Največji slovenski tednik v Zdruiepih državah.
Izhaja vsako sredo.
Nar»*iina:
Za čtaae, na leto ....
Za nettaie ................
Za inoremstve
$1.20 ?2.0* $3.tt
NASLOV
undaiMva in upravnittva:
6117 St. Clair Ave. Cleveland. O. Telefon: R&ndolph 7301
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3» 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
CLEVELAND. O.. 26. DECEMBRA. ^DECEMBER). 1923.
Leto IX.—Volume
1
Clevelandske novice S? st je Sepec nato pred več
_ . ■	! tovariši v tovarni izjavil, da
—Dne 20. t. m. zvečer okoli "mu bo *e P°®«»til za božič!" pol sedme ure je šel splošno In ko Je Preteklo sredo Mtrih-znani John Pirnat, katerega solski zaPiral tovarniška vrata na klicali navadno "Ženi," preko;E* 70th S*- i« Sepec zahrbtno ceste na St. Clair ave. in 63. strelial nanj in ga smrtno cesti, žani je nesel cel naro- ni1, Sepec P°tem ^nil, čaj starega kruha za zajce. naibrž mu i« **<> k srcu njego-Imel je vedno navado znositi vo dejanje. Nobenega miru ni ljudem vsakovrstne stvari sku- mo*el n*Jti- Konečno je izvr-paj. Vedno je bil okoli, vedno 411 8*m<>mor- v njegovi roki
poatrežen, tako tudi ta večer. 2ani je šel počasi preko ceste, ko pripelje Ford avtomobil. Tla so bila radi dežja drsna, av
so našli samokres, katerega je krčevito držal stisnjenega. Dva naboja sta manjkala. E-den, • katerim je streljal na
tomobil ni mogel takoj ustavi-; Manrinskija in s katerim je sa-ti. in padel je 2ani na tlak, in mega Prelil, avtomobil preko njega. V av- Poroto se, da je Sttphtn tomobilu je bila neka žen- Marfnski na posledicah strela ska in njen sin. Zaneta so od- r nedeljo popoldne v bol-nesli v poslopje Slovenske po- hišnici.
sojilnice, in poklicali dr. Kern	—--
je mogel le konštatirati,-da je	VABI VENIZELOSA
OPOZICIJA KORPORATIV-' NO ZAPUSTILA SEJO.
kvoruma za to, da skupščina sklepa o dnevnem redu. Predsednik Jovanovič je izjavil, da mu je potrebno parno 10 -poslancev za predlog o glasovanju, Gojka Popovič izjavi isto
kar in bivši zvezni ntseljeniški komisar, Anton CarWtti-
Pokojnik je bil rojen I. 1854 v Californiji, njegov oče je bil RUSKI KOMUNISTI SO NA- rodom Italijan. V kongres je
Odkrita zarota.
Prihod sorodniki
RAZNE NOVE DOLOČBE.
Beograd, 7. dec.-Na dopol- koJt	" k***uJe
danski seji skupščine je referi ral najprej skupščinski tajnik o sestavitvi odbofbv za razvrstitev uradnikov, za proučevanje zakonskega načrta s paro-brodnimi društvi, kakor $udi o odboru za raznostitev občin in za pomoč ponesrečenecem.
sednik
odgjvoril, da ga je prevaril, ko fe zahteval bese-do. Radi žalitve posl. Popfvi-ča je nastal v dvorani velik rep"
ffc ja posl. Pantovič dejansko napadel Laziča. V tem trenutku p i je demokratski posla-
MERAVALI STRMOGLAVITI	bil izvoljen 1. 189^ :za časa
AMERIŠKO VLADO.	predsednika Tafta je pa več
--let opravljal službo zveznega dobiti iz starega kraja
Wasl.ington, D. C., 21. dec.	plseljeniškega komisarja.	svojo družino ali sorodnikg.
Ako ameriški državljan hp-
Ko je državni tajnik Hughes te- dni odločno nastopil proti
mu ni treba več pošiljati v stf-ri kraj ni originala ni poverpfc-
2ani mrtev. 2ani je bil doma
DOMOV.
iz Velikih Poljan, in se naha- ***** mmmtnki predaed-
jal približno 20 let v Clevelandu. Prvotno je delal t Kuki-man tovarni, kjer je pri dela zgubil kvo roko. Potem se je
nik bo zopet prevzel vladine
ministrov,
2* dec.—Svet je sklenil naročiti
preživljal pri rojakih, in je Ml Polkovnika Plastirasu, fcačelni-
temu ali onemu za pomet. Kjer je dobil kdaj cent, ga je
dii ni Kjer. jorodnntof, razven
rm% *
ka reveJucijanarlietfa komiteja, naj t naproti i prejšnjega mi-ega predsednika Veni-•aj savrtif v Atehe tar
2*
nc, neoine-tttna, doma iz vasi Lesket, fara št. Jahž na Ddlerijskem, kjer zapušča starim i* tri M,ce.lne2. januarja.
Nato je predložil poštni mini-j nec.ClčeT^d; * *	V
ster zakonski načrt o ratifika- novmarski ekočil z gaten-ciji madridske mednarodne \e v dvor™, «• bl Sčitil Lkzi'
poštne pogodbe iz leta 1920. Sledila je razprava o Inter-
m t Vaina konferenca* nemir in prepir ^tekom"katere^ P»P<>znanju ruske vlade in je Dne 4- januarja prihodnjega ljenega prepisa svojega dri^ »» p » ^ proti vgaicojajcemu poga- Jeta se bo vršila v Clevelandu, ljanskega papirja. Zadostne janju s- sovjetsko Rusijo, je ohio, konferenca načelnikov zaprisežena izjava (affidavig. državni department danes premogarske unije in operator- v kateri naj bo navedeno, kdjij razkrinkal načrt ruskih *rdeč- jev, Na tem sestanku se bo iz- in kje je postal ameriški držav-karjev', ki so nameravali po- delalo glavne načrte glede ob- ljan. številko državljanskega tbm komunistične Delavske novitve plačilne lestvice za papirja. Državni department stranke vprizoriti proletarsko premogarje v državi Ohio, O-.ima za stranke na razpolaga revolucijo v Združenih Dria- hio, Indiana in Illinois.	vzore« takega affidavit (Form
vah, strmoglaviti našo vlado in	-Z	| VjttfA). ali vsaka druga slič-
na. V dvorano se je vrnila tem tem tu<Ši opozicija in se
nad
pelaciji poslanca Hamzalije ^ nat?	VUda
Ajanoviča na ministra za ag- » Predsednikom Pašičem je sre
rarno reformo glede bownskih di ****** P^^ i* dvora- _____ _____
pašnikov. Takoj med njego-^ne'"n.J0	»tede te zarote več zadostnih
vim govorom nakar tudi med.rad,kalni
razobesiti rdečo zastavo državnim kapitoljem. Državni department
ima.
govorom ministra Simonoviča je prišlo do ostrih konfliktov med muslimani in bosanskimi radikali. Nato je poslanec Ra-jič kritiziral agrarne razmere v Vojvodini, nakar je bila seja prekinjena.
Burni prizori.

Povišanje plače. Atlantic City, N. J.—Narodna zveza livarjev peči je doio-i čila svojim članom 10 odstotno dokazov, da je prišlo navodi-! pavUaaje plače, tako da bo lo o nameravani revoluciji; znaiaU minimalna dnevna naravnost iz Rusije. Zvedelo metda |7.25. Vsled tega po-jo tudi, da so člani koma- vttenje bode imelo koristi o-
Na popoldanski seji le prišlo e4 govorom poslanca Hadži ostro kritiziral eljetinja
organizirali posebne bojujoče j tovarnah, odseke, ki naj bi se po enkrat na teden vežbali v Streljanju. TI zarotniki so bili trdno prepričani, da bodo s tam dosegli
>naij .iHtota
;ievoljene 'pealesiake
^»tre. -Ttf 'je iilvala dve' leti itF pol pri svoJf4etS, dftiitoi sertf€ai"ba 104« E. 14th StfR; ' P ' *'
—Dne 21: decembra popoldne r se jo Jak« h^Hittidponesrečil lošno Znani rojak in kontrak-r, John Slogar, p. d. Jkmšek. Delal je pri neki hiši na Eu-clid Heights, ko je padel z vi
tbotlii' To proš--
laalagajo y. nekaleri h kro'-^' oddaje revelueijonanli v etrahu, da bi bila stvorjena republikanska vlada, če*blrse zavleklo povratek prejšnjega ministrskega predsednika^ m .-f . v- '
V •
• Javna pozornost pa je osredotočena na Venizelosa in z največjim zanimanjem se pri-
sokega odra in si nevarno nalo-! ^kujfe njegovih odgovorov na mil rebra. Mr. Jamšek se na- j P">«nj« različnih političnih in haja na svojem domu na 1023 vojaških skupin. Večina na-
E. 63d St.
—Umrl je Janko Brnardič, rodom Hrvat, toda med Slovenci jako dobro .poznan. Umrl je 17. decembra zjutraj v Mount McGregor zavodu v državf New York, kamor ga je poslala Metropolitan Insurance Co., za katero je bil uslužben blizu 6 let. Ran j ki Janko je bil star 39 let, priljabljen povsod, spoštovan med Slovenci Iret Hrvati. Opra/1 jai<je<tudi več leti'
«- , « , .A, _ , . , rt^it T
roda pričakuje, da se bo vrnil in skušal zopet uveljaviti mir V deželi.
Med voditelji se je omenjalo
Planin Kobšrtgfttia 'je
med Vojno avstrijski »vohun. je iižvalo tako sileh htuič, da je moral predsednik prikinlti sejo. Kobasica je inM tem skotil na klop in čital neko pismo/ v katerem se očita Kadži-ču, da je bil priča v tožbah
proti SrbOm.	'
■ •
Opozicija zapusti skupščino.
Ko je bila seja'zopet otvoi> jena, se je nadaljevalo prerekanje med radikali in piusli-maiii. ^Posl. Andrič je izražal začudenje, da se v Bosni bu-nija'razni "pašiči", ki sp bili največje turške pijavke in je
Pariz, Frtfrjjja, 22. Prejšnji grški ministrski predsednik Veni ***** kš je bil iz časnikarskih virov informiran, da je odpotovala jz Aten v Pariz delegacij|, ki ma bo izročila pismo polkovnika Plastlra-ai%.v katerem ga slednji po-zlvjje^ naj M&m* domov jter prevzame vodstvo, je odgovo-
ja»*£atapa je izteza
|Wi »bi gam(«la pro^jM ■ ^^^ reiolucijonamega komiteja na- ^zunan^is^r-CfCerin. ^ potiti /k povratkju v Atene ter' Z^F^U?*^ ill «va h opustili 8v0j,	.Ulop, ^ fe
da so zatenicnat ne bo vrnil do- 712, ITTaiVzTL _ , ,,^7*
na oblika je tudi dobra.
Ameriški konzulati v ina-zemstvu imajo navodila, 4e smejo sprejeti tak affidavit kat dokaz, da je sorodnik v Ameriki ameriški državljan.
, „ , ,JM ____^ P" tej priliki je umestno, da
nistične Delavske stranke £e krog 10,900 livarjev peči v 172 poudarjamo, da inozemke,-,4l
ti
•top grškega ministrskega
v naši delali lepe uspehe fn
da se b* število ruskfii gandiatap zdatno pomnožilo.
HMHO*
' so Se poročile z ameriškim državljanom po 22. septembru, 1922, oziroma katerih moi je bil naturalUiran po tem da-dec.—Mi- tumu, niso vsled poroke postale ameriške državljanke, ka-
M^daika. Ate^, C.rako, 2Z 4 n istrski predsednik Gonatas je
danes svojo estavkd. Dolft^ J*jp >P<*r*j> One
mov.
odobraval delo ministra za le Papanastazija kot možnega | a?rlrno rtformo. Posl. Vuko-
ministrskega predsednika in ta savljevič (dem.) je protesti- ___________ ______
je mnenja, da bo Venizelos od- ral proti temu> da se p0Bt0pa ( pošiljajo denar po bankah, ni-
kloml ponudbe, nakar bodo re- £ bosanskimi muslimani kot s kafc>r pa ne, da.polagajo de pubfflcanci stvorili vlado.	........!
mo se pa pošlje naprej ali pa uniči.
Naše oblasti delajo na tem, da sklenejo z ameriško pošto pogodbo, zaradi pošiljanja denarja po poštni nakaznici (Postal Money Order) ; toda dokler je v interesu izseljencev, da
m svojo ostavk*. Do:«or je to Oiio paprmj. uno (Ur^iim »tpubmta^i, aetanejo morembe,^dokler sa-'**'*> »t	volkpii me ne_aa|»omn ^a a^efiške
pi^dsedaik Gonatas; ntfin.. , Radi tega tt «oproge k liberalni strankL ^ aiperiških državljanov ne mo-
;'K^i—®'b .v) ^ aVejo dobiti ameriškega potne*
Obseden pristai Klaoov^v.	Mf^?^ ako	Priti v
i Atlanta, Ca., 22. doc—Pred Ždružene Držav^, marveč mo-;
tukajšhjo glavno poVoto je bil rajo preskrbeti si potni list
danes obsojen v dosmrtno je- »voje izvirne dežele in potem
. Čo bivši urednik * nekega kla-. vizej ameriškega konzulata.
Naša lnternacijonala \fe-Vnovskega lista, Phittp E. Fox, kot^ vsi drugi inozemci. Umev-
raia svoje popolno zadoščenje ker je nedavno obstreUl svoje-f noje, da bo ameriški ko.izul
z delovanjem J^elavske stran- ^ pri8taJa w g Coburn na. pri tem uvaževal dejstvo, da je
i v Ameriki tekom minulega men0Tna ga umori]	dotičnica žena ameriškega dr-
stranka mar-j	_žavljana.
Smrt v razvalinah hiše. \ „ . . .. . . ... . .
Zakon o kvoti je starejsi kot
zakon a samostojnem ,'driav-
interpecijonale, 7 naslovljene na Delavsko, stranko v Ameriki:'
Po»iljanie. denarja v domovino.
