I koristi delav-jlDutfttvft. D«I»V-90 oprtviètnl do fttgf bar producirajo. This P*P®r d«vot«d 10 (ha inter««!» of th« working das«. Work-•ra are «ntitled to all what thav produce. Enur«l*4 «troud-ein»« miiinr, IHfl. i»07. at tba pon» offie. a» ( tiloa«o III. uiidfi thr act of Hongre»« of Maroh Ird. Office: 2146 Blue Island Ave. Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! na*t«vilko v oklepaju-ki •• nahaja polog vašega naslova, prilepile-nega »podal ali na ovitku. Ako (230) |« it«vllka . „ teda| vam • prihodnjo ftt«vilko naiega lista po-t«¿« naročnina. Prosi, ponovit« |o tako). Stev. (No.) 229. Chicago» III., 30. januarja (Jan.) 1912. Leto (Vol.) VIL SOCIALISTIČNIH POSLANCEV V PRIHODNJEM DRŽAVNEM ZBORU. Beroliu. 26. jan. -'Kakor porodila o včerajšnjih ožjih volitvah kažejo, He j»' število socialističnih jjdlaiicev pomnožilo na 110, kar «omeni, da 'bodo socialisti najinoč-gej&a stranka v nemšekm dr/av-nem zboru. Socialiste bodo naj-podpirali tudi liberalci in nitikalci. prvi s 47 in drugi a 44 irlaaovi. Te tri stranke bodo tvorile vladajočo večino z 201 glasom, ijiplpostevamo, da je vseh po-s, icev 397, M) vse ostale, če tudi Jfc' »družijo, v manjšini. Kar je najbolj značilnega v izidu zadnjih volitev je to, da je vladi na stranka ali centrum (klerikalci — 93 in konservatisti fiti glasov) ostaja v manjšini in da je s tem strt cesar Viljemov absolutizem in njegov režim. V zadnjem državnem zboru je imel centrum 188 glasov, v novem jih bo pa imel samo 150, duši je vlada pričakovala, da se bo moč cent ruma pri volitvah pomnožila, ¡kar bi vladi pomagalo izvesti nje-fne načrte glede vojaštva in mornarice in enakih zahtev. Kako in kaj se bo vladni režim M»*ttkal ,r* dane* težko srfditi, teaj-I ti liberalci so sicer danes vladi nasprotna stranka, a je čisto mo-Pgoče. da bodo glasovali za vlado, ako jim ista dovoli ugodne koncesije. kar bo vlada primorana storiti, ako bo hotela imeti večino za kako svojo zahtevo! Zastonj pa vlada ne bo dobila nič od njih. Poljaki so dobili 19 mandatov, a prej so jih imeli 20. Sicer so pričakovali, da bodo odločujoč faktor v bodočem državnem zboru, a s popolnim porazom vladnih ^strank je «jih np «pl«vfil po vodi. Ostale stranke so dobile skupaj 19 mandatov, od katerih jih je prsv nialo vladi prijaznih. Socialisti so imeli v zadnjem državnem zboru samo 52 poslan-eev, torej so to število več kot podvojili. Kakor se trdi, so socialisti oddali okrog 40% vseh oddanih glasov in so bili edina stranka, ki je izstavila kandidate v vseh 397 volilnih okrajih. V mnogih katoliških okrajih so zmagali "rdeči", da si se je splošno mislilo, da so ti okraji trdne klerikalne postojanke, v katere socializem nima dostopa. Iz vsega sveta prihajajo brzojavke, v katerih odlični socialistični voditelji čestitajo nemškim sodrugom na tako sijajni zmagi, katera se smatra za največjo, kar so jih socialisti še kedaj izvoje-vali. Znani angleški socialist in član angleškega parlamenta Keir Har-die, je sporočil vodji nemških socialistov Avgust Bebel-u, da je sijajna zmaga nemških sodrugov najboljša garancija za mir med Anglijo in Nemčijo. Hardie je znan po svoji velepomembni resoluciji proti vojni, katero je stavil na zadnjem vsesocialističnem kongresu v Kodanju, Tu sem je torej poslala ruska vlada mladega socialista, ne da bi ga zaslišala in dala priliko da bi se zagovarjal. Sicer je bil skrivaj procesiran in spoznan krivim, češ, da je član socialdemokrat ične stranke. Ruski socialisti zahtevajo. da s<* osodha razveljavi! PAPEŽ PIUS V SKRBEH ZARA-DI PORTUGALSKE KAKO RUSIJA KAZNUJE SO CI ALISTE Hova žrtev vladnega terorizma. Petrograd. Rusko. — Mlad doktor modroslovja in odkrit socialist K Zenzinov je bil poslan v ark-tiško vas Rusko je I 'sije. ki se nahaja hiji/n severnega rtiča. Ve« njegov zločin je v tem. da se priznava za socialista. Ta vas obstoji iz kakih trideset v katerih živijo Eskimovci. Temperatura sega do 70 stopinj pod ničlo in grozni vetrovi rasa-i*jo ondi. Prebivalci so prisiljeni B*|>eljati vrvi od koče do koče, da * ne z gube v snegu. Edina hrana ljudem so ribe in meso sever-medveda in polarne lisice, idjiš. • sploh ne poznajo. Kdor ni v»jem tega podnebja, se ga lote-v*io vsakovrstne bolezni. V ta tofcj se poleti ne more priti, ker * preveč morčivirnato. a pozimi vlada neprestano noč ,šcst rnese- Rim, 20. jan.— Iz zelo zanesljivih virov se poroča, (la je jtapež Piu* v velikih skrbeh zaradi Portugalske, kjer cerkven upljiv gi-ne kakor sneg pod solneem. Posebno težko je papežu zaradi liza-bonškega patrijarha. katerega so oblasti izgnale iz dežele za dve leti, ker je bil soudeležen pri neki zaroti. Ta patrijarh je bil pri zadnjem zasedanju svete sinode imenovan od papeža za kardinala, a to imenovanje je ostalo tajno, ker je papež čakal ugodme prilike za ra/glašenje. Toda izgnanstvo pa-trijarha je razglašenje zavleklo za nedogleden čas. l>a se ta obsodba portugalske vlade prekliče, namerava papež poslati najspretnejše-ga diplomata v Lizabon, da posreduje v prilog patrijarhove pomilostitve. Ker se je "papež"« svojim hujskanjem proti portugalski republiki in njeni vladi zameril me-rodajnim osebam, bo riajbrže vse posredovanje brezvspešno. Papež baje namerava poslati v Ameriko več portugalskih Škofov in druge jednake "gospode". PRAV PO RUSKEM NAČINU. Kako zatira Kubanska vlada socializem x PRAVICA V AMERIŠKIH SODIŠČIH. New York. 27. jan. — "Everybody's Magazine" ho prinesel v februarjevi številki najhn.}ši na-*pad na ameriška sodišča in sodnike. kar jih pozna zgodovina Z dr. držav. Ta napad prihaja izpod peresa advokata in pisatelja C. I'. Connoll.v-a in že sedaj vzbu-ia obilo senzacije in nepričakovanega razkritja, v ko jem pisatelj dokazuje, da so se važne sodniiske razsodbe pisale v pisarnah raznih trustov ne oziraje se na pravico. Council v je posvetil več 'et temu delu in iskal dokazov za svojo trditev. Do sedaj je nabral zadostnega materijala. da bo svoje trditve lahko dokazal z fakti. Standard Oil družba obsojena na $55.000 kazni. Buffalo,. X. V. 24. jan. — Sodnik Hazel je obsodil Standard Oil družbo, v državi ew York na denarno globo $55.000. ker se je pregrešila zoper Klkinsov akt s tem, da je prejemala popust od New York Central in Pennsylvania železnic za pošiljanje petroleja iz Olean X. Y. v Burlington. Vt. 1. 