velikokrat tepejo, še zlasti se krešejo tedaj, ko ljudje branijo svojo lastnino. In če gre za nepremičnino, zemljo, so stvari toliko bolj občutljive. Na Pristavi pri Leskovcu, obcestni vasi kakšnih 10 kilometrov od Krškega, so dobili prašičjo farmo Mercator — Akrokombinata, prav pred kratkim pa so Pristavčani zasloveli še po dokaj nenavadnem postopku, kako priti do vaškega igrišča. Tega si vaščani želijo že kakšnih deset let. V začetku letošnjega septembra pa jim je prekipelo in so zasedli del bivše vaške gmajne, ki ga je po melioraciji in zložbi spremenil v zelo rodovitno njivo čisti krtiet Lojze Pacek iz sosednje vasi Jelše.
»V sredo,. 4. septembra, smo s 60 arov velike njive pobrali sedem prikolic, to je okrog 14 ton krompirja. Ko sem v nedeljo zvedel, da so Pristavčani navozili pesek, ker hočejo na moji najlepši njivi, ki sem jo dobil z darilno pogodbo leta 1980, graditi igrišče, sva z bratom Jožetom dopoldne šla pogledat, kaj se dogaja. Nobenega pravega kmeta ni bilo med okoli 25 Pristavčani, ki so se motovilili po moji njivi. Pretežno so bili to otroci. Na svoji zemlji sem moral požreti tudi očitek, češ kaj delam na posesti vaške skupnosti, naj grem raje v Jelše... Na njivi so bili trije traktorji. Eden je vlačil krompirjevo cimo s polovice njive. Zanimivo je, da smo z druge polovice, ki smo jo mi pobranali, pobrali še 200 kilogramov krompirja. Drugi traktor je v nedeljo kopal jame za drevje: breze, smreke, bore, ki jih je pripeljal tretji traktor Postavili so transparente s parolami, kot na primer: »Tujega nočemo — svojega ne damo!«, »Večnamenski vaški prostor«. »Titov park... Seveda sva bila z bratom močno razburjena, kar vrelo je po nama, a sva se vseeno obvladala, kajti lahko bi prišlo do česa hujšega.
14Q\
priloga	dol
vse bolj kritično presojajo vsako novo pozidavo in širitev naselij na kmetijska zemljišča. In kar je v tej situaciji novo, je to, da je njihovo mnenje tudi mnogokrat odločilno. Če se bo ta ugodni veter obdržal, bomo še videli, vsekakor pa je za nekatere *o tako nenavadno, da še vedno pripelje do kupa zapletov, sporov in nasprotovanj. Pa tudi do osebnih prepirov in tragedij.
Klobčič okoli pozidave romskega naselja na Ruperč vrhu se je začel odvijati na začetku tega meseca, ko je Ignac Hrovatič prinesel ves razburjen na uredništvo Dolenjskega lista dopis in zahteval, da ga objavimo. V pisanju je trdil, da so mu njegovo parcelo poleg naselja, ki jo ima v najemu od zadruge že dlje časa in za katero ima na novo podpisano najemno pogodbo za deset let, nasilno odvzeli in na njej zakoličili gradbeno parcelo za montažno hišico, ki naj bi jo občina postavila njegovemu sosedu in nečaku Dragu Mikliču mlajšemu. Hrovatičev dopis je bil preveč osebno obarvan, da bi ga objavili, ker pa je prinesel tudi kopijo pogodbe za omenjeno zemljišče, smo sklenili zadevo preveriti. Preveč neverjetno se nam je zdelo, da bi pod občinskim plaščem res hotel kdo graditi na črno, in to na tujem zemljišču.
Izkazalo se je, da je tudi to možno. Ko se je novinar popoldne oglasil na parceli v bližini romskega naselja, je bilo okoli njega nenadoma vse živo. Na parceli, ki jo ima v najemu Ignac Hrovatič, pa je zijala jama. Drago Miklič, oče graditelja in brat Ignaca Hrovatiča, je bil do obiska sila nezaupljiv, sin Drago pa je pokazal, kje mu nameravajo postaviti hišo, in povedal tudi, da so buldožerista, ki je izravnaval zakoličeno parcelo, pregnali miličniki. »Tukaj bo stalo po vrsti več romskih hiš. Dovoljenja pa nam bodo dali na občini. Sedaj jih še nimamo. Ne vem, zakaj se sedaj še vi zanimate za to.«
Predsednik krajevne skupnosti Birčna vas, Drago Roženberger, pa je bil drugačnega mišljenja: »V' krajevni skupnosti smo že večkrat razpravljali o problematiki širjenja romskega naselja. Veselilo nas je, da je dobil Nace Hrovatič v najem kmetijsko zemljišče. Tako si bodo hrano zase in za živino pridelali doma, saj so se sicer krajani precej pritoževali. Nadaljnja gradnja pa naj bi potekala na za to od krajevne skupnosti določenih parcelah. Kmetijskega zemljišča ob romskem naselju naj ne bi uničevali. Šele pred dnevi smo dobili z občine prošnjo, naj bi dali soglasje za omenjeno gradnjo. Torej je bil pričetek gradnje na zemljišču, ki je sicer last kmetijske zadruge, tozda Brazda, nezakonit, zato smo ga dali ustaviti.«
Na sekretariatu za občo upravo, kjer naj bi za Draga Mikliča mlajšega rešili pereče stanovanjsko vprašanje, je Anton Šporar stvar razložil takole: »V težki situaciji smo. Iz sklada za solidarnostna stanovanja smo dobili nekaj denarja in zanje smo naročili v Delnicah dve montažni hišici. Z njimi naj bi rešili dve romski družini. Eno od teh, v velikosti približno 39 m2 stanovanjske površine, naj bi dobil Drago Miklič mlajši, ki je zaposlen v IMV. Postaviti pa bi jo morali takoj, kajti cena za hišico bo v kratkem zelo poskočila. Zato smo na hitro določili parcelo, na kateri naj bi to hišico postavili, in zaprosili za potrebna soglasja. Sicer pa, katero romsko naselje v naši občini pa je legalno. Znašli smo se v zatečenem stanju in temu primerno tudi ukrepamo. Če potrebnih soglasij za postavitev hišice na Ruperč vrhu ne bomo dobili, jo bo dobil pač prosilec, ki je naslednji na prednostni listi Romov.«
Drago Miklič mlajši je na prednostni listi za solidarnostno stanovanje že precej dolgo. Zakaj njegov primer do sedaj še ni bil rešen, pa pojasnjuje referentka za gospodarjenje s stanovanjskim skladom, Breda
Dominko: »Primer mi je znan, saj je bil Miklič na prednostni listi že od leta 1982. Takrat je dobil ponudbo za eno in polsobno stanovanje v bloku, vendar ga je odklonil, češ da ne bi zmogel plačevanja stanarine in da se ne bi rad izselil z Ruperč vrha. Več mi nismo mogli storiti. Iz solidarnostnega sklada smo za nakup kontejnerjev za Rome namenili 6 milijonov dinarjev.«
In kaj pravi nato lastnik zemljišča, kmetijska zadruga, tozd Brazda, oziroma direktor Herman Mlakar: »Da se nekaj na našem zemljišču dela na črno, smo slišali, o odprodaji zemljišča pa odločajo naši samoupravni organi. Kakor je meni znano, nismo dobili še nobenega dopisa s tako vsebino. Z zemljiščem upravlja TZO Novo mesto, ki je s Hrovatičem sklenila pogodbo o najemnini. Za nas je ta pogodba veljavna. Vsak interesent za gradnjo pa mora prej dobiti pozitivno mnenje kmetijske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti na območju, na katerem leži zemljišče, šele potem lahko sklepamo o odprodaji.«
Zadeva je torej precej zapletena: na eni strani najemnik kmetijskega zemljišča, ki bi ga rad obdeloval, pa ne more, ker so si ga drugi nasilno in brez vednosti najemnika in lastnika polastili, in na drugi strani graditelj, socialni primer, ki se je zemljišča nasilno, z vednostjo pristojnih občinskih uradov prisvojil, Pa ne sme graditi, ker je črnograditelj in ne more naprej brez potrebnih soglasij. Piko na i sta pred dnevi dodali se krajevna skupnost Birčna vas in občinska kmetijske' zemljiška skupnost: pri obeh je bil odgovor negativ*11’ Torej gradnje montažne hišice na Ruperč vrhu neb0 Ostane le grenak okus vsem udeležencem a1ere ' spor med romskimi družinami. Tega so že med sarn1^ potekom dogodkov reševali z medsebojnimi obtožb^ mi in grožnjami ter s sklicevanjem na izjave teh ali °nl na občini.	..
Kaže, da se je pri reševanju romskih socia|n problemov tokrat nekaterim le preveč mudilo, saj n dosegli drugega, kot razburili kri med Romi sami011 tudi med ostalimi krajani, ki so navajeni, da vlada^ gradnjah določena zakonitost. Ta naj bi bilaenak3^ vse, če ne, se romskim provizorijem še zlepa pe moč izogniti. S tem pa tudi vsem problemom, ki ji*1™ rajajo, ne.
TONE
urago mikiic
Občinska »koordinacija« je sprejela solom0 sklep, da je treba v primeru Pristave najti pot, ki p nasprotju z zakonom, hkrati pa bo zadovoljila *r3Lf in lastnike zemlje. Govorijo o malem športnem i9° j (30 arov). Krajevna skupnost je menda že dala vl0-Li izgradnjo rokometnega igrišča. Toda po zak° f kmetijskih zemljiščih se meliorirana in komasira0 a mlja ne sme uporabljati za nekmetijske namene- P d členu tega zakona mora občina pri razvrstitvize ^ že v družbenem planu opredeliti trajno var°|1jf: območje in druga območja, kjer je možno sprerp' ( namembnost. V prvo območje sodijo vsa zemlj1® J so bila določena s kategorizacijo. Prva in 0 jjt kategorija zemljišč je obvezno varovana in sem
iuvji iijivc* I U^nuvui IZ- ucio na i noiavi.	v
Pri kmetijski zemljiški skupnosti ne vedo, k® jpl kdorkoli izdal lokacijsko dovoljenje, če ni v ®knaff zakonom. O teh izjemah morajo razpravljati cel° $ publiki. Tako, kot so za RTP pri krški nuklearki, ^jt prvotnih dveh hektarov zdaj prišli z zahtevo za d ^
več zemlje za trafo postajo. Kmetijci so PonU (efi & zdaj bi oni radi že celo roko. Kot da se nek^esi2e zavedajo, da je zemlja omejitveni dejavnik. 1° c ^ I5 žagamo vejo, na kateri sedimo, bi bilo PraV' počnemo vsaj v stilu naše samoupravne socia ^jje družbe, s sporazumi in dogovori, nikakor pa n®slj*
ti/, n i m i nrlticl/i Da Hanrat, ,, ^4,, ilknnanl int0l
Obvestili smo postajo milice v Krškem. Prišel je en miličnik. Rekel je, da nima naloga, da ukrepa, a čeprav je vaščane opozoril, so delali naprej. Klical sem tudi tajnika Kmetijske zemljiške skupnosti krško Andreja Kovačiča, a je bil na vojaških vajah,« prizadeto pripoveduje Lojze Pacek. Boli ga, ker ima občutek, cfa se vsi odgovorni v krajevni skupnosti Veliki Podlog in v občini izmikajo. Že tako ima premalo, le 7,5 hektara zemlje, od tega dobrih 6 obdelovalne, 80 arov velik travnik pa ima v najemu. V hlevu ima 11 glav živine. Jeiše so v krški občini ena najnaprednejših vasi, z močno živinorejo. Lojze je tudi kooperant M-Agrokombinata. Rad bi zgradil nov hlev za vsaj 20 glav živine, toda zdaj se nima kam širiti. Ob začetku vasi je na večjem zemljišču že pripravil večino gradbenega materiala za novo kmetijo, a že eno leto ni gradbenega dovoljenja.
»Te njive ne damo. Te gmajne ni hotel noben Prista-včan, ko je bila komasacija. Bila je javna dražba, licitacija, in ko sem dobil del gmajne, so se mi posmehovali,« pravi Lojze, žena Anica pa doda: »Pristavčani so vozili na nekdanjo gmajno stare štedilnike in drugo kramo. Dva pluga zrno zlomili pri oranju. Prvo leto nismo nič imeli. Vso zel, periko, praprot smo izkopali, pobrali veliko kamenja. Samo za letošnji krompir smo pognojili njivo s petimi prikolicami hlevskega gnoja in 7 vrečami umetnih gnojil. Zdaj je zemlja lepo udelana.« 18-letna hčerka Irena, izučena prodajalka, ne dobi dela, podobno kot številne njene vrstnice v teh časih, zato pridno pomaga staršem. Verjetno bo ostala na
kmetiji, čeprav se ji zdi, da tudi njihov primer dokazuje velik razkorak med tistim, kar govorijo in učijo o kmetijstvu, ter vsakdnjo prakso. Mlada je in zato je kakor njen 13-letni brat Jože za igrišče, toda ne na najboljši zemlji, kjer je bilo potrebno toliko garanja, da je postala rodovitna.
Kmetijci, ki smo jih pobarali, kaj menijo o primeru Pristava, so poseg Pristavčanov ogorčeno obsodili kot izsiljevanje. Mladino naj bi raje naučili delati, ne pa protestirati. »2 kilometra naj tečejo do Velikega Podloga, pa bodo imeli rekreacijo. Nikakor pa ni sprejemljivo s političnimi parolami vznemirjati in razburjati ljudi,« je eno takih mnenj. Zmernejši opozarjajo na nevarnost, da bi izjeme postale pravilo. V polpreteklosti, pravzaprav lani in predlani, so kmetijci morali popustiti v taisti krajevni skupnosti pri zemlji za igrišče v Jelšah in Gorici, ker so jim zažugali, naj nikar ne ustvarjajo političnih problemov. V krajevni skupnosti Veliki Podlog bo potemtakem kmalu imela vsaka vas svoje igrišče. Prizadevni člani TVD Partizan pripravljajo celo športno srečanje med vasmi. Marsikdaj je lažje z zanosom, udarniškim delom kaj narediti kot pa vzdrževati. Primer so veliki objekti, kot Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja in Stadion Matije Gubca v Krškem in Dom 14. divizije na Senovem ali pa Spominski park 88 dreves v Velikem Podlogu, ki je bil dve leti v gradnji, potem pa je skoraj plevel prerasel tablo z označbo parka.
Parcela st. 1098/2 k.o. Stranska vas je razorana, na Izkopu pa nove montažne hišice verjetno ne bo.
$
I
S prebrali
le _____ ______________________
j ure mojih dni
;ti
3 MPKred. kratkim umrla Mira z ^iihelič je v slovensko slovstvo ie Pnspevala več ko katerakoli iz njizevnica slovenskega rodu S bf.0Ci n*° Obsežno literarno ,.er°. to je dolgo vrsto romanov '■ rp,.er'b» značilnosti socialnega > »alizma se prepletajo s črtami n tir ZenskeQa romana), precej " vir- ^k' so zlasti v drugi polo-p' štiridesetih let odpirale ' jn Va Pota slovenski dramatiki)
, Pripovedi za mladino je 1 n- ,rožila s spomini, ki jih je as lovi | a kot Ure mojih dni in si rnhlrV' P°st3vila literarni nag-r °n'k- iz katerega je docela nie -?' kako se je vijugala D tna življonjska in ustvarjalna b ‘ Spomine Miheličeve, ki jo iz braistvo pomnilo tudi kot kr» s . O- Prevajalk° iz več jezi-o. ' Je v zbirki Ona izdala ■ 0rr|urska založba.
čajskih črt ljudi ali njihovih dejanj, brez zlobe, ampak pokončno pa je tudi grajala, spet ljudi in dejanja, če so presegala meje človečnosti. In tako je Miheličeva iz ur svojih dni izluščila sebe, hkrati pa še toliko drugih ljudi in dogodkov, da je pričujoča knjiga svojevrstna kronika zadnjih sedmih desetletij na Slovenskem.
D. RUSTJA
sentimentalni časi
Časi, orisani v kratkem romanu Marjana Rožanca, ki nosi naslov Sentimentalni časi (pred kratkim je izšel pri Cankarjevi založbi), so vse kaj drugega kot sentimentalni. Lahko bi celo zapisali, da jih pripoved, če so že časi takšni kdaj bili v pisateljevi življenjski izkušnji, dokončno odpravlja. Morda je prav ta dokončna ukinitev sentimentalnega gledanja na svet in doživljanja narekovala pisatelju, da je postavil piko na koncu tridesetletnemu pisanju, kot zatrjuje sam v kratkem uvodu, ko piše, da s to knjižico nadaljuje življenjepis, ki ga je začel pred slabimi tridesetimi leti s Pravljico in nadaljeval .z Ljubeznijo, Hudodelci, Metuljem, in z njo delo, ki gajezačel, tudi končuje. Junak vseh omenjenih pripovedi, ki nosi močan pečat samega avtorja, je torej končal svojo pot do zrelosti in spoznanja.
Rožanc začenja pripoved tako, da njegov junak Tomaž Pesek, slovenski izobraženec in pisatelj, sklene zaokrožiti in strniti svoje življenje v družini. Z ljubljeno ženo pričakujeta otroka, ki naj bi njuno močno zvezo osmislil in hkrati dal polnost življenju vsakemu od njiju. Vendar nosi žena otroka s precejšnjimi zapleti, ker pač živi z možem, ki se kar naprej vtika v politiko in je sploh trn v peti oblasti. Takšno življenje seveda za nosečnico ni primerno. In zato se junak pripovedi odloči izrezati iz sebe »družbenega človeka« in se ves posvetiti zasebnemu in intimnemu.
Kaj takega pa ni možno. Oba svetova obstajata v svojevrstnem dialektičnem nasprotju. Nobenega ni možno ukiniti. Posameznik pa se odloča in živi, kot da je svet celota, kar z drugimi besedami pomeni, da živi neustrezno. Prej ali slej se mu ta resnica razkrije. Tudi Rožančev junak mora skozi trdo spoznanje. Njegovo družbeno delovanje seva v njegovo zasebno življenje. Kot nalašč se po junakovi odločitvi, da bo mirno živel, da bo žena lahko donosila njunega otroka, začno zapleti okoli noveslovenske
\
sentimentalni
tast
rtn!y„,rneni počivajo, nekateri todar ?rtvi- dru9< le sP'jo,
POmo ? j'h — ali ne bi t0 S tli? Prebuditi pošasti...?«
Hči zadržkom se je Mihe-»Zva lotevala pisanja spolov, nat0 pa sj je vseeno ■a duška, čeprav je vedela,
*a“n?kieje meja molka«. Kttjje Dj y°!Cala, navsezadnje sploh Orkt^HO- kajti z zapisanim je čicu a tako rek°č vse tan-9a k- Sedmih desetletij svoje-Prenpla?ia in hkra,i razgalila voini i 0 resnico o pred-'em enski meščanski, za-Ski „Pa. Pogosto malomeščan-s°cialistični družbi.
s™;;?« naštevati značilnosti opQ>nJskih postaj Miheličeve, litera?r,u pa velja, da je brez 6fiakr,ni- olepšav v spominih Sebe?’ Ce ne še bolj, stroga do Pri K° Po drugih. Nikomur ni Seti ^ sla- n'č ni pustila obvi-narpl( zraku- Ce ji je spomin lepo ■ al o kom ali čem pisati Občuti?to storila s pretanjenim K°m za pomenljivost zna-
Komentar
Zakaj grenko
kjGrf)
csoba slovenskega naroda, ki se je 9ZaveSčal ne ob kraljih, vojskovodjih, r'9,cih tu,'d ozemelj in podjetnih indust-?r%k’ marveč ob svojih (lačnih in jetičnih) pe-"> krm'9 Pisateljih, se pravi ob rodnem jeziku na nas zavezuje, da odnos med sloven-flret6l prodom in knjigo večkrat pregledamo in \ *^v i.arno- Narejenih je bilo že nekaj razi-%e/fS s° s številkami razkrile, kakšen je v 6asu odnos Slovencev do knjige, fas tem 0 PanPanašn// bralne navade in seve-■L^aOa Posredno tudi kulturna razvitost »lite-Sl6ri, Naroda«, kot so označili Slovence ne-feo retiki.
r11 s?e /z raziskav — vsaj nekatere med nji-,lJ6/te/? Porazne in rušijo mit o Slovencih kot !° aam kni'9- Raziskave v letih 1973 in 1979 Piam6 nedvoumno pokazale, da je knjiga 0dini, v rol<ah ljudi, da poprečni Slovenec "v° malo bere.
i ^	.
^so/o^a/nove/ša raziskava Knjiga m bralec, ofoiskn Kulturno skupnost Slovenije naredili Poi\alnem inštitutu fakultete za sociolo-°ka J ?l°9ijo in novinarstvo, je postregla v n'Č kaj razveseljivimi podatki. Res so
\^Qga dolenjskega lista
revije, v krog katere naj bi se vključil Rožančev junak, začno se tudi težave z oblastjo zaradi dveh člankov, ki jih je Pesek objavil v tuji publikaciji, skrhajo se odnosi z znanci in prijatelji. Kako naj se torej pripoved drugače konča, kot jo Rožanc zaključi? Pisateljeva žena mora roditi mrtvega otroka!