Pred kratkim so ameriški listi pozočali a zlorabnh 4>ri po-šiljanju denarja v pismih v staro domovino. Zlorabe se !eta Ožičena vrše na U način, da se denarjUivo de,uje * priVog revpluči-in čeki poberejo iz pisma, pis- je v Ameriki Osobito smo za
Dajrton, O., 22. dec.—V na-dovoljni, keir je ves dosedanji | selbinl Johnsville se je pripeti-nesporazum med raznimi ko- la včeraj velika nesreča. Ker munietičnimi strankami poje- je imel farmer. A. Brumbaugh njal; ameriška Delavska stran V svoji hiši napeljano acetelin-ka bo vsled tega z lahkoto jsko razsvetljavo, se „_____
med milijone proleUrcev za- neprevidnosti vnel velik kotel	, MjB^MBBPM
netila duh revolucije. facetelina v pritličju hiše. Raz-	P0,d kvoto'Ak,akJor1 VS1 ,drufirl
V svrho tem večjega uspe- strelba je bila tako jaka, da se	selje"cl- xAh delavski depart-
ha priporočamo našim sodru-^e detonacijo čulo več mili da- ment 36 že lzjav,i' da' ako bi
taA.	... _ r,___; prišla v Ameriko taka žena
ljanstvu. Radi tesfa ni v zakonu nikake določbe, da bi izvzemale iz kvote inozemske
. , žene ameriških državljanov, je vsled r\ *	j •
0ne torej spadajo po pravu
škem nazaj
------------p ...	Miliševič je
službo kolektorja pri A; Grdi- ^ sledila vzgledu ROmunske recU1 t prehod na Amerika!««—lbdn^ci krnlj.	"^""ii v^^
nu . Tu znptišlav soprogo in 3 J »M^ ^™* * dnevni red z	da j New Yotk, R -Y.,21. dec,-	gibin^
aemkaj poroča, da - ^ttnovitjo ddlavfke.
. _ , _ I	. . ,;,! .uumc uaBiliftu* * , uuui. * h iIInm',1 nnniliflin Irroliaun Vrn. . A. u. . ■ _	M____.. . /T
miru!	nik izjavil, 'da nima njegovk
____ ^ nasprotujejo	.■■»■ e
hčerkeT T^lo je MkTprepe-	"J&iMi*^^	I Iz ^ma-
U«HPa V Cleveland. .^vaj	pašnikov,V Albanci ponujajo kraljevo kro- stranke in zvezne farmarske-
no znanemu ameriškemu mili.] delavske stranke smo telo za r
Wak, protesta ,-jeza.tfim.. Spa-
Mr..John G^Ska. N^aj ^ l*^*** te	na"
sa vročica l^r ni hotela, odnehati, in šele V* dni to je (Obrnilo nekoliko na boUe. Želimo ji, da bi kmalu okrevala. /^J —Dne 20. t m. je z isUm ta-1
'f! ',>4 iiilf O
h««. Gornik, soproga	M) opoxic«. z.pu.«!^ .ejo.
V. dvorani sta ostala ,aa kon-trotlo samo Voja Lazid in Goj-ko Popovič. Pri glatpvanju o predlogu Miliševiča je bilo v dvorani prisotnih, samo 80 poslancev in torej vlada nUme-la kvoruma. Predsedhik Jovanovič pa je lcljab temu izvedel glasovanje, ter s tem vladi izglasoval zaupanje £0 poslancev.
Po gjasovanju je predlagal predsednik sledeči dnevni red za *ejo a torek dopoldne: Volitev odbora za mednarodno fiošfre konvencij« in pretres kon?en$Jj z Avstrijo. \
Idjkzič je ponovno zahteval feetedorin konstatjral, da ni
zapušča troje nedoraslih otrok, ... . .	WS
Med temi naj se ostanpvihcatece so usmUjeni sosedje	°b2,\rom m 86 bo 8tvar
-	Vzeli v svoje var^tv^	njenega prihoda.rešila na naj-
120 Jugoslovanov doepelo
v Ameriko.	. j
CUiiardskš porobrodna druŽ-mokresonu	j ba naJ« P<foča, da je dne 18.
svojega preddelavca v tovarni 11, m. dospelo na pju-mku Beren-We8t Steel Caatings Co., ™
seph Sepec ustrelil še samega A*' med tenl1 bHo 120 Ju«°-sebe. Njegovo truplo so našli »Ivanov, v prazni železniški kari na; Predsednik Coolidge pomiloetil
11 kaznjencev. Wasbington, D. C, 24. dne. —-Povodom božičnih praznikov je predsednik Coolidge danes BondiotiU enajst kaznjen-
Hamilton ave. in 38. cesti. Sepec je bil ttar 32 let in je delal v West Steel Castings Co. Stanoval je na 111« E. 68th St Pred več dnevi ga je njegov preddelavec, Stephen Marin-ski odpustil od dela, ne da bi
cev, nahajajočih se v raznih zveznih ječah.
jonar ju in petrolejskemu mag-	dovol jni; tt atršnke bodo delo-natu, H. F. Sfnclairjn. Je li bo	vale po načelih komunistične Sinclair prevzel to ponujeno	internacionale toliko časa, domu čast, ali ne-r—še ni znano,	ider ne bo vihrala rdeča zasta-
--va nad Belo hišo v Washingto-
Bivši sodnik "črnerekar." nu."
Boston, Masa. 21. dec. Bivši Ker je prišla vlada vsem državni poslanec in sodnik tem zarotnikom pravočasno ne Ed. L. McManua je bil danes Bled, bo sedaj vpeljana naj-obtojen v večletno ječo, ker je strožja preiskava. GdtoVo pri-od nekega svojega prijatelja de ta slučaj na dnevni red tudi hotel z grožnjo, izsiliti svoto pred kongresno zbornico kma-$50,000.00.	iu p© novem letu. Justični de-
-—	i partment bo vse zarotnike ob-
Perilo se bo pedeniile. čutno kaznoval; po prestani Hmw Vork, 21. dne. Zveza kazni pa deportiral v ,4blaže-izdelovalcev spoeh^th volne-1 no" Rusijo.
nih oblek zatrjuje, da se bo Bivši naselniški komisar spodnje perilo v doglednem	Caminetti umri.
času podražilo za 20 odst Jacksns^ Calif.—Tnkaj je u-vsled pomanjkanja volna: J mri znani kalifornijski poUti-
ftrft
Narodna konrencija demokratov.
bolj ugodni način, ki je 4ovo* ..o i Ijen po zakonu.T ^
| ; > | V tej kVezl pa je treba orne-
, Chicago, 111., 26. de«._Dne njati, da, ako ona ne bi Lila v
15. januarja »e, bo, vrnilo v «tanu dobiti potnega lista od .Wasbingtonu, D. C. posvetova- oblasti dežele, kateri pripada, nje voditeljev demokratske Sta*® Department ji ne more ttrank^, kjer se bp določilo da-' Prav ni« pomagati, kajti je pr£ ttun in in^lo^ameravane na- ^ načelu ameriške vlade posre-rodne konvencije v svrho nomi- i dovati med državljani in po^
daniki kake države in vladanil; katerim oni pripadajo.,
nacije predsedniškega kandi -dala. v . v? ^
V obče je tukaj mnenje, da bo vtem. oziru zmagalo naše mesto, Chicago, Dl.f kjer se bo vršila narodna konvencija demokratov. Ker še ni tukaj nobene za to pripravne dvorane, j Dne 21. decembra sta bile v je mettui župan obljnbil pre- i našem mestu od avtomobila u-akrbeti dO meseca jun|ja prih, bite nadaljno dve žrtvi, neki 3
Žrtve avtomobilske vošnje v Clevelandu.
leta. veliko dvorano, kjer bo lahko navzočih do 50,000 oseb. Za konvenčno mesto se pogaja tudi mesto New York in St.
letni otrok in neka že priletna žena. Od 1. januarja do 21. decembra znaša skupno število teh nesrečnih Žrtev v našem mestu 175.
ZOPETNO NAZNANILO	est City,
druitvcm, spadujočim v cen-	Kamin, M., za Brawndale,
tralni boln. oddelek.	Anton Marki, 2a Varidling,
Zadnjič sem obljubil, da	Frank KraJovc; zdravniki, dr.
bom pisal vsem društvom pis-	C. R. Knapp, dr G T Mc
ma radi podaljšanja proste	Guire, dr. B. E. Castello. vstopnine še za tri mesece; z Objednem opominjam vse
menoj se godi tako, kakor one-	tiste člane, ki dolgujejo na
mu, ki je skušal zagraditi s	asesmentu, da i8t0 prej ko mo_
neskem deroči hudournik; kar	goče poravnajo; vsak naj si
je zagradil na eni strani, mu	misli, da ako dalje odlaša, tem-
je pa na drugi odneslo. Z mo-	več se nabere in tem težje bojim delom je ravno isto sedaj, de plačati. Torej najboljše je
pred prazniki; torej naj velja	plačati vsaki mesec o pravem
le to, kar sem Vam pisal v	času, s tem se prihrani precej
"Glasilu".	časa uradnikom in se vam n
Dosedaj se je že več druš-	treba bati morebitnih posledic, tev povoljno izreklo za poda- Objednem tudi prosim vse
ljšanje termina za prost pri-	člane našega društva, da se v
stop v centralni boln. oddelek, I	polnem številu vdeležijo pri-
in ako bo teh večina, in da ne j	hodnje seje dne 13. januarja,
bo nobeno društvo proti temu.	1924. Na tej seji se čitajo ce-
«	i . i ___ __i	ma An*««	•
potem bom smatral za pripo- loletni računi in 0b enem bo-ročljivo glavnim uradnikom za do še druge važne stvari na
Jtrej lntihar, Josip j Društvo .t. Srca Jeziuovega,
it 70, St Louis, Mo. Na zadnji letni seji dne 16. decembra so bili izvoljeni sledeči uradniki za prihodnje le to:
Predsednik, Matt Omerza; podpredsednik, Filip Trost; I. tajnik, Adolf . Crnkovich; II. tajnik, Louis Lovše; blagajnik, John Mihelčič; bolniški nad zornik, Jakob Judnich; nad zorniki, Wiljem Lukežič, Blaž Belobrajdič, Jakob Judnič; vratar, John Desina.
Vsem novo izvoljenim uradnikom žtlim veliko uspeha ter složnega delovanja za napredek društva in Jednote; isto-tako želim vsemu članstvu K. S% K. Jednote srečno novo leto.
S sobratskim pozdravom, " Josip Pozek, dosedanji tajnik.
potrditev. Toliko o tem. fdnevnem redu, tikajoče se vseh
Nadalje se prav lepo za- članov. Torej pridite vsi, tudi .. . _ _	„	ki že celo leto niste bili.
K sklepu pozdravljam vse*
članstvo K. S. K. J. in vam voščim srečno in veselo novo leto,
19924.
Frank Zidar, tajnik.
hvaljujem vsem, dosedaj v ta oddelek pristoplim društvom; s tem smo postali bolj jednaki in bolj zadovoljni. Obljubu-jem Vam pa tudi to, da boste s tem, ki ste stopili v bolniško centralizacijo, uživali vso zadovoljnost; storili bomo vse, Društvo Vitezov sv. Florijana,
da sc bolniška blagajna ojači (poveča) v močno.
št. 44, So. Chicago, 111.
Gorioznačeno društvo je
Nadalje se zahvaljujem imei0 ietno ali glavno sejo dne vsem onim društvom, ki so mi 2. dec. Na tej seji so bili iz-pismenim potom izrazila priz- voljeni sledeči uradniki za pri-nanje in vzpodbudo za nasto- hodnje leto: pla dela, in jim obljubujem, da Predsednik, Math Pirnar; bomo vsi, brez izjeme delali podpredsednik, Martin Golo-tudi v naprej v sporazumu in bič; tajnik, John Likovich - za-složnosti na vseh krajih, kjer pisllikar, Joe Benkovich- bla-bomo videli, da je to v korist gajnik> Martin šiffler; nadzorniki, Martin Vuksinich, Frank Kapler, ml. in Jakob Smrekar; vodja, Frank Gorenz; zastavonoše, Anton Pucelj in John Do-lfrišek; ravnatelj, John Gril.
Člani na potnih listih naj se obrnejo na dosedanjega tajnika, ker sem bil ponovno v ta urad izvoljen.
Mnogo sreče in uspeha v prihodnjem letu. pozdravom,
John Likovich, tajnik
1 » - i .;. . i I I I ; '
S sobratskim
/ , / . , .
in procvit naše dične organizacije.
Slednjič Vam vsem voščim in želim od srca nad vse srečno in veselo Novo leto, obilo božjega blagoslova, miru, za-stopnosti med vsemi brati in sestrami. Bog Vas živi! Sedaj se ne oglasim prej, da bom uradno Vaš predsednik. i !
Vaš sobrat i	- ;
Anton Grdina. -0-
Društvena naznanila
{ rr-.	!
Druitvo sv. Cirila in Metoda, it. 8, Joliet, 111.
Naše društvo je imelo svojo	bra, t. 1. so bili izvoljeni
letno sejo dne 16. dec., katere	či odborniki za 1
so se člani vdeležili polnoštc-	Fajfar, predsednik; John Vid
vilno. Seja se je vršila v naj-	mar, podpredsednik; Peter
lepšem redu in složnosti. Vsa	Kure, tajnik; Frank Kozjek,
čast članom, ker se držijo pre-	zapisnikar; Math Kremesec, govora, da v slogi je moč, in I blagajnik; nadzorniki, Raj-
da sloga jači, nesloga tlači.	mond Maros, Frank Kolrel in
Volil se je tudi odbor za lje-	John Kočevar.
Dtuššto sv. Alojzija, it 47, 1 Chicago, IU.
Na letni seji dne 9. decem-sleae-1924: Josip
to 1924 in sicer co bili izvoljeni sobratje:
Nadalje vabim člane, da se v polnem številu vdeležijo pri
Predsednik, Frank Terlep; hodnje seje, kjer se bo preči-podpredsednik, Feliks Jamnik; tal celoletni račun in bo še več tajnik. Matthew Buchar; za- , važnih točk na dnevnem redu.