19* » Republikanci in demokratja so nazadnje vendar za kako rabo., ako drugo ne. se dajo spremeniti v socialiste. Kaj hočemo, časi ne pač spreminjajo. i • « ' -»i • . Ameriški kapitalisti si kupijo na stara leta sedež v zveznem se-iiatu; ako pa to ne gre, pa kupijo svoji hčeri kakega "spufanega" barončka. Oboje stane dosti denarja. . KDO JE KRIV MORALNEGA PROPADA. New York, 24. jan. — (iospod je in dame "višjih" krogov, ki imajo samo trohico sočutja za bed no delavstvo in ki se tupatam I h) nižaj o'' ter gredo pogledat v realno življenje, katerega živi toliko milijonov zasužnjenega de lavNtva. so xe začeli zanimati za štrajkujoče newvorske perice^ V TVilight Club", shajališče teh "napol" ljudi, je bila ob priliki neke pojedine ¡>ovabljena voditeljica omenjenega štrajaa Roza Schneidermann, da jim pove kaj natančnega o razmerah v "laun drah". Mlada perica, ki je komaj odrastla kratknnn kriiu, jim je povedala med drugimi zanimivost mi tudi to-le: "Vi gospoda pridete včasih v te beznice za par minut in odhajate v zavesti, da imamo dekleta ugodno življenje in da lahko izhajamo s svojim zaslužkom. Toda vi sami še niste nikoli poskušali živeti s ¡M.00 do $5.00 na teden. Poznam deklico, ki se je poročila in dobila dete, katero zelo ljubi. Zasluži &5.00 na teden in stanuje v stanovanju, za katerega. plačuje $8.00 mesečno. Pravila mi je, da ne rabi nič kurjave, ker ne more niti jesti, ko pride iz dela, marveč gre takoj spat, da dobi telo novih moči /a drlo naslednjega dne. Iz istega vzroka tudi luči ne rabi. In na obleko sploh nima časa misliti. Nekatere postanejo slabe, zaidejo na slaba pota in vi jim zamerite; zato ker ne veste kaj je življenje. Kako naj živi s štirjimi dolarji na teden, ker to niti za hrano in stanovanje ne zadostuje. Kje naj vzame denar za karo, obleko in drugo^ Razmere, v katerih se nahajamo, silijo dekleta na slabo pot! Kdo je torej' vzrok njih moralnega propada!" "Gospoda" v gala - oblekah je poslušala ostre besede mlade pri-povedovalke in ni si mogla kaj, da bi jo ne navdale z grozo. Takoj pri kosilu so nabrali zanjo $500.00 in obljubili pol pirat i štrajkujoče perice. Naslednjo noč ta družba ni mogla spati od same razburjenosti in groze, kakor se je drugi dan pritožila: kako pa naj mirno spe delavci. ki morajo to grozo prenašati na svojih ramah leta in leta. ŠTRAJKUJOČI TKALCI UPAJO NA ZMAGO. Lawrence, Mass.. 26. jan, — Vodja štrajka tekstilnih delavcev Joseph Ettor ima upanje, da se bo doseglo sporazumljenje med' delavci in lastniki tovarn. On pravi dalje, da se vtšc pogajanja v najkrajši bodočnosti in da bodo delodajalci prisiljeni sprejeti o-pravičene zahteve delavcev, predvsem zvišanje plače za 15%. Kakor hitro se to doseže, bo štrajk proglašen kot končan. Bolj pesimistični krogi pa trdijo, da stvar ne bo šla tako gladko in da se bodo delodajalci upirali do zadnje-pa. Tu sem je dospel nekdanji finančni tajnik zapadne riuVirske federacije Viljem D. Híaywood, da immaira kot ' strokovniok voditi štrajk in doseči skorajšno poravnavo. Izvoljeni komite štrajkarjev je l>oslal prošnje za denarno pomoč po vseh državah. Med št ra j kar ji vlada veliko pomanjkanje, ker si delaVci zaradi nizkih plač 8 na teden niso mogli ničesar prihraniti. KONVENCIJA ZDRUŽENIH RUDNIŠKIH DELAVCEV Indianapolis, Ind. — 24. jan. -Med najvažnejšimi dogodki 1111 konvenciji Združenih rudniških delavcev (I nited Mine Workers of A meric«) v zadnjih par dneh so naslednje sprejete točke: 1») Kot nekak "moto" za nova pravil« ae je sprejel princip, da so rudarji upravičeni do popolne socialne vrednosti njih dela. 2.) (Mfchaiulev iz pravil paragrafa, ki določa, da se organizacija rudarjev ne vtika v politiko. 3.) Zaupnica socialistični stranki m njenemu časopisju za njen iievstrašen boj za delavske pravice. • Indianapolis, 26. jan. Ker so s konvencijo zvezani, ogromni stroški, se po daljšem razpravljanju sprejme, da se vrši konvencija Združenih rudniških delavcev v Ameriki od sedaj naprej samo vsake dve leti in ne več vsako leto kot do sedaj. ' Krvi željni mettani. Quayaquil, Ekvador, Južno A-merika. — V Ekvadorski republiki je nastala revolucija meseca novembra lanskega leta. ker so bili ljudje z vlado nezadovoljni. Revolucionarji so imeli sprva srečo, a pozneje jih je premagal general Plaza po vroči bitki. Vodja revolucije general Montero, katerega so revolucionarji oklieali za novega predsednika, je bil vjet z drugimi voditelji vred in postavljen pred vojno aodižče, ki_ga je obso dilo na šestnajst let ječe. Podivjano meščanstvo pa s to obsodbo ni bilo zadovoljno. Napadlo je sodnike in čuvaje, vleklo obtoženca na cesto ter ga po nettsmilje-nem mučenju obglavilo in nato njegovo truplo sežgalo. Tu bodi omenjeno, da so bili najbolj divji pri tem živinskem početju, njegovi nekdanji privrženci, katerim se je zdela obsodba premilostna. LinčaViih je bilo še več drugih jetnikov. Vlade je bila prisiljena razglasiti obsedno stanje, da je pomirila zbesnele meščane. Samomor stavkokaza. Clinton. 111. 27. jan. — Ko je bil napovedan štraj>k v delavnicah Illinois Central železnice pred več tedni, je bil John Arnold eden izmed onih dHaveev. ki je ostal v delavnicah in ni hotel iti na štrajk. Zaradi te nesolidarnosti so ga 11 je-govi prijatelji prezirali in odklonili vsako občevanje z njim. Ker so tudi uradniki družbe z njim prav po pasje ravnali, kakor je sam Arnold pravil, je bil moralno prisiljen zapustiti svoje rojstno mesto.Clinton in iti za delom drugam. Vprašal jc sicer na vee krajih za delo. a ga ni nikjer dobil. Vse to je nanj tako upljivalo. da si je vzel življenje no zelo tragičen način. Za koristi svojih volilcev. Toledo, O. — Pocestnoželezni-ška družba se nikakor ne more iz-nebiti dveh socialističnih alder-manov. Družba gleda na to. kako bi najbolj opeharila meščane pri pogodbi za pocestno železnico. Vse bi šlo lahko, samo. ko bi tem dveh "rdečkarjev" ne bilo. — Socialisti zahtevajo, d« se postavi v |>ogodbo tudi točke, ki so v prilog vslužbeneem. ki zahtevajo tricentno vožnjo, transfer na vse linije, dalje točke, ki dajejo mestu pravico, da lahko kupi železnico, ako hoče, in sicer po šestmesečni napovedi in slednjič, socialisti zahtevajo, da se to pogodba da samo za petnajst let. Te opravičene zahteve pa gotovo niso kapitalističnim graftarjem všeč. Nadškof Ireland je dobil ob priliki svoje zlate maše "kraljevski" plašč iz samih hermelinovih kož. Za|>otika jc zlata in okrašena z dijamanti in drugimi dragimi kameni. To veličastno darilo mu je poklonila žena železniškega magnata James P. Ililla. Priznati moramo, «la Mili dobro pozna svoje ndane prijatelje, a vernim kristjanom se zdi. «la se to ne ujema z Kristusovim naukom: "Blagor ubogim, ker boga bodo gledali." A škof Treland noče biti reven, potemtake^n ttldi boga ne. bo gledal. Že ve zakaj? t tPROLKTAREC ti IT ZA INTERES K DELAVSKEGA LJUDSTVA. ¡zhajayvsaki torek, tiliiiji»» ««(Mtovutka tela v tka tiska vaa drmta v CMcaf a. IN. ar očala« : Za A m «rico $1.9* sa calo lat«. 