Roman je napisan v, lahko bi rekel, klasičnem Rožančevem slogu: razumljiv, izbrušen jezik, ki ga ustvarjalec ne krotoviči in muči, da bi bil modernejši. Tako je branje Sentimentalnih časov zares užitek
M. MARKELJ
sovjetski švejk
Pisatelj, pesnik in dramatik Vladimir Vojnovič spada v vrsto tistih ustvarjalcev, ki jih je domovina prisilila živeti in ustvarjati v tujini. V Vojnovičem primeru je šlo za popolno blokado pisatelja v rodni Sovjetski zvezi, kjer mu zaradi odkrite in pogumne obrambe kolegov in ker ni hotel podpisati javnega pisma zoper akademika Saharova, nobena založba ni hotela več izdati nobene knjige. Tako je bil prisiljen pred petimi leti emigrirati na Zahod. Zdaj živi v Franciji, življenje pa iz dneva v dan potrjuje, da je bilo ravnanje sovjetskih založnikov krivično, saj če bi uveljavili blokado in pisatelja prisilili k molku, danes ne bi mogli poseči po zanimivi in v marsičem izjemni knjigi tega pisatelja. Mislim na roman Življenje in nenavadne prigode vojaka Čonkina, ki je zagledala beli dan v tujini, letos pasmo jo dobili s posredovanjem mariborske založbe Obzorja in v prevodu Draga Bajta tudi v slovenščini.
Strokovnjaki za literaturo Vojnovičevega rdečearmejca Čonkina primerjajo s slavnim Haškovim vojakom Švejkom, nekateri vidijo vzporednice z Gogoljevimi Mrtvimi dušami. Že te primerjave so dovolj
vmes tudi spodbudni rezultati, ki kažejo dokajšnjo skrb slovenskega izobraženca in sploh našega človeka za knjigo, da so po naših domovih še domače knjižnice, vendar so podatki o vse slabših bralnih navadah Slovencev zares nerazveseljivi, saj je-za narod takšnega kova, kot je naša narodna skupnost, ki prepihom časov in razmer ne more kljubovati s številčnostjo, kulturna rast vsakega posameznika še kako pomembna.
Raziskava je pokazala, da kar 48 odst. anketiranih ne bere knjig, se pravi, da skoraj polovica Slovencev ni v zadnjem letu prebrala niti ene knjige. Razumljivo je, če je odstotek nebralcev visok pri ljudeh, ki nimajo končane osnovne šole (znaša 88 odst.), vznemirja pa, da je razmeroma zelo visok pri ljudeh s končano osemletko in s končano poklicno šolo (66 oziroma 52 odst.). Celo med tistimi s popolno srednješolsko izobrazbo je nebralcev cela četrtina!
Če se ob teh podatkih spomnimo misli mnogih velikih mož, ki so jih izrekli o pomenu branja knjig za duhovno, čustveno in intelektualno rast in popolnost posameznika, potem se mora človeku zganiti v srcu nekaj grenkega in težkega. In če potem stopiš še do knjigarne in samo preletiš cene tistih knjig, ki naj bi tvorile jedrp domače knjižnice v vsakem slovenskem domu, postane grenčica še večja.
M. MARKELJ
»Otok Rab, v zelenju trt, oljk in pinij med zalivi, mnogim dal si strašno smrt, v srcu nosimo jo živi,« je zapel slovenski pesnik Igo Gruden, eden od desettisočev rodoljubov, ki so morali v vihri zadnje svetovne vojne na trpljenja polno pot interniranca, na pot, po kateri je šlo na tisoče slovenskih žena, otrok, mož v cvetu let, usihajočih starcev in v življenje se odpirajočih mladih deklet in fantov. Na Rabu, kjer so Italijani postavili strašno taborišče smrti, so ugasnile mladostne sanje, odcvetelo je v nekaj urah otroštvo, ugasnila so upanja in načrti, smrt je kosila med šotori in pod njeno koso so padali vsi, od novorojenčkov do devetdesetletnih starčkov. Uresničevala se je grozljiva vizija uničenja naroda, toda uresničila se ni, ker je slovenski človek, stoletja ponižno na kolenih, vstal in vzel lastno usodo v svoje roke. V naš zgodovinski spomin je za vse čase trdno vpisan ta edinstveni oboroženi upor, njegov sestavni del pa je tudi trpljenje rabskih internirancev.
Pri posredovanju zgodovinskega spomina najširšim plastem slovenskega naroda bo poslej pomagala knjiga, ki jo je pred dnevi izdal RO Zveze združenj borcev NOV Slovenije, založilo pa ČZP Kmečki glas. Gre za zbornik Pričevanja rabskih internirancev (1942 — 1943), v katerem so natisnjeni spominski, literarni, dokumentarni in analitični prispevki, vsi elementi pa se povezujejo v preverjeno, dokumentirano in čustveno obarvano podobo dogajanja v rabskem internacijskem taborišču.
Uredniški odbor, ki ga je vodil Herman Janež, je zbornik zasnoval v treh delih. V prvem delu je pod naslovom Življenje in smrt v taborišču obdelana zgodovina taborišča, njegov nastanek, lega, prehranske, zdravstvene in druge razmere v njem pa stiki s svojci in delo v taborišču. Prvič so sistematično obdelali tudi razmere v taborišču za ženske, otroke in starčke, kar je bilo v vsej dosedanji
literaturi o rabskih internirancih pomanjkljivo prikazano iz preprostega dejstva, ker so bili pisci' zvečine moški, ki pa seveda razmer v taborišču za ženske, otroke in starčke niso mogli skusiti in spoznati. Gradivo za ta del knjige so prispevali vsi člani uredniškega odbora, dokončno podobo pa mu je dal odgovorni urednik H. Janež.
V drugem delu, Žarki upanja, štirje avtorji opisujejo drugo plat življenja v taborišču, to je politično življenje in organizacijo Osvobodilne fronte, ki je v rabskem taborišču imela svoj odbor. Aktivisti so v ljudeh budili upanje in vero v življenje, premagovati pa so pomagali malodušje in razčlovečenje. Kako uspešno je delovala tajna taboriščna organizacija, kažejo tudi dejstva, da so izdajali z roko pisan časopis in da so se ob kapitulaciji Italije taboriščniki sami osvobodili ter ustanovili Rabseo brigado, v kateri je bilo okoli 1700 borcev. To je nedvomno izjemen primer v zgodovini druge svetovne vojne.
Tretji del prinaša spomine, pričevanja in pesmi, v katerih so nekdanji interniranci izrisali svoja osebna doživetja, razumljivo, da čustveno poudarjeno. A prav zaradi tega je branje tega dela še najbolj pretresljivo. Bralca iztrga iz »zgodovine« in neizprosno se zave, da je za vsem dogajanjem, o katerem je bral v prejšnjih delih, trpeči človek, čuteče človeško srce.
Knjiga je posvečena »žrtvam fašističnega nasilja v koncentracijskem taborišču na otoku Rabu in vsem internirancem, ki so bili prepeljani v druga taborišča in tamkaj umrli,« namenjena pa je vsem nam, ki rastemo iz plodne prsti teh žrtev, da njihovo trpljenje podoživimo in si ga prikličemo v spomin. Se posebno našim ljudem po Dolenjskem, Kočevskem in Belokranjskem, od koder je okupator izgnal največ ljudi na Rab, bo knjiga blizu, saj govori o njihovih znancih, prijateljih, sorodnikih.
M. MARKELJ
J
zgovorne in po svoje dokazujejo literarno vrednost Vojnovičevega romana.
Junak romana je preprosti rdečearmejec Čonkin, pravi človek iz ljudstva, ki bi ga lahko imeli tudi za umsko omejenega, če se ne bi v njegovem ravnanju in delovanju izkazovala toplješa in človečnejša resnica in pamet, kot pa so napisane in razpihnjene ideje in resnice. Po tej plati sta si s Švejkom res blizu, medtem ko Čonkina z Gogoljevim delom druži jedka satira, ki razgalja družbeno okolje, vtem primeru sovjetsko družbo, kjer ne manjka birokratske neumnosti, topoumnega podrejanja direktivam, slepega verovanja v nezmotljivost oblasti, a tudi nečloveškega ravnanja in nasilja oblasti. V tem nelepem svetu ljudski vojak Conkin, pozabljen od vseh svojih nadrejenih, čuva pokvarjeno vojaško letalo in po svojih močeh »služi domovini«, se pravi, dasevključi vživljenje kolhoza, zaživi z vaško pošta-rico, ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo pa stražarsko
f
V Vitli
««« VnvtH,vM.
murni si n.nvmiu motim vm,sK\ tV\K\ t UNMS,\
mesto brani tudi z orožjem. Žal ga mora zaradi spleta okoliščin in tudi razmer, vladajočih v sovjetski družbi, braniti pred lastno vojsko. Za hrabro borbo dobi najprej odlikovanje, že hip nato pa ga kot jetnika odvlečejo neznano kam, najverjetneje naproti tisti usodi, ki je doletela
milijone sovjetskih nedolžnih ljudi in so jo opisali mnogi pisatelji od Solženicina dalje.
To so temnejši toni Vojnovičeve pripovedi, prevladuje pa seveda humor, zato je knjiga ob svojem globljem sporočilu, ki ni prav radostno, zelo prijetna za branje in konec koncev prav zabavna.
M. MARKELJ
se da živeti v dvoje?
Podatek, da se dandnes razdere že vsak tretji zakon, dovolj tehtno opravičuje vse bolj pogosto spraševanje o smislu življenja v dvoje. Razlogi, zakaj je toliko ljudi nezrelih za zakon, katerega razveza nato botruje številnim neprijetnostim, ki še posebej boleče prizadenejo otroke, zaposlujejo raznovrstne strokovnjake. Trditve slednjih se v marsičem razlikujejo, drugče kot mnogi drugi razčlenjuje zakonski polom hrvaški psiholog Pavao Brajša.
Iz več poslovenjenih njegovih knjig smo imeli priložnost spoznati, kako on gleda na ljubezen, spolnost, človeka nasploh, kajpak v povezavi z zakonom in tako pogosto razvezo, zdaj pa imamo na voljo še eno njegovo delo, ki je v primerjavi s prejšnjimi morebiti še poljudnejše, torej dostopno res širokemu krogu ljudi, a zato nič manj poznavalsko. Gre za »neobičajen priročnik za partnerske odnose«, kakor je podnaslovljena knjiga »Se da živeti v dvoje?«; prinaša troje razprav, osrednja je zdaj prvič doživela natis, preostali so hrvaško govoreči že lahko brali, knjiga pa je izšla pri Delavski enotnosti.
Ko gre za ljubezen in zakon, bi zaman iskali priročnik, v katerem bi našli napotke, ki bi zagotavljali srečno življenje v dvoje, ako bi se ravnali po njih. Takega priročnika ni in ga najbrž nikoli ne bo, življenje namreč poskrbi, da je kak napotek za nekoga ustrezen, spre-
jemljiv, za drugega pa ne, z napotki usmerjati različne nravi je jalovo opravilo. Tega se zaveda tudi Brajša, zato svojih dognanj nikomur ne vsiljuje. Podrobno pozna tako rekoč vse, kar je vrednega že bilo (do)rečeno o zakonu, o tem, zakaj in kako ljudje stopajo v zakon, kakšni razlogi jih vodijo iz zakona in kaj se potem dogaja z njimi. V pričujoči knjigi Brajša nazorno kaže, kako različnih, celo povsem nasprotujočih mnenj so si poznavalci, in podaja dognanja, do katerih je prišel po dolgoletnem pr-oučevnju zakonskih stisk.
v dvoje t
Najprej govori o nepravilnem oz. nezrelem ravnanju ljudi, ob nepravilnostih pa oblikuje napotke, kako bi ljudje morali živeti v dvoje, da tako življenje ne bi bilo kratke sape. V prvi razpravi izvemo, kakšno vlogo imajo ljubezen, spolnost, nasploh življenjska zrelost za odgovorno, človečno zasnovo zakona, ki bo trajen le ob pravi izbiri zakonskega partnerja. Zanimiva je zlasti druga razprava o zakonskih prepirih, iz katere izvemo, zakaj in kako se v zakonu splača prepirati. Ko nikakršni napotki več ne pomagajo in sta partnerja pred ločitvio, tedaj pa je treba vedeti, kaj se med njima pravzaprav dogaja in od tega vedenja je odvisno, ali se bosta ločila čim manj boleče — o tem govori zadnja razprava, iz sklepnih misli pa povzemamo prepričanje Brajše, da se v dvoje da živeti, dolgo in srečno, vse pa je odvisno samo od tistih, ki živijo v dvoje.
izučil za glino, je
KMEČKA PEČ SE VRAČA
Tisti, ki je pred dnevi hotel nič hudega sluteč vstopiti v Rakarjevo delavnico v Gradcu v Beli krajini, je takoj, ko je odprl vrata, ugotovil, da to ne bo tako lahko. Tik ob vratih je namreč tako žarelo iz peči, v kateri je Julij Rakar žgal pečnice iz gline, da je bil prehod, če nisi bil dovolj uren in hitro stekel mimo, tako rekoč nemogoč. Pečar se je ob tem le utrujeno nasmehnil, kajti za njim je bila prečuta noč, in še bolj vztrajno nalagal v štiri metre dolge hodnike v peči. To je bilo predzadnje dejanje od številnih faz, ki so potrebne, da iz gline nastanejo pečnice — obloga za peči, nekdaj predvsem krušne, danes pa sodobne kamine.
Rakarjev Julij je še edini, ki v Gradcu vztraja kot pečar, nekdaj pa je bilo ljudi, ki so se ukvarjali s tem poklicem, veliko. Kako tudi ne, ko pa so imeli material tako rekoč pri roki: v steljnikih na pet kilometrov oddaljeni Okljuki so kopali kremenčev pesek, na Krasincu glino za lonce, le kilometer od Gradca pa glino, s katero so obarvali lonce ter še drugo vrsto gline, ki so jo mešali s tisto s Krasinca, da je dobila boljšo elastičnost. Julij se niti iz pripovedovanja ne spomni, kdaj so začeli v Gradcu prvi pečarji, ve pa, da sla bila pred drugo svetovno vojno Graf in pa Piletič, pri katerem se je izučil tudi njegov oče, ki je leto po končani vojni odprl svojo delavnico. Takrat je v kraju delalo tudi državno pečarsko podjetje, dela pa je bilo v letih po osvoboditvi za vse dovolj.
»Oče se je v začetku ukvarjal predvsem z lončarstvom. Spominjam se, da je delal tudi izredno velike sklede, iz katerih je lahko jedlo tudi po 12 ljudi hkrati. Ponujat jih je nosil na sejme v Metliko, Črnomelj, Semič in Vinico, v glavnem pa jih je zamenjeval za koruzo, kajti zemlje nismo imeli, vsako leto pasmo vseeno hoteli zrediti kakšnega prašiča. Za veliko skledo je dobil po skiedo koruze, za majhno dve ali dve in pol,« pripoveduje o začetkih pečarske obrti pri njihovi hiši Rakar. Sam se je uradno začel učiti pri očetu leta 1956, čeprav je bila njegova učna doba pravzaprav že od takrat, ko je oče odprl delavnico. Tako je takoj potem, ko je končal osnovno šolo, sam postavljal prvo peč na Otavcu. »Gospodinja se je križala, ko je videla, da jim bo smrkavec postavil peč, ki pa še danes stoji,« se smeji Rakar. Od takrat je s pomočjo njegovih spretnih rok dobilo krušne peči in kamine še na stotine domov, čeprav tudi v njegovem poklicu ni šlo vse gladko. Danes se mu ob dragi nafti in njenih derivatih ter preusmerjanju na trda goriva pišejo zlati časi, bila pa so leta, ko je nad pečarstvom obupal in se raje posvetil gostinstvu. Toda imel je srečo, da je oče vztrajal tudi takrat, ko je sin vrgel puško v koruzo. Tako je pred desetimi leti lahko znova poprijel za še vedno vpeljano delo v svojem osnovnem poklicu.
»Kriza se je začela okrog leta 1968, ko so ljudje na veliko napeljevali v hiše centralno kurjavo. Marsikje so vrgli ven klasične peči, da pa si jo bi dal kdo postaviti na novo, je bilo skoraj neverjetno. Tako je pečarjem v glavnem ostalo le še polaganje ploščic, a tudi teh še ni bilo na domačem trgu, ampak so jih ljudje vozili iz Italije,« pove Julij, ki ima danes zopet toliko naročil, da ne more ustreči vsem strankam. Ne le, da so njegove peči zelo dobre, ampak je eden redkih na Dolenjskem, ki se ukvarja s tem delom. »Pečnice ni težko dobiti v prodajalni, veliko težje pa je s tistimi, ki naj bi postavili peč. Teh ljudi ni. K meni je prišel že marsikateri fant, da bi-se pečarja, ko pa je videl, kako gnetem rekel, da ima zemlje tudi doma dovolj in odšel,« se pritožuje Rakar. Prav zaradi tega, ker nima pomočnika, gre Juliju delo še počasneje od rok, saj mora biti zraven od ...izk«pa.aIuifi.dajJOSlavitv£peči. Njegovo delo
pa je še vedno v glavnem ročno, tako kot pred skoraj štirimi desetletji, ko je začel s pečarstvom oče. Le priprava gline je postala strojna.
Rakar koplje glino le streljaj od doma, kremenčev pesek pa pripelje iz Mokrega polja. Glino v drobilcu zdrobi in zmeša s kremenčevim peskom, potem pa jo namoči v vodo. Zelo pomembnoza nadaljnjo obdelavo je, kako je glina trda in koliko vlage je v njej-Potem jo še enkrat vrže v drobilec in gnete v gnetilnem stroju, iz katerega dobi pol metra dolge valje s premerom dveh decimetrov. Te valje postavi na desko tako skupaj, da ni med njimi niti najmanjše luknjice. Na eni deski je zgneten približno kubični meter gline, ki jo z ži' co reže na poldrugi centimeter debele plasti, te pa daje v modele, kjer se odtisnejo pečnice ali pa jih uporabi za opore, s pomočjo katerih se pri montaži spajajo skupaj pečnice-Surove pečnice pusti teden dni, sušijo na zraku, nato pa vsako posebej obdela z nožem, tako da ji zgladi hrapavo površino. Potem se pečnice ponovno sušijo nad pečjo, v kateri se druge žgejo. To sušenje mora biti počasno in traja do 14 dni. Največ
10 odst. vlage imajo lahko. Dober pečar že po otipu ugotovi, če je izdelek dovolj suh, če pa ga kdaj otip le prevara, ugotovi napako, ko pečnice jemlje iz peči, kajti barva na prevla-žnih pečnicah odpade. Sledi barvanje. Barva z oksidno barvo, ki daje ton. Daje jo med mi' nij ali glajenko. Trenutno pri nas take barve ne dela nihče, zato Julij uporablja bolgarsko, a priznava, da je bila naša boljša, ker je bile prilagojena domači glini.
Potem se začne predzadnje, že na začetke omenjeno dejanje. Pečnice vlaga v peč, v kateri je prostora za 700 kosov. To zadostuje za 10 kaminov. Okrog pečnic so arkade, tak° da plamen potuje okrog njih in jih žge enakomerno z vseh strani. 36 ur nepretrgan0 mora Julij nalagati v peč, v kateri se dvign® temperatura na 950 do 1000 stopinj. P® seveda zazida, preden začne v njej kuriti, lesk ozi lino opazuje, kako se segreva. Po tecln dni, ko peč odpre, so pečnice pripravljene z montažo. Rakar pripravi doma tudi drug^ elemente za kamin, tako da mu poleg sesta vljanja peči ostane pri stranki le še izdelav grelnih kanalov.	.
Čeprav je uspešnost pečarjevega de odvisna od neštetih »čejev«, pa Julija še ni
011 znanje, spretnost, a tudi sreča niso pu® na cedilu. Zato pa se je že nekajkrat zgod' ' da so njegov trud izničile človeška neP?a. Ijivost, malomarnost, morda tudi ihta. ®ra^ej ški pečar namreč vsako stranko p os®, s opozori, naj ne zapira naloženih P^ig, hermetičnimi vratci, ampak naj ta zapre s®^ ko je v njej le še žerjavica. Tistim, ki ga n poslušali, je peč že razneslo.
M.
SREBRO, ZLATO IN ...
HENČEK IZ KAMENO
Menda so se včasih Slovenci znali zabavati z raznimi glasbili. Ob različnih priložnostih, zlasti ob dokončanju večjih kmečkih opravil, ob praznikih, žegnanjih in godovanjih pa ob ženitvah, sedminah in drugih narodnih veseljih in žalostih so jim dajala takt in melodijo ter poudarek njihovemu razpoloženju. Sčasoma je v večini pokrajin naše lepe domovine prevladala harmonika. Tudi najstarejši ljudje se ne spominjajo, kdaj je to bilo, kajti številne sedaj živeče in že preminule rodove je spremljala od rojstva do groba. S harmoniko se je v slovenskem družabnem življenju pojavil tudi lik harmonikarja: človek, ki je do potankosti obvladal vse zmogljivosti tega ljudskega inštrumenta, zraven pa znal družbi pripraviti še kup presenečenj, burk in različnih iger ter jo okolju in priložnosti primerno poživiti. Včasih je bil to priložnostni zaslužek, včasih poklic, kako globoko seje glas harmonike zarezal v bistvo slovenstva pa kaže že to, da ljubezen do nje tudi v dobi elektronske glasbe, različnih rockov in drugih modernih glasbenih zvrsti, ki uporabljajo druga izrazna sredstva, še ni izumrla. Po popularnosti narodnozabavnih ansamblov, katerih vodilni inštrument je prav harmonika, bi trdili lahko celo nasprotno.