Tudi ponovno opominjam vse one člane, kateri dolgujejo
pisnikar, Jakob Konte; blagajnik, John Kralj, ml.; nadzorniki, Frank Zupančič, Thomas društvu, da gotovo poravnajo Buchar in Frank Papesh; bol- evoj dolg, ker od zdaj naprej niški odbor, John Kralj, st., se bom ravnal strogo po pravi-Louis Zaletelj in Marko Zni- lih; in če bo kateri suspendo-daršič; reditelj, Jakob Solnce; van, naj krivdo sam sebi pripi-zastavonoša, John Papesh; še.
banderonoše. Ralph Stukel, Geo. Stukel in Ludvig Lazar.
Sobratski pozdrav vsem čla- novo leto.
Želim vsem skupaj srečno, uspešno, zadovoljno in zdravo
nom in članicam dr. št. 8, kakor tudi vsemu članstvu K. S. K. Jednote voščim srečno in zdravo novo leto' 1924, vdani vam sobrat,	r
Matthew Buchar, tajnik.
Peter Kure, tajnik.
NAZNANILO.
NAZNANILO.
Opominjam člane dr. sv. Jožefa, št. 58 K. S. K. Jednote, da kateri še niste plačali asesmenta za mesec november tn december, da to storite, da se
t, Društvo sv. Jožefa, št. 12, naredi popolen račun konccm K. S. K. Jednote jc imelo svo- leta. Na glavni seji, 16. de-jo glavne letno sejo dne 9. dec. cembra je bilo sklenjeno, da 1923, na le j seji so bili izvolje- po novem letu ne bode društveni sledeči uradniki za leto zakladalo iz svoje blagajne za 1924: Predsednik, John černe, člane, ki ne plačajo ob pravem ml.; podpredsednik, Tom Si- času asesmenta, ker asesment mončič; I. tajnik, Frank Zidar; mora biti že 25. v mesecu v U tajnik. Frank Telban; bla- glavnem uradu Jednote. Za-gajnik, Gregor Vrhovšek; go- toraj prosim, da bi uvaževali spodarski odbor, John Deč- ta opomin da bi se enkrat na-man, John Telban, John škr- redil red pri društvu glede pla
NAZNANILO. *
Društvo Marije Vnebovzete, št. 77 K. S. K. J. je na svoji redni in letni seji 9. decembre, 1923 soglasno izvolilo ves stari odbor še za prihodnje - leto, 1924, kakor sledi:* Anton 2i-gon, predsednik ^ Frank Matos," podpredsednik; John Lavriha, blagajnik; Frank Končar, Matt Kamin in John Punger-char, pregledovalci knjig; Joseph Kotar, I maršal; Tomaž Petrovčič, zastavonoša; Ignatz Novak, I. in John Kotar, redarja; poslanci za Forest City, Mike Havptman in Frank Okoren; za Browndale, John Okoren II,; za Vandling, Jos. Pe-terlin; društveni zdravniki, Dr. Dr. C. R. Knapp, Dr. E. B. Co-stello in Dr. G. T. McGuire Društvene seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v mestni dvorani Na tej seji je tudi članstvo razmotrivalo glede plačevanja bolniške podpore ter je bil slednjič stavljen predlog, da bi iruštvo plačevalo $2 (dva dolarja) na dan bolhiške podpore namesto $1 ali $12 na teden namesto $6, kot dosedaj. Ker je bila velika večina no-/zočih članov zadovoljna s tem oredlogom in da se. še, ostali dani bolj natančno o tem informirajo, je bilo končno sklenjeno, da ostane to predlog vsem članom društva v Razmotrivanje do prihodnje aeje, 12 januarja, 1924, ter da se te seje gotovo vsi člani vdeležijo ter glasujejo o tem predlogu, da pozneje ne bode kdo rekel, jaz nisem zadovoljen s sklepom društvene seje, zato pridite vsi in vsak naj pove svoje mnenje.
Tudi opominjani vse one člane in članice, ki še niso plačali svojih asesmentov, naj to storijo v najkrajšem času, da za-morem pravilno zaključiti društvene knjige in račune za to leto. Vsi oni pa, ki so na potnih listih in hočejo iste ponoviti, naj se meni takoj zglasijo, da ne bode treba vsakega posebej pismenim potom vpraševati kaj namerava storiti; nekateri člani to vedno storijo, ,za kar jim vsa čast, da se zanimajo za društva, kamor pripadajo ; ali ne smem reči, da so vsi taki, vsem onim naj služi ta opomin v ravnanje. ^
H koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. širom Amerike in jim želim srečno in veselo novo Leto,. 2.924.
John Osolin, tajnik. Box 492, Forest City, Pa.
Zakrajšek, O. F. M.; društveni zdravnik, Dr. J. E. Ursičh, 1908 W. 22nd St., Chicago. « Seje se vršijo od oktobra de maja vsako tretjo nedeljo v mesecu popoldne, od junija pa do septembra vsaki tretji četrtek v mesecu, ob pol 8. uri zvečer.
Prosim, da to članice upoštevajo in redno opozarjam vsako članico, da ima gotovo v prihodnjem letu plačan asesment vsaki mesec najkasneje do 21. s tem bodete prihranili mnogo potov tajnici in napravile korist društvu.
Želeča vsem - članicam vse najboljše v. letu 1924, ostajam s sosestrskim pozdravom,
Mary Blaj, tajnica.
John Kamnikar st. vratar;	zapisnikarica; Elizabeth Gr-f postane aktivni član društva
Josif> Pire, reditelj; gospo-	bec, blagajničarka; nadzorni in Jednote. H koncu se zahva-
darski odbor: Frank Gutaik,	odbor, Josephine Valentinčič, Hm. vsem starim odbornicam za
Alois Konc in Rudolf čermel;	Jerica Rupart in Frances Gra- njih složno delovanje, v prete-
zastavonoše: Al. Pretnar, John	dišar; zastavonosilke, 'Joseph- čenem letu, novemu odboru pa
Kamnikar ml., Jos. Jakša,	ine Valentinčič; redarica,
Anton Božič; društveni zdrav- Frances UjeiČ.
nik Dr. 8truzynski.
Na omenjeni seji je bilo tu-
Dalje je naše društvo skle- di sklenjeno, da naše društvo nilo, da kateri član ne bo spol- sprejme bolniško centraliza-noval svojih dolžnosti, da še bo cijo z dnem 9. decembra. S ž njim postopalo po društve- tem je tudi asesment zvišan za nih pravilih in Jednotinih; 25 cenft>v na mesec, onim čla-lcrivdo naj pa vsak sam sebi nicam pa, ki so bile zavarova-pripiše.
Želeč vsemu članstvu društva in Jednote prav no in 1924,
želim obilo uspeha v prihodnjem letu, 1924.
S pozdravom ao vsega članstva naše dične K. S. K. Jednote,
Ana Smrekar, tajnica.
NAZNANILO.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 143, Joliet, 111., je imelo
ne samo za smrtnino in ki so našega sedaj z nami pristopile k skup- svojo, letno sejo dne 16. decem-
_________sreč- ni bolniški podpori, jim je ases- bra, in je izvolilo sledeče dru-
zadovoljno Novo leto ment zvišan za 75 centov me- štvene uradnike za leto 1924:
ostajam s sobratskim sečno.
Predsednik, Joseph Avsec;
Iz urada tajnice društva Marije Pomagaj, it. 78, Chicago, IU.
Na letni seji društva Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. J. so bile izvoljene Bledeče uradnice za leto 1924:
Predsednica,* Mary Gregorich 2349 So. Clifton Park Ave. Chicago; podpredsednica, Ma-ry Jorga; tajnica, Mary Blaj,
Iz urada druitva Marija Zdrav. Bolnikov, it 94, Sublet, Wyo.
Naznanjam vsem članom gori omenjenega društva, da je bilo sklenjeno na Zadnji glavni seji dne 9. dečembra, 1923, j da oni člani, katerim potečejo potni listi z 31. decembrom, I 1923, da iste gotovo podaljša- i jo najkasneje do prihodnje seje, katera se vrši drugo nede-1 ljo meseca januarja, 1924.
Nadalje se prosi vse Člane, j kateri so zaostali s plačilom mesečnih asesmentov, da gotovo vpoštevajo ta opomin, ker drugače se bo postopalo na-j tačno po pravilih K. S. K. J., ker le ta način nam je mogoče oddati knjige novo izvoljenemu odboru.
Novoizvoljeni odbor za leto 1924 je sledeči: Predsednik, | Joe Rakun, Box 85; podpredsednik, Jbhn Robnik; tajnik, | Ladislav Pagoij, Box 192; zapisnikar, Konstantin Podles-riik; blagajnik, Alojz OreSnik, Box 192; nadzornik^, John Pa-gon, Box 192, Mike Grin, Frank Humprej; bolniški obiskovalci, Gašper Ignaček, An-
pojdravom vam udani	Sedaj pa,i dra£e sestre, ker podpredsednik, John Hoche-
Joseph Snedic, tajnik,	je društvo stopilo v centraliza- var; tajnik, Steve G. Vertin;
. --cijo, je zelo važno, da redno zapisnikar, Anton Avsec; bfa-
Iz urada dr. sv. Jožefa, it .lljO,	vsak mesec plačujemo ases- gajnik, Matthevv H. Vertin;
K. S. K, S. v Barberton, O. ,	ment, ker Jednota ne bo čaka- nadzorniki, Michael Flajnik,
Vsem članom, ki se niso	la po 2 alr 3 mesece, kajti koli- VVilliam J. Vertiii in John Pa-
vdeležili. zadnje letne seje se	kOr je'asesmenta, toliko se ga pesh ; reditelj, MathVtf'H. Ro-
naznanja, da so bili na imeti**	mora- poslartl Jednoti. Društve- gina.
vani seji izvoljeni sledeči urad-	na blagajna ue bo pri 'rokah,; Vse' člane, ki kaj driištvu
niki> za leto 1924: John Ujčič,	da' bi5 se za koga1 plačevalo; dolgujejo uljudno oponiinjam,
predsednik; Jakob šabec, pod-	tajnica'pa tudi iz svojega ne da naj svoj dbli ob pranem ča-
predsednik; Joseph tLekšan j	more zalagati; ako ji ni naro- su poravnajo.
tajnik; Anton-Ožbolt, zapisni- čeno. Torej skrbite, da bo vaš kav; Aloiz šemrov, blagajnik; afe^sment vsak ' mesec plačan, nadzorni odbor, John šega. I, ako katera gama ne more na* Jakob Caserman, II, Charles sejo, naj prinese asesment k Brunski, III; zastavonoša, An- meni na dom in to pred sejo, ton škerl; bolniški nadzornik, da se bo na seji račun zaklju-John Ujčič; društveni zdrav- čil. Opozarjam posebno one
S sobratskim pozdravom do vseh. članov in članic K. S. K.' Jednote, ter vam želim srečno' novo leto. 1
, Steve G. Vertin, tajnik. '
nik, Dr. Pyeson.
članice, ki so navajene, da na
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 K. S. K. J. se naznanja vsem članom in članicam, da je bilo sklenjeno
Zajedno se naznanja, da se i vsake dva ali tri mesece pride-
ie na imenovani seji tudi glaso-	jo plačati. Prosim vas, vpošte-
valo ali pristopi društvo v cen-	vajte to, kajti to ni moj ukaz,
tralni bolniški oddelek ali ne.	pač pa so pravila Jednote, ka- na letni glavni seji, da priredi
Vsi navzoči člani so soglasno	tera ne bo plačala svojega naše društvo predpustno vese-
glasovali, da pristopi naše dru-	asesmenta vsak mesec, ni opra- lico, v ta namen izvoljeni od-
štvo v centralni bolniški odde-	vičena do podpore in posledic bor je cfobil prOstor za veselico
lek, zakar se mora izreči član-	ne bom jaz kriva, ampak čla- prfrojaku Frfcnk Zavrlu in si-
stvu najlepša pohvala, zakaj	niča sama. ! Ako pa katera cer za v nedeljo, dne 20. janu-
članstvo našega društva ni bilo	radi drugih vzrokov ne more arja, 1924. Kateri član se te
primorano glasovati za centra-	plačati, naj to rtšznani društvu veselice ne vdeleži, plača v to
lizacijo, ker naše društvo ima	in gotovo ji tio pomagalo iz za- določeno svoto $1.00 v dru-
v primeri števila članov, Jakq	drege. tf	{
močno blagajno; glasovaJo je zato, da bode pomagalo dru-
štveno blagajno. Obenem va-Pa še nekaj, cenjene šeštre, biino vse rojake 'in rojkkinje iz ir ste me pondvrto ifevolile v naselbine, ila kas i>osetijo ta
vsako drugo tO. uri ovi dvorani vsem članom K. S. K. J. srečne novo leto, 1924, ostajam z bratskim pozdravom vam udani, John Pagon, bivši tajnik.
Druitvo sv. treh Kraljev, it.
98. Rockdale (Joliet) IU.
S tem naznanjam vsem onim članom (icam), kateri niso bili navzoči na zadnjem mesečnem zborovanju dne 2. dec. da je društvo sklenilo, da vsak nenavzoči član (ica) zapade kazni 50c po društvenih pravilih; izvzeti so le bolni člani in člani oddaljeni na po'tnih listih.