73c sa »al lata. Za Evropo $2 m calo l«to. ti m pol lata. /V4 lyriw iw>< Mtiiüi^ Mi IMM IZA Jt/ MMtof. PROLETARIAN oaaii m4 ySUsfcaS Ivut Tussday by iMtl Stavk WarfcMs's PaMtoktof C o« po y CMcafa, ¡M Glasilo Slovenske organizacij« Jugoal. socialistična Zvase t Ameriki Viuk Poéltpac, FraoHoat; Frank Podboj, Sacrstary ; IT ra a k JaasSie, Troaaoror Frank Patrié ) Mrmkt^rii Jos. Bratkovič|d,rektorlJ- {S oaacBirnoM satu: U altad Sut«« and Casada, a yaar. Tic lor SaS year. F ortiga couatria« • |2 a yaar. $1 for half ytar. «•fBTWN BATIS o« afrsatnaat. NASLOV 'ADDRESS): "PROLKTAREC" 8446 Blue Island ave. Chicago, HI. DOPISI IN DOPISNIKI. Ker je danes le par naselbin tako srečnih, da imajo svoje slovenske časnike, je čisto naravno, da so vodilni elementi drugih naselbin prisiljeni posluževati se teh listov potom dopisov ter tako raz-' pravljati o važnih razmerah, potrebah in zahtevah. In danes že skoro ni slovenske naselbine, od koder bi se ne čitali dopisa v tem ali onem listu. Iz tega je jasno, da so dopisi velevažen faktor v slovensko ameriškem časnikarstvu. Priznati pa tudi moramo, da hi bili dopisi lahko se dosti večjega pomena za razvoj našega napredka v vsakem ožini kakor pa so danes. A ko iščemo vzroke te nepopolnost moramo resnici na ljubo priznati, da so uredniki listov veliko zagrešili, ker niso dopisom posvečali tiste pozornosti, katero isti zaslužijo. Dostikrat se berejo dopisi, ki ne zaslužijo tega imena in je škoda vsakega papirja zanje, dosti je najti tudi dopisov, ki so čitateljem celo v škodo. Ako tedaj stremimo za izboljšan jem svojega časnikarstva, moramo ob istem času spopolnjevati svoje dopise. Toliko v splošno pripombo. Ker je "Proletarec" list s strogo začrtanim političnim programom, katerega mu diktirajo načela socialdemokratične stranke, je "Proletarec" vezan na ta načela, ako hoče ostati to kar je, in zato mora ves svoj ostali posel tako urediti, da odgovarja tem načelom. Tega pa se dosti naših dopisnikov ne zaveda. Skoraj vsak teden prihajajo v uredništvo dopisi, v katerih dopisniki na dolgo in široko izražajo svoja osebna mnenja o tem ali onem važnem načelnem vprašanju, iz katerih potem prehajajo v banalne osebnosti. Kaj naj urednik naredi s takim dopisom? Ako ga ne priobči, potem je strašna zamera in grom in strela na vse socialiste in ves socializem! Priobčiti ga ne more, ker pod nikakem pogojem ne spada v socialističen list. Ne preostaja mu druzega kot vzeti pilo v roke in piliti toliko časa, da ne ostane nič. In kaj potem priobčiti? Urednik mora iz opilnikov sestaviti nov dopis ako mogoče; včasih se trnki to ne da. Zlasti dopisniki na dolgo in široko izražajo ogorčenje in nezadovoljnost napram kapitalistom. Ogromna večina pove eno in isto, nič novega, nič orginalnega. Čitatelju se zdi, da je vse naučeno, prepisano, da je samo fraza, v kateri še tako lepa socialistična misel zgubi svoj sijaj. — S to kritiko pa nikakor ne mislimo odvračati sodruge in čitatelje od dopisovanja. Kaj še! Kavno obratno! Vsak najmanjši dopis je uredniku dobrodošel in ga je vesel, ker vidi ravno v dopisih najboljše dokaze zanimanja za list. Pravi namen kritike je spopolnitev. ne razdiranje. Naša kritika ima torej namen pokazati napake v pravi luči. katerih se je treba ogniti, kadar priložnost zopet nanje nanese. Kolikor so nam razmere znane, so bili prizadeti dopisniki do danes prepričani, da so njih dopisi v popolnem soglasju z uredništvom, ker niso dobili za izboljšanje potrebnih navodil, katera jim pa podajamo danes. Imamo dve vrsti dopisov in si- cer: poročila in razprave. Poročila naj obsezajo: a) splošen napredek socializma: ustanovitev soc. klubov, volitve in volilni boj z ozi rotil na Slovence, zmaga itd.; b) jugoslovanski soc. klubi: ustanovitev, članstvo, napredek, nazadovanje, agitacija, prireditve i, t. d.; c) izobrazba, knjižnice, čitalnice, predavanja, razširjenost soc. ča sopisja, soc. pevski zbori in njih prireditve i. t. d.; d) delavski položaj :delo, brezposelnost, štrajki i. t. d.; e) smrt in ponesrečenja rojakov, katera je zakrivila brezobzirnost kapitalizma ki druge jednake slučaje; f) izkoriščevan-je delavcev od katerekoli strani i. t. d. Razprave pa naj vsebujejo: razprave o važnih soc. vprašan jih, stvarne kritike razmer, nasveti v korist organizacije, lista, gospodarstva in jednako tvarino. Dosti tvarine, kaj ne! Zlasti večje naselbine Ivi imele lahko vsak teden najvažnejša poročila v listu. Vse nepotrebno kritiziran je naj se opusti. Poročajo naj se gola dejstva in uredništvo bo pri-dejalo primerno kritiko, ako po treba. Potrebno se nam dalje zdi od-govoriti vprašanje, kdo naj piše dopise? Vsak čitatelj. ki zna pisati! Nikakor ni potreba, da bi hal bogsigavedi kako učen! Dopisi se morajo takoalitako z malimi izjemami vsi prepisati. Istočasno se tudi slovnične napake lahko popravijo; glavno je, da ima dopis kaj za naš list važne vsebine. Za raaprave je pa seveda treba več znanja: zlasti za reševanje načelnih vprašanj je potreba jasnosti in sigurnosti. Tu se ne da ribariti v kalni vodi! Vsaka nepravilnost v razlaganju sociakhma ima lahko slabe posledice za vso stranko. Ako eden ali drugi čitatelj želi, da bi naš list razpravljal o kakem špecielnein vprašanju, naj nam to naznani in se mu bo ugodilo, kakor hitro mogoče. K sklepu še enkrat poživljamo čitatelje. da se čim pogosteje oglašajo z dopisi iz njih naselbin in upoštevajo dane nasvete. Iredništ vo. Spektiranje oseb; (4) popolna od stranitev vseh postav, ki govorijo o podedo vanju in nasledstvu (5) uravnava razmerja med delo jemalci in delodajalci; (0) odpra va vseh davčnih doklad razven istih na zemljišča in (7) omejite stroškov za vojaštvo. * SOCIALISTIČNI PREGLED. Zoper socialiste. Reading, Pa. — V svesti si. da ne morejo od socialistov ¡pričakovati nobene podpore, so se tukaj-šni demokratski in republikanski aldermani združili in socialistične kolege prezrli pri oddaji mest v posameznih odsekih mestne uprave. To dejstvo kaže, da imajo socialisti ¡popolnoma prav, ko trdijo, tla ni med republikanci in demokrati nobene razlike in da je ena stranka kot druga, stranka osebnih interesov. To dejstvo dalje kaže slabo vest mestnih očetov, ker vejo, da bi jih socialisti brez usmiljenja pokazali javnosti take, kakeršni so. — No, sicer se pa socialisti prav nič ne razburjajo zaradi te*?a, kajti oni so prepričani, tla l>o šla moč starih strank pri prihodnjih volitvah po gobe". Posnemanjavredno delo milwau-ških sodrugov. Da pokažejo svojo zavednost, hočejo tudi slovenski socialist i v Milwaukee, po svoji moči j>oma-gati milwauskim sodrugom do zo-petne zmage pri prihodnjih mestnih volitvah. V dosego tega namena botVo naročili več sto iztisov "Proletarca" ter ga razdelili meti milwauške Slovence in pozneje razviti živahno agitacijo za razširjanje socialističnih idej in za složen nastop vseh slovenskih vo-lilcev na dan prihodnjih volitev za ponovno izvolitev socialističnega tiketa. Da pa bo ta številka " Proletarea" (230) <>. februarja kar najbolj pomembna za mil-wauske sodruge, ho ta številka prinesla širše razpravo o milwau-ški socialistični mestni upravi in dva članka o delavskih razmerah, izpod peresa dveh mihvauških sodrugov. Priznanje vrlim sodru-gom! — Želeti je, tla bi druge naselbine posnemale ta vzgled! Kitajci ustanovili socialistično stranko. Pelping, Kitajsko. — Socialistična stranka se je formulirala v Shanghaju. Objavljeni program se glasi: (1) Simpatija z republiko; (2) Odprav« nasprotstev med posameznimi rodovi: (3) izboljšanje zakonov, ki zahtevajo re- Kako nam nasprotniki pomagajo razširjati soialisem. San Diego, Cal. — Sedanja me stna uprava je v strahu zaradi hitrega razširjanja socializma; zato meče socialistom ob vsaki priliki polena pod noge. Ker so sodrugi prirejali shode po cestah in ker so bilj ti shodi vedno nepričakovano številni, je mestni svet sprejel or dinaneo, ki prepoveduje govore na cesti. Socialisti se za to prepoved niso zmenili. Kmalu na to so priredili shod, katerega se je udeležilo več tisoč oseb. Ko je prišla iih lice mesta policija z mestnim pravdnikom na čelu, se je ustrašila