Henček Burkat, ustanovitelj ansambla Henček, prav te dni jadra na vrhnjem robu vala popularnosti. Zadnja plošča, Polka, valček, rock and roli, dosega z 80 tisoč prodanimi izvodi slovenski rekord in ni jih malo, ki jih zanima, kdo je ta človek, ki se je tako hitro v nekaj letih povzpel ob bok znamenitim Avsenikom in Slaku. Ko sva se tisto sončno poznopoletno jutro srečala v njegovih rodnih Gornjih Kamencah, sem spoznal kot že tolikokrat poprej, da uspeh ni le stvar sreče ali naključja, ampak sad dolgoletnega vztrajnega dela.
»V svojem življenju sem se poizkusil v marsičem: v kmetovanju, gostinstvu, strojništvu in ne čisto brez uspeha, pa vendar, vedno mi je igranje dalo tisto notranje zadovoljstvo, po katerem sem hrepenel in se mu nameravam sedaj popolnoma posvetiti.« Tako pripoveduje sedeminštiridesetletni Kamenčan, medtem ko se jutranje megle izgubljajo med brezami in jablanami na vrtu njegove novozgrajene hiše. »Ko sem hodil še v osnovno šolo, mi je mati kupila prvo .frajtonarico1. Kaj prida ni bila, saj za novo ni bilo denarja. Mati je bila vdova, na kmetiji pa smo bili štirje otroci. Že na šoli sem igral na različnih prireditvah, potem pa doma in v fantovski družbi. Harmonikarja, ki zna raztegovati svoj meh, povsod radi sprejmejo. Rad sem tudi poslušal druge. Bil sem tako rekoč samouk, ko pa sem se srečal z drugimi, bolj izkušenimi harmonikarji, sem pobral marsikaj koristnega. Stari Potočar, po domače Jurjevec iz Potočne vasi, sedaj že pokojni, je bil zelo spreten muzikant in od njega sem se največ naučil v zgodnjih letih. Precej pa sem se izpopolnil med služenjem vojaškega roka. Poslali so me domov po harmoniko in časa sem imel dovolj, da sem ubiral različne viže.«
Širšemu občinstvu se je harmonikar Henček s še dvema pevcema prvič predstavil pred enaindvajsetimi leti v radijski'oddaji Za našo vas, dve leti pozneje pa v oddaji Pokaži, kaj znaš, kjer je zasedel drugo mesto. Takrat so se ljudje začeli zanimati zanj. Ponudbe za nastope na različnih prireditvah so se kar vrstile. Za Henčka pa so se začeli zanimati tudi glasbeni strokovnjaki. Boris Kovačič mu je dal več strokovnih nasvetov, ki jih je Henček s pridom uporabil. »V skoraj nespremenjeni postavi nastopa moj ansambel že dvajset let. Tudi to je posebna zanimivost, pa tudi prednost. Dobro se poznamo med sabo in vemo, kaj lahko naredimo. Sedaj, ko nastopata tudi moja sinova Tomaž in Toni, pa je dobil ansambel še bolj družinski pečat. Tomaž, ki mu je devetnajst let, ria glasbeni akademiji v Ljubljani že drugo leto študira klarinet, kar je za tehnično izpopolnjevanje ansambla zelo koristno, dve leti mlajši Toni, ki igra trobento, pa obiskuje srednjo šolo elektro smeri v Novem mestu. Z leti seje na našem repertoarju nabralo kar lepo število skladb. Preko dvesto jih lahko zaigramo. Precej jih je bilo napisanih na kožo našemu ansamblu, zato so doživele tudi lep uspeh. Med pisci besedila sta zlasti uspešna Toni Gašperič in Tatjana Rodošek, med komponisti pa Berti Rodošek. S popularnostjo je rasla tudi prodaja plošč in kaset. Tako smo dobili že eno srebrno in tri zlate plošče ter eno zlato kaseto. Zadnja plošča, Polka, valček, rock and roli, pa bo kmalu morda tudi platinasta. Letos, še pred novim letom, nameravamo izdati še eno veliko ploščo. Kakšen bo njen naslov, še ne vem.«
. še in še bi se lahko pogovarjal s Henčkom, saj je sonce že kar lepo ogrelo kamnito mizo na vrtu pred hišo, ob kateri je raztegnil svojo harmoniko. O načrtih, da izda eno ploščo tudi v nemškem jeziku, ter o potovanjih med slovenskimi rojaki v Evropi in Ameriki, kjer so takih obiskov resnično veseli, pa naj bo to zaenkrat dovolj. Sicer pa, Henček in njegov ansambel sta na višku svoje dejavnosti in bomo o njem gotovo še slišali. Morda takrat, ko bo Kamence požlah-tnila še platina.
TONE JAKŠE
VSAKDANJI
NA TISO NAČINOV
NAGRADA V KOČEVJE
. Karolina mohar iz Kočevju je bila izžrebana izmed reševalcev predzadnje križanke in žreb 1' je dodelil za nagrado knjigo nutnoresk Tonija Gašperiča. Zajedljive črtice znanega slovenskega humorista, ki živi (in tudi opisuje) v "asih krajih, pripravijo bralca do smeha, a ga tudi spomnijo na ne-d rf. *)rit,ke resnice današnjika. Rešite današnjo križanko in Pošljite rešitev najkasneje do 4. oktobra na naslov: Uredništvo dolenjskega lista, Germova 3, »000 Novo mesto, s pripisom
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
Na svojih tleh lahko uspešno °reninimo in rastemo le ob °iem jeziku.
S. FATUR .Vsak pokončen človek ima 'e izbiri: svobodo s trpljenjem zadovoljstvo brez svobode.
M. ROŽANC Naše resnično bogastvo ni VoTar’ ki 9» posedujemo, iem-hllnaše sposobnosti, ki so del Samih. M MAKAROVIČ
KISIK
RIM.
FILOZOF
MIT.
LETALEC
AM. M.
IME
PRIPO-
VEDNI-
ŠTVO
ŠKAF
MOŠTVO
DL
LOČINA
MUSUM.
VERSKA
KNJIGA
PISATE-
LJICA
PEROCI
DVOM-
LJIVEC
ORG.
SPOJINA
P
PAPEŽEVA KRONA
AZ
PUŠČAVA
STOPNJA
CRK
KARDELJ
EDVARD
GR. BOG VETROV
BESEDILO
NEM.
PISATELJ
(WILHELM)
OGNJENI-
SKO
Zrelo
GR. ČRKA
TV-
SISTEM
TANTAL
SVIC.
LETOVIŠČE
RAZTE-
GLJIV
TRAK
DODATEK j DL
MOŠKI
OKRAS
FR.
TEROR.
ORG
ORODJE
ZANJIC
ANGL.
KOLIDŽ
GLINASTA
PISCAL
NAROČJE
ORAČ
RIM.
VARUH
OGNJIŠČA
PRIHOD V PROSTOR
PESA
IGRAULA
GARDNER
PODOBA
PIVO
KOŠAR-
KARICA
JEZICE
IDRZ
REPR.I
EG. BOG SONCA
Čipi napenjajo jadra
KONEC
LADJE
LITINA ZA OSI
DL
STREŽNIK
Najsodobnejše jadrnice krmili računalnik
Že dlje časa je v svetu opaziti večje zanimanje za jadrnice in jadra, kar nedvomno kaže, da čas jader in jadrnic še ni minil in da se ne dajo kar tako zriniti z morja širokih cest. 'S področja športnih tekmovanj se jadrnice širijo v potniški in blagovni promet, kjer nameravajo postati resne tekmice motornim ladjam, še posebno ker njim v prid delata tako energetsko varčevanje kot najsodobnejša računalniška tehnologija.
O nenavadni ladji s kovinskimi valji namesto jader, kijihjeizumil znani raziskovalec morij J. Y. Cousteau, smo že pisali v našem tedniku. Tokrat si oglejmo obetajočo potniško jadrnico, ki ta hip nastaja v francoskem Le Havru.
Konstruktorji sojo načrtali kot ladjo za prevoz 150 potnikov. Njena najbolj izrazita prednost pa naj bi bila izredna energetska skromnost. V glavnem naj bi jo gnala zastonjska moč vetra, le v popolnem brezvetrju bi jo naprej gnali dizlovi motorji.
JZŽ ■ V - •	9%,
, - '"T
t r-'"
M /fr-Im* t
'ti? '
Brin
n
Hitrost pošt
Instant pivo
Najboljša danska, najslabša italijanska
Zmešaj z vodo in pij!
hor/2a lev! -*e’ zatrjujejo poznavalci, star že 800 let. Pritlikavi črni bor raste v vazi iz kamna (sredina). Rdeči (desno) pa je star že 300 let.
Japonske male žive umetnine
dojenje pritlikavih drevesc je umetnost — Desetletja in stoletja stara drevesca Gredo iz rodu v rod — Mestni človek išče stik z naravo in lepoto
OnimJ3re°k'jUc'erli Japonski je
vezan0Vzme|lepega pog0sto po' likar malim, preprostim in de-
hiše nim' Majhne so japonske
s ’znane japonske haiku pesmi
dolge vsega 17 zlogov. Nič
čudi
j.dega ni torej, če ^Potiskem doma tudi ena najbolj
je na
njeSenetljivih umetnosti — goje-kot Pnt'*Kavih drevesc. Bonsai, wžailm prav'j° Japonci, tako od-sket°iV P0P°lnosti duha japon-fa v- ture- P°* do enega met-Itp... ls°ka drevesca združujejo tur0 ° narave s tradicijo in kul-zel0 ;'Jirev«ca so namreč pogosto
. Pa
s,ara. Stoletniki so običajni,
tt TW	  *	’	v	«	.	•
tni£“ med njimi več dvestole-% wnaJdej° pa se tudi 300 in
->U0 let
Di 0SHe Več je Japoncev, ki, odreza
stri bonsaiji.
od
^tihnarave' z‘ve v nagneten'h nos, ’.Za!° je starodavna umet-P°nofJenja miniaturnih drevesc iap0r) a° zaživela. Še posebno vdu$e a. rnladina seje začela na-r^jeiatl za bonsai. Marljivo ob-lr> veje, jih uvijajo v željeno
VJ0
Ukvarjanje s pritlikavimi drevesci ima družinsko tradicijo. Drevesca gredo iz rodu v rod. Danes vnuk obrezuje in neguje drevesce, ki gaje začel gojiti morda že njegov praded, jutri bo družinski bonsai prevzel potomec. Stoletna družinska drevesca so tako prave družinske dragocenosti. Ni se torej čuditi, če stane stoletno pritlikavo drevesce tudi do milijon dinarjev.
Ukvarjanje z bonsaiji je za Japonce nekaj podobnega kot pri nas ljubiteljsko ukvarjanje z umetnostjo. Pravi poklicni gojitelji pritlikavih drevesc pa uživajo ugled pravih umetnikov. Med najbolj poznanimi je Saburo Kato, ki živi v Omiyi, tokijskem predmestju, kjer je 13 glavnih vrtov pritlikavih drevesc. V tej družini se poklicno ukvarjajo z bonsaiji že nekaj rodov. Samo to je zagotovilo, da bodo lahko vzgojili stara in dragocena drevesca. Sin dokončuje delo očeta vnuk delo deda.
ga, sicer ga kaj hitro uniči in dolgoletni trud gre po zlu. Dogodi se, da umetnik, če nima izbrušene-ga občutka za individualizem posameznega drevesca, uniči delo desetletij.
»Vsako drevesce je pesem,« pravi Kato. Če se človek poglobi v njegovo podobo, mu pripoveduje o lepotah in tegobah življenja, pričara mu vzdušje, podobno kot vsaka dobra pesem.
V zadnjem času umetnost gojenja bonsaijev prihaja tudi v Evropo. V Veliki Britaniji že imajo britansko združenje, ljubiteljev japonskih pritlikavih drevesc pa je vse več.
MiM
(Vir: Readers Digest)
Vsedržavni znanstveni inštitut Danske je na pobudo združenja zahodnonemških potrošnikov opravil majhno raziskavo, s pomočjo katere naj bi ugotovili hitrost in točnost delovanja poštnih sistemov v osmih zahodnoevropskih državah.
Delavci inštituta so izpeljali akcijo, v kateri so v vsaki od držav vrgli določeno število pisem v poštne nabiralnike, potem pa so merili čas, ki so ga poštarji porabili za dostavo pisem na domove naslovnikov.
Izkazalo seje, da so najhitrejši in najvestnejši danski poštarji. Kar 95 odstotkov vseh pisem je prispelo na pravi naslov že naslednji dan. Malce bolj počasni so bili norveški poštarji, ki so v enem dnevu dostavili 82,5 odst. pošiljk, v Veliki Britaniji je bil odstotek še nekaj nižji — 79. Na naslednja mesta so se uvrstile druge razvite države takole: ZR Nemčija (77 odst.), Nizozemska (71,2 odst.), Francija (67,8 odst.) in Avstrija (55,5 odst.).
Povsem osamljena in zares na repu seje znašla Italija, kjer poštarji naslednji dan niso dostavili niti enega pisma. Šele tretji dan, ko so povsod drugod prispele na naslove vse pisemske pošiljke, je italijanska pošta dostavila eno samo. Takega polžjega poslovanja ni nihče pričakoval.
Napotek zveni zelo znano in sodobno, saj smo ga vajeni pri pripravi prenekaterega jedilr.eg obroka, glasi pa se: »Zlij malo koncentrata v kozarec in dobro premešaj, nato spij.« Nenavadno je le to, da navodilo govori o pripravi piva, pijače torej, kije doslej v instant obliki nismo poznali, marsikdo pa tudi nikoli ne pričakoval.
Koncentrat za pripravo instant piva je uspelo narediti znanemu francoskemu pivovarnarju Mic-helu Debusu, čigar podjetje Pec-heur je na francoski lestvici zapisano kot peti proizvajalec v državi. Pred kratkim so patentirali dehidrirano pivo in postopek za njegovo pridobivanje. Ve se le toliko, da koncentrat dobijo po postopku obrnjene osmoze, podobno kot pridobivajo pitno vodo iz slane, ter da se pri tem okus piva ne spridi.
Viskozni koncentrat je mogoče obdelati po želji. Lahko ostane brez alkohola in je primeren za islamske dežele, lahko se mu doda več ali manj alkohola, kakor je pač navada v posamezni deželi, lahko se ga poljubno tudi osladi, skratka, vsakdo si pripravi pivo po svojem okusu.
Predvsem pa je koncentrat namenjen manjšim pivovarnam v državah brez pivovarniške gradi-cije, ki imajo tako možnost koncentrt obdelati in točiti svoje pivo.
(ičrio’ Vsa'c‘*1 Pet let pa sistema-
^ 'n -?resajajo pritlikava dreves-
line’ temeljito porežejo kore
Ni
kaH?ja >n
?a ta nega zahteva veliko skoraj da roko umetni-Jšjhtio'°ra drevesce ostati živo, So ’ Pa vendar povsem po-
at0rri ^v°jim nekajkrat večjim
naravi.
Saburo Kato pravi, da je poglavitna lastnost, ki jo mora imeti bonsai umetnik, skromnost. Pravi umetnik globoko spoštuje naravo in razume vsako drevesce kot neponovljiv in samosvoj primerek. Ko uvija vejevje in ga estetsko oblikuje, tega ne sme početi v nasprotju s težnjami drevesa same-
Onesnaženje brez meja
°l°Ška zavest se prebuja tudi na Vzhodu in premog najhujša onesnaževalca
Lignit
N|ej*odno
jiej :n°evropske države se [)i{cVa ISo kaj prida menile za Jjš, Sainje svojega (in tujega!) ok-NoIh s° razvoju industrije dale N. Prednost pred vsem dru-?r<w!?edtem ko so v zahodno-
t, Pstii. m K0 so v zanodno-o No o (^ava*1 že začeli uvaja-
liNažP?<lJltev pn gradnji hudih Hi D v t alcev, ko so vgrajevali h «li jL0Varn'ške dimnike, zma-t) V iti * j'Ve izpuhe avtomo-ka vse if c'ru8ače poskušali zaj-iik’s° onesnaževanje zra-d„ysesc Vzhodi) delali, kot da se F'.kot NaJ ne tiče. Bilo je vi-g'*? sye,a tam ni onesnaževanja. (Ji tu Je eden in vsem skupen.
t:	1 V vzhndnnevrnnsL-ih
sčNh v vzhodnoevropskih ,11-  ?  *' *
Vonjajo Priznavati, da
1 ''Udi Ce Ve^ zatiskati oči pred v a‘m Problemom.
Si Nemčiji kot indust-
v% Razvit;
.	vzhodnoevropski
kJV Premaknilo na boljše. ■Jo iw za prihodnjih pet let
Prvj
,---
^rat zapisana vlaganja
v čistilne naprave in gradnjo ten naprav. Nekatera vzhodnonemška mesta imajo namreč že zdaj izredno slab zrak, med njimi pa ima žalosten rekord Leipzig, katerega prebivalci vdihavajo najbolj onesnažen zrak. Kriva je predvsem kemična industrija. Toda širših območij vse tja do Skandinavije ne onesnažuje to, pač pa je glavni krivec slab premog, ki ima precej žveplenih primesi. Pri izgorevanju manj kakovostnega in neprečiščenega premoga pride v ozračje na tone žveplovih spojin, ki v ozračju skupaj z drugimi činitelji tvorijo tako imenovani kisli dež. Kisle padavine pa so prava šiba božja, saj zastrupljajo zemljo in vodo, uničujejo gozd in razjedajo kulturne in druge spomenike.
Med najhujšimi onesnaževalci zraka v Evropi so prav industrije Vzhodne Nemčije, Poljske in Češkoslovaške, kjer so čistilne naprave v tovarniških dimnikih redkost.
VASA zgodba
ZAKAJ ME NIHfiE NE MARA?
Dan se počasi nagiba k večeru. Po nekaterih domovih se že prižigajo luči. Sama tava po ulici. Korak ji zastaja, noge je ne ubogajo. Zasliši šepet dveh mladih ljudi, ki hodita tesno skupaj in se držita za roke. Stisne jo pri srcu. Zakaj je
sama? Ne najde odgovora. Za
trenutek obstane in se obrne za zaljubljencema. Odide naprej. Ustavi se pred izložbo s čevlji. V oknu zagleda senco svoje postave. Nekaj časa strmi v to senco. Nasmehne se.
Dober večer, se morda dolgočasiš? Ti lahko delam družbo?« zasliši za seboj fantovski glas. »Ne, hvala, nekoga čakam,« odgovori potiho, skoraj boječe. Pogoltne slino in gre naprej. Kam? Nihče ne ve. Morda tudi sama ne. Ve le to, da ji nekaj ne da miru, da jo nekaj priganja naprej, čim dalje od tega hladnega mesta, od teh hinavskih, sebičnih ljudi. Nikjer ne najde miru. Išče nekaj, išče žarek, ki bi ji razsvetlil življenje. Kaj išče? Tega ne ve. Po licu ji zdrsne solza, solza samote, solza pričakovanja. S počasno kretnjo si jo obriše. Prvi solzi sledi druga, tretja, nešteto. Zajoka. Čemu? Ne zna si odgovoriti. Samo občuti tisto grenko spoznanje, da je sama na svetu. Nima očeta niti matere. Bratov in sester ne pozna. Prijateljev nima.
Pogoltne kepo, ki se ji naredi v grlu. Ustavi se pri
visokem hrastu. Objame ga, kakor bi objela človeka. Roke se ji tresejo. Sesede se na tla. Zakaj je nihče ne mara? Zakaj jo je narava obdarila s tako malo lepote, da ne privlači nikogar? V daljavi zagleda luč. Še vedno se drži debla. Lahno zapiha jesenski veter. Tanka bluza ji postane prehladna. Še tesneje se oklene hrasta. Po licih ji tečejo solze. Ne ustavi jih. Se tudi ne trudi, da bi jih ustavila.
Obsveti jo luč avtomobila, ki pripelje mimo. Nihče se ne zmeni za sključeno senco pri hrastovem deblu. Vstane in gre naprej. Neka notranja sila jo vodi k savskemu mostu. Sredi mostu se ustavi in položi roko na hladno železo. Pogleda proti nebu. Zagleda se v zvezde. Ne more jih prešteti. Preveč jih je. Pogled ji pritegne šumenje vode. Ne vidi ničesar, razen rečne gladine. Tema je. Povsod tišina, razen šumenja
vode, in še ta šum je tih, skoraj neslišen. Pred oči ji stopijo minuli dogodki. V stanovanju je na mizi pustila pismo. Za koga? Morda za fanta, ki ga nima. Morda za brata, sestro, ki se nista rodila. Komu bo pustila tistih nekaj prihrankov, ki jih ima na hranilni knjižici. Prestopila seje z noge na nogo. Kaj čaka? Dopolnila je sedemnajst let. Zdi se ji, kakor da je stara, da jo leta priganjajo, da mora umreti. Modre oči se zaprejo in objamejo Sava. Ni znala plavati, ni zaklicala na pomoč. Od nje ni bilo glasu.