Dalje je naše društvo sklenilo, da priredi dne 31. dec. (na Silvestrov večer) sobratski zabavni sestanek v navadnih prostorih, začetek ob 7. uri. Na ta zabavni večer so
10 >z***ft6»ve Članice, btfdisi za 1923 do'i jiinlja, f924 Naznanja se vam, da sedaj, odrastki aH za otročji oddelek, ki, sedaj se vam Midi prilika, ker spada društvo v centralni	veliko Slovenk v da daste svoje otroke vpisati
bolnšiki oddelek, bode vaaki okolici Barbertoma, ki ne spa- v društvo zii malo sveto ha me-član plačal 25 centov mesečno dajo' v naše društvo* posebno v' sec, samo 15 centov Tr r ■
■■HPI	^^^^^^HHPpiVHHVPHIHHipMIipiBHHi ------ V sluča-
več kakor ponavadi. Zajedno Kcnmore, Snydertownu in dru- ju sirirči otroka se'izplača za opozarja, da sesedaj gih bližnjih naselbinah. Za- pogrebne stroške od $17.00 do
se vas
bolj pogonoma vdeležujete torej ne nehajmo prej, dokler	$450^)0, to -pomeni, če je otrok
društvenih sej, oziroma, da ne bodo vee naše katoliške že-	dlje časa pri Jednoti, več se
bolj redno plačujete mesečne ne in dekleta pod zastavo dru-	dedičem izplača, prispevke. Asesment za vsaki štva sv. Srca Marije. Morda mesec mora biti do 25. na glav- bo katera rekla : ta tajnica je j izvoIj*eni nem uradu. Torej najzadnji pa sitna—pa to njč ne de, samo
pripeljite kaj novih kandida-
ti po navodilih.
Cenjeni mi člani! Leto 1924 je pred durmi, še par dni, pa se bomo poslovili od starega le-uljudno vabljena tudi vsa osta- ta. Vzemimo si naprej, da bo-
čas, ki morate plačati svoje prispevke je do 22. vsaki mesec,-! tinj, jaz bodem tudr po svoto je najzadnji čas, da se bode ji najboljši moči skrbela "za do-n»ogel asesment pravočasno por brobit društva in naše slavne lati na Jednoto. Na prošeni ste | K« S. K. Jednote.	4
vsi člani, da blagovolite to na- Ostajam z iskrenim pozdra-znanilo vpoštevati in se ravna- vom, vaša vam udana sosestra,
Jennie Ožbolt, tajnica.
Druitvo sv. Ane, it. 123, Bridgeport, O.
Društvo sv. Ane, št. 123 K.' društvene,
V odbor ta leto 1924 so bili sledeči uradniki: Predsednik, Peter Novšek; podpredsednik, Blaž Hlade; tajnik, John Udovich; zapisnikar, John Zorman; blagajnik, Peter Droll; gospodarski odbor, zo 3 leta, Joseph Golich-nik, st., za 2 leti, Anton Bogo-lin, za 1 leto, Frank Repen-shek; poslanec, John Grand-IiČ; redar, Joseph Gergisch; vratar, Ignatz Juntz; zastavo-še, ameriške, Anton Komar, Anton Melavc;
la domača in sosedna dwštva, demo v letu 1924 z vsemi moč- 3. K. K. J. je imelo svojo letno spremljevalci"'amerf^'!"^ 1 dalje vsi rojaki^ m rojakinje.; mi agitirali za naše društvo in sejo dne 16. decembra, ter vo- Grandlič ml Anton fiL^"
nrD^ — ^ društvene, Frank ?or, VikW
Turk; maršal, Blaž Hlade. S sobratskim pozdravom, v John Udovich, tajnik.
Vsem kličemo že danes: Na veselo svidenje! Dobro došli! V veseli družbi hočemo čakati ranega jutra, ali Novega leta 1924. Tedaj si bomo z
za našo slavno K. S. K. Jedno- ^Jitev uradnic ba prihodnje leto. Vzemimo si naprej, da bo-j to, 1924. Izvoljene so bile slede v prihodnjem letu vsaki iz- deče: Predsednica, l^arija med nas dobil vsaj enega npve- Hoge; podpredsednica, Terezi-
vese- ga kandidata za društvo v od-, ja. Sterk; tajnica, And Smre-
Ijem podali roke kot sobratje rasli oddelek in enega pa in sosestre; lahko se bomo V
Terezija Bridgeport, O.—Cenjeni so-
lahko tudi kaj dobrega nare dimo za prihodnjost v procvit in povzdigo našega društva ter
kar;,,, zapisnikarja,	_	_
' mladinski oddelek, za bodoč- Gregorič ; blagajničarka, Ana brat "ureTnTk • Kar se tičo d.
'inut nu»fl(r'j rfniahta in h.Jnit Unon' >... .1______ . ,	. . . ______u r~
raittier » tej naselbini,
mislih zatopili y preteklost; nost našega društva Tn bodo^j Le^n •^d^^^nc S^ft
,d, kai -»h™ nost naše Jednote; z.vihajnjo Hoče ar Josephine .Zenc,|se fe m^^v^Tno it si rokave in pojdimo na delo! Angela ------ ------------I U"uino
, . ^ .. Ho^eVai:; vratarica^ izraziti, toda tako je vsako 7\ v o ^ * .	i H koncu želim vsem skupaj Terezija Potočar. Seia se ie m n	™ i	° Z1"
K. S. K. Jednote. Samo brat-|*rečno in veselo novo leto, dru- vršila v najlepšem	P P *
redu, kar ker smo večina
malo boljše,
je, nastopimo pogumno in ne- štvu sv. Jožefa pa želimVda bi priča, da so bil^vse'uradn"e zem iT' v^'™ P°letja P°d ustraseno, z roko v roki; kajti se članstvo v letu 1924 podvo- .oglasno Uv^ ter Si
pri društvu in Jednoti smo si jii0.
S sobraUkim pozdravom,
vsi' enaki
Pridite na naš Silvestrov večer v obilnem številu, nikomu ne bo žal vdeležbe! Za dobro pottrežbo članstva in soroja kov bo skrbelo naše društvo. Na zadnji letni seji smo
ves stari odbor, kar je znak, Zatorej bi ne svetoval roja-
a a ,	J	zatorej m ne s\
da vlada sloga in zaupanje in kom hoditi semkai
aort ovc L- o 1 i., 1_______• i____t.	..	J
Joseph Lekian, tajnik. sesterska ljubezen pri društvu. Kar
za delo.
Srea Marijinega, it 111, Barberton, O.
Sedaj pa, cenjene sestre, agiU-1 razm«, 7o £ pto^^D™-
Št. 23, K. S.
o Is urada tajnice druitva sv. rajte za društvo, ker je še ve- štv0 sv' Barbari J Srca Ma*iitn«<r». 1» Iti lilrn	*___.	_ »»rnare,
liko slovenskih žena in deklet, ki niso še pri nobenem društvu,
to, 1924, pa poglejte v Glasilu go; II. tajnica, Mary Janesh;
?rank stvene uradnike za bodoče le-jl9S4 So. Hamlm Ave., Chica- imeli tudi volitevl odbora za našega društva, ki se niso vdel društvu «v	šV^Oret' priredilČR0 "drU"
bil izvoljen materam kličem, "dajte vpisa"-	GosP°d^k Sluga," dne
na Brunski, ti svoje otroke v''m^LlTl leU^f ^d^e" ^ Jennie Okolish, delek za mali asesment 15 cen- Boydsville	°raDl
podpredsednica; Jennie Ož- tov na mesec imate otroke za-1
Kamin; vratar. Gašper Kova čič; reditelj, Martin Omahen; zastavonoša, Frank Volk, ml.; banderonoša, John Tarnič; maršala, Louis Omahen in Ig-n»tz Pancar; poslanci za For-
v imeniku društev, društvo št. 58. ■ :	..	■ C
S sobratskim pozdravom, Jernej Bohinc, tajnik. Box 24, Export, Pa.
blagajničarka, Mary Gregorich, st.; nadzornice, Anna Ko-renehan, Fany Mikuš, Mary Kure; ravnateljica, Mary Mladi«:; duhovni vodja, Rev. K.
HHH za našega društva, ki se niso vde-	društvu sv. Ane, št 123 K S
Prihodnje leto s sledečim izi- ležile glavno letne seje dne 9.	K. J. ifevno tako pa tudi vam dom: Frank Keržič, predsed- decembra, da je bil ' " nik; Fr%nk Fajfar, po<Jpred- sledeči odbor: Anna sednik; Josip Snedic, tajnik; predsednica;
John Kamnikar ml. zapisni- podnj-edsedn	_______ __ __ ___________ulIl)lie za.
kar; Peter Kokal, Blagajnik; bolt, tajnica; Anna Sigmund,	varovane in ko"dopolni°16 let]
I^ra je ?elo smešna in polna ♦ D^J* a* tretji strani.
GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 26. DECEMBRA. 1923
"Ob pravem času bo potem prosilec obveščen, kdaj in kam naj se zglasi skupaj s svojimi pričami v svrho predhodnega izpita. Po tem izpitu dobi navodilo, naj se poda skupaj s svojimi pričama v urad klerka pristojnega sodišča, kjer naj vloži končno prošnjo za naturalizacijo.	, "Ta novi načrt je bil uveden zgolj v korist tujerodcfcm, ki hočejo postati ameriški državljani. Oblasti so mnenja, da izpita prosilca in prič pred vložitvijo formalne prošnje za na-turazicijo bosta znižala na minimalno število slučaje, kjer je treba zavračati prošnjo radi tehničnih razlogov. Tudi drugi razlogi zagovarjajo to spremembo." . , *
služila. Označeni večer bo o-stal nama ter najuni družini vedno v hvaležnem spominu.
Bog živi nad vse gostoljubne in prijazne Clevelandčane! Ivan in Antonija Zup*n z družino. Cleveland, O., 20. dec., l^23-
NOVO POSTOPANJE pRI
naturalizaciji.
New York (Jugoslovanski
i Oddelek F. L. I. s.) Objavili smo že naznanilo o spremembi, l ki je stopila v veljavo glede prošnje za spričevalo o prihodu in glede predhodnega izpita kandidatov za ameriško državljanstvo. Ker je ta sprememba velike važnosti za vso one, ki se potegujejo za drugi papir, naj tu navedemo objavo Mr. Sturges-a, Chief Naturali-zation Examiner v New Yorku. Kar velja za ne\vyorški okraj velja seveda za vso deželo.
V svojem pismu na Foreign Language Information Service Mr. Sturges piše:
"Dobro bi bilo, da se tuje-rodco obvestiti potom njihovih časopisov, organizacij ali na drugi način o novi metodi glede postopanja pri predhodnem izpitu prosilcev za končno naturalizacijo in njihovih prič. Ta nova metoda je stoplia v veljavo dne 1. decembra.
"Po tem dnevu vse osebe, ki želijo vložiti prošnjo za ameriško državljanstvo, naj si priskrbijo predhodni formular za prošnjo za naturalizacijo (Form 2214). Ta formular se lahko dobi od naturalizacij-skega urada onega distrikta, kjer prosilec stanuje, ako ga ta zahteva pismeno ali osebno, kakor tudi od javnih večernih šol in od organizacij, ki nudijo tujerodcem brezplačno po- j moč pri naturalizaciji, kot napr. od F. L. I. S., 119 W. 41 Street, New York City.
"Treba popolnoma izpolniti ta predhodni formular in ga po pošti poslati vodji naturaliza-cijskega urada doočnega distrikta (Chief Naturalization Examiner). Priložiti treba pro-silčevo "izjavo o nameri" (prvi papir.)
"Ako naturalizacijski urad najde, da je treba spričevala o prihodu (Certificate of arri- : val), ga bo urad sam priskrbel.	!'
Kakor je nedavno naznanil Mr. Christ, Commissioner of Naturalization, bo minulo nekaj časa, predno bo novi formular št. 2214 razdeljen po vsej deželi in pride v splošno rabo. Med tem bodo naturalizacijski uradi sprejemali tudi prošnje za spričevalo o prihodu, izpisane na starem formu-larju št. 2226.
Naturalizacijski uradi oziroma Chief Naturalization Examiners, na katere treba poslati predhodno prošnjo, se nahajajo v sledečih mestih: Boston (Old South Building), Nev/ York Citv (154 Nassau Street,) St. Louis (Custom House), V/ashington (Department of Labor, in v Federal Building« sledečih most: Buf-falo, Chicago, Cincinnati, Cleveland, Denver, Detroit, Du-luth, Los Angcles, New Or-leans, Philadelphia, Pittsburgh, Portland (Oregon), Providence, St. Paul (Minn.), Salt Lake Citv, San Antonio, Tex.,- San Franc isco, Cal. in Scatle, Wash.
Vsak naturalizacijski urad ima posebne formularje za prosilce v svojem distriktu.
S tem v zvezi naj omenimo, da zakon izključuje^od vstopa v Združene DržaVie tudi vse priseljence, za katore so bili stroški prevoza posredno ali neposredno plačani od strani kakega podjetja, jednote, društva, občine ali inozemske vla-
VABILO -^a
J. M. Trunk: .
V delavnico »em Tvojo zrl...
(Konec.)
Notranja luna (Phobos* je od Martovega površja oddaljena sredno 9,450 kilometrov. Okoli Marta se ji strašno mudi ; za vso pot, ki -ni ravno kratka, potrebuje samo 7 ur, 39 minut in . 15 sekund. Zunanja (Daimos) potrebuje okoli Marta, od katerega je oddaljena 23,700 kilometrov, 1 dan, 6 ur, 17 minut in 54 sekund, si toraj privošči malo več časa. Niso še mogli dognati, kdaj se za vrtita okoli svoje osi. Nekatera znamenja kažejo, da se zavrtita, kakor naša luna okoli svoje osi v istem času, v katerem se zasučeta okoli premičnice same.
Stopimo v duhu na Marta in opazujmo prizore, ki se vr-še pred našimi očmi. čudom se čudimo izrednim prikaznim.
Ker se zasuče bližnja ali notranja luna (Phobos) okoli Marta hitreje, kakor Mart okoli svoje osi, ga tako prehiti, da navidezno vzhaja na zapadu in zahaja na vzhodu, dočim vzhaja druga luna prav navadno na vzhodu in zahaja na za-
OB PRILIKI 30 LETNICE OBSTANKA
DRUŠTVA MARIJE DEVICE
št. 33 K. s. K. Jednote v Pittsburg, Pa. ki se bo vršila
na Silvestrov večer, 31. dec. 1923.