številne množice in odšla. Mestni pravdnik namerava predlagati, da se ordinanca razveljavi, češ, da krati svobodo ljudstva. Socialisti pa zdaj prirejajo še več shodov, ki so še dosti številnejše obiskani kot so bili. Tako naši nasprotniki skrbijo, da pride nezavedno delavatvo do spoznanja. McDevitt izključen iz stranke. San Francisco, Cal. — Lokalna podružnica socialistične stranke je izključila William E. Me De-vitt-a. socialističnega kandidata za župana, iz stranke. > Me De vitt je sprejel mesto volilnega komisarja, katero mu je ponudil župan Kalph. in sicer to proti volji socialistov. Vsaka stranka ima namreč pravico do enega,, volilnega komisarja in Socialisti so za to mesto določili so-druga Charle« W. Hogue-a. Župan Kalph je Hogue-a meninič tebinič prezrl in ponudil to mesto Me De-vitt-u, ki je, kakor omenjeno, mesto sprejel. Centralni odbor ga je poklical zato na odgovor in ker se ni mogel opravičiti, je bil izključen / večino Klasov M 7 proti 1) Mayor Lnnn na delu. Schenectady, N. V. — Z novim letom je prevzel mestno upravo socialistični župan Oeorge K. Lunti s sodrugi aldermani in drugimi uradniki. Po konferenci, kateri je prisostvoval tudi milwau-ški mayor Seidel in več druzih socialističnih voditeljev in strokovnjakov v mestni upravi so se vsi uradniki marljivo lotili dela. Važnejše podrobnosti početega dela so: 1'peljava znanstvenega knjigovodstva za mestno gosptnlarst-vo kakor ga je upeljala milwau-ška uprava; ureditev davkov potom zemljiških map: sjiopolnitev mestnega zdravstvenega oddelka; v ta namen bodo najeli več bolniških strežnic in zdravnikov, ki bodo povečali vso pozornost posebno mlatiini; šolska poslopja se bodo rabila za dobro in pošteno zabavo mladine, za izobrazbo izven šolskih ur: tla se ohrani mladina čila. zdrava bolo v kratkem otvorili mestno drsališče; za duševno razvedrilo se bojo prirejali brezplačni koncerti v zračnih dvoranah in glediščih. Za revne otroki» bo skrbelo mesto, tla bodo dobivali vsak dan svežo in dobro hrano. Za jetiene otroke se ustanovi šola na prostem in za manj razvite otroke se določijo posebne sobe, da ne ovirajo napredka druzih. Ker se sedaj dostikrat ga-ja, da prodajajo farmarji pokvarjeno in nezdravo mleko, bo mesto najelo posebnega kemika, ki bo pazil na čistost in nepok\arje-nost. IzVrebili so vsa igrišča in strogo pazijo na to. tla so vsi saloni ob nedeljah zaprti. Socialisti so mnenja, tla naj l>odo vsi saloni zaprti ali pa vsi odprti: izjem ne poznajo, kakor so jih poznali njih predniki. Meti drugimi važnimi sklepi je tudi zgradba ledenice, mestna posredovalnica za tlelo in službe in več druzih važnih ukrepov, ki bodo «zlasti revnejšim meščanom v korist. Že začetek kaže, da je mayor Lnnn mož na svojem mestu. Mtranka, ki je neprestano rastla skozi leta in danes morajo stare stranke računati tudi to stranko, predtio morejo sklepati o izidu. Pred dvajsetimi leti je bil socializem fte malo znan, že manj ga je pa kdo razumel. Mirno, brez vsakega trobentanja, brez vsakega hrupa, je rastla ta stranka in danes ima upljivno moč po vsej uniji, kakor se je pokazalo pri zadnjih volitvah, ko so inesta ena za drugim padala v socialistične roke. Moč tega gibanja je prišla potom izobrazbe mas, kar jim je dajalo vero v socialistične principe. Marsikatero socialistično načelo se je pred leti smatralo anarhističnim, a tlanes — celo druge stranke jemljejo točke iz socialističnega programa, tako n. pr. odpokli-eanje (recall) sodnikov in druzih uradnikov. In danes pripoznava-mo tudi nesoeialisti, da se socializem poteguje za veliko, veliko dobrih stvari. Socialisti so resni ljudje, ki delajo za svoje principe. To so vzroki, iz katerih so prišli socialisti do tako velike politične moči. —99 Boljše sodbe od strani naših nasprotnikov ne moremo pričakovati. Poročila iz naselbin. Moč socializma v Zdr državah. VVaukegan. TU. - Tukajšnja "Waukegan Oazette" piše: Faktor, ki bo imel večji upi ji v j pri prihodnjih volitvah, kakor ga je imel kdaj prej, je socialistična Članom J. S, Z. v A. v prevdarek. Sodrug Frank Podboj iz John-towna nam piše: Kakor se glase poročila socialistične stranke, se bo konvencija iste vršila v Oklahoina Citjr, Okla. 12. maja t. 1. in. ima iraša Jugoslovanska socialistična sekcij« pravi<*o do enega zastopnika na tej konvenciji. Na tej konvenciji se ho noininiralo kandidate za urihodnje predsedniške volitve, zraven tega se bo pa tudi razmo-tnvalo, debatiralo in sklepalo o st vareh, katere so potrebne za na-daljni razvoj socialistične stranke tu v Ameriki. Za nas Slovane je brezdvomno najvažnejše vprašanje, kakšno stališče naj zavzamemo mi. lfoče-mo li še v nadalje ostati tako kot smo, to je. tla smo mi Jugoslovani še nadalje združeni v jugoslovanski socialistični zvezi, ali hočemo zvezo razpustiti in pustiti, da pristopijo obstoječi klubi direktno sami k angleški socialistični stranki. oziroma k okrajni organizaciji v okraju, kjer se nahajajo? O tem se mi zdi potrebno, da malo razpravljamo, ker to vprašanje »o brezdvomno prišlo naprej na narodni konvenciji. Moje mnenje je, tla se Jugoslovanska Socialistična Zveza razpusti in da obstoječi klubi pristopijo in se zvežejo s stranko v okraju, kjer se nahajajo, to je, tla pristopijo direktno k pravi socialistični stranki, da delujejo z roko v roki z angleško govorečimi sodrugi za procvit in napredek splošne socialistične stranke. Da me ne bodo sodrugi napačno sodili, moram pojasniti, da sem prišel do tega prepričanja po daljšem razmotrivanju in študiranju o sodrugih. kateri spadajo k jugoslovanski socialistični stranki ■in o sodrugih. kateri so direktno pri socialistični stranki, nadalje o delovanju in energiji, katera vlada med stxlrugi v jugoslovanski socialistični zvezi in o delovanju in energiji. katera vlada med sodrugi, ki st» v angleški organizaciji. Prišel sem do zaključka, tla imajo angleško govoreči sodrugi več pojma, več energije in več veselja do socializma, kot ga imamo mi Jugoslovani. Nadalje ako hočemo mi kaj več vedeti o načinu mest ne, okrajne, deželne in državne uprave, je zelo potrebno, da se združimo z ljudmi, kateri vedo in znajo kaj več kot mi. in do tega je edina pot. t. j. da pristopimo k njihovim klubom. Kajti vedeti moramo, tla se največ govori, debatira, razmotriva in sklepa le na takih klubovih sejah. Pripoznam tudi. ako bi se jugoslovanska socialistična stranka razpustila, bi dosti mlačnrih «odrugov odstopilo, oziroma pustilo stranko. Kaj zato? Bolje je, ako je deset dobrih prepričanih sodrugov kakor pa sto mlačnežev. Kajti dober prepričan socialist bo ostal zvest stranki, mlačnežu je pa vsaka malenkost zadosti, tla otlstopi od stranke in potem še druge, kateri so pri stranki, čsti in stranko samo. Želim, da se sodrufri izrazijo kaj je njih mnenje o tej stvari. Kenosha, Wis., 18. jau. — Cen jeni sodrug urednik! — Prejmite nekoliko vesti iz nase naselbine. Z delom gre pri na-* zelo slabo. V tukajšnjih tovarnah se dela večinoma le H ur na dan hi še to samo pet dni v tednu. Zasluži se ravno toliko, da se človek preživi; kaj hočemo, taka je pač modema suž-nos*. Socializem tukaj v Kenoshi dobro napreduje. Tukajšnja socialistična stranka je postavila eel mestni tiket za prihodnje mestne volitve, ki se vrše sjiomladi. Na tem tiketu kandidirata tudi dva jugoslovanska sod ruga. Jugoslovanski volilci, storite na volilni dan svojo dolžnost in vso do zadnjega oddajte svoj glas za naše kandidate! Vse tukajšnje sodruge poživljam, da se redno vdeležujejo predavanj, ki jih priredi Socialistični predavateljski licej. Predavanja se vršijo v Socialistični dvorani in sicer vsak torek v mesecu februarju. Dalje bodi tudi omenjeno, da tudi tukajšnji jugoslov. soc. klub dobro napreduje, kar dokazuje letno poročilo za 1. 