Drugo jutro so ljudje našli truplo mladega dekleta. Svetli lasje so se ji prilepili na obraz. Na telesu ni bilo znaka nasilja. Ljudje so dolgo strmeli v prej čeden obraz mlade deklice. V njenem stanovanju so na mizi našli pisemce, v katerem je z velikimi črkami pisalo? »ZAKAJ ME NIHČE NE MARA?«
NACA
bodo skrbele za zvijanje in razvijanje ustreznih jader. In tudi krmilo bo imel pod komando elektronski silicijski kapitan.
Tako naj bi jadrnica optimalno izrabila in izkoristila veter. Da pa je vožnja na tihi jadrnici prijetnejša kot na tresoči se in brneči moto-rki, najbrž ni potrebno zapisati, vsaj kar se potnikov tiče, medtem ko bo z prevoznika poglaviten močno zmanjšan strošek za gorivo.
Neutrudljivi
varuh
Elektronska varuška bdi nad najmlajšimi
Štirijambornica Windstar bo imela šest Trikotnih jader, ki pa jih bo naravnaval ladijski računalnik glede na podatke, ki jih bo sproti dobival z naprav, nameščenih na jamborih. Hidravlične naprave, prav tako krmiljene računalniško,
Pogosto se pripeti, da še tako skrbno varovan otrok v kratkem hipu nepazljivosti uide izpod nadzorstva in se kje izgubi, zaide na rob vode, pade, se utopi, obleži v globljem jarku, stari apnenici, polzasutem vodnjaku, jašku ipd. Pasti za otroka je povsod dovolj. In preden malega nesrečneža najdejo, je marsikdaj že prepozno. Poslej naj bi na male »pustolovce«
Škatlica za otrokovim pasom neu rudno bdi nad varnostjo.
budno pazil še nekdo — elektronski spremljevalec, ki ne zaspi, je vedno pri otroku in takoj sporoči, če je kaj narobe.
Gre za napravico, ki sojo izdelali v kalifornijskem podjetju Cortex Electronic. Zasnovana je kot radijski oddajnik, ki ga pritrdijo otroku na nas. Ves čas oddaja neslišne signale, sprejema pa jih sprejemnik, ki je v bližini tistega.
ki otroka čuva, naj bodo to roditelji ali vzgojitelji. Če se otrok odda-
lji več kot 30 metrov, se v sprejemniku sproži zvočni alarm, ki opozori, da otrok odhaja na nepredvideno »raziskovanje«. Prav tako se samodejni alarm vključi, če otrok pade v vodo in če kdo poskuša na silo odstraniti napravo na otrokovem pasu, se pravi, da naprava vsaj deloma varuje tuai pred ugrabitvijo.
Še ena koristna stvar je na napravici: tako imenovani gumb za vznemirjenje. Če otrok meni, da je v nevarnosti, pritisne nanj in prav tako sproži alarm.
DNK iz mumije
Bodo faraone oživili?
Ko je svet obkrožila novica, da je molekularni biolog Svante Paabo na švedski univerzi Uppsala izločil in kloniral dezoksiribo-nukleinsko kislino (DNK) iz 2.400 let stare egipčanske mumije, seje seveda zastavilo vprašanje, ali je morda mogoče na ta način oživeti že davno umrle ljudi. Po časopisju je bilo na to temo moč prebrati tudi nekaj skoraj da že grozljivih napovedi o vstajenju faraonov in drugih velmož, ki sojih balzamirali ali kako drugače ohranili njihove telesne ostanke.
Odgovor je seveda odločen ne. Kloniranje, preprosto povedano pomnožitev genske tvarine, ki je uspela švedskemu molekularnemu biologu, še zdaleč ni oživljenje vse zapletene genske strukture človešKe celice. Dejansko je šlo le za nekaj delcev DNK. Če bi hoteli ustvariti živo kopijo že umrlega človeka, bi morali strokovnjaki iz mumije izločiti na milijone delcev in — kar je praktično povsem nerešljiva naloga — jih znova sestaviti v natančnem redu.
Vendar pa starodavna genska tvarina vseeno pomeni odlično znanstveno sredstvo za morebitne kasnejše raziskave faraonskih dinastij in morda celo za ugotavljanja povezav starih Egipčanov z domnevnimi človekovimi predniki. Če bi, denimo, strokovnjakom uspelo izločiti DNK neandertalca, bi primerjav obeh tvarin natančno odgovorila, ali sta si oba nekdanja nosilca teh genov v sorodu.
Pomožni cariniki iz Kočevja
Delavci Itasa zlahka našli tihotapski zaklad, ki so ga koprski in ljubljanski cariniki iskali 14 dni — Prevelika vnema prišla pred sodnike
KOČEVJE — Vseh osem obdolžencev je krivih, ker so vzeli tujo stvar z namenom, da sijotrajnoprilaste. Vendar pa sodišče kazen odpusti Branku Patafi, Antonu Volfu, Cvetku Kotarju in Antonu Osmaku, ker so o odnašanju tujih predmetov obvestili odgovorne; Miha Vresk, Avgust Jerebičnik, Andrej Zgonc in Anton Jalovec pa so obsojeni na 3 mesece pogojno za eno leto, ker pristojnih o odnašanju blaga niso obvestili in so čakali, da bi si ga prilastili. Sodba, ki jo je izreklo sodišče v Kočevju 18. septembra, še ni pravnomočna.
V kočevski Itas so pripeljali lani v Presenečeni delavci so začeli nosi-popravilo cisterno za prevoz cemen- ti vse to v omarice, kjer so imeli
ta, last ljubljanskega Integrala. Do okvare je prišlo v Iraku. 8. aprila lani, malo pred koncem šihta, so delavci Itasa, Patafa, Volf in Kotar, prali cisterno in pri tem opazili, daje med dvema prekatoma privarjena pločevina, ki je tam sicer ne bi smelo biti. Odstranili so jo in zgodilo seje kot v pravljici o Ali Babi in 40 razbojnikih: pred njimi se je odprl bunker tihotapskega blaga, v katerem je bilo mnogo radiokasetofonov, brusilk, vrtalnih strojev, svedrov, nekaj kozmetike itd.
dežurni
poročajo
NA HLADNO — V sredo, 18. septembra, so dali na hladno vinjene-■ga Pera Hrgota iz Kanižarice, ki je v bifeju rudnika popival, razgrajal in žalil miličnike.
OB GLASBO — V noči na 19. september je neznan storilec vlomil v avto Mija Jedrinoviča iz Kanižarice. Vozilo je stalo pred blokom. Nepridiprav je odnesel s seboj avtoradio-kasetofon. Jedrinovič je oškodovan za 20.000 din.
TUDI OTROKA — V soboto, 21. septembra, so pridržali do iztreznitve Marjana Kalina iz Bršljina, kije prišel staršem na Malem Slatniku pomagat pri kmečkih delih. Zvečer je za njim prišla žena z 9-mesečnim otrokom. Kalin ju je pričel pretepati. Prijavili so ga tudi sodniku za prekrške.
PO STROJ — Neznan storilec je 17. septembra iz priročnega skladišča GOK v Črnomlju ukradel električni vrtalni stroj, vreden 30.000 din.
OB MOTORČEK — V noči na 22. september je nekdo iz nezaklenjene drvarnice ukradel kolo z motorjem Alojzu Bukovcu iz Dol. Kamene. Motorček je vreden 120.000 din. Za storilcem poizvedujejo.
VARNEJE V ŠOLO IN VRTEC
RIBNICA — Število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi otroci, spet rahlo narašča, zaradi česar je potrebno podvzeti nekatere ukrepe za večjo varnost predšolskih in šolskih otrok, so ugotovili na zadnji seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ribnica. V letu 1983 je bilo v ribniški občini v prometnih nesrečah lažje poškodovanih 6 otrok, lani štirje, letos pa do sredine septembra trije lažje poškodovani, in eden huje. Ukrepi ob začetku letošnjega šolskega leta so bili uspešni, saj nesreč ni bilo. Upravljalci cest so poskrbeli za vso potrebno prometno signalizacijo v okolici vseh šol v občini. Svet seje tudi zavzel, da bi končno le uredili pločnike ob cesti od Brega do Ribnice. Ta zahteva je sicer že stara, denar za njeno uresničitev pa še ni zagotovljen.
OTROK POD AVTO
GOMILA — V sredo, 18. septembra, je Alojz Bele iz Čadraž vozil z osebnim avtom skozi Čadraže proti Gomili. Z leve strani ceste mu je nenadoma pritekel pod avto 3-letni Sebastjan K. iz Čadraž. Bele trčenja ni mogel preprečiti. Otrok je bil huje ranjen in se zdravi v novomeški bolnišnici.
svoje orodje. Pridružil se jim je še Osmak. Na sodišču so trdili, da so to počeli le zato, da voda vsega ne bi pokvarila.
Zaradi nenavadnega vrveža so postali pozorni tudi drugi delavci in tako so nekaj blaga prenesli v svoje omarice še Vresk, Jerebičnik, Zgonc in Jalovec. Vendar so nato prvi štirje o najdbi le obvestili varnostnika, ta pa postajo milice, in miličniki so takoj vse blago zasegli. Po carinskih osnovah je bila vrednost vsega blaga ocenjena na 155.750 din, dejansko pa je bila precej večja, saj je Vresk dejal, da je bil na primer brusilni stroj, ki ga je on odnesel v omarico, ocenjen na okoli 5.600 din, dejansko pa je bila že takrat njegova cena v trgovini 26.800 din.
ZA 1,5 MILIJONA DIN ŠKODE
STARI TRG — 20. septembra je Jožef Strajnar iz Dolenjih Kamene vozil s tovornjakom iz Starega trga proti Dobličicam. Ko je pripeljal 400 m križišče regionalne ceste Kanižarica—Livold, mu je v preglednem ovinku iz Doblič pripeljal nasproti s tovornjakom Franc Zorman iz Družinske vasi. Zaradi neprimerne hitrosti Straj-narjevega tovornjaka sta vozili trčili. Gmotne škode je za 1,5 milijona din.
SOPOTNIK
PODLEGEL
NOVO MESTO — 20. septembraje v novomeški bolnišnici umrl 25-letni Janez Vidmar iz Šmihela pri Žužemberku, ki seje kot sopotnik motorista Rajka Palčarja hudo ranil v prometni nesreči, ko je Palčar trčil v blok osebnega avtomobila Franca Grma iz Ljubljane, ki je izsiljeval prednost v križišču krajevne in regionalne ceste pri Žužemberku.
Na prehodu za pešce podrla dva otroka
Sestrici Alapovič so odpeljali v bolnišnico — Brulčeva ni zavirala
NOVO MESTO — Ana Brulc iz Novega mesta je 19. septembra peljala z osebnim avtom po Zagrebški cesti iz Kandije proti Žabji vasi. Ko je pripeljala do prehoda za pešce v križišču Žagrebška cesta—Kotarjeve ulica, jez nezmanjšano hitrostjo zapeljala na prehod za pešce. Pri tem je s prednjim delom avta zadela 6-letno Jeleno Alapovič in 10-letno Vesno Alapovič iz Novega mesta. Sestrici sta nameravali pravilno po prehodu prečkati Zagrebško cesto. Jeleno in Vesno so takoj odpeljali v bolnišnico, Jelena je ostala na zdravljenju.
NI USTAVIL — V petek, 20. septembra, je Dragan Čuk iz Škofje Loke peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. V nepreglednem desnem ovinku pri Pluski je prehiteval osebni avto, ki ga je vozila Veronika Urevc iz Krnice. Ko je bil Čuk na
POTA
m sm/
levem voznem pasu, je iz nasprotne smeri pripeljal tovornjak. Čuk je hitro zapeljal v desno in pri tem oplazil avto Urevčeve, ki seje zasukal in prevrnil. Po nesreči je Čuk odpeljal naprej proti Zagrebu, nazaj so ga pripeljali miličniki. Škode je za II 1.000 din.
IZSILJEVANJE — Franc Grm iz Ljubljane je 19. septembra peljal z osebnim avtom po krajevni cesti od Vrhovega proti križišču z regionalno cesto. Zavijal je v levo proti Žužemberku v času, ko je iz Žužemberka pripeljal motorist Rajko Palčar s sopotnikom Janezom Vidmarjem (oba iz Šmihela). Zaradi Grmovega izsiljevanja prednosti je motorist trčil v osebni avto. pri čemer sta bila on in Vidmar huje ranjena. Odpeljali so ju v novomeško bolnišnico.
NA NJtVO — V soboto, 21. septembra, je Jože Čampelj iz Kamnika vozil z osebnim avtom iz Šmarjete proti Šmarješkim Toplicam. V nepreglednem desnem ovinku gaje zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste na njivo. Škode je kar za 600.000 din.
Zanimivo je, da to tihotapsko blago ni bilo namenjeno v Kočevje. Blago je bilo v škatlah ali raznih zavojih, na katerih so bila napisana tudi imena tistih, ki naj bi ga dobili. Potem pa se je vse nekaj zapletlo, kaže, da je nekdo tihotapljenje prijavil. Prav zato so kar teden dni cisterno pregledovali na carinarnici v Kopru in prav toliko časa na carinarnici v Ljubljani, a cariniki niso našli ničesar. Blago so odkrili šele delavci Itasa, ki pa jih je sodišče podučilo, da tujih najdenih stvari ne kaže jemati.
Zvedeli smo, da tečeta o tej zadevi še dva sodna postopka proti glavnim krivcem za tihotapljenje, in sicer pred sodiščem v Kopru in sodiščem v Ljubljani.
J. PRIMC
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Rudi Kastelic iz Žvirč je te dni prijavil oblastem, da mu je sovaščan Mirko vrgel v vodnjak s pitno vodo crknjeno mačko. Škoda je seveda precejšnja, saj bo treba vodnjak izprazniti in očistiti.
0 Tovornjakar Željko Želez-nak iz Samobora je med vožnjo iz Zagreba proti Ljubljani veselo izgubljal šestmetrske bakrene cevi. Vozniki, ki so peljali za njim, so padajoče dragocenosti še bolj veselo pobirali. Piko na i so dali miličniki, ki so imeli dejanje na očeh. Cevi so se spet znašle na tovornjaku.
• V četrtek, 19. septembra, je trgovino Okras v Novem mestu obiskal spreten nepridiprav in ukradel 10 poročnih prstanov. Domnevajo, da se ne namerava desetkrat poročiti. Škode je za 95.000 din.
• Mladen B. z Rake je na gradbišču Taljči vrh ukradel stot bakrene žice lastnemu monter-skemu podjetju in jo prodal črnomaljskemu Dinosu. Upajmo, da medrepubliškega spora ne bo.
• V poči na 22. september je neznani storilec iz restavracije na železniški postaji v Bršljinu kradel 20 zavojčkov cigaret, liter encijana in 500 din. Zakaj tudi 500 din, se sprašujejo v tatinskih krogih.
Šmajdek prvak v gorski vožnji
Nov uspeh novomeških kolesarjev na prvenstvu SRS in SFRJ v gorski vožnji in na kronometer
KOBARID — Novomeški kolesarji so se tudi ob koncu sezone iz-kazali na posamičnem državnem in republiškem prvenstvu v gorski vožnji in vožnji na kronometer, ki je bilo zadnji konec tedna v Kobaridu. Mlajša mladinca Krke Šmajdek in Ravbar sta zasedla 1. in 2. mesto na 4.5 km dolgi gorski
preizkušnji. Novi državni prvak Smajdek je to progo prevozil v času 14:18, njegov klubski tovariš Ravbar pa je na cilj pripeljal 4 sekunde za njim.
Vojak Sandi Papež je med člani na gorski preizkušnji osvojil 3. mesto, Smole je bil 5., Glivar 8. in Pavišič 10. Člani so vozili na 10,5 km dolgi progi. V vožnji na kronometer so člani vozili 44 km, zmagal pa je Kranjčan Ropret, 2. je bil Sandi Papež, 3. Smole, 4. Glivar in Robič (vsi Krka) 6.
Prvenstva so se udeležuli tudi kolesarji iz Metlike in se dobro odrezali. Med 60 mlajšimi mladinci je bil v gorski vožnji Skrabar 15., pionir Šturm 17. in Mozetič 38. Solidno so vozili tudi v dirki na kronometer. Vse skupaj jeza kolesarje mladega metliškega društva lepa spodbuda.
■
4 H Mil
1 H1
DOLENJSKI
NOGOMET
DOLENJSKA — V dolenjski nogometni ligi nastopa pri članih 7 ekip-Rezultati 1. kola: člani: Bela krajina — Partizan—Vejer 6:0, Kočevje — Šentjernej 4:2. Ribnica — Partizan (S) 10:0, prosta je bila ekipa Gribelj; ka' deti: B. krajina — Partizan — Vejer 5:2, Kočevje — Elan B 7:1, Ribnica" Partizan (S) 3:7, prost je bil Elan A.
20. kros »Dela« v Novem mestu
Čez slab mesec bo v Novem mestu jubilejni kros »Dela«, doslej najbolj množična športna prireditev — Pričakujejo 2.000 udeležencev iz cele Slovenije _
bo stala računalniška obdelava pc datkov, 120 tisočakov pa štartne št£ vilke. Od štartnine bodo organizatotl' dobili 150.000 din, toliko še od TK-jj ostalo pa morajo zbrati iz drug)J* virov, največ seveda od reklam 1 prispevkov delovnih organizacij- LeS£ bo zbralo kaj več denarja, ga bodo n^ menili za rekonstrukcijo novomes* ga stadiona, ki naj bi za 100-letnico o<'
VODI DONIT
V 3. kolu 2. republiške rokometne lige je Donit v Sodražici premagal Kamnik s 27:23. Ostali rezultati klubov iz Ribniške doline: Inles:Pred-dvor 26:23, Mokercdtas 26:22. Po 3. kolu vodi Donit s 6 točkami.
LAHKA ZMAGA ELANA
NOVO MESTO — V 4. kolu OČL zahod sta se v Novem mestu pomerili ekipi domačega Elana in Pirana. Gostje so se predstavili kot ena slabših ekip in samo elanovcem se lahko zahvalijo, da niso dobili več kot dva gola. V prvem polčasu, ko sta padla oba zadetka, je bila igra boljša. Neodločeni sodnik Čatovič iz Ljubljane je pokazal pet rumenih kartonov, dva domačim in tri gostujočim igralcem. Strelec obeh zadetkov za Elan je bil Dabič. V naslednjem kolu igrajo Novomeščani v Sežani.
Stavbar zmagal
Pionirjev mednarodni odbojkarski turnir
NOVO MESTO — Odbojkarski klub Pionir je pripravil v novomeški športni dvorani tradicionalni mednarodni odbojkarski turnir, na katerem sta letos poleg gostitelja sodelovala še zvezni ligaš mariborski Stavbar in italijanski drugoligaš Arrital iz Monte Frede. Novomeški odbojkarji so že v otvoritveni tekmi turnirja naleteli na trd oreh. Po dveh nizih, ki so jih brez težav dobili gostitelji, je kazalo, da bodo zabeležili lepo in zasluženo zmago. Vendar so se nato dogodki zasukali povsem drugače: Mariborčani so se zbrali in nato dobili preostale tri nize, s tem pa tudi srečanje. Kasnejši zmagovalci, odbojkarji Stavbarja, so potem imeli težave tudi z italijanskim drugoligašem, ki ga je okrepil naš reprezentant Tasevski, vendar so preskočili tudi to oviro. V zadnjem srečanju so pionirjevci zgosti iz Italije igrali brezvoljno in utrujeno in gladko izgubili z 2:0.
Rezultati: Pionir — Stavbar 2:3, Stavbar — Arrital 2:1 in Pionir — Arrital 0:2. Vrstni red: 1. Stavbar, 2. Arrital, 3. Pionir.
S. D.
NOVO MESTO — Čez slab mesec, 20. oktobra, bo v Novem mestu doslej najbolj množična športna prireditev — 20. kros »Dela«. Organizator, novomeška Zveza telesnokulturnih organizacij oziroma poseben organizacijski odbor, računa, da se bo jubilejnega krosa udeležilo več kot 2.000 tekmovalcev iz vseh slovenskih občin. Skupaj pa bo na občinskih in drugih tekmovanjih sodelovalo več kot 200.000 tekačev in tekačic, kar zgovorno priča
ISKRA — BURJA 23:11 (13:7)
ŠENTJERNEJ — Rokometašice šentjernejske Iskre so dosegle nepričakovano lahko zmago v srečanju z Burjo iz Škofij, ki sodi med boljše slovenske ligašice. Gostje so začele precej odločno, povedle s 3:1, nato pa je prišla do izraza udarna in učinkovita igra gostiteljic, ki so igrale kot prerojene. Šentjernejčanke, ki so zaigrale taktično dobro, so povsem izločile iz igre Letigovo, kije strah in trepet vr-tark, potem pa se je odvijala igra »mačke z miško«.
NOVO MESTO — VETA 14 : 16 (6:8)
NOVO MESTO — Kot kaže, se kriza novomeških rokometašic še kar naprej nadaljuje, kar seje pokazalo v srečanju z rokometašicami Vete iz Polja. Gostje, ki so igrale ostro in pametno, so povsem onemogočile Novomeščanke, ki so rinile z glavo skozi zid. Takšna igra ni mogl roditi sadov, zato so gostje zasluženo zmagle. Kot kaže, so Novomeščanke tudi psihično slabo pripravljene, saj jih lahko že vsak vetrič vrže s tira. Očitno je, da bo moral trener Janez Štukelj-drugače zastaviti delo.
r	S.	D.