Pričetek ob 7:30 zvačer Tem potom se cenjeno občinstvo Pittsburgha in okolice uljudno vabi, da nas poseti ta večer v obilem številu. Navzočih bo mnogo dobrih govornikov ter glavnih uradnikov K. S. K. J. z duhovnim vodjem ter tudi uradniki različnih društev. Za plesaželjne bo igrala izvrstna godba, tako da ko vsak popolnoma zadovoljen, kdor se udeleži. Za dobro in točno postrežbo jamči
• Pripravljalni odbor. PROGRAM:
1.	Društveni predsednik otvori slavnost in pozdravi navzoče.
2.	Tamburaško društvo "Ilirija" zaigra odločeno himno.
3.	Pevsko društvo "Prešern" zapoje pozdrav. (Fr.
Ferjančič).
4.	Odlikovanje ustanovnikov društva.
5.	Glavni govornik nastopi: gl. tajnik KSKJ. Mr. Jos. Zalar.
6.	Govori novoizvoljeni gl. preds. KSKJ., Mr. Anton
Grdina.
7.	Govori novi duhovni vodja KSKJ., Rev. Luka Gladek.
8.	Govori urednik "Glasila K. S. K. Jednote," Mr. Ivan Zupan.
9.	Pozdrav Mladinskega oddelka.	. .
10.	Nadaljni govorniki nastopijo v sobi št. 5. v
11.	Otvoritev plesa v plesni dvorani do ranega jutra.
Luna I. je nekoliko večja od naše lune in glede mase ena sto in devetdesetinka mase naše zemlje. Iz tega sledi, da mora biti njena gostost veliko manjša, od gostosti naše lune, namreč približno ena petinka gostosti naše zemlje. Z drugimi besedami se to pravi, da je njena gostost približno taka, kakor Jupitrova, toraj kakor vode ali vsaj približno taka. Zato na njenem površju ni niti trdi-ne (celine) niti vode. Vsi zve-zdogledi so mnenja, da je luna I. še v onem gorko-ognjenem, tekočem stanju, v kakršnem je Jupiter sam. Rekli bi lahko, da jfr ta luna Jupitrov najmlajši otrok, kakor je Merkur najmlajše dete našega solnca. U-čenjak Klein pravi, da bi bili opazovalci, ki bi bili Jupitra opazovali v prejšnjih, seve zelo davnih dobah, videli okeli Jupitra tudi ie kolobar, iz katerega se je v teku časa šele stvo-rila prva luna. Kakih organi-čnih bitij Si seve na ti luni ne moremo misliti.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo. >

6117 St. Clair Ave.
Uredništvo in uprpništvo:
o ; tnh 7501 CLEVELAND, OHIO.
Telefon: Randolph
%
Za člane, na leto -------—
Za nečlane -----——.....—
Za inozemstvo
Naročnina:
$120 ____I $2.00
-------- $3.00
OFFICIAL ORGAN of the
of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Maintained by and in the interesi of the Order. Issued everv Wednesday.
OFFICE: 6117 St Clair A^	CLEVELAND, OHIO.
Telephone: Randolph /501.
83
OB SKLEPU LETA.
Še pet dni, in leto 1923 nam bo za vedno vtonilo v neizmerno večnost!—Prav je in umestno, da se pri.tej priliki živo spominjamo starega leta, zaeno pa tudi pozdravljamo novo, polni nad in upanja na vse najboljše.
Leto 1923 bo v zgodovini naše podporne organizacije zapisano z velikimi črkami na vidnem mestu. Čemu? Baš to leto se je na XV. konvenciji odobrilo toliko važnih točk za njeno Dodočnost, razvoj in dobrobit, kakor še malokdaj poprej. Vse te važne točke je Vam naš sobr. gl. tajnik očrtal v zadnji številki "Glasila." Iz istih se da z mirnim srcem trditi, da naša K. S. K. Jsdnota gleda lahko v najlepšo bodočnost v vseh zadevah, in to lepšo bodočnost nam bo začelo roditi novo leto, 1924, koje že danes iskreno pozdravljamo.
Gotovo eden izmed najlepših odmevov minule konvencije je vedno večje zanimanje za pravo bratstvo med nami, katero bomo dosegli v krogu bolniške centralizacije. Dasiravno je bil to trd oreh, smo ga uspešno prebili, kajti ideja splošne bolniške centralizacije postaja od dne do dne bolj, živa in močna. Skoro sleherni teden se prijavi kako društvo v ta novi oddelek in med temi so celo največja med velikimi. Ako pojde stvar tako lepo dalje, bodo morda do prihodnje konvencije že vsa naša krajevna društva v bolniški centralizaciji.
Ko smo omenili, da je ta ideja predramila že velika društva, mislimo pri tem naše ugledno društvo sv. Vida, št. 21 v Clevelandu, Ohio, ki je tekoči mesec stopilo z vsemi mo škimi člani v centralizacijo. Čast mu! Posnemanja vredno. Kakor smo čuli, premore označeno društvo okrog $6,000 svojega lastnega denarja; ni mu bila sila okleniti se centralizacije. Ker se pa zaveda pravega bratoljubja, ker hoče s tem izpodbuditi še druga večja in bogata društva, zato je glasovalo za skupno bolniško podporo.
Ali bi pri tej priliki smeli vprašati neko znano in velike društvo tamkaj v solnčnati Koloradi, če bo sledilo v teir oziru društvu sv. Vida? Spominjamo se, da je ono zapadne društvo enkrat svoj pristop v centralizacijo že naznanilo toda iz gotovih zadržkov se ta pristop še do danes ni vresni-čil. Stavili bi ICO proti 1, da če šc ono (največje) društve )K'. S. K. J. pristopi po novem letu v centralni bolniški oddelek, mu bodo sledila še druga. Da bi pač te naše skromne vrstice obrodile obilen sad! Mi smo trdnega prepričanja, da bodo vsa ostala večja društva K. S. K. Jednote iznenadik s svojim- pristopom v centralizacijo povodom njenega 3C letnega obstanka začetkom aprila prihodnjega leta! To b bil v resnici največji jubilejni dar naši podporni materi.—
. Vsak previden in praktičen trgovec naredi ob sklepi leta svojo bilanco, da se prepriča, je li kaj napredoval, ali pr nazadoval. Pregleda vse račune in knjige; prešteje in pre tehta vse svoje blago, da zamore dognati vrednost svojegr premoženja; iztirja vse upnike in ukrepa, kako bi še m bolj uspešen način vodil svoje podjetje. Trgovec, ki sc ogiba bilancc, lahko globoko zabrede in onemore.
Kakor že omenjeno, moramo biti pri naši Jednoti > obče, ali v celoti zadovoljni s toletnim poslovanjem. Do spe-li smo namreč do takih ugodnih številk, kakoršnih za man iščete v starih računskih knjigah. Baš to leto smo s za nekaj ugladili pot do čim večjega napredka v raznih ozi-rih. Vprašamo se pa lahko vsak posamezni član ali članica če smo leta 1923 v resnici kaj dobrega učinili za dobrobit našega krajevnega društva in v korist naše skupne podpor ne matere, K. S. K. J. Ali smo hodili redno na mesečne seje? Ali smo redno plačevali potrebne prispevke? Al smo redno obiskovali bolne sobrate?' Ali smo v resnici pod pirali njih vdove rn sirote? Ali smo se spominjali pokojnih sobratov in sosester v molitvah? Ali smo gojili spoštovanje do društvenih odbornikov? Ali smo tekom leta pridobil kakega novega člana ali članico za društvo in Jednoto?—
To so vprašanja, na katera je dobro, da danes odgovarjamo povsem odkrito. Blagor se onemu, ki lahko z mir nim srcem trdi, da mu pri teh odgovorih vest ničesar nc očita!
Kakor je treba, da vsak človek ob sklepu leta odpre svojo knjigo življenja, da naredi trdne sklepe za prihodnje leto, da slabo opušča in se oprime dobrega, kar mu be v ko rist—tako naj tudi vsi naši člani in članice danes odpn <njigo delovanja za društvo in Jednoto. Če že ne morei na vsako izmed gornjih vprašanj povoljno odgovoriti, na redi danes trden sklep in zaobljubo, da boš skušal v bodo cem letu delovati in živeti kakor vnet {lan ali članica naše dične K. s. K. J. Marsikaj zamujenega se lahko še nado mesti in popravi s trdno voljo in resnim namenom. T: sklepi ne bodo samo tebi koristili, ampak bodo v prid tud vsem drugim—Ker tvori naša K. s.s K jednota veliko pod pomo družino; moramo biti vsi člani te družine enih misl. in enih sklepov, da bi ta družina napredovala in vživala ko risti bratoljubja.
Kaj bo pa v letu 1924? O tem smo že zadnjič na kratke omenili. Čakajo nas veliki časi in veliki dnevi: Tridesetlet mca nase K. s. K. Jednote. Kakor smo proslavili njene
25 letnico v bolj skromnem obsegu, tako je naša dolžnost, da 30 letnico proslavimo na kar največ impozanten način. S tozadevnimi predpripravami .začnemo lahko že danes! Vsak član in članica naj skuša do 2, aprila, 1924, pridobiti enega novega člana ali članico, in vsako društvo, ki še ne spada v centralizacijo naj do tedaj pristopi. Ako dosežemo to, potem bomo po vsej pravici lahko praznovali 30 letrfico na tak način, kakoršnega še ni obhajala nobena druga sle* venska podporna organizacija na svetu!—
Ob sklepu leta izraža uredništvo "Glasila" vsem cenjenim sotrudnikom in dopisnikom prisrčno zahvalo za njih sodelovanje in trud; žaeno jih prosimo še nadaljne naklonjenosti v prihodnjem letu. Istotako želimo vsem novim odbornikom krajevnih društev in novim glavnim odbornikom kar največ uspeha v letu 1924, da bi bilo njih urado-vanje nam vsem skupaj v čast in ponos ter v našo celokupno korist!	^
ČEMU NI DOBRO OPUŠČATI PODPORNEGA DRUŠTVA?
1—Lahko	se pripeti že pri-, hodnje leto, prihodnji mesec, ali pa že jutri, da te zadene kaka nesreča. V tem slučaju bi bil ti podoben tatu, ki je odvzel $1,000, ali $500—od tvoje žene in otrok.
2—Ker	sem računal, da bo denar, označen v mojem za-varovalninskem certifikatu gotova pomoč moji ženi, če bi postala slučajno vdova.
3—iKer	smatram, da Jednotin certifikat ni kaka navadna trgovska listina, ampak je bogastvo cele moje družine.
4—Ker	smatram, da bi bila moja družina brez zavarovanja pri kaki podporni Jednoti preveč prepuščena svetu in bi ;e sama sebi smilila.
5—Če	pustim društvo, izgubim ono svoto podpore, do katere sem opravičen.
6—Tudi	če sem zavarovan pri Jednoti samo za $1,000— ta svota po moji smrti moji družini za vedno ne bo zadostovala, ampak ji bo služila <ot prva pomoč v nujni sili.
7—Če	pustim društvo in fednoto, bom s tem sam najbolj na izgubi. Ako bi hotel zopet postati njen član, bom moral iz nova pristopiti, večji asesment plačevati; morda
pa za zopetnj, pristop že prestar?
8—'Ker	smatram ta način varčevanja za zelo umestnega, ne samo zame, ampak tudi za vso svojo družino.. Druitvo in Jednota mi bosta stala na stare dni rada na strani. Kdor ne spada k nobeni pod-Dorni organizaciji, ta ni praktičen človek.
JESENSKO PISMO.
(Glasilu K. S. K. J. napisal Ksaver Mesko)
dovolj omejenem in zaprtem svetu. Kako čudovita mora biti šele na Gorenjskem. Nikjer na svetu nisem videl tako lepih jeseni kakor na Gorenjskem. Že v navadnih letih, kako mora biti šele letos. Toži se mi po krasoti Gorenjske in po pre-čudežni lepoti njene *veneče, umirajoče prirode. Vstal 'bi sredi noči, vzel palico popotno, pa peš poromal na Gorenjsko, tja proti mogočni naši priproš-njici, Mariji Pomagaj na Brezjah, proti najlepšemu biseru v bogati prirodni zakladnici slovenske zemlje, blejskemu jezeru. . .
A te dni, v torek 23. oktobra se je vreme nenavadno iz' premenilo. Že v nedeljo in pondeljek se je zdaj pa zdaj privalil čez vrhove gorovja močan naval vetra, da se je ob njegovih silnih sunkih listje, rumeno, rdeče, rjavo,- kar sipa-lo z drevja. V torek je bilo, kakor bi izjokavalo nebo silno bol. V sredo, 24. oktobra, dopoldne j*e dež ponehal; a veter, jug, tisti neprijetni laški široko, ki z morečo težo lega na živce, je divjal z než^manjšano močjo naprej ter metal listje kakor v silnem srdu v blato in kaluže na cestnah.
Popoldne sem se zatekel pred njim v kapelico na poti iz župnišča v cerkev. Bil sem tam vsaj nekoliko zavarovan proti divjaku, dasi se je zdaj zdaj zdaj zalfetel V znamenje g tako srditim riavalom, kakor bi gaJiotel z menoj vred treščiti s hnba v prepad. Stal sem v znamenju, bral, vmes strme o-pazcval nenavadno igro prirode. S srdito žvžgajočim in jo-kajočim glasom je veter ječal okoli voglov kapelice; kar je nastala v hipu skoro strašeča tišina in mir, da se je listje kar ga je še bilo na drevju, komaj komaj gibalo. Podrhte-valo je nalahko in pokojno ka-
kor v sanjah; drugi listi 30, Kaj je svet in kaj življenje? glej, povsem mirni in negibni; En sam velik čudež božji. spe. A visoko na nebu so be-3udež, ki bi lahko bil neskon- j žali strahotni ■ oblaki s silno, mo lep, ko ga ne bi vsak dan divjo brzino. Kar vreli so čez
ipljuvali ljudje z gnusobo rvoje nenasitnosti in ga vsako iro omadeževali z zlobo svojih src.
Čudovita jesen. Svet je ka-
last. Se mu li bo ta morilna nakana posrečila? če se mu posreči, bi morali mi, ki smo del tega mučenega, trpečega, umirajočega ljudstva res obupati nad človeštvom in nad— Bogom, čemu nas je ustvaril, kak je njegov namen z nami? Ali, da le trpimo, da smo sužnji in bodemo vekomaj, da v bolečinah umiramo in ginemo pod tujo silo?