1911., ki izkazuje $783.55 dohodkov in $688.56 izdatkov. Premoženje kluba se ceni na $410.00. Članstvo kluba šteje 52 redno plačujočih sodrugov. K hib je naročen na 10 socialističnih listov in sicer na 4 dnevnike in 6 tednikov. Poleg rednih mesečnih sej, je priredil tudi 4 velike shode. Vsekakor smo lahko zado-voijni s poročilom za 1. 1911, a naša dolžnost je, sodrugi, da v 1. 1912. crledamo na to. da bo naše delovanje še popolnejše! Na redni mesečni seji 25. dec. 1. 1. so bili izvoljeni naslednji odborniki J. S. kluba št. 11. za T. 1912.: Fr. Žerovee, tajnik; St. Popov, blagajnik: Lud. Widma-nič, fin. tajnik; W. Bežant. knjižničar; M. Chubrilo. organizator; v nadzorni odbor: J. Kastelc, .T. Tri plat, M. Udbjinae- delegat je na centralni odbor so: V. Santek. P. Markovič in M. Chubrilo. Slov. sodruge opozarjam, da bi se malo bolj zanimali za klubove seje, katere se vršijo vsako zadnjo nedeljo v mesecu in sicer po-poludne v Soc. domu. — Na zadnji seji se je sklenilo, da se prirede vsako prvo in tretjo soboto v meseeu «oe. konference in diskusije. na katere opozarjam 1 sodruge zaradi njih velikega izobraževalnega pomena. Pozdrav na vse zavedne proletaree — Fr. Žerovee. mo. da vzame v roke a. b, e «ocia lizma, predno zopet napiše ksW budalost o socializmu, *jCer p08U. ne Lojze Blasmaža na kvadrat • o Njegovo denarno veličanstva, imperator Morgan je odpotoval v Egipt, Hej tovariši delavci j jeklamah! Vi, ki ste Morena omogočili kup milionov, zakaj n» greste tudi vi kam v gorske kra. je, nameato da zmrznjete v te* mrazu?! Nečete?! < a a Dokler ni bilo v parlamentu y Nemčiji nobenega socialista, bili so socialisti največji prekucuk|t| najnevarnejši ljudje v držiri. Danes pa, ko je sto socialist«* v parlamentu, se isti v očeh gn£ le huržoazije nič ne "ločijo" |f dobrih patrijotov v Nemčiji Bor-žoazija naj se le tolaži! a a Skoro neprestano pisari kapi. talistično časopisje, da se po padnih državah, zlasti v Califol niji, cedi mleko in med za delt?, ce. Na ta način hočejo privabiti tja toliko delavcev, da bodo z nji-mi lahko znižali plače ondotni» delavcem. In sedaj naj kdo rel da kapitalisti niso delavski prijS telji. Počakajmo samo volilnega boja in od kapitalistov najeti ayi tatorji se bodo kar topili od same ljubezni do reveže v. a a Soialisti, sodrugi, izgubljeni smo. Urednik Lojze Blamaža je sedaj v vsej svoji mogočnosti spravil na socializem in ga mesa. ri prav po turško. Njegov ženij je zapisal, da je človeška narava velika zapreka socializma. Bravo Lojze, - kapitalistična seveda, c ne delavska. No, sicer pa tako vemo, da je Lojze kapitalist, poten seveda ni nobene razlike. Fajn, Lojze, fajn! a a . . t • Socialisti, nuša zadnja postojanka pada. Lojze piše Halje: "Socializem ne bo nikdar pomagal ubogim, pač pa bo razdrl k zadnje znake prosperitete". Oje-rum, jerum. Ali vas kaj krč vije? Frdamano". Lojzetu se mori posebno dobro goditi, da govori o prosperiteti; morda je potegni, kake groše za denuncijanstvo? Morda, kdo ve. kapitalisti tate 44junaške čine'5 radi drago pij Čajo. • a Euelid. O. — Cenjeno uredništvo! — Pošiljam vam $1.50 za tiskovni fond "Proletarca". Poslano svoto sem nabral na veselici društva "Zavedni sosedje", št. 158 S. N. P. J. v Nottinghamu, O., ki smo jo priredili 13. t. m. — Vdeležba ni bila velika, ker so nas, člani sosednih bratskih društev ! slabo obiskali, a kljub temu smo se dobro zabavali prav do jutra. Zahvalim se bratom sosednih društev za tako "obilen" poset! Pregovor pravi, kakor se posoju-je, tako se vračuje! Pozdrav vsem čitateljem "Proletarca ". A nt. Koss, Euelid, O. Iveri. Za uresničenje: "Ljubi svojega bljižnega kakor samega sebe", ne zadostuje samo prižnica. • a Netlolgo tega je iz Indije poročal brzojav, tla je angleškega kralja na lovu napadel tiger. Do tični tiger je bil brez dvoma — anarhist. Morali bi ga obesiti! • a Sun .lat Sen, predsednik kitajske republike, je baje rekel, tla nova Kitajska bo zgrajena na načelih biblije. To je najbr/ pomota. Po bibliških načelih sploh ne more biti republike. a a v Španski kralj - idijot je preti kratkim pomiloatil sedem revolucionarjev, ki so bili obsojeni na smrt. Barbarski umor Francisca Ferrera je okrvavljenemu kralju pač še v dobrem'spominu . a a Sedaj je že prišlo v navado, da razni zločinci priznajo svoje zločince in s tem prihranijo sodne obravnave. Kedaj pride vrsta na veletatove in vclemorilcc v cilindrih in avtomobilih? • a Hrednikn "Amerike v Cleve-landu" Lojzetu Blamaža svetlije- ('it a telji. somišljeniki, sodrugi, poberimo šila in kopita, pa se vdajmo, kajti Ivojze se za nobeno ceno ne uda. V svoji Salomonski modrosti govori dalje: "Vprs-šanje je pa, če bodejo v socialistični državi hoteli delati ženijal-ni ljudje brez kapitala? Zgodovina in vsa človeška narava pravi da ne!" "Ausgezajhnet", Loj»! Za svojo osebo imate popolnom» prav. kajti socialisti ženijev, ko-jih 44 profesion" je denimcijanit-vo. ne bodo honorirali. kakor te delajo sedaj kapitalisti: Vam torej bije zadnja ura in vašemu ženi ju se mudi, da morda še kaj tt-sluli! Vedite, da gremo mi socialisti hitro naprej in je čisto mogoče, tla pridemo socialisti na površje, predno je bil vaš "nedo-sežni" ženij dovolj plačan. Torej na noge mr. Lojze Blamaža! a a A to še ni vse! Lojze nima z nami nobenega usmiljenja, on udriha kakor sam turški paša: "če zdrobimo v prah današnjo tlruš-bo, in postavimo socialistična nauke na zemljo, če vzamemo bogatinom njih denar, kaj bo imelo stotine milijonov revežev od tega?". tako piše naš "brihtni" Lojzek. Gotovo je mr. Blaniais dobil kar |>ol milijona dolarjev /:i tvoje OVadllštvo. da se setlifl tako boji za svoje "krvavo" pri-•siučene tftuarčkf. Brez zamer«, mr. Blamaža. socialistični*'katekizem v roke, da se priučite prej socialističnih načel i Sicer se pa nič ne bojte, judeževih grošev ne maramo socialisti, pa naj bodo m vaši ali pa vaših kompanjonov doli iz Euelid A ve. Socialisti imamo roke in si hočemo pošteno prislužiti svoj kruh. nam se studi klečeplastvo za judeživimi grofi. V\X>XXXXXXXVXXXVVVXVVVX\X\V Glasilo hrvatskih socialiste* J' "Radnička Straža", 1830 Sonth Centre Ave., srbskih sodrugi P* "Narodni Glas", 231C Oljboum Ave., Chicago. Prvi stane $200. drugi pa $1,00 za celo leto. XVXVVVC>N>>^XXVVVCVXXXXXXNV h m 0 napredku in stanju JugosL Soc. Zveze © v prvem letu »vo|ega obstanka. Uvod. Sad konference sklicane po hrvatskih sodrugih, reprezentujo-¿ih slovensko. hrvatsko, artssko in bolgarsko organizacijo jugoslovanskih Mocijalistov v Ameriki, pred Božičem