SPET ZMAGA RIBNICE
ŠENTJERNEJ — V 2. kolu dolenjske nogometne lige je Ribnica tudi drugič zmagala, tokrat je v gosteh premagala Šentjernej s 3:2 (3:1). V isti ligi so kadeti Ribnice v Novem mestu premagali Elan s 4:0.
Kratke iz Ribnice in Kočevja
• Sredi prejšnjega tedna so rokometaši Inlesa vrnili obisk avstrijskemu prvoligašu Avanti iz Celovca in spet zmagali, tokrat z rezultatom 25:23. Mladinci pa so gostovali na Opčinah pri Trstu in domače igralce, ki so ekipo ustanovili šele lani, premagali z 31:11.
• Milena Delič, 16-letno dekle, ki je začela igrati pri kočevskem Ita-su, je lani zapustila Kočevje in eno sezono igrala v Podravki iz Koprivnice, članu 2. zvezne rokometne lige. Za to perspektivno igralko so se začeli zanimati tudi drugi klubi in prestopila je k beograjskemu Radničkemu, večkratnemu državnemu prvaku. Milena je tudi članica mladinske reprezentance, ki bo konec oktobra igrala na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji.
• V kočevskem domu telesne kulture so odgirali prvi pregledni jesenski slovenski mladinski namiznoteniški turnir. Premočno je zmagal Robert Smrekar, član Zaloga. V drugi skupini je bil najboljši domačin Špelič, Murn pa je bil četrti. V 3. skupini je Struna osvojil 2. mesto, v 1. skupihi pa je bil Komac peti.
• Nogometaši Ribnice so bili na 5-dnevnih pripravah na Krku, kjer so odigrali tudi prijateljsko tekmo z ekipo Naprijed iz Hreljina. Po vodstvu domačih so Ribničani zasluženo zmagali z 2:1.
• V 8. kolu občinske lige v malem nogometu so dosegli tele rezultate: Slemena — Gostišče Ribničan 3:8, Kot — Velike Lašče 2:7, Divji jezdeci — Stock 84 Slavin 5:0, Hrast — Sodražica 0:0, Lončar — Veterani 0:4. Vrstni red: Sodražica 15, Hrast 13, Velike Lašče 11 itd.
o priljubljenosti teka v naravi v Sloveniji.
Tekmovanje bo, kot rečeno, v Novem mestu, in sicer na terenu pri Stadionu bratstva in enotnosti, kjer bo tudi cilj. Proga bo dolga 1.000 metrov, na njej pase bodo pomerili tekači in tekačice, razdeljeni kar v 18 kategorij. Pionirji in pionirke, ki so razvrščeni v 8 skupin, bodo tekli 1.000 m, prav tako mlajše mladinke, 2 km bodo morali preteči ml. mladinci, st. mladinke, članice in veteranke, 3.000 m st. mladinci in pripadniki JLA, pet krogov, se pravi 5.000 m, pa bodo morali preteči člani ter obe kategoriji veteranov.
Za pripravo te velike prireditve skrbijo številni odbori in komisije. Računajo, da bo prireditev stala okoli 700 tisočakov, največ, 200.000 dinarjev.
PREMAGALI
KRMELJČANE
KRMELJ — V soboto so sevniški rokometaši igrali v gosteh. Najprej so mladinci premagali gostitelje s 27:14, v II. republiški ligi so sevniški člani premagali Krmeljčane s 35:26. Največkrat so zatresli nasprotnikovo mrežo Sevničani: Špan (10), Trbovc in Kneževič. Pri Krmeljčanih je bil najboljši strelec Bergant (11).
V počastitev 40-letnice Stiliesa
Tekmovanja V streljanju, kegljanju in šahu
SEVNICA — Ob 40-letnici sev-niškega Stiliesa so športni delavci te delovne organizacije pripravili športna tekmovanja v streljanju, kegljanju in šahu. V streljanju z vojaško paško seje pomerilo 8 ekip, zmagala je ekipa . SD sevniške Kopitarne, 2. mesto je zasedla SD Heroj Marok, tretje pa SD Boštanj. Med 32 posamezniki je zmagal Slavko Zakošek ml, 2. je bil Stane Mirtelj, 3. pa Miro Ognjenovič. V kegljanju je zmagala ekipa Kopitarne. 2. je bil Stilles in 3. Jutranjka. V šahu so zmagali igralci Lisce, 2. mesto je pripadlo ekipi sevniškega invalidskega društva, 3. so bili šahisti Kopitarne. Med posamezniki je zmagal Predrag Lazič iz Sevnice pred Vinkom Tomažinom iz Šentruperta in Francem Derstvenškom iz Sevnice. Vse prv-ouvrščene ekipe so prejele lepe plakete •>z likom mizarja, ki jih je izdelal me-daljer Vladimir Stoviček.
J. B.
ganizirane telesnokulturne dejavno* v Novem mestu, ki jo bodo proslavl čez dve leti, končno dobil tekaško* ezo iz umetne mase.	^
NOVO MESTO
V počasti^ dneva pionirjev bo v soboto,, septembra, ob 9. uri na novom®*1..
SCpiCUiuia, šju 7. uii na ii. .
stadionu občinska pionirska at'e.ts|e(! olimpiada. Na sporedu bo program šolske atletike, v vsaki d|> plini se bo pomerilo po 6 najbolj^ pionirjev iz osnovnih šol v novom ^ občini, skupaj bo na sPore“un0-startov. S to prireditvijo želijo te*eSnje kulturni delavci še povečati zan^fljtj za atletiko med pionirji, olireLj njihovo fizično moč in s tem zdravje.
LEP ODSTREL — Ekipa« st<^ skega društva Partizan iz KrŠkri!^ sestavi Rudi Mlinarič, Jože K tnik (zadaj), Mirko Siemens« • Jože Žabkar (spredaj) je ^nn°l0t pokalov iz prejšnjih uspešnih s« dodala še lepo bero iz letošnje- f ojila je prehodni pokal & dolenjskega turizma, prehodit'iFj kal KS Veliki Studenec, pokal i* mesto na tekmovanju za P ^ Grude v Ljubljani in prehodni P r za 1. mesto na strelskem	It
nju Mercatorja v Krškem. V,-pokale je prejela za kombinacij , streljanju na glinaste gol°be streljanju z malokalibrsko pu
Rekordni Fabjanov tek
NOVA GORICA — Atleti in atletinje so v Novi Gorici nastopili v zadnjem kolu ekipnega prvenstva Slovenije. Kljub temu da je bilo moštvo Novega mesta zaradi poškodb in drugih težav oslabljeno, so fantje in dekleta na koncu osvojili četrto mesto. Dosegli so nekaj letošnjih najboljših rezultatov in celo osebnih rekordov. Najbolj sta se odrezala Lapanje in Fabjan; prvi zato, ker je po sezoni, ki mu jo je skazila poškodba, z lahkoto preskočil 210 cm, drugi pa, ker je povsem nepričakovano izboljšal osebni rekord v teku na 3000 m na 8:24,5, kar je najboljši letošnji mladinski rezultat v republiki in ponovno presežena meja, ki zagotavlja uvrstitev med mlade perspektivne športnike. Fabjanov rezultat je še posebej razveseljiv zato, ker bo čez približno mesec dni v Novem mestu republiški kros Dela, kjer bo novomeška ekipa starejših mladincev gotovo med najboljšimi.
V Novi Gorici je Primc spet zmagal v metu diska (50,42 m), svojo dobro formo pa je teden dni pred finalom Atletskega pokala Slovenije za mlajše mldince potrdil tudi Tekstor na visokih ovirah s 15,7 s. Kranjčičje v daljini dosegel letos najboljši rezultat s 652 cm, Žbogar pa seje izkazal v teku na 800 m z rezultatom 2:03,2. V skoku v višino je izven konkurence Jožef dosegel svoj letošnji najboljši rezultat 195 cm.
Pri dekletih je Dergančeva zmagala v metu krogle (9,23 m),vdiskupajebila tretja (23,60 m). Drugi mesti sta osv-
iaoo."1
kok«*
Ijino s 500 cm.JJstali rezultati-^ ^
ojili Renata Zupančič v teku *y( jr (27,2 s) in Gorenc Miljca vskoK
— 100 m: 4. Žbogar 11,9 s; vidh1^ Judež (4.) 24,6 s; 1500 m: v'
dob?*
Andrej Lapanje — ^^jui«^ rezultat na koncu sezone' je pokvarila poškodba.
,, 20 o1' l
4:15,0 kopje: Lapanje(5P ^
3-
gla: 3. Primc 13,23 m.
45,6 s; dekleta: 100 m- o«;is; 13,3 s; 400 m: Eržen 62,->’ 16/ , Lipej 2:38,5: 100 mov.: ^'^ višina: Matijašič 155 cm,
34,80 m; 4x100 m: Nm a.
18
DOLENJSKI LIST
Št. 39 (1885) 26. septembra
TELEVIZIJSKI SPORED
pETEK,
£, 27. IX.
s*? ŠOLI: TV koledar. Otroci a, Živimo z glasbo, Francoščina, atko Pejič, Poročila
TV V ŠOLI: Velikani svetovne Jjzevnosti: La Fontaine, Risanka,
i.	LProgram, Vstaje in upori, Risan-,a’/adnje minute ‘TO POROČILA Si« ~ 00 00 TELETEKST Jlir^oubotica: NOGOMET (mladi) 17 LAVIJA — NDR 0 POROČILA
BVn EPOMEMBNO IN POMEM-li d!’ nanizanka
OBISKOVALCI. 11, del nada-
^25 OBZORNIK LJUBLJANSKE-
GA OBMOČJA
18.40	PRED IZBIRO POKLICA: Poklic v turizmu
19.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	ŽIVI PLANET: Novi svetovi, 12. del angleške dokumentarne serije
21.00	NE PREZRITE
21.15	ZBOGOM, GOSPOD CHIPS,
2.	del angleške nadaljevanke
22.10 DNEVNIK
22.20	SRČNI KRALJ, francoski film
DRUGI PROGRAM
17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Zgodbe iz Nepričave — 18.15 Muzeji
in galerije — 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto — 19.30 Dnevnik — 20.001z koncertnih dvoran — 22.05 Črno in belo koj dan in noč (nemški film)
TV ZAGREB
14.25	IV v šoli — 15.25 Nogomet SFRJ:NDR —- 17.20 Video strani —
17.30	Poročila — 17.35 TV koledar —
17.45	Zgodbe iz Nepričave — 18.15 Muzeji in galerije — 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto — 19.30 Dnevnik — 20.00 Hudi časi (4. del nadaljevanke) — 21.00 Nima Splita do Splita — 21.45 Dnevnik — 22.00 Kultura srca
PONEDELJEK, 30. IX.
8.50	TV V ŠOLI: TV koledar, Obiščimo tržnico, Arheološki muzej v Zadru, Predstavljamo vam, Kaj je film, Poročija
10.35 TV V ŠOLI: Romantika, Risanka, Angleščina, Metropolic, Risanka, Poklic ribič. Pionirski film
12.30 POROČILA
17.15	— 22.45 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 MALI SVET
18.05 MALI SVET
18.05 LIZIKA
18.25	PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	GLASBA ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	VEDNO NA POTI, 1. del angleške nadaljevanke Osrednja osebnost nove nadaljevanke je Max Lomax, bivši policijski inšpektor, ki je dve leti preživel v zaporu zaradi kraje mamil. Policiji je še zmeraj sumljiv, obenem pa bi novinarji radi odkrili resnico o zadevi Lo-max. Tudi v zasebnem življenju seje zanj marsikaj spremenilo. Žena je prodala stanovanje in odšla, sinje izginil. Lomaxu ostane samo še barka, s katero plove po kanalih in išče sina.
pri tem pa doživlja zanimive dogodivščine in skuša najti smisel življenja. Nadaljevanka ima šest delov.
21.00	AKTUALNO
21.35	GLASBENI VEČER
22.30	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.15	Test — 17.30 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt (oddaja o športu) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 20.50 Včerj, danes, jutri —
21.10	Mali koncert — 21.20 Dinastija — 22.15 Hit meseca — 23.05 Kronika Bitefa
sobota, 28. ix.
Ietekst5 in 15 05 - 2400 8,'os P01OČILA
s<ave	T.	del	lutkovne	pred-
8i?nN0EPOMEMBNO IN pomem-
81« i, del nanizanke C.V Bitenc: ZLATI ČEVELJČKI fc ^*TI IN LEGENDE - Biblijski ^STVARJENJE SVETA - ADAM
prliE R“dolf: TRNULJČICAfl. del
945 Mali svFTURUHna
stj|;0 L1 SVET: Rad imam gimna-
10« nERJSK°P
AČUNALNIŠTVO 11 ■ 4- del
H. 10 že„s,erije
Ponovit ! PLANET: Svetovi zase, linn“v tev 10. dela
tev UU°JE IN ZEMfiJA, ponovi-
15 5 P°ROČILA ■5.25 E0R°Č1LA
MARIO, kanadski mladinski
film
17.00	PJ V ROKOMETU (MJ ŽELEZNIČAR : METALOPLAST1KA
18.40	ČLOVEK IN BOG, zadnji del potopisnega niza Turčija
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.50 VREME
19.55	Beograd: NOGOMET —KVALIFIKACIJE ZA SP 86 JUGOSLAVIJA : NDR
21.50 ZRCALO TEDNA
22.10	KLIČI M ZA UMOR, ameriški film
Glavni juak Hitchcockovega filma je nekdanji teniški igralec. Poročen jez lepo in bogato Londončanko Margot, ki ji dvori ameriški pisec kriminalk Mark Halliday. Mož odkrije njegovo ognjevito ljubezensko pismo in sklene, da bo ženo ubil, ker se boji, da ga bo zapustila. Umor naj bi opravil njegov sošolec, ki so ga pravkar spustili iz zapora. Tony ga z izsiljevanjem prisili, da se loti njegovega načrta. Načrt spodleti, vendar mož ne odneha. Ker je žena v samoobrambi zabodla moža
s škarjami (prizor, ki ga opisujejo vse razprave o Hitchcocku in njegovem mojstrstvu), skuša mož s podtaknjenimi dokazi bremeniti ženo.
23.55	POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.25	Test — 13.40 Ne čakaj na maj (slovenski film) — 15.10 Šibenik 85 —
16.10	Ko piha severni veter (ameriški film) — 18.00 Tale (ponovitev TV nadaljevanje) — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Miting miru in rock koncert ob mednarodnem letu mladih
TV ZAGREB
8.50	TV v šoli — 15.45 Sedem TV dni — 16.15 Narodna glasba— 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar—17.00 PJ v rokometu — 18.30 To ie to — 19.30 Dnevnik — 19.55 Nogomet Jugoslavija : NDR — 21.50 Dnevnik — 22.05 Pasji vojaki (ameriški film)
TOREK, 1. X.
9.00	TV V ŠOLI: TV koledar, Narodi in narodnosti SR Hrvaške, Ženski svet 1939—1941, Zanimivo potovanje, Indija, Poročila
10.35	TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
16.10	— 23.00 TELETEKST
16.25 ŠOLSKA TV: Rotacija in revolucija, Molekularna zgradba snovi. Naravna bogastva, Promet
17.25 POROČILA
17.30 KJE SO VSI TI LJUDJE, glasbena oddaja
18.05	MITI IN LEGENDE —Biblijski miti: VESOLJNI POTOP — BABILONSKI STOLP, nanizanka
18.25 ZASAVSKI OBZORNIK
18.40	KEVINOV SVET, irski TV film
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	Vida Zei: RECEPCIJA, izvirna TV igra
Sociologi na znanstvenem simpoziju razpravljajo o vlogi ženske v družbi, o sodobni problematiki družine, o socioloških vidikih velikih stanovanjskih sosesk. Težišče igre je na posameznih usodah deklet, ki skrbijo za udeležence simpozija. Vsaka teh deklet ima svoje ne prav srečno zsebno življenje. Novinka med njimi je Zvona, mlada absolventka, ki dobi ponudbo, da po nagli poti pride do fine službe. Izkaže pa se, dajeza to kariero
treba žrtvovti košček mladostnega idealizma in načelnosti. Zvona je hočeš nočeš vpletena v umazano intrigo, s katero ugleden znanstvenik odstrani neprijetnega sodelavca.
21.25	INTEGRALI
22.45	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik —07.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Sprašujem te— 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba —
20.45	Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Dokumentarna oddaja — 21.50 Brezkončnost sveta —
22.20	Šahovski komentar
SREDA, 2. X.
8.50 TEST
9.05	TV V ŠOLI: Zgodba, Izbrali smo za vas, Makedonščina, Odmor, Ladje na Jadranu, Poročila
10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
17.15	— 22.50 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, L del lutkovne serije
17.50 F. Rudolf: TRNULJČICA, 2. del predstave SMG Ljubljana
18.25	DOLENJSKI OBZORNIK
18.40	ZVOK GODAL: Osterc in Škerjanc, 5. del glasbene serije
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	SVET NA ZASLONU
20.55 Film tedna: ZDRAVNICE, vzhodnonemški film
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Muppet show — 18.15 Izobraževalna oddaja —
18.45	Prijatelji glasbe — 19.30 Dnev-
nik — 20.00 Športna sreda — 22.15 Dnevnik
NeE>ELJA, 29. IX.
TELFTe 1335 1 8 25 ST
§S-anVkAeL
^Sp^ljevanke
in 14.20 — 22.25
9'2$ ORtc	Mačkon ‘n njegov trop
^3 naH r LC*’ Ponovitev 11 “ ŽMalJevanke
, ‘VLJENJE brez KONCA, 1
°*nemadeh?nka Je naStala po pr' sate|ja p u .znanega slovaškega pi-
lcPa živiif11-1^3 Švantnerja, prikazu-
tega na Slovaškem na začet-
lagLSit0!e‘Ja- Glavna oseba je aškp lT’ Itč' delavca in lastni-
?la<*
a Vaške”k xIKa’ n£l delavca in lastnice in žal™6' ki ■■' živ|jenje prinaša žalostne trenutke, ljubezen in
srečo pa razočaranja in neuresničene sanje. Nadaljevanka ima pet delov. 11.05 FOLKLORNA SKUPINA TINE ROŽANC
11.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 POD LIPO
13.30 POROČILA
14.35 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete
15.25 V. Majer: OČENAŠKOV DNEVNIK, 2. del humoristične nadaljevanke
16.15 KISLI DEŽ, kanadski kratki film
16.40 POROČILA
16.45 LJUDJE S POLJANE MIRU. dokumentarna oddaja
17.30 BELA MAMA, ameriški film
19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME
20.00 ZGODBE IZ TOVARNE, 2. del nadaljevanke TV Sarajevo
21.00 JAZZ NA EKRANU: NANA, 2. oddaja
21.35 ŠPORTNI PREGLED
22.20 POROČILA
DRUGI PROGRAM
16.35 Gib, ki traja (baletna serija) —
17.20 Glasbeno popoldne, V. Parma: Urh, grof Celjski (opera) — 18.40 Izviri — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik
ČETRTEK, 3. X.
8.45 TEST
9.00 TV V ŠOLI: Povej mi, povej, Žuželke, prijatelji in sovražniki gozda. Morje in človek, Odmor, Energija iz odpadkov, Poročila
10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
16.15 — 23.00 TELETEKST
16.30 ŠOLSKA TV: Rotacija in revolucija, Molekularna zgradba snovi. Naravna bogastva. Promet
17.30 POROČILA
17.35 Neža Maurer: KOSTANJEV ŠKRATEK
17.45 ZAKAJ, ZAKAJ
18.00 FRANCESCO ROBBA, oddaja iz cikla Stari mojstri
18.25 OBALNOKRAŠKI OBZORNIK
18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA: Mladost v uniformi 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 DRUŽINA VIALHE, 3. del francoske nadaljevanke
22.25 RETROSPEKTIVA DOMAČE TV DRAME — V. Zupan: VEST IN PLOČEVINA — Divji lov, 4. del nanizanke
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Vroče-hladno
— 18.15 Razvoj akvakulture v Jugoslaviji — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Večer, posvečen Zinki Kunc
— 21.30 Poročila — 21.35 Sonce ponovno vzhaja (zadnji del ameriške nadaljevanje) — 22.20 Šahovski komentar
SGP Pionir — tozd Togrel, LesKovec pri Krškem,
razpisuje naslednje delovne naloge in opravila:
vodja centralnega laboratorija
— 1 izvajalec
^ KV ključavničar
—• 2 izvajalca
dialoge in opravila se razpisujejo za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 oz. 2 meseca. pogoji:
Rod 1: poleg splošnih pogojev morajo kandidati poinjevati še naslednje: da imajo visoko ali višjo šolo gradbene ali kemijske smeri, zaželeno eno ali dve leti klovnih izkušenj.
P°d 2: poklicna šola IV. stopnje ustrezne smeri.
pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev "Prejema kadrovska služba tozd Togrel, Leskovec pri skem, do 15. 10. 1985. Kandidati bodo o izbiri l^BavČ0n' V 30 dn8h 130 izteku roka za sprejemanje
624/39-85
Razpisna komisija DO »G K P« Trebnje
J.OŽD gradbeništvo
T|,ebnje
[?2Pisuje po določilih 74. — 82. člena statuta TOZD sv, * beništvo Trebnje ter na podlagi sklepa delavskega Sveta TOZD dela in naloge
'hdj,
v'dualnega poslovodnega organa TOZD.
^ahdidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
$Dr ■ *e državljan SFRJ in ustreza splošnim pogojem za ^'ejem delavca v delovno razmerje SrN. inr>a visoko ali višjo izobrazbo gradbene ali temu ^ °dne smeri
^ da ima 5 let delovnih izkušenj dru*K ima Pozitiven odnos do samoupravljanja, n žoenopolitičnih organizacij in socialistične družbe-^ Ureditve in je moralno neoporečen
da ob imenovanju poda program razvoja TOZD.
^andat traja 4 leta.
plave 2 dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati ^ sijej0 v 15 dneh p0 objavi na naslov: »GKP« Trebnje, ktw v.tr9 9. T rebnje, s posebnim pripisom »Za razpisno \* 'nisiio«
r
NOVO V NOVEM MESTU
telefon :068 /22 013
fisijo«.
ru.ndidate bomo o izbiri
^nTm
k.
zbiranju prijav.
obvestili v 30 dneh po ko-621/39-85
brušenje rezil
jeze papež
?pod trško goro 67 68000 novo mesto
BRUSIMO:
— krožne žage: za obdelavo lesa za razrez kovin
— tračne žage
rezkarje: — za obdelavo lesa
— za obdelavo kovin
— lesne svedre
— nože za skobelnike
— kuhinjske nože, škarje in druga rezila.
Opravljamo tudi
— ploskovno brušenje
— okroglo zunanje brušenje
— okroglo notranje brušenje
ter popravimo zobe na vidia krožnih žagah.
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Lipa Kostanjevica
objavlja prosta dela in naloge
Struženje — brušenje
(5 delavk oz. delavcev)
pod naslednjimi pogoji:
— končana osnovna šola
— 3-mesečna priučitev
poskusno delo traja 45 delovnih dni
Prijave sprejema 8 dni po dnevu objave kadrovsko socialna služba DO »NOVOLES«, 68351 Straža, lahko pa jih oddate tudi pri vodji splošneg oddelka TOZD LIPA
619/39-85
/O
ljubljanska banka
Ljubljanska banka -banka Novo mesto
Temeljna dolenjska
razpisuje oz. oglaša naslednje prosta dela in naloge:
1. Vodenje sektorja za razvoj in AOP,
s 4-letnim mandatom (reelekcija)
2. Vodenje odseka na področju računalniškega zistema v banki,
za nedoločen čas
3. Snovanje in izdelovanje aplikativnih programov,
za nedoločen čas
4. Sistemsko programiranje,
za nedoločen čas
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1: da imajo visoko izobrazbo ekonomske, organizacijske, tehnične ali računalniške smeri, 5 let delovnih'iz-kušenj, organizacijske sposobnosti ter moralno-politič-ne lastnosti, ki se kažejo v uspešnosti dosednjega dela in odnosov,
pod 2: da imajo visoko izobrazbo ekonomske, organizacijske, tehnične ali računalniške smeri ter3 leta delovnih izkušenj,
pod 3: m 4: da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, organizacijske, tehnične ali računalniške smeri in 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidati morajo poslati ponudbe v 8 dneh po objavi. Prijavi morajo predložiti življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Prijave naj kandidati pošljejo na naslov:
LJUBLJNSKA BANKA—TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO, Kettejev drevored 1, pod 1 z oznako »Za razpis«, pod 2, 3 in 4 pa na kadrovsko službo.
Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili 45 dni po zaključku zbiranja prijav.
616/39-85
MAP NOSILCI
..izoteH'
POZNATE
OPEČNI ZDROB -TERASP VZDRŽEVANJE IN NOVOO»
LOGATEC
•dostavljamo
r
okna
/
♦
aJS « "advse kakovostnega notranjskega lesa
♦svetujemo -	♦ izdelujemo po meri __
t rp^ntiraiTlO	m—i—
/l/l metalna
strojegradnja, konstrukcija in montaža, n.sol.o., Maribor tozd TOVARNA GRADBENE OPREME n.sol.o., SENOVO
Da bi dosegli zastavljeni načrt,
VABIMO K SODELOVANJU NOVE SODELAVCE
za dela v projektno-razvojnem oddelku in v neposredni proizvodnji za opravljanje specialnih delovnih nalog.
Nudimo vam zanimivo delo, spodbudne osebne dohodke, možnosti usposabljanja v poklicu, pridobitev višje stopnje izobrazbe in pomoč pri reševanju potreb vašega standarda.
Vabimo
Diplomirane strojne inženirje
Strojne tehnike
Delovodje strojne smeri
Strugarje
Rezkalce
Brusilce
Ključavničarje
Varilce
za opravljanje del in nalog:
Projektant (osebni dohodek od 80.000 do 100.000 din)
Skupinovodja (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din)
Strugar (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din)
Rezkalec (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din)
Brusilec (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din)
Ključavničar (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din)
Varilec (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din)
Nudimo vam zanimivo in zahtevno delo na področju žerjavogradnje, strojev in naprav za steklarsko industrijo, za predelovanje plastičnih mas ter na področju tekstilne in kemične industrije.
če ste nadarjeni, ambiciozni, delavni, če bi vas delo pri nas veselilo in če ste pripravljeni prevzeti odgovornosti za svoje delo, vas vabimo, da se zglasite na razgovor v kadrovski splošni službi (Titova c. 106, 68281 Senovo), kjer se boste lahko podrobneje seznanili z vsem, kar vas zanima.
614/39-85
OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — ZANESLJIV USPEH
Nuklearna elektrarna Krško, p.o. Vrbina 12,
objavlja prosta dela in naloge inženirja za gorivo in podmazovanje
Pogoji:
— opravljena tehnična fakulteta strojne smeri
— 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku Prl' javnega roka.	-
612/39-85
SEZONSKA UGODNOST!
V maloprodaji za lastni proizvodni program brezplačna kamionska dostava do 20 km
POROLIT 8
mr
ZE 3000 LET ZAUPAMO OPEKI,
— ker je gradbeno trdna,
— ker je naraven izolator,
— ker je iz zdravju neškodljivega materiala,
— ker je akumulator toplote,
— ker je estetska,
— ker je ....
Proizvodni In trgovski program:
— zidaki (navadni, fasadni)
— votlaki (8/1, 7/1)
— por o liti (8.12)
— dimne tuljave
— vinotekar,
— izoter
— teraset
— okenske police {dimenzije po želji kupcev)
KRITINA
apno, cement, betonsko železo, armaturne mreže, MAP nosilci za strope, MAP polnila, modularni bloki (6/1, 5/1), silikatna opeka, dimniki, peski za malto, peski za beton, opečni vogelniki, izolacijski materiali, kulirploSče, robniki, materiali za izolacijske fasade, strešniki in drugo.
OPEKARNA ZAL”
NOVO MESTO, tel, 21-403,22-J2i
DOLENJSKI LIST
Ht
Št. 39 (1885) 26. septembr^
	GRAŠKI JESENSKI SEJEM 28. 9. — 6. 10. ’85	SEJEMSKE PRIREDITVE: —	Sejem antikvitet —	Zdravstvena in življenjska pomoč —	Ni življenja brez gozda —	Biomineralogija — življenje s kristali —	Ekskluzivno stanovanje —	Bit — pisarna prihodnosti —	Jugoslovanski dan v torek, 1. oktobra —	In druge standardne razstave
	Prodaja vstopnic po 400 din pri KOMPASU MARIBOR in drugih pooblaščenih potovalnih uradih ter na mejnih prehodih ŠENTILJ in GORNJA RADGONA	
/*7 mr— Jr- J *. J ] WmH OJ c r PA rAjOaOOOL , mu.W3Xi		TEŽIŠČE SEJMA JE NA ZAŠČITI OKOLJA IN ZDRAVJA
		
—		— r u, 	\
LESNINA proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n.sol.o., Ljubljana, Parmova 53,
želi pppolniti svoje strokovne vrste zaradi izboljšave kvalitete in produktivnosti dela v proizvodnji pohištvene dejavnosti. Prav tako pa nudi možnost zaposlitve s solidnimi osebnimi dohodki delavcem v neposredni proizvodnji.
Zato
komisija za delovna razmerja
temeljne organizacije SINOLES, lesna proizvodnja, stavbni izdelki, notranja oprema, žagani les, n.sub.o., Ivančna gorica, Stantetova 9,
ponovno vabi k sodelovanju
strokovne delavce, delavce za neposredno proizvodnjo, da se prijavijo za opravljanje prostih del in nalog
1) poslovnega sekretarja
*a vodenje splošnih in kadrovskih zadev
2) vzdrževalca
*a stroje in naprave
3) tehnologa III
4) več mizarjev
*a proizvodnjo stvabnega pohištva in notranje opreme in Montaže na objektih
5) več pomožnih delavcev za priučitev
Pogoji: Pod tč. 1)
~7 višja strokovna izobrazba pravne, upravne ali orga-n|zacijske smeri (VI. stopnja strokovne izobrazbe)
4 leta ustreznih delovnih izkušenj pri enakih ali
Podobnih delih
—.Pod tč. 2)
Srednja poklicna izobrazba strojne, kovinarskesme-r|, (IV. stopnja strokovne izobrazbe)
~~ 6 do 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
Pod tč. 3)
~7 srednja strokovna izobrazba lesne smeri (V. stopnja strokovne izobrazbe)
~~ 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
Pod tč. 4)
7~ srednja poklicna izobrazba lesne smeri (IV. stopnja 'zobrazbe) ali skrajšani program srednjega usmerjenega izobraževanja (III. stopnja) za poklic lesarja 1 leto delovnih izkušenj
pod tč. 5)
~~ končana osemletka (II. stopnja izobrazbe).
4a objavljena dela oz. naloge sklepamo delovno razmerjeza nedoločen čas, s polnim delovnim časom in zahtevamo pod tč. 1 trimesečno poskusno delo, pod tč. 4 dvomesečno poskusno delo ter pod tč. 2, 4 in 5 Enomesečno poskusno delo.
nandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z dokazili 0 'zpolnjevanju objavnih pogojev v 8 dneh po objavi na Paslov: Lesnina — TOZD SINOLES, Stantetova9,61295 ^ančna gorica.
- izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
610/39-85
{IT KZ Črnomelj, n.sub.o. TZO Kmetijstvo, n.sub.o. kolodvorska 39
Razpisna komisija Opisuje
j}a Podlagi sklepa Zadružnega sveta TZO Pr°sta dela in naloge
^dualnega poslovodnega organa — vodje
*~a opravljanje opisanih del in nalog morajo kandidati Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, jzpolnje-rt1 še naslednje posebne pogoje:
^ 'majo:
^ visokošolsko izobrazbo agronomske smeri ^ Pet let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah 0rganizacijske sposobnosti l e|a in naloge se razpisujejo za 4 leta, do ponovne iz-* r.e- Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev I kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa z oz-za razpisno komisijo TZO Kmetijstvo« na naslov: p . KZ Črnomelj, Kolodvorska 39.
'lavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 eh po preteku roka za prijavo.
* V
613/39-85
OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI« Novo mesto — Straža, TOZD Gostinstvo
Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa TOZD Gostinstvo
Poleg splošnih pogojev iz člena 511 ZZD veljajo za kandidate še naslednji pogoji:
1. visoka ali višja izobrazba gostinsko-turistične, ekonomske, pravne ali komercialne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah,
2. moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Osebni dohodek po določilih samoupravnega akta. Ponudbe z dokazili naslovite na OZD »GORJANCI« Straža — za razpisno komisijo.
Ponudbe bomo sprejemali 15 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Svet VVO Oton Župančič, Črnomelj,
razpisuje v skladu s samoupravnimi akti naslednja dela in naloge:
1.	vodja enote Čardak
Za vodjo vzgojnovarstvene enote je lahko imenovan, kdor
— izpolnjuje splošne, z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike določene pogoje
— je vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog ali učitelj
— ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
— ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh ter do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe ter do bratskih narodov
— ima organizacijske in strokovnesposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom.
Dela in naloge razpisujemo za 4-letni mandat.
Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po razpisu z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Oton Zupančič, Kidričeva 18/b, Črnomelj.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh posprejemu sklepa o imenovanju.
622/39-85
Samoupravna stanovanjska skupnost Brežice, Cesta prvih borcev št. 11 objavlja Javni natečaj
za sestavo prednostnega vrstnega reda za 6 stanovanj v Dobovi, zgrajenih iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
I. Upravičenci za dodelitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti, morajo izpolnjevati splošne in posebne pogoje, kateri bodo objavljeni na oglasni deski pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Brežice, Cesta prvih borcev št. 11 (pritličje), in v delovnih organizacijah v Dobovi, kjer delavci združujejo svoje delo.
II. Prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do solidarnostnih oziroma družbeno najemnih stanovanj za upokojence vlagajo vloge z vsemi zahtevnimi dokazili v strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice, kjer dobijo vsa potrebna pojasnila.
III. Prosilci morajo svoji vlogi priložiti naslednja potrdila:
— potrdilo o skupnem gospodinjstvu
— izpisek iz poročne matične knjige — za mlade družine
— potrdilo o premoženjskem stanju
— potrdilo organizacije združenega dela o prejemkih prosilca in njegovega zakonca.
Vse potrebne podatke naj prosilci vpišejo na obrazcih SPN-1.
IV. Vloge prosilcev sprejema strokovna služba Samou pravne stanovanjske skupnosti Brežice od 1. oktobra do 31. oktobra 1985.
Vse vloge, vložene po tem datumu, in nepopolne vloge bodo zavrnjene.
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti Brežice 623/39-85
novoles
Novoles, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. tozd Sigmat
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
za nedoločen čas:
1. samostojni projektant (1)
2. tehnolog mehanske obdelave (1)
3. tehnični komercialist (1)
4. tehnolog servisa (1)
Pogoji: pod št. 1:
— visoka šola, strojne stroke, 5 let delov, izkušenj, aktivno znanje enega tujega jezika, strokovni izpit
pod št. 2:
— višja šola strojne stroke, 3 leta delov, izkušenj, pod št. 3:
— višja šola strojne stroke, 5 let delov, izkušenj pod št. 4:
višja šola strojne stroke, 3 leta delov, izkušenj
Za dela in naloge samostojni projektant nudimo možnost rešitve stanovanjskega problema.
Na vsa objavljena dela in naloge se lahko prijavijo tudi kandidati, ki izpolnjujejo pogoj »z delom pridobljene delovne zmožnosti«.
Kandidati naj dostavijo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, DSSS, Kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža pri Novem mestu, ali v Novoles-tozd Sigmat, 68280 Brestanica.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Vabimo k sodelovanju strokovni kader strojne stroke (sklenitev delovnega razmerja) za razvojne in proizvodne naloge:
— projektante
— konstrukterje
— tehnologe
VI. in VII. stopnje (dipl. ing., ing.) za programe:
1. naprave in sistemi za površinsko zaščito lesa in kovin,
2. program industrijskih vrat,
3. lesnoobdelovalni stroji,
4. objekti cestne opreme,
5. betonski mešalci.
Novoles tozd Sigmat nudi kandidatom:
— primeren osebni dohodek
— možnost študija ob delu
— specializacijo pri poslovnem partnerju Wagner International Švica
— rešitev stanovanjskih problemov.
Pričakujemo, da se boste oglasili telefonsko, pismeno . ali osebno na naslov:
Novoles, lesni kombinat Novo mesto-Straža, kadrovska služba, 68351 — Straža, ali Novoles-tozd Sigmat, Cesta prvih borcev 20, 68280 Brestanica.
622/39-85
Labod, tovarna oblačil Novo mesto
Komisija za delovna razmerja tozd Commerce objavlja prosta dela in naloge:
1. pregled tkanin za Pš
2. modeliranje—razmnoževanje krojev Pš
Pogoji Pod 1:
— V. stopnja izobrazbe, tekstilni tehnik
— 12 mesecev delovnih - izkušenj v konfekcijski proizvodnji
ali
— IV. stopnja izobrazbe tkestilno-obrtni konfekcionar ali tekstilni konfekcionar II
— 36 mesecev delovnih izkušenj v konfekcijski proizvodnji
— poskusno delo 2 meseca pod 2:
— V. stopnja izobrazbe, modelarski ali oblikovalni tehnik
— 24 mesecev delovnih izkušenj na modeliranju ali razmnoževanju
— poskusno delo 3 mesece
Delovno razmerje za objavljena prosta dela in naloge se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandiati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov: Delovna organizacija Labod-tozd Commerce, Cesta herojev 29, Novo mesto (tel. 22-173).
625/39-85
CNS
trn
Četrtek, 26. septembra — Kozma Petek, 27. septembra — Vincenc Sobota, 28. septembra — Venčeslav Nedelja, 29. septembra — Mihael Ponedeljek, 30. septembra — Rafael Torek, 1. oktobra — Terezija Sreda, 2. oktobra — Miran Četrtek, 3. oktobra — Evald
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 27. do 29. 9. ameriški film Bandit Jago.
SEVNICA: 26. 9. angleški film Izvrstna žena. 27. in 28. 9. japonski film Devica sedmih morij. 29. 9. italijanski film Herkul.
BREŽICE: 27. in 28. 9. ameriški ■ film Jesus Christ superstar. 29. in 30.
9. ameriški film Najboljša mala javna hiša v Teksasu. 1. in 2. 10. francoski film Banzai. 3., 4. in 5. 10. angleški film Gandhi.
ČRNOMELJ: 26. in 29. 9. angleški film Bolnica Britanija. 27. in 29. 9. ameriški film Vesoljček E. T. 1. 10. hongkonški film Bliskovita roka. 3.
10. ameriški film Model. KOSTANJEVICA: 28. in 29. 9.
ameriški film Deset zapovedi — I. del.
KRŠKO: 29. 9. ameriški film Ostati živ.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 26. 9. (ob 18. in 20. uri) ter 27., 28. in 29.9. (ob 20. uri) mehiška drama En dan življenja (podnaslovljen v cirilici). Od 27. do 29. ameriški film Najkrajša ootza Kitajsko. 30.9. in 1. ter 2. 10. hongkonški film Razbojniki Šan-tunga. 3. 10. filmsko gledališče — ameriška vojna drama Velika prva divizija.
Oglasi za tekočo številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto.
*E?	24-
službo dobi
TAKOJ ZAPOSLIM dekle, ki ima veselje do dela v gostilni (strežba in pomoč v kuhinji). Lahko je brez ustrezne prakse. Dober osebni dohodek, stanovanje in prehrana zagotovljena. Gostilna ŠPRINGER, Trebnje, telefon 44-121.
TAKOJ zaposlimo mlado dekle za delo v strežbi. Informacije po telefonu (064) 47-269.
Jama I. Novo mesto.
ELEKTRONIC 90, letnik 80, prodam. Jurečič, Ivana Roba 11, (Gotna vas), telefon 23-721.
ZASTAVO GTL55/5V, letnik 1984, ugodno prodam. Marjan Krejan, Rožno 39, Blanca.
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do 17. 6. 1986, dobro ohranjeno, prodam. Hedajet Kadribašič, Partizanska c. 13, Novo mesto.
CITROEN 1,3, letnik 1980, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 23-066. zvečer.
stanovanja
MLAD zakonski par z 9-mesečnim otrokom išče sobo, garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu. Plačamo z i 6 mesecev vnaprej. Ponudbe pošljite na naslov: Šopar-Softa Branka, Siget 10/9, 41020 Zagreb, ali .UJon (04!) 524-018.
MLADA zakonca iščeta stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (5256/85).
ŠTUDENTKA nujno potrebuje ogrevano sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (5257/39).
V NOVEM MESTU najamem enosobno stanovanje. Dam predplačilo. Ponudbe pod šifro: »SAMSKA«.
mntnrna vozila
UGODNO prodam fiat 126 P, letnik 1978, obnovljen, po ugodni ceni. Kralj Jože, Gornja Težka voda 5.
ZASTAVO 850, letnik 1984, prodam. Telefon 71-853.
ZASTAVO 750, staro 6 mesecev, zelo ohranjeno, prodam. Jože Blažič, Ždinja vas 29, Otočec.
UGODNO prodam osebni avto Wartburg karavan, letnik 1971, ohranjen. Cena 110.000,- din. Janez Jordan. Ulica talcev 4, 68311 Kostanjevica na Krki.
PRODAM tovorni avto MERCEDES 15/13, kiper, letnik izdelave 1972, v dobrem stanju. Ivan Štangelj,
126 P, letnik 1980 rodam. Tel. 75-549.
R 4 TLS, november 1976, ugodno prodam. Lobetova 26, tel. 24-896.
TOMOS 15 SLC ter 120-basno harmoniko prodam. Tel. 85-903, zvečer.
Z 750, letnik 1976, zelo ugodno prodam. Šterk (nad trgovino Barve-laki).
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do avgusta prodam. Bojan No-vinc, Veliki Lipovec 22, Dvor.
PASSAT DIESEL, letnik 1979, prodam. Tel. (068) 44-446, od 20. ure dalje.
Z 101 GT (20 mesecev, 15000 km), garažirano, in avtoradio Blaupunkt prodam. Tel. 72-348, po 15. uri.
PRODAM vespo, starejši letnik, generalno obnovljeno, po ugodni ceni. Informacije po telefonu (068) 61-163, popoldne.
VARTBURG, letnik 1981, prodam. Tel. 23-111.
Z 750 LE, ohranjeno, letnik 1983, prodam za 36 M. Telefon (068)22-341, od 7. do 14. ure, Zupančič.