Trpimo! Vsa domovina se je dvignila zoper laško barbarstvo, ki je vrgla iz šole slovenski jezik, ki hoče zadaviti slovenske liste naredbo, da morajo vse članke prinesti tudi v laškem prevodu. Vsa domovina je zakričala v bolesti, v srditi jezi, ob kriviči, kakršne ne pozna zgodovina. Na protestnem shodu v ljubljanskem "Unionu" je govoril tudi Ame-rikanec, g. Lee Meriwether, ki ga je z gospo soprogo predstavil g. konzul Svegel. Kot zagovornik svobode /larodov je ta pravični ameriški politik in prijatelj Wilsonov rekel v angleškem jeziku:
"Dasi sem kratko časa v va-5i deželi, vendar sem videl že mnogo, kar mi je vzbujalo občudovanje in ljubezen do vaše domovine. Vaše veličastne gore so res lepe in mogočne, toda le večji je duh svobode, ki živi
v	vas. Pred tisoč leti so prišli Nemci v vaše kraje in vaša zemlja je bila zatirana in razdeljena med nje. Po.jkušali 30 vas germanizirati, toda niste
vi	izgubili svojega jezika, marveč so se oni morali naučiti vašega. Stoletja so poskušali Habsburžani udušiti ves razvoj vašega naroda, toda vaš duh je ostal čvrst do danes. Toda, prijatelj, česar Nemci niso za-mogli in pri čemer so opešali Avstrijci, tega tudi Italija ne bo dosegla. Vsa zgodovina n&m pravi, da duha ponosnega naroda nikdar ni mogoče obvladati. Tirani so uspevali za kratko dobo, konečno uspe svo-bodeželjno ljudstvo in bo tudi uspelo. • Slučajno ne mofem govoriti vašega jezika, toda srce naj govori isti jezik.
"Nocoj govori Amerika svoj jezik s svojim srcem v vašo korist. Moja kakor vaša domovina se imenujete 'nova dežela.' Novi narodi delajo napake, pa Iz izkušnje se učijo. Tako bo mlada država Jugoslavija po-itala tekom časa ena najmočnejših držav na svetu. Kot državljan nove države onstran Atlantika vam govorim kot državljanom ene najnovejših držav v zgodovini ter vam sporočam to-le od srca Amerike: Vztrajajte pri načelih nezavis--nosti in svobode! Storite to in bodite uverjeni, da bo vaša veličina in sreča zagotovljena. V imenu svoje domovine Amerike vam želim vso srečo in uspeh, tudi v tem boju."
Trpimo! Trpimo ob tem barbarstvu v Jugoslaviji, še več trpe bratje onstran meje. Ali ne bi bilo mogoče, da bi se dvignili zoper tako nečloveško kršenje človeških pravic, kakršnih ne pozna nobeno prejšnje stoletje, tudi Ameriški Slovenci? Vi, ki živite v deželi svobode in najširše demokracije, povzdignite svoj glas,
goro Sv. Uršule, »semkaj iz Kranjskega, iz Italije gor- Tu v kotlini pod goro povsem mir, a nad gorami je vrel in bobnel vihar s tako pošastnim, votlim 'cor lepe sanje, ozračje kakor j šumom, da se me je loteval ne-opla sreča. Solnce, da se člo- kak tesen strah. A vedel sem: veku srce smeje kakor oko nekaj trenutkov, pa bo spet itroku, ko mu pokažeš kraso- planil vihar z gore sem doli v o, ki'je ni videl še živ dan, ki globel kakor zdivjan konj, ki je komaj sanjal o njej v tihi, hoče vse poteptati in zmleti blagoslovljeni noči. Toplota pod seboj. In spet se bodo ši-/alovi nad zemljo, voljna in bila in pripogibala pod razbrz-božajoča kakor v brsteči po- danim njegovim pohodom dre-nladi. V zraku plavajo, kakor vesa, kf že začenjajo drhteti Dd tihega hrepenenja gnane iz začasnega miru, kakor bi žc i ožigosajte to nečuveno gaže-rebrne nitke, nežni Marijini čutila bližajočo se nevarnost, nje človeških pravic! asci v gorovju gori proti c*r- Groza gre skozi debla in se zli-<vi Sv. Uršule (1,600 m). Ze- va v veje ter iz njih skozi lis$-eni smrečje; a vmes gore vr- jc trepeta v svet, kakor bi si lovi bukev in gabrov s tihimi stem hotelo dati duška in si ilameni; ob robovih gozda olajšati bolestna tesnobo tei-jmirajo breze, kakor v globoki kega pričakovanja ... šalosti povešajo veje. Tudi Pri nas doma pravijo ob ta-»tožaste krone mecesnov iz- kih bučnih jesenskih in pomla-jubljajo življensko zelenje ter danskih vetrovih: "Spet Be je 10 od dne do dne bolj rjave: hekdo obesil. Daj Gospod mir iumi in smrti cveto nasproti, njegovi duši!"|*^:-Jkozi zrak trepeče tiha* slad- j f In te dni, ko tako divja ne« «a, a ob vsi sladkosti neskon- mir v prirodi. je hotelo ljud^ *no melanholična in. otožna stvo, ki se bahato ponaša z > Pred kratkim je neki jako jodba: o lepoti življenja poje (Jvatisočletno kulturo, umoriti razširjeni časopis na Danskem n o bridkosti umiranja in troh- sloyenski in hrvatald narod, ki v enem članku o priseljevanju lenja.	sta po nemili usodi^po krivič- v Ameriko svetoval svojim či-
• čudovita je jesen kakor no- noeti in brezvesti mogočnikov tateljem, ki bi radi šli v Zdru-ben čas v letu. Ni pa še bilo tega sveta in po nenasitnosti žene Države, naj si še pred od-kmalu tako čudne kakor >JJ| jemlje lačnih voditeljev tega hodom priskrbijo službo v A-etošnja. še tukaj v hribih v ljudstva prišla pod njegovo ob*! meriki, češ da bodo potem pri-
Ko boste to brali, vam bodo zvonili blagoslovljeni svetonoč-ni zvonovi. Naj bi z vašo pomočjo zazvonili kedaj mir in srečo tudi našim pod tujim jarmom trpečim bratom! Mir in blagoslov božični vsem, ki so onstrap blage volje!
Na Selah pri Slovenjgradeu, 12. novembra, 1923.
-J	■ * - T? fih-' „>'•.. . j4
-0 ,
"POGODBENI DELAVCI".
puščenl v deželo brez vseh težkoč. Brezdvomno tudi drugi časopisi drugje po Evropi dajejo take nasvete in mnogo ljudi res misli, da je temu lahko. Resnično pa je ravno narobe. Nasvet dotičnega časopisa je bil tako gorpstasen in utegne imeti tako usodepolnih posledic za ljudir ki se dajejo pregovarjati, da je danski oddelek Foreign Language Information Service takoj poskrbel za to, da se danski časopisi v starjem kraju pravilno podučijo v dotičnih določbah priseljeniškega zakona. Ali kakor rečen^, tudi drugje — in tako tudi pri naših ljudeh — vladajo dostikrat popolnoma krivi pojmi o tem, da-li je boljše zagotoviti si poprej delo v Ameriki ali ne. Resnica je ta, da Združene Države ne dovoljujejo vstopa v zemljo tako-zvanim pogodbenim delavcem .(contract laborer), t. j. onim, ki so si Zagotovili delo še pred svojim prihodom v Združene Države.
Nekatere druge dežele, n. pr. v Južni Ameriki, ne le da ne delajo nikakih težkoč takim "pogodbenim" delavcem, marveč jim dajejo prednost pred drugimi in celo jim nudijo razne člajšave. Ali Združene Države zavzemajo ravno nasprotno stališče. Morda iz te različne priseljeniške politike je nastala zmešnjava in nespora-zumljenje. Združene Državej — treba zapomniti si — izključujejo "contract labor" in dovoljujejo vstop le onim "pogodbenim delavcem, glede katerih zakon napravlja izrecno izjemo.
Že od 1. 1885 so ameriški priseljeniški zakoni prepovedali prihod Jakozvanih "contract laborers," namreč delavcev, ki so bili že v starem kraju najeti za delo v Združenih Državah. Da je bila ta določba vzakonjena, je pripisati dejstvu, da so dostikrat tukajšnji delodajalci potom agentov vdi- j njali v starem kraju nepoučene inozemce. Delodajalec se je obvezoval plačati za prevoz ta-, kih delavcev, dočim so se ti j morali obvezati, da bodo tekom določene dobe delali pri njem ob jako nizkih plačah.J Posledica tega počenjanja je bilo pojemljanje ameriškega delovnega trga in znižanje mezd tukajšnjih delavcev, zaposlenih V enakem delu. S tem je tudi prišlo v Ameriko mnogo ; inozemcev, ki niso imeli dosti denarja za svoj prevoz in ki niso prihajali, da bi se tukaj nastanili, marveč le - radi omamljivih obljub delodajalcev, katerim je bilo le do tega, da dobijo delavce po ceni. Da se temu v okom pride, je kongres vzakonil takozvano "contract labor postavo."
Zakon označuje, kot "contract laborer" (vnaprej najete delavce) vse inozemce, kateri so prišli v Ameriko vsled nasveta, podpore ali pregovarja-! nja oseb, ki so jim obljubile ali ponudile del<£ naj bo ta ponud-1 ba ali obljuba resnična ali goljufiva, ali kateri prihajajo vsled ustmene, pismene, ali tiskane, izrecne ali prikrite pogodbe v svrho kateregasibodi dela, kakor tudi one delavce, ki so prišli vsled oglasov za delo, tiskanih, objavljenih ali razdeljenih v inozemstvu.
Število priseljencev, katerim priseljeniške oblasti ne dovoljuje is teh vzrokov vstopa v Združene DrŽave, je precejšnje. Tekom minolih dvajsetih let je število izključenih "contract laborers" znašalo 1500 na leto. Največ jih je bilo izključenih leta 1914, namreč 2.793. Zakon proti vnaprej na-jftim delavcem je jako strogo določen. Prepoveduje vsako ponudbo dela, ako ne sprejem te ponudbe s strani priseljenca utegne smatrati kot pogodba, in prepoveduje tqdi vsako fcbljubo, ki posebno označuje, Jcake yrste delo bo dotičnik imel opravljati. Raditega, ako
kdo nagovarja svojemu prijatelju, naj pride v Ameriko, češ da mu je njegov "foreman" obljubil, da bo tudi njemu dal 4elo, čim pride sem, utegne to dejstvo imeti za posledico, da bodo priseljeniške oblasti izključile dotičnega priseljenca.
Zakon pa določa tudi nekaj izjem k splošnemu pravilu. Priseljenci, ki spadajo k nekaterim poklicem, smejo priti, ako ni drugih ovir, tudi ako so se vnaprej pogodili za dabo; tako so: igralci po poklicu, u-metniki, predavatelji, pevci, bolniške strežnice, duhovniki, vseučiliščni profesorji, priznani znanstveniki, hišni sluge in služkinje (ne pa osebni postre-žniki) in razstavljalci in njihovi pomočniki, ako je Kongres odobril take razstave. Dovoljeno pa je tudi importirati izurjene delavce, ako ni tukaj delavcev v dotični stroki, pod pogojem pa da je dal Secreta-ry of Labor vnaprej dovoljenje za njih prihod.
J. O. F-L. I. S.
NEKATERE SPREMEMBE* V
NATURALIZACIJSKEM
POSTOPANJU.
Bureau of Naturalization o-brača pozornost kandidatov za ameriško državljanstvo na nekatere spremembe v postopanju za dobivanje ameriškega državljanstva, ki stopajo v krepost početkom meseca decembra. f Te spremembe se tičejo predhodne prošnje za spričevalo o prihodu v Združe--ne Države in predhodnega izpita prositelja in njegovih prič.
Dosedaj je obstojalo pravilo, da so oni, ki so bili pripravljeni zaprositi za podelitev državljanstva. izpolnili najprej for-mular No. 2226 (Request for Certificate of Arrival), ako so prišli v Združene Države po 29 juniju, 1906. Od*sedaj naprej bodo vsi kandidatje brez ozira na datum svojega prihoda izpolnili najprej formular No. 22*4 (Preliminary Form of Petition for naturalization). Vzelo bo seveda nekaj časa, dokler bodo te nove tiskovine razdeljene po vsej zemlji in dokler pridejo v reke vsem kandidatom za državljanstvo. Radi tega bodo naturalizacij-ske oblasti sprejemale do tedaj tudi prošnje za spričevalo o prihodu, izpisano na starih tiskovinah.
čim nove tiskovine pridejo v roke vseh pristojnih oblasti j jih bodo kandidatje za državljanstvo lahko dobivali v uradu naturalizacijskega izpra-ševatelja (Naturalization Ex-aminer), na sodišču in premnogih šolah in organizacijah, ki nudijo brezplačno pomoč pri naturalizacijsTcem postopanju. Tiskovina je brezplačna. 1 To tiskovino in popolnoma izpolnjeno, mora kandidat za državljanstvo poslati skupaj s svojo "izjavo o nameri" (prvim papirjem) na naslov Naturalization Examiner-ja, naveden v tiskovini.