leta 1909 v Chicagi, je bil 1. jugosl. aociali-itični kongrea, ki se je v rail preteklo leto v dneh 3. in 4. julija v ! Okseagi, z zastopniki vseh štirih gori omenjenih organizacij. Delo tega kongresa ae je zrcalilo v sledečih treh glavnih to ¿kah: 1. v »prejetju uačelne izjave in pravil, po kterih je bil ustroj Zvest mogoč in na kteri podlagi je bilo umerjeno delo napram narod sim skupinam; 2. v izrazu za prikijučenje Ju« gosi. socialistične zveze k skupni socialistični stranki s svojim taj- ■;' jii&t vom — in */¿3. v nalogi dela za osnovo Ju goltov združene tiskarne na podla fi kooperacije. J To delo je prvi jugosl. toeiir listieni kongres začrtal in naložil, da ga po avoji moči in previdnosti vrši in izvršuje eksekutiva Jugo-slovauske soialistične Zveze Ameriki. Spojitev J. S. Z. s Socialist Party. Prva važna naloga, ki se je imela izvršiti takoj ko se je konstituirala eksekutiva J. S. Z., je bila spojitev Zveze s skupno stranko, nabave strankinega koleka in na stavljenje tajniškega mesta. To se je zgodilo 8. januarja 1911. Nabavilo se je. od stranke koleka za 600 članov, tajniški urad pa je ostal radi boljega stika z notranjim delom na 1830 So. Centre Ave. Ob času vstopa J. S. Z. kot celota v skupno stranko, je štela Zveza 635 aktivnih članov z 38 aktivnimi krajevnimi klubi ali akupinami. Od teb 38 je bilo or ganiziranih po Conntvšh 11, in si-eer v Chicagi 2, v \\ S. Pittsburg, Pa 1, v E. Pittsburg. Pa, 1. St. Louis, Mo. 1, Co nem a ugh, Pa. 1, Sygan, Pa. 1, So. Sharon. Pa. 1, CJairton. Pa. 1, Milwaukee, Wis 1, La Salle. III. 1 in Kenosha. Wis. 1. Plačo tajniku »I. S. Z. je določi la eksekutiva skupne stranke, po $50 na mesec in je bila v moči s februarjem istega leta. Delo eksekutive J. S. Z. Ob času konstituiranja ekseku tive J. S. Z. izmed vsjfh treh osred njih narodnih odborov: slovenskega, hrvatskega in srbskega — so zastopaki osrednje odbore za Slovence Jože Zavertnik st., John Petrič in Frank Petrič; za Hrvate Katarina Strahota. Mato Maric in Štefan Zlodi; za Srbe B. R, Sa-vič, D. Popovič in Stojan Stano-jevie. Od 1. januarja do 31. decembra 1911, je imela eksekutiva 15 sej, na katerih se je rešilo 145 zadev tičočih se J. S. Z. Med temi sta bili dve izvenredno važni, to je zaključek, da se povabi letos v jeseni sod ruga K. Kristana na «gi-tatorično pot, za kar se je naložilo izvenredne prispevke — in izvršitev korporacije Jugosl. zadružne tiskarne. Ostavk je prejela eksekutiva skozi leto f>. Ostavke so se podale največ radi odf>otovanja iz Chi-cage. Rast in padanje krajevnih klubov. Delo krajevnih klubov — tajnikov. organizatorjev in ostalih odborov, je bilo za te gospodarske razmere, ki vla-slal ua poziv, po nalogi kakega drugega kluba ali po lastni inicia tivi v šestih slučajih govornika na agitacijo, in sicer dvakrat v Wau-kegan, 111., dvakrat v Sygan, Pa., in enkrat v La Salle, 111. ter v Cleveland, O. Hrvatski osrednji odbor je poslal 11a zahtevo krajevnega kluba ali po svoji iniciativi 8 krat go-vornika na shod ali predavanje in sicer: enkrat v Kenosho. Wis., 2-krat y Milwaukee, Wis., štirikrat k drugem klubu v Chicagi 411 po enkrat v sledečih mestih : Cleve land. O., Sharon, Pa.. Allegheny, Pa., S. S. Pittsrtiurg. Pa..'Mon es-sen, Pa., E. Pittsburg, Pa. in Gary, fnd. Srbski osrednji odbor je poslal svoje agitatorje — govornike več krat v Gary. Ind.. Kenosho, Wis., Milwaukee. Wis., Hamond, fnd.. Harbor, Ind., So. Chicago in Pullman. Gospodarsko in prosvetno stanje krajevnih klubov. Vu podlagi decemberskih poročil krajevnih klubov, stoje klubi v gospodarskem in prosvetnem ožim tako le: Vnijskih članov ........... ameriških državljanov ..... pevskih in tamh. zborov .. , jaVnih shodov in predavanj je bilo v letu........... Za agitacijo, shode in predavanje plačali ........ $4'>3.67 za pol. boje in štrajke zbra li ................... $309.77 za vzdrževanje pevskih in druirih zborov plačali .. 947.64 za stanarino, svetlobo in pohištvo ........... $1.322.42 podpore listom ........ $620.18 za knjige, znake in razne izdatke ............ $1,968.27 Dohodki vseh klubov skozi leto so bili ............... $8.662.88 Skupnih izdatkov pa v istem časi» ............... $7,538.23 Gotovine v blagajnah klubov 31. dec. 1911____ $1124.65 Vrednost premoženja vseh klubov 31. dee. 1*111 $3537.77 Tisk. Strankin tisk. to je literatura. I je do zdaj izven faktične kontro- ............št. 23 v Pullman, III...........št. 24 v Hackett, Pa...........št. 29 v Hegewieh, 111.........it. 36 v Joliet, 111.............št. 42 Skupaj 9 Vzioki, da so predstoječi klubi prenehali fukeijonirati so sledeči: Štev; 7.'v Chicagi ženski socialistični klub. se je spojil z moškim klubom št. 1. V Chicagi. Št. 8. v Cumberland, Wyo., je prenehal radi slabih gospodarskih razmer, ki so prisilile člane oditi s trebuhom za kruhom še predno se je osnovala Zveza; štev. 15. v Johnstown, Pa„ je prenehal klub radi malomarnosti tajnika, kakor se je |»oroealo: vendar so tamo-šnji sodrugi proti koncu leta klub obnovili, a so mesto stare št. dobili po pomoti tajnika Zveze, novo številko 65; štev. 21. v Kansas City, Kans., je prestal istotako vsled malomarnosti novega tajnika; ista usod« je zadela klub št. 23 v Seattle. Wash,, kakor se glasi poročilo tajnika državne organizacije. Kluba štev. 24 in 36, prvi v Pullman-u, III., in drugi v Hegewieh, 111., sta prenehala radi slabih delavskih razmer, vsled česar so bili njiju člani primorani zapustiti kraj. Štev. 29. v Hackett Pa., je pretrgal svoje poslovanje radi zaprtja premogovili rovov, vsled česar so se člani razšli, z obljubo, da ustanove drugje še večji klub: — štev. 42 v Jolietu, 111.. se je razšel vsled odpotovan-ja tajnika in drugih članov. Na podlagii plan'anih prispevkov, izkazanih v tromesečnih računih in razvi mesečno, dala knjižico ".Zadružna proda-, Reklamo za prodajo «Unie in sploh za razširjenje tega podjetja eo delali "Prolctatec'\ "Kadnička Straža" in "Narodni Glas". Glavno delo tiskarne b koncu leta je bilo razprodaja delnic. Priporočila. Prva važna zadeva Zveze v bodočem letu bo volitev delegata na konvencijo Socialistične stranke, ki se začne 12. maja 1912 v Oklahoma City, Okla. Od dela te konvencije bo odvisno tudi delo vseh neangleško govorečih organizacij, tako naš prihodnji kongres in vse drugo. Naše ataliftče, kot pozni naseljenci bo moralo biti v načelu, kar se avtonomnega dela tiče, nespremenjeno. Urediti in spopolniti pa bo treba način, po kterem bodo naši klubi spojeni s Comity in State organizacijami. Splošna pravila so v tem oziru do zdaj nejasna in puste neaugleško govoreče organizacije na milost in nemilost okrajnim in državnim (t. j. County in State organizacijam) v rokah. Posledica tega je bilo vedno slabo soglašanje radi mesečnih prispevkov. Naše mnenje je bilo in je še vedno, da plačajo ncangleško govon-če organizacije vsled tega, ker morajo voditi svojo propagando, le polovico mesečnih prispevkov v okrajno in državno organizacijo. S tem se pa razni državni in okrožni tajniki — ne vedno organizacije* — ne strinjajo; in posledica tega je nesporazum. Ta avtonomija okrajnih in državnih organizacij napram