AUSTIN 1300, na novo registriran, prodam. Jože Lešnjak, Šmarje 15, Šentjernej.
126 P. letnik 1980, prodm. Marjan Saje, Male Poljane 14, 68220 Šmarješke Toplice.
VVV 1200, letnik 1975, prodam. Informacije na telefon 21-446.
PRODAM tovorni avto MAN, 10 t, registriran, po ugodni ceni. Tel. 74-788
PRODAM Z 101 M, staro 3 leta, in TOMOS 15 SLC, star 5 mesecev, prodam ali zamenjam za APN 6. Franc Tomše, Dobeno 4, Brežice.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občirtske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj,'Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga vatuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani900 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadaljnja beseda 50 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIČ, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Z 750, letnik 1981, prodam. Gačnik, Boričevo 9, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano do avgusta 1986, prodam. Marolt, Praproče 14, Straža.
FIAT 126 P, letnik 1980, v dobrem stanju, prodam. Edi Mlinarič, Dobrava 1, 68283 Blanca.
APN 4 prodam. Duh, Šoferska 5, Krško.
ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do 18. 8. 1986, v dobrem stanju, prodam. Tel. 26-224.
Z 750 in traktorski obračalnik prodam. Lipar, Šmarješke Toplice 24.
ZASTAVO 101. letnik 1976,spleha-rijo prodam. Rafko Fink, Suhor 9, Dolenjske Toplice.
ŠKODO 120 L prodam. Informacije na tel. 24-980.
TOMOS 15 SLC, odlično ohranjen, nujno prodam. Zvone Rodič, Sela 4, Šmarješke Toplice, tel. 84-930.
GOLF JGLD, letnik 1984, prodam. Tel. 51-404.
R 4 GTL, leto izdelave 1984, prodam. Vandotova 5, tel. 25-021.
ZASTAVO 101 mediteran, odlično ohranjeno, prodam. Informacije po telefonu (068) 85-788.
GOLF diesel, letnik 1979, prodam. Mirana Jarca 35, Novo mesto, telefon 20-228.
Z 750 L, odlično ohranjeno, letnik 1978, prodam. Gal, Ločna 3, Novo mesto.
Z101 super, letnik 1979, prodam. Cena 350.000 din. Telefon dopoldne 21-577/205, popoldne 24-653.
TOMOS avtomatik A3 MS, letnik 1982, prodam. Hrušica 14, Novo mesto, tel. 85-976. .
R 4, letnik 1975, po ugodni ceni prodam. Muharem Subašič, Majde Šilc 21, Novo mesto.
ZASTAVO 101, prevoženih 68000 km, prodam. Franc Ban, Kuzarjev kal 19, Novo mesto.
ZAPOROŽCA, letnik 1976, registriranega do januarja 1985, ugodno prodam. Stranska vas 16 (popoldne).
kmetijski stroji
PRODAM kombajn Korriik, traktor Hela Fendt, nakladalko Kela in še drugo orodje. Informacije po telefonu 9949-7361-62820.
UGODNO prodam traktor Zetor super 50, generalno popravljen, z novo kabino. Franc Kelhar, Vrhje 12, Kapele pri Brežicah.
PRODAM traktorski obračalnik znamke Panonija 2200 v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Franc Žib-ert, Selce 7, 68283 Blanca.
KOSILNICO Diesel, novo, ugodno prodam. Informacije na tel. (068) 71-719.
TRAKTOR Zetor 50 1 (350 ur) in rotacijsko kosilnico SIP 135 prodam. Kolenc, Hmeljčič, Mirna peč.
TRAKTOR 1MT 542 prodam. Informacije na tel. (068) 21-575, popoldne.
URSUS C-35 ugodno prodam. Tel. 26-747.
PRODAM nakladalnik za gnoj HU 4 in ZASTAVO 750 SC letnik 1980. Janez Pavlič, Loka 15, Šentjernej.
MOLZNI STROJ Impulsa, nov, prodam. Turk, Vrh 14, Šentjernej.
KOSILNICO BCS prodam. Tel. (061) 852-077.
PRODAM frezo VALPADANA (18 KM) in malo rabljen štedilnik Gorenje na trda goriva in gumi voz (16 col). Anton Starič, Vinja vas, n.h., 68000 Novo mesto.
TRAKTOR Univerzal 445, dobro ohranjen, z 1860 delovnimi urami, prodam. Tone Dragan,Šmarješke Toplice 17.
TRAKTOR Zetor 25.11, dobro ohranjen, prodam. Ločna 34, Novo mesto.
TRAKTOR Zetor 4712 prodam. Cena po dogovoru. Alojz Štefanič, Dol. Dobrava 7, 68332 Gradac.
. TRAKTOR IMT 533 prodam. Polde Žužek, Vrh pri Trebelnem, Mokronog.
MOTOKULTIVATOR Simplicity 1008 — 8 KM, primeren za vinogradnike, prodam za 23 M. Telefon 44-163 od 18. ure.
prodam
NOV TV Gorenje, črno-beli, v garanciji, prodam. Informacije Adamičeva 51, tel. 21-076, popoldne.
PRODAM 1000 kg črnega grozdja, kosilnico BCS in zamrzovalno skrinjo. Tel. 22-007.
ZAMRZOVALNO SKRINJO (345 1) prodam. Informacije na tel. 21-606, v večernih urah.
PRODAM pletilni stroj Singer — memomatic, nov pralni stroj, hladilnik z zmrzovalnikom in kombinirani štedilnik. Telefon 44-651.
UGODNO prodam ohranjen zastekljena balkonska vrata in okno. Informacije na tel. 26-367, popoldne.
PRODAM črno-beli televizor na 4,5 M. Andrej Krakov, Gor. Gradišče 6, Dolenjske Toplice.
PRODAM RAZTEGLJIVO kuhinjsko mizo 80 x 140 cm, 6 stolov, garderobno omaro (svetlo) in gospodinjsko havbo za sušenje las. Nad mlini 41/5, Novo mesto.
TERMOAKUMULACIJSKO peč (4,5 KW) prodam. Telefon 21-914, med 19. in 20. uro.
PRODAM legla kalifornijskih deževnikov. Tel. (068) 25-870, popoldne.
POCENI prodam 400 kg smole Tel. (068) 68-356.
PRODAM električno kitaro in kolo Senior (10 prestav). Igor Vodopivec, Smolenja vas 72, tel. 24-569.
PRODAM vhodna dvokrilna zastekljena vrata 134 x 207 25% ceneje. Prodam tudi vlečno kljuko za LADO 1200 in Z 101. Telefon 22-602, popoldne.
ŠTEDILNIK Kueppersbusch, malo rabljen, ugodno prodam. Vojko Rozman, Bršljin 61, Novo mesto.
PRODAM dve diatonični harmoniki Melodija. Zvonko Gal, Veniše 35, 68273 Leskovec pri Krškem.
. KAD (800 1) in SOD (540 1) prodam. Žnidaršič, Roje 14, Šentjernej.
GUME trajal 145 x 13 (4 kom.) prodam. Tel. (068) 85-107.
PRODAM rabljen električni štedilnik in majhen luster. PrimcT-Volčičeva 37.
POMIVALNI STROJ Gorenje, rabljen, prodam. Mehle, Brestanica, Elektrarniška 18.
PRODAM peč za centralno ogrevanje (35000 ccal) in 7 rdiatorjev. Ogled v soboto in nedeljo. Otočec 21.
GLASBENI CENTER Gorenje, še pod garancijo, ugodno prodam. Jerebova 6, Novo mesto.
HLADILNIK Gorenje, star 3 leta, prodam. Struna, Mestne njive 10/24, Novo mesto.
PRODAM motorne žage, škropilnico in nov 500-litrski sod. Dežman, Mačkovec 6, Novo mesto.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ prodam. Tel. 25-109, popoldne.
PRODAM voz (3,5 tone),gume616. Alojz Cimermančič, Koroška vas 24, Novo mesto.
OVNA in dve ovci prodam. Ogled v nedeljo, 29. septembra. Veršec, Piše-čka cesta 44, Bizeljsko.
PRODAM ali zamenjam razna oblačila za drva ali ozimnico (krompir, jabolka, grozdje-črno, peč na olje, peč elektrika kamin). Vprašajte na tel. 23-561.
CENTRALNO PEČ Emo 20 ccal, prodam. Telefon 24-741.
V BELI KRAJINI ob partizanski magistrali prodam 52 arov veliko parcelo, primerno za gradnjo stanovanjske hiše ali vikend. Vodovod, elektrika in telefon na parceli. Naslov v upravi lista (5258/85).
ZAMENJAM hišo z garažo in vrtom ter manjši vinograd z zidanico v okolici Krškega. Ogled možen ob nedeljah. Informacije: Jože Savnik, Stari grad 19, Krško.
kupim
KUPIM 4 m5 suhih 2-centimetrskih smrekovih desk. Dežman, Mačkovec 6, Novo mesto.
FRANC MEDIC, Jelševnik 8, Črnomelj, opozarjam AMALIJO in FRANCA KOCJAN iz Jelševnika, naj preneha z vožnjo in spodkopavanjem njiv parcelne številke 261, 262, 269/1 in 269/2, sicer bo sodno preganjan.
JOŽEF JENIČ, Pristava 19, Novo mesto, prepovedujem delanje karšne-koli škode po moji parceli Podevenca in pritok gnojnice na vrt preko ceste. Posebno opozarjam Luzarja iz Pristave 21. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklic je trajen.
KUPIM malo rabljeno kosilnico BCS, seveda v dobrem stanju. Franc Štancar, Stranje I, 68283 Blanca.
obvestila
IZDELUJEM vinogradniške hidravlične stiskalnice (100 in 180 litrov) s pritiskom navzgor. Anton Jalen, Kranj, Huje 23, telefon (064) 23-870.
DAJEM na posodo poročne obleke. Jurčevič, Vlaška 70. Žagreb.
IŠČEM dekle ali vdovo srednjih let, lahko tudi z enim otrokom, za gospo; dinjstvo na kmetiji. Naslov v upravi lista (5254/85).
SNEGOBRANE za opečno in salonitno kritino izdelujemo, po potrebi tudi montiramo. Potrebe sporočite obrtni delavnici DANETA M1ŽIG-OjA, 68270 Krško, poštni predal 26.
čestitke
ŽENSKI PLAŠČ številka 38 prodam. Tel. 21-795.
KOBILO, staro 6—7 let, s 3 tedne starim žrebetom, ozvočenje Hohner 80 W in novo karoserijo za ZASTAVO 750, dograjeno brez motorja, prodam. Anton Šebanc, Čilpah 2, Trebelno.
PRODAM globok otroški voziček, skoraj nov, za 8.000 din. Ivanka Uraj-nar, Hudeje 8, Trebnje.
PEČ za centralno kurjavo TAM STADLER, 35000 kcal/h, odlično ohranjeno, prodam. Rems, Ragovska 34, Novo mesto.
PRODAM dve leti staro nemško ovčarko z rodovnikom izpit A ter vzrejno dovoljenje. Cena 25.000,00 din. Prodam zaradi pomanjkanja časa tudi 3 mesece staro psičko, rodovniško, zelo lepo, za 22.000,00 din. Miroslav Kranjc, Krmelj 88.
UGODNO prodam nov kombinirani cirkular Mio standard (Oblič, vrtalnik, mlinček, žaga, primež in brus). Ludvik Pravne, Selška gora, Mirna.
TRAJNO ŽAREČO peč Kuepper-sbusch, skoraj novo, poceni prodam. Dolnje Polje 13, Straža, nasproti silosa.
UGODNO prodam termoakumulacijsko peč (3 KW), štedilnik na trda goriva (desni). Martin Klemenčič, Krška vas 79.
POCENI prodam novo etažno peč in radiatorje. Naslov v upravi lista (5255/85) ali telefon (061) 557-021, int. 429, dopoldne.
CENJENE STANKE OBVEŠČAM, DA IMAM ZOPET NA ZALOGI:
1. naravno jelkino eterično olje za zdravljenje astme, bronhitisa, sinusov, pljučnih bolezni in prehladov,
2. mazilo proti revmi,
3. mazilo proti sklepni revmi in boleznim ožilja,
4 mazilo proti glivičnim ek-cemom,
5. šentjanževo olivno olje za zdravljenje ran in opeklin in
6. čaje zoper: črevesne, živčne, želodčne, ledvične in jetrne bolezni ter proti driski in napenjanju.
Pošljem po povzetju! Navodila priložena. Stanislav Erjavec, član Društva zeliščarjev Ljubljana, Poklukarjeva 57/a, 61111 Ljubljana, telefon (061) 264-900.
Prisrčne čestitke dragi mami, babici in prababici DRAGICI BERNE j? Novega mesta. Želimo ji vse dobro m najlepše k praznovanju 80-letnic<-Hčerka z možem, vnuk z ženo in prav-nuček Mihec.
Dragi ženi in skrbni mami ANICI SENICAR iz Dol. Kamencza50. oble" tnico želijo vse lepo vsi njeni. Sinu BRANKU pa veliko sreče ob PrVI obletnici poroke.
Dragemu in dobremu možu, oidu in staremu očetu JOŽETU PIRCU.12 Črneče vasi želijo ob njegovi 70-letn|C! veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v* njegovi.
Vse informacije o ogla-sih dobite po telefonu ne številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite prl nas v torek, sredo, četrtek in petek od 7. do 14. ure. v ponedeljek pa od 7. do 16. ure. Oglasi za tekočo številko morajo biti oddani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov Germova 3, Novo mesto•
24
NA VINJEM vrhu nad Belo cerkvijo prodam zemljišče (cca 19000 m2), ki sestoji iz pasu gozda, vinograda (okoli 1400 trt — cviček na terasah in žici), sadnega vrta in malo njive, s kletjo, garažo in skladiščem ter dvosobnim stanovanjem z elektriko in vodo. Interesente prosim, da se pismeno javijo na naslov: ŠTEFAN KOSI.Šišen-ška 63, Ljubljana.
NOVO - NOVO - NOVO- NOVO - NOVO
V založbi Dolenjskega lista bo oktobra letos izšla 7. številka
DOLENJSKEGA ZBORNIKA
(za družboslovne, humanistične in naravoslovne raziskave), v katerem 20 avtorjev objavlja raziskave s področja zgodovine, arheologije, stavbarstva, glasbenega šolstva, literature, NOB, izseljevanja itd.
Velikost knjige bo 16 x 24 cm in bo imela približno 320 strani, od tega 15 odst. ilustracij.
Prednaročniška cena je 3.000 din in velja do izida. Po tem roku bo knjiga občutno dražja.
Vabimo vas' da naročite Dolenjski zbornik pravočasno, saj si boste s tem zagotovili zanimivo branje s številnih področij.
NAROČILNICA
Ime in priimek   s...........................................
Naslov.......................................................
Št. osebne izkaznice............. izdane	od Sob
Nepreklicno naročam ........... izvod(ov)	Dolenjskega	zbor-
nika št. 7
Plačal(a) bom v treh zaporednih obrokih po 1.000 din v enkratnem znesku
(ustrezno podčrtaj)
Naročilnico pošljite v zaprti kuverti na naslov: DIC, t ozd Dolenjski list, Germova 3, 68000 Novo mesto.
ZIMA JE LEPA... ČE SE VRAČATE V TOPLI DOM
Metalka
blagovnici v Ljubljani in Mariboru ter prodajalne na Topniški v Ljubljani, v Domžalah, Kamniku, Ptuju in Metliki
od 16. do 28. septembra
klasična, centralna in dopolnilna ogrevala ter seveda ves potrebni material in pribor.
Ugodnosti ob nakupu: brezplačna dostava do 30 km od kraja nakupa
potrošniško posojilo strokovni nasveti
STOPITE PRIPRAVLJENI V SNEŽNO BELINO - Z METALK0!
0 metalka
22
DOLENJSKI LIST
Št. 39 (1885) 26. septembra
Nenadoma je v 35. letu starosti tragično umrl naš dragi mož, oči, sin in brat
FRANC PUCELJ
iz Smečic pri Vel. Trnu
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali cvetje in vence, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pomagali v tako težkih trenutkih, izrazili sožalje, se prisrčno
ZAHVALJUJEMO.
Še posebej se zahvaljujemo kolektivu Djuro Salaj, Jutranjki Sevnica, GD Veliki trn in gospodu za tople besede ter obred ob odprtem grobu.
Vsi njegovi Smečice, 14. 9. 1985
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je nenadoma zapustila naša mama, žena, stara mama,
sestra in teta
NEŽKA KRAŠEVEC
CBE 126, Metlika
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki stenam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Metlika, osebju bolnišnice Novo mesto — kirurški oddelek in osebju Onkološkega inštituta za nego, trud in lajšanje bolečin. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. Za sodelovanje na pogrebu se zahvaljujemo tudi tov. Mihelčiču, predstavniku ZB NOV Metlika, za tople poslovilne besede, Mestni godbi Metlika in župniku za opravljeni obred. Hvala lepa vsem, ki ste z nami delili žalost in lajšali bolečino.
V tihi žalosti: vsi njeni
Opojna, sladka sreča, ah spet si- proč, spet solzica skeleča, je pata v tiho noč.
(J. Murn-Aleksandrov)
ZAHVALA
V 25. letu mladosti nas je zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric in svak
JANEZ VIDMAR
iz Šmihela pri Žužemberku
Najlepše se zahvaljujemo vsem dragim prijateljem, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in °Ple besede sožalja, ki so blažile našo bolečino, mladincu Andreju Zaletelju in OO ZSMS Šmihel za Organizacijo pogrebne svečanosti, godbi Litostroj, pevcem, GD Šmihel, župnikoma za lepo °Pravljeni obred, govornicama za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste Janeza P?spremili na zadnji poti. Topla zahvala tudi zdravniku, ki se je na kraju nesreče prizadeval za nJegovo življenje. Hvala vsem, ki ste pokojnega imeli radi in se ga boste spominjali.
Žalujoči: mama Ana, sestra Anica z družino, bratje Franci, Mirko, Andrej z družinami in Jože
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
JOŽEFE MILAVEC
Judničeve mame iz Praprota pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, naši dragi mami darovali veliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Semič, dr. Me-iinčkovi, kolektivu Iskre Semič, Društvu upokojencev Semič, SZDL Stranska vas, pevcem iz Semiča, govornicam Tončki Mihelčič in Nežki Bezek za tople besede slovesa. Za nesebično in požrtvovalno pomoč izrekamo zahvalo vsem sosedom, posebno družini Plut iz Stranske vari in družini Štalcar. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za lepo opravljeni obred.
Njeni: hčerka Nadi por. Dragovan z družino, Jožica por. Černič z možem Romanom in ostalo sorodstvo
Praprot pri Semiču, 23. 9. 1985
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi moža, očeta in brata
JOŽETA KAMBIČA
stali oh^0 zahw,1JuJemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih in ea strani, darovali cvetje, se poklonili njegovemu spominu 'ivur!0"1'1' 03 Zadnji poti' Hvala k°lektivu Iskre Semič, kolek-Znan zdravstvenemu domu Črnomelj, sosedom, prijateljem,
:em ter župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi Gradnik, dne 16. septembra 1985
V naših srcih je bolečina, v našem domu je praznina, odkar si nas ti, draga mama, zapustila.
V SPOMIN
27. septembra bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA ROZMAN
iz Gornjega Globodola 22
ni’ ki ste jo imeli radi in se je spominjate, iskrena hvala! ^	Vsi	njeni
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda
ANTONA LOZARJA
iz Gribelj
^Itvaijujemo vsem sorodnikom, znancem in pri-sjtirr^ i Za Poklonjene vence in cvetje, za izrečeno sožalje in vsem h '1 8as'|S° P°k°jnega spremili na njegovo zadnjo pot. Hvala KS m’ Pevcem ter govornikoma za poslovilne besede. <OPodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem i iskrena hvala!
Sočj.,
• *ena Malka, otroci Pepca, Julij, Anton, Anica in Mimica z družinami Griblje, dne 11. septembra 1985
ZAHVALA
V 82. letu nas je po hudi in težki bolezni zapustila
FRANČIŠKA SVAŠNIK
iz Starih žag 13
Zahvaljujemo se vsem sosedom, zdravnici iz Dolenjskih Toplic, patronažni sestri Jelki in vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: snaha Micka, vnuka Jože z družino, Ivan in ostalo sorodstvo
TRUD JE TRPLJENJE )■■ JE BILO TVOJE ŽIVLJENJE.
V SPOMIN
21. septembra 1985 je minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami, naš dragi
FRANC URBANČIČ
iz Gor. Straže 115
Naša samota in bol sta večni, kot je večna zemlja, ki te pokriva. VSI TVOJI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
JOŽETA BAJUKA
iz Čuril 21 pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. znancem družbenopolitičnim in delovnim organizacijam za izraze sožalja in darovno cvetje ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in Zdravstvenega doma Metlika za dolgoletno skrb in nego med težko boleznijo. Hvala govornikom za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
JANEZA JUVANČIČA
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje, izrazili sožalje in se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebno zahvalo smo dolžni Zdravstvenemu domu Novo mesto, dr. Bohmu in dr. Piletičevi, sindikatu IMV Šmarjeta, OŠ Šmarjeta in govorniku za tople poslovilne besede ter duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Katarina, sin Janez, hčerki Tinca in Anica z družinami
ZAHVALA
V 85. letu nas je tiho, kot je živela, zapustila naša dobra mama, stara mama in prababica
NEŽKA PEČNIK
Papeževa mama iz Krmelja
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeno poslednjo pot. Posebno smo hvaležni krmeljskim pevcem, govorniku in gospodu župniku za opravljeni obred, Vidi in Jožetu Knez ter Ivanki Gorenc za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi.