Ako naturalizacijska oblast najde, da je treba spričevala o prihodu (Certificate of Arrival), si ga bo sama priskrbela od pristojne oblasti v pristanišču prihoda. Dokler se to spričevalo dobi, utegne poteči nekoliko mesecev. Spričevalo o prihodu se zahteva od vseh oseb, ki so prišle v Združene Države po 29. juniju, 1906. V nekaterih slučajifi podatki, navedeni v tiskovini, niso zadostni, da bi mogli najti zapis o prihodu kandidata. V takem slučaju pošlje Examiner prositelju drugo tiskovino, na kateri zahteva nadaljne podatke. Ker bi se s tem zamudilo časa, se priporoča prosi? teljem, naj prvo tiskovino čim natančneje izpolnijo in odgovorijo točno na vsa vprašanja. Ta vprašanja se tičejo datuma, kdaj je prositelj prišel v Združene Države, kje se je vkrcal, v katerem razredu je potoval
(Dalj* na 8. strani)
K. S. K.

B m
Jednota


Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Joli«tu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST„ JOLIET. ILL. SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.36%
Od ustanovitve do 1. decembra 1923 znaša skupna izplačtna podpora $2,280,995.00. .	v GLAVNI URADNIKI:
Glavni predsednik: Joseph Sitar, 007 N. Hickory St. Joliet, 111. . podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. . II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St. Joliet, 111. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet III. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, in. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—lOth St. Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V Grahek, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, P«.7!7 -.
<&	NADZORNI ODBOR: *
Frank Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, 111. Martin Shukle, 811 Ave. Eveleth, Minn. John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St. Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st. 1000 N. Chicago St., Joliet, III.
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. ^	j
Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburg, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IU. > »V* * ! i ' <
PRAVNI ODBOR: Joseph Rusš, 6519 Sonna Ave., Cleveland, Ohio.	, .
R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave.,' So. Chicago, 111. John Dečman, Bo* 529, Forest City, Pa.	x
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Telefon: Randolph 7501.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo
pisarno in na njem dve puški.1 "Seveda," ga je zavrnil ta alt V njihovo senco je sedel po- on! izmed navzočih. "Saj ima-veljnik in Se drugi.	ta dopis od kreditne banke v
Ko teče lovec Brzostrel pro- Ljubljani." ti gozdu zunaj kraja, se domis- In šlo je dalje: "To je sre-li, da je v naglici pozabil vzeti ča, to se vama bo godilo, vse-seboj streljivo. Hitro se okre- ga bodeta imela na razpolago, ne. Spotoma ga sreča gorenji Pa kaj bodeta le s tolikim de-vojaški voz, toda oni, ki so bili narjem?" ženi obeh osrečen-na njenem, so ga zaman spra- cev sta že v duhu in na glas iz-ševali, odkod in kam in ga va- birali svitle svilene bluze, dra-bili k sebi, samo odmigaval je. žestne čevelčke, pa moderne Pobravši doma naboje, pa se klobuke. Tudi sta predlagali, je vrnil tako urno, da je skoro da se ta izredni dogodek praz-še voz dotekel.	nuje z razposajenim in živah-
Na mestu so. Začne se pro- mm krokom, na katerem naj diranje. Brat onega fanta, ki se vsak udeleženec, po več le-je, pašoč živino, hkrati zagle-, tih sube in lačne Vojske enkrat dal v šumi nekaj rjavega, pa; pošteno naje in napije, seveda takoj splezal na drevo, je ka- na stroške radodarne sreče, zal pot. Oprezno, z nabitimi Toda Jovo in Pero sta ugo-puškami so se poglabljali lov- varjala, da ne gre prehitro de-i ci v gozdno globino. Preiskali j narja trošiti, da bo mogoče voj-so vso . okolico, kjer je zlezel ska še dolgo trpela in draginja pastir na drevo—takrat jo je še večja.
že popihal domov—motrili Dramatični prizor je bil na vsako navidezno sled, toda za- višku in Pero je hotel, da sc že man. Mrak je že legal na začne peripetija.
zemljo in lovci so se utrujeni vrnili na trato, nazadnje tudi najpodjetnejši in najvztrajnejši—
Mislim, da se godi povsod
Drezal je v Jova in mu šepnil polglasno: "Za Boga, ne-hajva!" Toda Jovo ni hotel.
Na vsem obnašanju dozdevnih osrečencev je bilo toliko
glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., ^gLaSILO^^ med Slovenci,, da, med vsetai nenaravnega, prikrivanega, da
društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa S. K. JEDNOTE, 6117 St Clair Ave. Cleveland, Ohio.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. jednote.
narodi enako. Pri vsaki priliki, vsaki slovesnosti se je in pije, torej ne ^amo, kadar se
ne bi bilo težko spoznati kome dijo. Toda nihče ni nič videl, nič čul in ne razumel, čudno! človek rodi, poroči ali umrje. 'Morda pa so nekateri položaj
Tudi za našimi lovci je prišlo spoznali, pa so nalašč molčali. p0t se je pri angel ju ločila meso in pijača.	Počasi se je začela skupina : od državneccstc in peijaia
najprej po senožetih, potem pa	p"
ob katc- Maten Gospodovi?
nja med njima ni hotelo
ne konca ne kraja......
(Dalje prihodnjič)
Agitirajte za K. S. K. jednoto!
DOLOČBA ZA DRUŠTVA CENTRAL. BOLN. ODDELKA.
Pri minuli (petnajsti) konvenciji se je določilo, da se bo Po končanem pogonu so za- razhajati, ostala sta Jovo in članstvo centralnega bolniškega oddelka s prihodnjim letom pazili ogenj in ta je razsvetlje- Pero sama. Tedaj pa smeja-lahko zavarovalo za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore, val—mogoče tudi radi varnosti nja med njima ni hotelo biti
Mnenje vrhovnega zdravnika Jednote, kakor tudi mnenje j —velik, polkrog okoli družbe, podpisanega je bilo, da bi se morali vsi oni člani (ice), ki se Golaš je že vabljivo cvrčal, bodo hoteli zavarovati za dva dolarja dnevne bolniške podpo- sladka kapljica je močila med re, podvreči zdravniški preiskavi, prej nego bi se jih zamoglo lovom osušena grla. Na med-vpisati v razred $2.00 dnevne bolniške podpore. Ker ima pa veda se je že pozabilo. Tu pri tej zajdevi odločevati le članstvo spadajoče v centralni bol- zagomazi v gošči. Da ste jih
niški oddelek, zato se je dne 12. sept. t. 1. o tem obvestilo in videli naše lovce. Kakor na { —# . ■" ( —1——*-_: L ,
naprosilo vsa društva centralnega bolniškega oddelka, da njih povelje so zagrabili eni za pu- Zadnja pot na SV. ViŠarjC. članstvo odloči, kako fiaj se v tem oziru stavi točka v pravila, ške, drugi pa so strmeč obstali. j Večina društev, je prišla do zaključka, da je točka velike Rezek pisk in trd glas: kdo je? Jos. Lavtižar: važnosti in je sklenila, da vsi člani in članice, ki se bodo zava- zleti od taborišča proti gozdu rovali za $2.00 dnevne bolniške podpore, se morajo prej ko —Nobenega odgovora—Šc en-bodo sprejeti ▼ omenjeni oddelek zdravniško preiskati. . krat—vse tiho. Lomastenje Uradno se torej naznanja, da ker je večina društev spa- prihaja bliže in bliže, napetost, dajočih v centralni bolniški oddelek določila, da se morajo pogum in strah pa rastejo. Pa člani in člapice_ preje pustjti>zdraYniško preiskati, nego se^za-J glejte, iz Jože stopi lovec Do-morejo zavarovati za $2.00 dnevne bolniške podpore, zato jeHbrocig, v kmečkem predpasni-postala omenjena točka pravomočna in se prosi, da vsa dru- .ku od glave do nog, s torbo ob štva kakor tudi posamezni člani in članice centralnega bolni-; pasu, s puško čez ramo in golo-škega oddelka, predstoječe pravilo vpoštevajo ter se po rok.
hes. S številkami bi se zaznanih skušnjah življenja, gotovo movalo to zvonenje po vzorcu ne dobiva tistih neskaljenih 1, 3, 5. Ker ima mehki trizvok Res utisov, kakršni se porajajo v otožen in mil značaj, vzbujalo preprostem otročjem srcu, ta- je zvonenje v srcu romarjev ko da bi bilo slednjič vendar enaka čuvstva. res, da smo 'izgubi** toliko na Veliki zvon je ulil Andrej sreči, kolikor smo pridobili na Rcder v Beljaku leta 1771. učenosti.	p ,	, Krasilo ga je četvero podob in
Potem je deklica položila 8jCer: Kristus na križu. Marija križec na oltarjeve stopnjice z Jezusom v naročju, sv. Josip v zavesti, da ga je vztrajno no- jn gv jafcob z romarsko pali-sila in srečno prinesla na vrh co v Napise je imel slede-visol^ gore. Povedal sem ji, ge: *<Sanctus Deus, sanetus for-kaj da pomeni križec, ki ga ne- tis, sanctus immortalis, misere-se vsak romar, ko gre prvič na re nobis." (Sveti Bog, sveti In razumela me mogočni, sveti neumrjoči, usmi-je.	< , !	li se nas.) Pod Marijino podo-
Proti večeru se je nabralo v bo se je čitalo: "Nos cum pro-romarski hiši precej božjepot- le p»a benedicat Virgo Mari-nikov. Sedeli sm? P" dveh dolgih mizah (n se pogovarjali o raznih stvareh. Bili so koroški Slovenci iz Kanalske in Ziljske doline ter iz Roža, vmes tudi nekaj Nemcev od gorenje Drave. Najbolj me jc
zanimala družba štirih oseb iz dov, bežite sovražne moči, Pontablja. Mati je imela v zi- zmagal jc lev iz Judovega ro-belki malo dete, očeta pa se jc du, korenina Davidova alelu-žec, kakršnih je bilo tam vedno | držal deček, star kakih pet let. ja.) Ako pripomnimo, da je dovolj pripravljenih za tiste,; Izvedel sem, da je dete doma imel veliki zvon poleg podob in ki so romali prvič k višarski nevarno obolelo in njegova ro- napisov šc mnogo drugih okra-Mariji. Culico je dejala na gla- ditelja sta obljubila, da bosta skov, moramo reči, da je bil vo križec pa držala ves čas v otroka, ako ozdraH z zibelko sijajno okrašen. Teža 19 sto-rokah, kakor da ne bi imela vred prinesla na S.vete Višarje. tov (1064 kg), nobenega dražjega zaklada na To sta vestno izpolnila. Lep Srednji zvon s podobama svetu	vzgled zaupanja na božjo po- j sv. Kriza in sv. Josipa. Ob
ie pri angelju ločila moč' Ako iščemo protekcijo zgornjem in spodnjem robu se pri ljudeh, zakaj jc ne bi iskali je čitalo, da ga je ulil zvonar tudi pri svetnikih, osobito pri Matija Golner v Celovcu leta privedla do grabna, ^ v—li -Ig gospodovi?	11835, ko jc bil v žabnicah de-
si mislil, da bi se deklici res ne ščeni človek, prevaran pojaz-moglo napraviti večje radosti nego bi bila tam. Ako upoštevamo latinsko prislovico: "Res severa magnum gaudium" — se nam le malokdaj primeri, da bi koga v resnici razveselili. Storimo, torej to, ko se nudi prilika.
Drugi dan 17. majnika sva šla od doma. Cilka je bila kakor v raju. Bregarica jo je lično oblekla ter jej v robec povezala toliko dobrih reči, da deklica ni dala culice nobenemu več iz rok. Do Trbiža sva	H ■ se peljala po žcleznici, potem »vete Višarje. pa peš naprej. Izpraševala me je o razjfih stvareh, da sem moral semintja šele premišljevati, kaj naj odgovorim. Sicer je pa menda boljše, da vprašuje otrok kakor da bi vpraševal učenik, ki ve, da z umljivim odgovorom ni težko položiti v učenčevo srcc kakega drobnega zrna modrosti.
Pri kamenitem stebru, na katerem stoji angelj, kažoč na goro, je vzela Cilica lesen kri-
ja." (Z milim Detetom naj nas blagoslovi Devica Marija.) Okrog spodnjega roba so bile besede: "Ecce crucem Domini, fugite partes adverr.ae, vicit leo de tribu Juda, radix David aleluja." (Glejte križ Gospo-
istem ravnajo.
Za glavni urad K. S. K. Jednote,
Josip Zalar, gl. tajnik.
govorih, da odrinejo le pravi lovci in ž njimi nekaj psov; to pa tokaj na Miholjevo, da jim prešič ne uteče.
In prišli so lovci iz vseh krajev s popolno lovsko pa tudi z mešano opravo in z raznimi puškami, tudi s takimi na kroglje.
Skrbno so obstopili gozd, v katerem naj bi bih divji preši-či. Ko so bila stojišča zasedena, so izpustili pse. Napeto pričakovanje. Uro—dve uri— nič. Bilo jc pač par zajcev po-., gih
I kdo pa be natikal druge čevlje, kadar hiša gori, in se preoblačeval kakor zahteva morda prilika, ako je sila velika. Tako je tudi ta lovec vrgel hitro nekaj lovskega nakita naše, pa hajd v goščave proti medvedu.
Na mah je vsem odleglo.
Golaš, zalit s pristnim straž-novrščanom, pa je dišal tudi brez medvedove kože.
Glavni dobitek.
Kdo bi ne bil rad bogat?! Razen pobožnih menihov, že popolnoma obupanih devic, ga ni. Kaj čuda, čc zahrepeni po denarju uradnik, ki nima dru-dobičkanosnih podjetij,
Slike iz Belokrajine
Spisal dr. Franjo Ogrin.
(Nadaljevanje)
Lov na djvjega prešiča in medveda.
V belokranjskih loviščih se ne skriva veliko divjačine. Tudi redkih vrst ni.
Pred leti pa se je pojavila tam lovska posebnost, divji prešič in. medved, ki smo do takrat o njih čuli, da živita le v obširnih Auspergovih gozdih na Kočevskem.
Odkod, zlasti divji prešič? so se spraševali belokranjski lovci. Nič čudnega bi nc bilo, ako bi se bil priklatil iz kočevskih ali hrvatsko—bosanskih šum, toda ljudska govori- najbolj zgovornega in vodilne-ca je pravila drugače.	ga pa je manjkalo. Po dol-
Merjasec, ki mu je morda' gem iskanju so ga našli v neki postalo med domačimi svinja-1 dragi pri ognju. Vprašujočim stavljeni denar, mi preveč dolgčas, je pobegnil je v zadregi odgovarjal, da ga tega ne. v gozd. Več let je samotaril je zeblo, lovci pa so vedeli, da Ali slednjič?! okrog, drvarji pa tudi drugi mu je—upadel pogum.	no o Petrovem,
ljudje so ga videli tu in tam. Dobil pa je za tovarišico tudi podivjano svinjo. Rodila sta mlade in njun rodi že pristno divji, je začel strašiti obenem s stariši po Gorjančevih gozdovih na Gorjancih in po belokranjskih ložah. .