neangleško govorečim organizacijam, ki jo je pustil zadnji strankarska zbor v Chicagi le — tem v rokah, se je pokazala v mnogih slučajih nepraktičnim in naloga prihodnjega kongresa naj bi bila, da se upelje po vseh državah za neangleško govoreče organizacije. tri so zvezane s stranko kot organizacija s svojim tajništvom, splošno priznane prispevke s 50% popusta. Ta načrt stopi z novim letom v državi Illinois v veljavo in kakor mi je znano, proti volji celega osrednjega odbora d»ržavrte organizacije. Ta predlog je bil namreč vložen jh) jugosl. socialističnih klubih v Chicagi, ki imajo svoje zastopstvo v Cook County delegaciji. Predlog je šel na splošno glasovanje in je dobil uad 2/3 večino glasov. Ce bi se to zgodilo v vsaki dr žavi, potem bi bila stvar rešena ne da bi jo bilo treba nositi na prih. konvencijo. Toda po enih državah, kjer bivajo neangleško govoreče organizaci je, a jim raz mere ne dopuščajo, da bi prišli v stik s County ali State osred. od borom, jim to ni mogoče izvesti zlasti ne, ako v dotični državi ni mnogo takih, ki bi njih akcijo podpirali. Zato je potrebno, da se la stvar reši na konvenciji za vse države in okraje v Zed. državah enkrat za vselej. Naši klubi bi potem plačali na slednje svote gl. tajniku, kateri hi jih nazdel-il tako-le: Gl. odboru stranke od člana po .................... 5 1 Gl. odboru drž. org. od člana po ................ 214 c, (to zadene, kjer obstoji okrajna organizacija, kjer ne obstoji okrajna organizacija, plačajo člani po 5 c v držav, organizacijo.) gl. odboru Zveze (kakor je zdaj) od člana po 2 c. Nar. osmi. nar. odbore od član« po 3 c, okrajni ali County organizaciji od člana po ...... 2V> c. (To svoto bo najbrž plačal tajnik krajevn. kluba okrajni organizaciji sam, na podlagi kupljenih mark od gi. tajnika Zveze.) Skupaj bi plačali člani za prispevke z vsemi dolžno-stimi in pravicami na mesec po...............fc 15 c K tej svoti je prišteti še izvenredne prispevke, članske knjižice in svoto za krajevno blagajno, kar hi znašalo še nadaljnih 15 c, tako da bi bili mesečni prispevki, ako bi ne bilo izvenrednih, najtnanje 25c na mesec, v drugem slnčaiu 30 c. Kaj vse drugo je odvisno od zaključka konvencije v Oklahomi z ozirom na delo Jugosl. socialistične zveze je v naprej teško loločati. Nujno za vse člane naše Zveze je pač, da se zanimajo pri vsaki priliki za notranje delo sk upne stranke, za nabavo amer. lržavljnnstva. pouka v angleščini in sploh za vsako vez, ki hi doprinesla med socialisti — ne glede kakšen jezik govore — več- jo harmonijo v delu za uresničenje naših ciljev. Z ozirom na to bi bilo tudi nujno, da ae oskrbi prevode večjih ali manjih brošur, ki jih je izdala skupna stranka. Ako to tajnika ni mogoče izvriiti, naj eksekutiva odredi delo posebnemu odboru, ki naj vodi skrb, da se to is vrli. • Primerne in zato priporočljive brošure za prevod bi bile: Why Socialists pay dues; (zakaj plačajo aoeialisti prispevke); How a Socialist Local or branch should be condueted; (kaka ae sodi socialistični kJub); Socialist Methods; (socialistične metode); Our political Partys; fnaie paH tične stranke); The Soeialiat Par^ ty (socialistična stranka); Work mens Compensstion; (delavska odškodnina) hi še več drugih pri-mirnih. Uspeh samouprava—(avtonomija). Samouprava do gotove meje je barometer sposobnosti v danih razmerah, je ravnilo dela in orno-gočuje jasen preghed čez dek>, ki ga je treba od Časa do Časa kredi-' tirati eniin ali drugim po okoliščinah. I*rvi kongres je rešil to točko srečno, kajti skušnja je pokazala, da je ta podlaga najbolja, vaaj tako dolgo, dokler ob8toje neangleško govoreče organizaaije« ki imajo oskrbovati svoje časopisje, tisk itd. Tudi najbolj pravično je to stališče, dokler imamo vsi enake potrebe v gojitvi enega in drugega. Vaestrauska moralna in gmotna medsebojna pomoč pa ne obstoji samo v ožjem smish) med tremi jugosl. narodi spojenih v Ju goal, socialistični zvezi in dalje v glavno telo skupne stranke, am jxak j- celokupnem vzajmu celo socialistične stranke v Ameriki in sploh cele socialistične internaeio-nale. S socalističnim pozdravom, Frank Petrič, gl. tajnik Jugosl. socialist zveze. "MOŽ Z BATOM' A. DOMA. Za tiskovni fond. Prej izkazanih .........$361.66 A. Brumovič* New Duluth, Minn................ J. Mahnich, Panama, 111. •I. Cerkvenik Panama, 111. F Miheve Waukegan, 111. M. Saiehauner, Whitting, Ind................. V nt. Serjak. West Allis, Wis................. Ant. Koss nabral 11a veselici društva "Zavedni sosedje", št. 158 S. N. P. J. v Nottingham, O. 1.50 Skupaj... $366.91. .50 .50 .50 .50 .50 .25 Dragi mi čitatelji! Gotovo se Vam čudno zdi, da se nisem toliko časa nič oglasil. Nekateri so že mislili, n pogledavala ga hitro, pri- Končno so ji vendar dovolili, in enkrat na nedeljo je skromno sedela v kotičku jetniške pisarne. Razen nje je bilo v tesni in blatni zbi z nizkim stropom še nekaj ljudi, čakajočih na svidenje. Gotovo niso bili vprvič tukaj in so drug druzega poznali; med njimi se je leno in medlo razpletal tih in dol-govezan razgovor kakor predivo. — Ali ste slišali T — je dejala zajetna ženska z velikim obrazom in s potno torbico, v naročju. — Danes pri zorniei je pevovodja zopet natrgal dečku uho . . . Postaren človek v obleki odsluženega vojaka se je odkašljal in pripomnil: — Ti pevci so zelo raspozajeni 1 Po pisarni je urno tekal sem- intja majhen, plešast človek, na kratkih nogah, z dolgimi rokami in izbočeno čel ust jo. Nepreneho- obraz je postal mi b» ji i, po njego manjkajoč ji besedi, ga je pa vprašala rahlo. —r Kako sei počutiš? Kako ti gret — Pomirite se mati, — in Pavel ji je Mtisjril roko. — Dobro! Dobro! — Mati, — je rekel stražnik in zastokal — razmaknita se drug od druzega. Glasneje je pa dejal. — l^astor mora biti med vama. Pavel' je izpraševal mater o nje nem zdravju in domu. Pričakovala je druži h vprašanj. Iskala jih je v očeh svojega sina. pa jih ni mogla najti. BH je miren kot po navadi in njegov obraz je pobledel njegove oči so se ji pa dhzdevale sirje. — Saša, te pozdravlja. — je na daljevala. Trepalnice Pavla so za trepetale in pobesile. Njegov ma je ponavljal z nemirnim, trepetajočim glasom: — Življenje se je močno podražilo, vsled tega so ljudje od» dne do dne zldbnejši . . . Govedina druge kakovosti — štirinajst ko-pejk funt, kruh stane že spet pol-tretjo ... Prišli so jetniki, sivi in enako-lični; v okornih, usnjenih čevljih. Vstopivsi v mračno izbo so pome-žikovali. Enemu so rožljale verige na nogah. vem obrazu se je pa razlil jasen in odkritosrčen smehljaj. Bridka žalost je trgala materino srce. — Ali te bodo kmalu izpustili? — je vprašala z bolestnim in vzmirljivim glasom. — Zakaj so te vrgli v ječo? Tisti listi in letak so se «vseeno prikazali v tvornici V očoh Pavla je eablisnilo zado voljstvo. — Ali so? Ke»daj? Mnogo? — Prepovedano je govoriti ( „ _ tem predmetu — je leno pripom- Vse je bilo nekam mirno in ne- niI s,ra?nik- — Govoriti smeta le — - o drn/in-skih re*im VH° v tvorni™- prijetno preprosto. Kakor da bi se bili zdavna navadili in vživeli v svoj položaj: eni so — mirno sedeli, drugi so — leno poslušali, tretji