Vsi njeni
Krmelj, Novo mesto, dne 23. septembra 1985
r'	jL
- n
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi oče in stari ate
HINKO BAJUK
Radoviča 90
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnega na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tov. Francu Vrviščarju za občutene
poslovilne besede, družinama Žlogar in Radoš za vso pomoč Še enkrat vsem najlepša hvala!
Žalujoči: sin Hinko z družino
. septembra 1985
DOLENJSKI LIST
23
5
*
s
s
*
%
s
s
*
MIHA BREGANT
Kmetje so že po naravi nezaupljivi do sleherne novosti. Za vsako novo stvar se odločijo šele potem, ko se izkaže v praksi. Po tej strani Miha Bregant iz Mokronoga niti ne bi smel biti kmet. Zadružništva ki so ga ostali kmetje vedno gledali nekako po strani, se je oprijel z obema rokama.
Sicer pa je dobesedno zaljubljen v kmetovanje. Ko v rodni Šmarjeti ni mogel nadaljevati na domači zemlji, je kupil novo kmetijo preko oglasa v Dolenjskem listu. Prišlo je sedem ponudb, tako da je lahko izbiral, in nazadnje se je odločil za Mokronog. Kmetija je veljala dva milijona in pol dinarjev. Pisalo pa se je leto 1961. Povsem na no vo začeti na kmetiji seveda ni bilo lahko. Toda ob njem sta vztrajali žena pa mati, ki ji je zdaj 95 tet. In če ne bi bilo maminega brata, ki jim je zapusti! dediščino, dovolj veliko za nakup kmetije, morda Breganta niti v Mokronogu ne bi bilo. In to bi bila izguba za tamkajšnje kmete. Bergant, zvest svojim načelom, vsakemu pripravljen razkrivati prednosti zadružništva, je bilpomemben spodbujevalec kmečkega združevanja. Za to svoje delo je letos prejel plaketo občine Trebnje. Eden izmed redkih kmetov v občini, ki so prejeli to priznanje, ne skriva ponosa zaradi tega. Konč-
no, meni, je to priznanje vsem kmetom, ki so hkrati z industrijo razvili tudi kmetijstvo na dokaj visoko raven.
»Za nas kmete se je življenje izboljšalo, čeprav nekateri med nami tega ne priznavajo. Že to je veliko, da lahko svoje pridelke prodamo. Včasih pa je bil s tem velik križ. Z zadrugo imam dobre poslovne odnose. A tega nekateri ne razumejo. Jaz pa mislim, da bi se z živinorejo sam bolj težko preživljal in uveljavljal na trgu. Tako pa lahko ob dokaj skromnih površinah — imam samo 7 hektarov zemlje — kar živimo. Res pa je, da smo se lotili gradnje novega hleva pozno, ko že niso bili več tako ugodni kredit«, je dejal, a brez prevelike grenkobe.
S kmetijstvom je pač tako, da ni odvisno samo od družbenoekonomskih razmer, ampak tudi od vremena. In letos je Bregantu, ki ves čas kmetovanja v Mokronogu dosega zgledne pridelke krompirja, zagodlo vreme. Krompirja bo lahko proda! le okoli 5 ton, kar je za 3 tone manj kot lani. Zato pa je med tistimi pridelovalci pšenice, ki ne pozabijo na skupno slovensko kašo. Prodal je prek 2 toni pšenice. Če k poljskim pridelkom prištejemo še precej mleka in tu in tam kakšen rep, ki ga nameni prodaji, potem je Bregantov prispevk več kot očiten. Da je Bregant uspelo pridobiti enega izmed treh sinov za nadaljevanje na kmetiji, je samo po sebi razumljivo.
Njegova povezanost z zemljo, s starodavnimi običaji, ki so bili in so še pravo rastišče za ljubezen do zemlje, se je spet izkazala pred dnevi. Nekdanji lastniki kmetije so često hodili na staro domačijo in Bregant je navezal z njimi tako globoke stike, kakor bi bili sorodnikiv Prav na dan, ko smo se pogovarjali i njim, pa se je vrnil s pogreba enega izmed lastnikov. Zemlja pač tke močne vezi in pričevalec tega spoznanja je tudi Bregant.
J. SIMČIČ
Ž
4
5
4
\
4
*4
4
4
5
4
4
4
I
5
4
4
4
4
4
4
4
4
\
*4
4
Spet strnjene rokometne vrste
Kočevski Itas v 2. republiški ligi — Načrtno delo z mladimi — Denarja več, a še premalo
KOČEVJE — Rokometni klub ltas iz Kočevja je v tej sezoni član 2. republiške rokometne lige. Sv-ojčas so imeli samo člansko ekipo, sedaj pa v klubu delajo načrtno z mladimi, kar obeta, da bo mesto ob Rinži morda že kmalu dobilo še enega republiškega ligaša.
»Do leta 1977 smo igrali v dolenjski ligi, potem so nekateri igralci odšli v Inles, nekateri so se od rokometa poslovili. No, z leti se je klub spet začel postavljati na noge,« je povedal sedanji trener prve ekipe Itasa in dolgoletni vratar kočevske ekipe Dušan Zamida. Seveda brez denarja ni tekmovanja. Pred leti je bila klubska blagajna prazna in niso imeli niti najpotrebnejših sredstev za potovanja, sodnike, opremo.
»Pred dvema letoma pa se je stvar v tem pogledu močno popravila. Od TKS dobimo potreben denar za potovanja, sodnike, prav tako plačajo igrišče, še vedno pa igralci sami kupujemo trenirke, copate, majice, hlačke. To nam ni težko in morda so naše rokometne vrste zato še bolj enotne. Del denarja dobimo s .fehtanjem' po delovnih organizacijah, pomagajo pa nam tudi privatniki. Tako nam je pred kratkim kočevski Šport bistro kupil drese.«
Dušan Zamida:
Čeprav ima prva Itasova ekipa dobre igralce, pravi trener, da bi bil obstanek v tej močni ligi glede na to, da so novinci, lep uspeh. Med mladimi je zanimanje za rokomet, čeprav se mladi Kočevci bolj navdušujejo za tiste športe, ki jim lahko sedaj več nudijo, na primer opremo, plačana potovanja, prehrano itd.
MILAN GLAVONJIČ
Praznik, ko lovec prvikrat upleni visoko divjad
Potek lovskega krsta
BRESTANICA — Predsedniku brestaniške lovske družine Niku Marnu teče od letošnjega marca že šesti mandat za krmilom te organizacije, ki prav letos praznuje 40-letnico uspešnega delovanja. Več kot 10 let zaupanja zelene bratovščine Marnu, ki dela v brestaniški elektrarni, pomeni precej, čeprav ima zato še več raznih skrbi.
Marn je aktiven lovec od leta 1958, brakir pa je postal takoj po osvoboditvi. Oče gaje nemalokrat kar na kolesu popeljal v »ho^to na jago«. Ko je ustrelil prvega srnjaka nad domačijo na Brezovim, niti ni imel svoje puške. »Biloje26. julija, ravno ob prsku. Pokojni Franc Omerzu z Blance mi je posodil puško, pomeril sem in sprožil. Srnjak seje zadrl. Oče meje oštel. češ da sem gotovo zgrešil. Toda že na nastrelu je bila luža krvi, srnjak pa je ležal malo dlje. Odneseli smo ga do Slemenškove gostilne in za uvod spili nekaj šile žganja. Doma sem potegnil iz srnjaka .cvrček' —
Belton namesto sadolina
Nov premaz za les, izdelek Belinke iz Ljubljane
LJUBLJANA — V naši pretirano licenčno naravnani industriji je bolj izjema kot pravilo, da bi se odpovedali po tuje zvenečemu proizvodu in ga nadomestili z domačim. Prav to je storila Belinka z lazurnim premazom beltonom.
ganosti zamenjave blagovne znamke, prepričani pa so, da bodo kupci zaupali močnemu razvojnemu oddelku tovarne, ki je tako presenetil samega znanega tujega proizvajalca. Kljub izboljšanim lastnostim naj bi bila ceha ista.	^	£
Pred sedemnajstimi leti so se na tržišču pojavile pločevinke s sad-olinom, švedskim premazom za les, ki je okrasil tudi prenekatero dolenjsko hišo in zidanico. Belinka, naš proizvajalec tega licenčnega izdelka, je pred tremi leti povečala zmogljivost te proizvodnje na 6 milijonov litrov letno. Ob tem je neusmiljeno potekala veljavna licenčna pogodba. Zgolj za ime je tuja firma zdaj terjala dva milijona švedskih kron, izdelka ne bi smeli v ničemer spreminjati, seveda tudi ne izvažati.
NOGOMETNI KLUB VABI VETERANE
Niko Marn:	»Stare	lovske
običaje kaže negovati...«
jetra. Mama jih je spekla, mi pa smo srnjaka še zalili. Ob .cvrčku' pa sem doživel še lovski krst,« pripoveduje Niko Marn. ki meni, da v sodobnih časih, žal marsikje opuščajo stoletja stare lovske običaje. Za lovca, ki je prvič ustrelil visoko divjad, je bil ta dan zmeraj — praznik.
P PERC
ČRNOMELJ — Člani nogometnega kluba »Bela krajina« zadnje čase opravljajo tudi dela, ki niso v navadi pri športnikih, prav zaradi tega pa dajejo zgled ostalim društvom in klubom. Pred dnevi so namreč ustanovili pododbor veteranov kluba, ki ga bo vodil Andrej Švajger. Veterani pa ne bodo igrali le nogometa, ampak bodo pomagali tudi ostalim igralcem. Izvolili pa so tudi gradbeno komisijo, ki bo vodila različna gradbena dela, kot je ureditev balinišča, letnih prostorov in še kaj. Tako se bodo lahko vsi ljubitelji nogometa v Črnomlju redno sestajali in vsestransko rekreirali. Nogometni klub zato vabi vse nekdanje nogometaše, naj se včlanijo v sekcijo veteranov ter s tem pripomorejo k nadaljnjemu uspešnemu delu kluba.
- r<i
's-.fr
<*-*.■ ';«£
STRNJENA »LEPOTA« — Dolenjska lepotica, kot so nekdaj, ko je morda to še bilo mogoče mirne vesti reči, pravili Krki, nudi dandanes kaj žalostno podobo. Res je, da onesnaženost, ki ji razjeda zdravje, dostikrat ni opazna za oko, toda letošnje suho poletje je neusmiljeno razkrinkalo lepotno in zdravstveno podobo Krke. Najlepše jo je videti na jezu v Novem mestu, kjer seje nabrala nekaj centimetrov debela gošča umazanije čez več kot polovico struge. Takšna je naša reka v resnici — odsev nas samih. (Foto: M. Markelj)
Odklanja ponujano svobodo
Srnjaček najdenček ne more več brez ljudi
Maja letos je gobar na Vitrovcu naletel na mladega srnjačka, starega dva ali tri dni. V naročju ga je odnesel v vas, v Globočice k Fridlo-vim. Mladi srnjaček, zdaj ga imenujejo Nuško, je prišel v dobro hišo. Zrasel je ob alpskem mleku. V začetku je bilo težko in Bertova žena Anica je morala prve dni po dvakrat, trikrat ali celo štirikrat ponoči vstajati, da ga je nahranila.
spustiti. Pa ni bilo nič iz tega. Ko sta se Fridlova v petek po kratki odsotnosti vrnila domov, sta našla enega srnjačka poškodovanega, z bingljajočo sprednjo nogico. Drugo jutro sta ga odpeljala k živinozdrav-niku. Ta je ugotovil zlom lopatice, ki gaje povzročil udarec. Za sicer tako veselega mladička ni bilo več rešitve in oddali so ga gospodarju družine, da ga je ustrelil.
Štirinajst dni zatem je sosedov fant prinesel k Fridlovim, k lovcu Bertu še drugega srnjačka. Našel ga je na cesti pred vasjo. Po enem mesecu so ju podnevi imeli zunaj, kjer so zanju ogradili kos vrta in jima postavili hišico. Takrat jima je gospodinja Anica že prinašala regrat in gozdno zelenje, mlado hrastovo in kostanjevo listje ter kopine. Čez čas sta dobila več življenjskega prostora na drugi strani vrta.
Pred kakimi tremi tedni so oba nameravali odpeljati v gozd in ju
Nuško ga je silno pogrešal in od tistega dne, ko je ostal sam. noče več spati v hišici. Nekaj dni je neutolažljivo žaloval. Od takrat ga je tudi bolj strah. Ponoči pod oknom spalnice pogosto zapivka in pokliče gospodarico. Ko se mu oglasi, se pomiri.
Spomenik postal vaška sramota
Za letalo v Otoku pi Metliki ne skrbi nihče
OTOK — Pripadniki vojnega letalstva iz Zagreba so pred proslavo 40-letnice partizanski- letališč v Beli krajini, kije bila avgusta lani v Otoku pri Metliki, postavili pred vasjo letalo DC 3, ki naj bi bilo spomenik NOB. Takrat so obljubili, da bodo zaradi pomanjkanja časa okolico letala uredili letos. Toda leto se izteka, obljube pa so ostale neizpolnjene.
»Za letalo, ki so ga postavili na nekdanji vaški gmajni, ne skrbi nihče, nam vaščanom pa nl vseeno, ko vidimo, da propada. Zapuščen in zanemarjen spomenik in njegova okolica nista v ponos Otoku,« pove v imenu vaščanov Janez Urh. »Nihče v bližini letala ne kosi trave, še junija letos je bila pod krili lanska koruz-nica, škodo delajo Romi, ki sb flf" vratih uničili že dve obešankr odprli gornji del letala, poškodovana so krila,« našteva Urh ter ob tem pripomni, da ni pri letalu nobene table, ki bi seznanila <r iskovalce, zakaj avion sploh stoji tam.
Janez Urh
Kaže, da so darovalci že utrujeni
Nekoliko skromnejši dotok denarja za inkubator in ultra zvok
Kaže, da so darovalci utrujeni: minuli teden se je na žiro računu za nakup inkubatorja in ultra zvoka za zgodnje odkrivanje bolezni dojk nabralo 60.000 din, kaT je precej manj kot običajno. Skupna zbrana vsota je 3,241.016 din, kar je ne glede na skromnejši pritok v zadnjih dneh izjemen uspeh.
• Minuli teden so darovali: skupnost otroškega varstva Črnomelj 30.000 din, Cvetka Majer, Novo mesto, 1.000 din; Danijela Bobnar, Ivanja vas, 1.000 din; Ivan Dragan, Novo mesto, namesto šopka na grob Marije Žagar 3.000 din; Marija Ajdič, Novo mesto, presežek denarja sosedov za venec na grob Pavla Ajdiča 12.400 din; 7. razred OŠ Brusnice 2.590 din; Julijana Kocjan, Mirna, 1.000 din; OOS Krke-tozd Zdravila namesto venca na grob očeta Jožice Hrast 9.500 din.
spust v gozd se do zdaj še ni posrečil. Nuško svoja varuha vsak dan spremlja v vinograd. Tudi v gozd gre z njima, vendar sam noče ostati tam. Anica ga je nekoč odnesla precej daleč in se nato vrnila v vinograd. Tam je tiho obstala, daje ne bi slišal, toda Nuško je nenadoma ves preplašen pridirjal nazaj in se ji opletal okoli nog. Če ga letos ne bo zamikalo življenje v gozdu, ga bosta Fridlova morala zadržati do naslednjega avgusta, ko bo svatoval.
J. T.
»Ljubljanska televizija je spu" mladi za avstralsko TV snem®'2 film o tem, kako so avstralski p«®! ti pobegnili iz Maribora in se v Bo1 krajini vkrcali v letalo. S kamer®" mi so prišli tudi k letalu na Otok in kar sram me je, če pomislim, M si bodo mislili o nas Avstralci, k® bodo videli tolikšno zanemarja nost«, se sprašuje Janez Urh. Seve da vaščani ne ostajajo tiho. Večkrat so se že pritožili člano®1 občinskega odbora ZZB NOV j® jih prosili, naj njihove pritoži* posredujejo naprej, a ni nič pom®' galo. V Ljubljani so jim obljubi1': da bodo naredili načrt o uredit« okolice, pa je ostalo le P obljubah.	jj
Srnjaček Nuško se s sosedovim Oliverjem lepo razume in rad mu p° svojo moč in spretnost.	 j
Denar za ultrazvočni aparat za zgodnje odkrivanje bolezni dojk lahko nakažete na žiro račun 52100-603-30372 Zdravstveni center Dolenjske-tozd Splošna bolnišnica, »Za ultra zvok«.
Dolenjski Veterinarski zavod p.o. Novo mesto
UPORABNIKOM VETERINARSKIH STORITEV
Obveščamo vse živinorejce in druge uporabni*® veterinarskih storitev v občinah Novo mesto in Trebnje. ° bomo od 1. 10. 1985 dalje sprejemali obvestila za nUF veterinarske storitve na domu samo na telefonsko števil* 22-131 vsak dan od 15. ure do 7. ure naslednjega dne. 0 sobotah, nedeljah in praznikih pa ves dan do naslednjea ; delovnika do 7. ure zjutraj.	^
Obvestila za umetno osemenjevanje in ostale veterinars . storitve javljajte v rednem delovnem času na do sed j običajni način.	, ac \
618/35^
belinka
dote** f1
PRIROČNEJŠA EMBALAŽA — Sadolin je hil v pločevinkah, kjer je bilo treba pokrov odviti, kar je bilo pri večkratni uprabi lahko hudo nevšečno. Pločevinke beltona je lažje odpirati, večje so v priročnih ročkah.
• • kozerija*
• ...
LA BREZ	U
— Res, lepa zgradba!
T od®
n*1'
Kar si Repičani zabijejo v glavo, to tudi naredijo. Ce bi
18. septembra je Belinka v Ljubljani sklicala tiskovno konferenco. Magister kemije Gregor Pečenko, inž. Silvo Zdovc, inž. Drago Lipuš in sodelavci so predstavili nov izdelek, ki bo na trgu poslej namesto renomiranega sadolina. V Bellesu, tozdu z nad 500 delavci, kjer premaze delajo, zagotavljajo, da je v mnogočem boljši. Predvsem nima v sebi za takšne premaze značilnih strupenih snovi, saj ima biocidni učinek osnovni premaz belles, s še močnejšima enačicama belocid in fentin. Trgu lahko sedaj ponudijo sistemsko zaščito za res topel les. Novi belton ponujajo v 16 barvnih odtenkih. V Belinki se zavedajo tve-
zatrmoglavili, da mora Zelena reka teči proti izviru, bi tako tudi bilo. Ondan je ravnatelj Kred-nik ugotovil, da je stara repiška šola veliko premajhna, kajti dva razreda sta morala imeti pouk tudi popoldne.
Pet mesecev so se plazile re-piške delegacije po odgovarjajočih republiških ustanovah, z besedami in s pletenkami črnine so prepričevale tamkajšnje može, daje Repičevini potrebna nova šola z najmanj petintridesetimi učilnicami.
— Potrebujemo novo, veliko in sodobno šolo, je poročal tovarišu Županu, ko je ta ravno malical.
— Če je res potrebna, jo bomo tudi zgradili. Nekaj sredstev bomo dobili na republiki, drugo pa bomo zbrali s samoprispevkom, je bil tovariš Župan takoj za to.
— Zaplanirali se boste. Re-pičeva draga je majhen kraj. Tako velika stavba bi vam zadostovala za najmanj sto let, so jim odgovrjali odgovorni iz Belega mesta. Repičani pa so imeli na svako vprašanje, na vsako pripombo deset dokazov in najmanj toliko odgovorov. Uspelo jim je omehčati republiške betice, ki so govorile o anuitetah.
amortizaciji in dragem ogrevanju.
— Če smo pretrpeli turške vpade, bomo tudi to zmogli, so zavijali resne stvari v šale, kar je Repičanom sploh v krvi...
Mladinski pevski zbor je zapel Lepo je v naši domovini biti mlad, recitatorka prvega letnika usmerjenega izobraževanja je zrecitirala Borovo Srečanje, mestna godba na pihala je zaigrala Na juriš, tribarvnico pa je prerezal ravnatelj Krednik, nato se je zbrana množica zapodila v prostore novozgrajene šole.
težave že na začetku, mu J® rg_ vdušenje pokvaril ravnatelj K snik.	a
— Premehka tla? Se pogre?.
Pipe kot ponavadi Pu „riš kajne? je bil zvedav to Župan.	0.
— Neto! Zadeva je Pre0Cvse mna. Četudi bi preselili
otroke iz sosednje občine,
— Čudovito. Zgradili smo palačo, ne šolo, je bil vidno ganjen tovariš Župan.
še vedno nekaj razredov ,	(
nih. Povrhu vsega bodo g. ,v stroški z vzdrževanjem, jeS1 obraz ravnatelj Krednik.
— Ne bodite togi!
republiko in zahtevajte do sredstva. Izobraževanje je je dar narodna in ne mor občinska zadeva, je bil pustljiv tovariš Župan. . «,
gašpe*iC
TONI
#
#
#1
#
*
$
'j,