pa so — točno in utrujeno posečali jetnike. Materino srce je trepetalo od nestrpnosti in nerazumno je strmela na svojo okolico, začudena nad» težko enoličnostjo življenja. K Poleg Vlasovke je sedela maj- in mladih svežih oči. Obračala*je svoj tenki vrat, poslušala razgovor in je i» čudno vnemo opazovala navzoče. — Koga imate tu? — jo je tiho vprašala Vlasovka. — Sina, študenta! — jo odgovorila starka glasno in bistro. — In vi? — Sina, delavea! — Kako se piše? — Vlasov, — Imena Se nisem slifcala. Ali že dolgo sedi? — Sedmi teden . . . — A moj — deseti mesec! — je dejala starka, in f njenem glasu je Vlasovka čutila čuden ponos. Znsmehljavši se.'je obmolknila za trenotek. potem pa nadaljevala: — Kislo juho, kašo, vse. kar Marija knha in druge reči. Pavel je razumel. Mišico na nje-ffOTfflt obrazu s«- t rede in ko-waj je zadržat smeh7 Vtaknil je prste v lase in rekel s tako ljubkim trlasom, kakeršnega mati še ni nikdar čula: — Moja ljuba mati I Tzvr*tno! Dobro, da ste -našli delo, ki ni pretežko za vas. Ne poeulit-e *e, da ste zapuščeni, ali ne, mati? Ko se prikazali letaki, so mene tudi preiskali. - - je rekla mati s ponosom. — Že zopet o tem prfsfnMu. _ je rekel stražnik z užaljenim glasom. — Povedal sem vama, da je prepovedano, da ni dovoljeno. Vzeli so mu svobotk), da ne izve nič o tein; vi pa prihajate* z novicami. Vi morate vedeti, da je prej»ove-dano. — Mati, ne govoriva o tem, je rekel Pavel. — Matej Ivanovi«* je dober človek. Ne storite nič, s komur bi ga i živali. Razumeva se dobro. Danes je tu kot namestnik. Navadno je v takem slučaju navzoč podravnatclj. To je vzrok, da se Matej Ivaiiovič boji, oste dobili nove oporočne liste. Prejel sen j tudi. nova pravila. Dolžnost vsakega člana je. da si ene nabavi ter pazno prečita, da se ve po njih ravnati. Ako se bo kdo izgovarjal, tla nima pravil in tla jih ni čital, opravičba ne bo veljavna. Toliko naznanje! Z bratskim pozdravom — Rochus Oodi-na, tajnik. R. F. D. 2. Bx 125 Mulberry, Kans. Za splošno uporabo. Malo stvari na svetu je primernih za s|*loMto uporabo, to je, da ¡»i se mogle rabiti v vseh slučajih. Nekatere družina imajo vedno pri rokah zdravilo, ki je preutalo (kotli poskušenj z zadovoljstvom. To je Triuerjevo ameriško grenko vino, katero se more vedno rabiti z vspehom v slučajih nerazpolože-il,ia, |M»manjkanje apt tita, nenadne slabosti, bolečin v želodcu ali *ptx'!»njein delu telesa, težkoč iu nt rednosti, gotovih ženskih bolezni. zabasanonti, nepravilnega dihanja, revmatičnih in nevralogičuili bolečin, prehlada in glavobola. To vino tla je moč krvi in živcem, čisti ustroj, napravlja zdrav apetit in zdravo okrepčujoče spanje. Zdravniški nasvet po posti in zastonj. Krasen stenski koledar vam pošljete 10e v znamkah. Dobiva sc po lekarnah. Jos. Triner, i:W3—1.139 So. Ashland ave., Chieago, 111. NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"! 1 "No VK>ri\ -i % popravite v tej stroki f mío ni ski CARL STROVER Attorney at Law Zastopa m mh »odiicih. §tt sobe 1009 133 E WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Talefon : Main 3989 ROJAKI Listnica uredništva. Gilbert, Minn. — A. S. — Naslov nemškega socialističnega časopisa v Chicagu je: Chicago Arbeiter Zeitung, 406 N. Clark Str. Tu dobite tudi vsakovrstne socialistične knjige v nemškem jeziku. Pozdravljeni! Superior, \Vyo. — L. G. — Va ša dopisnic^ se je nekje zakasnila. Nam je bila dostavljena še le 20. t. m. Naslov za nemški socialistični list v New Yorku je: New Yorker Volkszeitung (German pnbli cation) New York City. — Bo zadostovalo. Zdravi! ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnIH pijač. 1837 8o. F1ak 8t. T*l C«nal 1406 ZA CLEVELAND IN OKOLICO je zastopnik Proletarca A. Gradi-sher, 1158 E. 61. Str. Poobfeščen je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti sploh vse posle tičoče se Proletarca. v VVaukeganu! ve. k očete piti dobre pijače in se zabavi t i po domače pojdite k Bo Mahnlch-u9 714 Market Street, Haukegaa. Pri njemu je vae najbolje. Kdor ue vrjame, naj ae prepiča. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Otilo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrsve toil vino. pivo in iranje prve vrst«. S mod k« prve kvalitete so na prode j. Za mnovobrojen poaet ae priporoma rojakom v Clevelandu. pa potnikom Lastnik. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe iu žvečenje. Im. portirane cigare in cigaret«. V«t pristno in po zmernih cenah VAC. KROUPA, J245 W. 18th St., Chicago, m. POL-LETNO ^ ZNIŽANJE CEN. Prodajanje po teh znižanih cenah se vrši samo v februarju. Posebnosti naše trgovine vas bodo presenetile zaradi cen: J $10.00 Suknje.............$7^ ♦13.50 Suknje........... gjg $15.00 Suknje.../......... \\2 $18.00 Suknje............. 13 ^ Moške zimske kape. *^rej $1.00, sedaj....... 69« imM HOUSE SWCorner 26a&Centra! Parii/fa Rudolph Layer, lastnik. ZDRAVLJENJE V 5 DNEH Stranka- ZA CHICAGO, ILL. Jugoslovansko žensko udružen-je vabi vse Slovenee in Hrvate na svojo zabavo, ki jo priredi v nedeljo 11. februarja v Narodni «Ivo-rani (vogal lS.th St. in Centre Ave.) Začetek ob dveh popoludne. Na tej prireditvi se predstavlja tudi lepa igra iz delavskega živ-jenja "Kčerke rada". Tiketi v »redprodaji 15 e. pri blagajni 25 e, ženske proste! Varicocele Hydrocele RRKZ noža' _ J -------—___ IN BOLEČIN Ozdravim vsaeega, kdor trpi na Varicocoli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupijenje, iivino nezmoinost, vodenico in bolezni tiioiih ■e moAkih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ie velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, IU so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuapeSno, da posedujem le iaz odino sredstvo, s katerim zdravim vspeino. Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moSkib Ozdravim potitivno želodec, pljuča, ledice In neprllike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE is mi ~ „ Zastruplfen|e ZA MILWAUKEE, Wis. moške bolezni Zfur>a i«iro i, o-1«,m v ledicah m j triti zdravim hitro za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljen je in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronehitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi in vseh drugih kotnih bolezni, kakor priiče.j lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, po-dju in druge organske] bolezni zdravim za stalno. prva slovenska Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, kjer »e toči dobra vina in inportirano --- pivo. Prodaja vina na salone in na drobna Ani Schnabl, cor. Trumbull ave. is 26. Str., Ckicigi, IN Dr. W. C. Ohleplorf. M. D. Zdravnik za notranje boleanl in ranocelnik. Izdravniška preiskava brezplačno—p|a/j «ati je le zdravilu. 1924 Blue Islaai Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 p« j»ol.; (hI 7 do 9 zvečer. Izven Chiea« ¿iveei bolniki naj pišejo slovensko. ^ POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI s A L O O N a modernim kegljl&en «Jveie pivo v sodčkih in butaljk^ m drug« ra vno vrst ne pijače t^r unij*« «»odko. Potniki .k»be če.tno preji čiiče za nialeo Postrežba točna ia liWaa Vsem 81ovMeom ia drugim 8 1ol