I.
Bilo je še v mirnem času. Novice o divjem prešiču so postajale čedalje hujše. Tu je
gnanih in ti so tudi padli, o prešiču pa ni bilo ne duha ne sluha.
Slednjič sc je dalo znamenje, da je konec lova. Lačni so lezli lovci skupaj; enega
kakor svoje uradne in morebiti tudi čezurne ure, ki jih nihče ne plača.
In stavila sta v razredno loterijo na skupni dobiček in zgubo prijatelja dva, Jovo in Pero.
Toda ni bilo sreče, pa ne; nekaterikrat sta dobila vrnjen
V	zračni* črti, dolgi 16 kilometrov, se je ob jutranjem solncu svetlikala cerkev na Svetih Višarjah.
Ko so na severu že skoro eno leto bobneli topovi ter so sc mogočne države borile za prvenstvo, se Italija še ni odločila, na katero stran da prestopi; slutilo pa se je, da bo prelomila tridesetletno zavezniško pogodbo z Avstrijo in se pridružila njenim * sovražnikom. Slutnja se je uresničila. Binkoštno nedeljo 23. majnika 1915 so Italijani že prožili bombe proti Kaninu in Rom-bonu, v katerih Obližju je stalo svetišče višarke Matere božje.
Želel sem še enkrat, bržkone zadnjikrat, obiskati to starodavno cerkev vrh gore..
V	vaši se take reči hitro izvedo. Kmalu je prišla Bregarica v župnišče in rekla:
"Vsako leto smo hodili iz naše hiše na Svete Višarje, letos pa ne mislimo iti, ker se sliši, da bo vojska z Lahi."
"Kar je že občeznano," odgovorim jaz. "Menda žc vozijo topove na Somdogno pod Mon-tažem."
"Nekaj bi prosila."
"In to"bi bilo?"
"Naša Cilka vedno vprašuje
II.	% * skem glavnem trgu in novem
Bilo je sredi med vojnim gro-	mostu se vrši običajno spreha-
mom na bojnih poljanah.	janje. Gruča za gryčo pa se
Nekega dne, že proti večeru	ustavlja pred izvoljencema
je počil v večjem kraju glas:	usode, "čestitam," "čestita-
"Medved, medvedi Pastir se	m" doni iz krepkih moških grl,
ga je tako prestrašil, da jef	zveni iznad neinih ženskih
smuknil urno na drevo, odko-	usten.
der si ne upa dol."	Ali je bilo to čestitanje po-
Lovcc Brzostrel je sedel rav-	polnoma odkrito, kdo bi to ve no pri delu, ko sliši to novico. Kar s stola ga je hitllo. Dvoje
drugikrat še po Mariji na Višarjah in nima druge želje, kakor da vidi ta Bilo je rav- kraj. Ne morem več poslušati Po črnomalj- njenega nadlegovanja. Pravi,
I rem je samevalo nekaj hiš za Drugo jutro smo imeli po kan Ignacij Hartwig. Teža 12 odpočitek romarjev. Od tu se opravljeni cerkveni pobožnosti j stotov (b/^ kg). _ je vspenjala strmo navzgor, krasen pogled raz visarske go- Mali zvon s »podobama sv. Došla je naju četa vojakov z r0 (1792 m). Po dolinah je sta- j Kriza in sv. Ivana Evangelista, otovorjenimi mulami. Rekli so, | la fker megla; zgornještajer- Ulit s srednjim zvonom leta da gredo na planino gradit ba- ski, jolnografiki in tirolski sne- 1835. Teža 6 stotov (336 kg), rake za vojaštvo in kopat strel- žniki Pa s(> se kazali v vsem Prišedši iz zvonika sem viške jarke, ker bo v najkraj- velič&stvu s svojimi belimi gla- del, da so tudi prodajalci, ki so šem času vojska z Lahi. Cilka j vami. Posebno jasno se je dvi- imeli napolnjene svoje izložbe
gala pirarada Velikega Zvo- z vsakovrstnim blagom, po-narja (3673 m) v zračne viša- spravljali svoje reči v zaboje, ve.	Videlo se je, da bo svetišče po-
Prodajalci, ki so imeli svoje! polno Zapuščeno in da za dalj-je, da jo žulijo čevlji in da jih predmete razstavljene pred šo dobo ne bo več hodila božje-mora sezuti. Zvezala jih je in j cerkvijo; so nas vabili, da naj potnikova noga tu okoli, nesla čez ramo. Koga drugega kupimo spominke za dora. Cil- Ampak kje je Cilka? Na 'bi bila zbadala peščena pot, ka je izbrala najprej ?a mater cerkvenem pragu je ni bilo več deklica pa se je navadila že leskeč rožni venec, za starejšo jn tudi nikjer v bližini. Vsi kli-doma Evinih podplatov ter dr- sestro msšno knjižico, za dru- cj ^ brezuspešni. Vpraševal žala prav dobro k&rak z nami. pa raznovrstne podobe in j sem ljudi, kar jih je še ostalo Vendar se je nam smilila in j svetmjicc.	na gori, pa nihče ni vedel po-
je nezaupno gledala tuje može z ogorelimi obrazi in ščetina-stimi brkami. Poleg tega je začela hoditi bolj počasi. Tožila
eden izmed vojakov jo je dvignil na leseno mulino sedlo ter jo zavaroval tako dobro, da ni mogla pasti na nobeno stran na tla. "Dir singen noch die Vogelein" jej je dejal in v očeh so se mu zalesketale sol-
Okro«? osme ure zjutraj je vedati o njej. Menda ni šla sa-
prišlo na goro nekaj Žabniča-nov, ki so nam povedali, da je
vojska z Italijo gotova reč in da je skrajni ča3, da se rešijo cerkvene dragocenosti. Takoj jutrj bodo vzeli Marijino po-
ma proti domu? Ako pridem brez nje domov, v kakih skrbeh bo Bregarica! Pa saj me je vprav ona privedla do tega, da sem jo vzel s seboj. Po brezuspešnem iskanju sem se od-
zeV Gotovo se je spomnil svoje dobo, 60 cm visok kip, iz veli- pravil proti dolini. Kar priteče družine, ki jo je moral zapu- kega oltarja. Romarji smo šli pogrešena z brega navzdol, stiti doma in oditi v vojsko. še enkrat vjcefkev in se pošlo- Nad cerkvijo se vspenje nam-"Uns krachzen aber die Ra- vili od visarske Kraljice, ki bo reč neki višji hrib in tjagor je ben" je dostavil njegov tova- zapustila kakor prva begunka šla deklica z namenom, da bi riš z resnim glasom.	svoj visoki prestol in odšla v raz te višine še kaj več videla
Za Cilko je bilo sedaj novo nižavo. Ginjjenf smo stali v sve-vcsclje, ko je brezskrbno sede- j tišču, odločcnera za razdejala na)mulinem hrbtišču; le žal, I nje. Mnogi se kar niso mogli da ta zabava ni trajala prav ločiti od cerkve ter. si brisali dolgo. Vojaki so namreč z mu- solze iz oči. čeprav človek v lami ostali na planini, naju pa starejših ietih rad estavi meh-je čakala še polurna hoja do ka čuvstva in ne živi več toliko vrha. Po grapah je ležalo pre-1 s srcem nago z glavo, vendar
cej snega, pot pa je bila kop- zadenejo tudi njega taki prizo-na. Kmalu se jc začela prika- j n do dna duše, zovati Montaževa glava, ki jej pravijo Nemci Brandkofel (2754 m). Ob vznožju gorovja se je odkrivala globoko zarezana in s skalovjem obdana dolina Zajzera, slična naši Planici ob izviru Save-Dolinke.
Pri zidanem znamenju na vrhu sedla sc je obrnila pot na desno ter se vila ob hribu semintja. V hipu pa je zablestela ob žarkih večernega solnca vi-šar8ka cerkev. Cilka jo kar gledala in nič/gGVorila, v meni pa ce je vzbudil težak spomin na bodoč^sTlBV^išča, čeprav je
kakor se vidi od ccrkve.
Nazaj grede so nas žc sreča-vali prvi topovi, ki so jih konji z velikim trudom vlekli proti vrhu. Ob koncu grabna pa je stala straža, ki je zahtevala izkaz o naših osebah. Na pojasnilo, da smo šli že včeraj na
da bo šla sama na goro, č$ je ne vzamemo s sabo. še v spanju govori o tem."
"Vi manite, da bi ila z mano?"
"55elo rada bi videla; morebiti nc bo v nadlego."
"Gotovo ne. Nositi je ne bo	_	____
treba, saj otrok pri desetih le- blia takrat še ' prikrita usoda, j zgoi'. teda ko so se s prijetnim vi so ce raztopili" v ognju. Pri-tih ne potrtbuje več posebne ki je zadela Svete Višarje štiri soglasjem zvonov strinjala sr- čuječe vrstice naj so jim na-
goro ko šc ni bilo treba izkaznic, ro nas pustili naprej. "Kaj ra zvonovi?" smo Od tega dneva dalje so av-vpraševah.j	jntrijski vojaki vso višarsko
' NUjprej spravimo Marijo v j okolico teko strogo zastražili, zavetje, potom pride drugo na j fia ni bilo mogoče iti nikamor vrsto," so odgovorili možje. j vcč. Milostno Marijino podobo Vsak v barski romar sc spo- so Žabničanje srečno rešili, za minja or.dolnega blagoglasne- zonove pa jc bilo prepozno, ga zvonn:ja. Kakor bi jih sli- In ko so začele leteti granate, šal šc danejs, tako živo mu do- bežali je moralo ondotno Ijud-nijo na ušfca klicarji tamoš- stvo na vse strani. Poprej se je njega zvonika. Zdelo sc je, da pripravljal Lah tako dolgo na je čutil tudi mrtvi bron tisto ve- vojsko, sedaj pa je izbruhnil selje, ki je navdajalo božje- vihar kar nenadoma, potnike ob prihodu na goro. štiri mesece pozneje (16. Težavna in dolga jc bila njih sept. 1915) se je zrušilo višar-hoja, strmo je peljala pot nav- sko svetišče v grobljo in zvono-
del; kljti jsavist je ena f lavnih pomoči. Cilka je najboljša mesece pozneje, nih nečednosti človeškega ro- učenka v šoli. Ima zelo živahno Sla sva v cerkev. Cilka je zr-
ca prišlecev v prijetno ha/mo-nijo, pohabljen je bil ves trud
oplašil človeka, tam požrl ko- čustev je zaplalo v njegovem du.	domišljijo, kije menda ne bo !a vsa zamišljena v Marijino 'potovanja,
ruzo ali krompir na njivi. srcu: lovska strast in usmilje- Gospoda pa sta sprejemala zvodila v pozpejiem življenju podobo na prestolu velikega Vse to mi je hodilo na misel In belokranjski lovci so šli nje s svojim bližnjim. In hil čestitke smehljaje in klanjaj« nt napačno pot. Izpraševala oltarja, v ti3to podobo, o kate- pri slovesu. prav zato sem se v posvet. Ali bi ga, ali ga ne je že doma in na potu s puško sc. Sempatje sta ošvrknila1 j« tudi mene, kako daleč so Vi- ri so ji doma velikokrat pripo- želel posloviti tudi od zvonov, bi? In kako? Ako se priredi čez ramo.	drug drugega s čudnim pogle- š*rje in kje se pride,tjggor. veSovali, katerq pa si jc pred- Cilki sem naročil, naj sede na
lov z gonjači, je nevarnost, da | Glas o medvedu je segal tu- dom, nijansirala glas in smeh, N§j se jej izpolni želja, če na- stavljala le v skrivnostni zave- cerkven prag ter tukaj poča-pohrusta divji prašič katerega di do vojakov, ki so bili takoj pa nikdo ni tega zapafil rfdimo komu veselje, smo tu- si, a sedaj jo je videla v resni- ka, da Priljra iz zvonika, izmed njih. Obveljalo je te-j pripravljeni pomagati. Po naj- "Pa sta rea zadela?" je d| sami veseli." V	ci. Težko je povedati, kaj da Višarski zvonovi so peli v
daj po dolgih gostilniških raz- i krajšem času je stal voz pred vprašal kak neverni Tomaž. Po materinem odhodu sem čuti otrok ob taki priliki. Odra- mehkem trizvoku es—ge3—
grobni spomenik.
Božja pot je trajala od svojega začetka in do razsula cerkve 536 let. Bregarjeva desetletna Cilka pa je bila zadnja romarica na Svetih Višar-jih.
-o-
Dober človek pred grešnim
' beži,
Kakor se jagnje volka boji.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
—----—-----------------------
Josip Strita." umrl.
Ljubljana. — Tužna vest je razposlana po celi Sloveniji, da našega znamenitega pisatelja Strita1 ni več med živim. Tako j- n ji Svojega rodu umrl ne .nji "gospodar slovenskega slovstva." Njegova doba je davno za nami, on sam edini je bil še živa relikvija te dobo. Njegovo življenje je dolga doba, njegov zaslužek bogat in spomin nanj bo veljal kot enemu največjih Slovencev.
Stritar je bil rojen G. marca
v Podsmreki pri Vel. Laščah na Dolenjskem. Izšel je tofrej iz pokrajine, ki je dala večkrat obraz in besedo slovenski knjigi. Pokojni Stritar je opravljal profesorsko službo na Dunaju od leta 1874. do 1901. Do lani je bival v Aspan-go na Avstrijskem, odkjcr se je preselil v Rogaško Slatino, kjer je s svojo soprogo preživel še svoje zadnje dni. Umrl je dne 25. novembra ob 10. uri zvečer.
Malo je imel slovenski narod takih literarnih velikanov, kakor je bil Josip Stritar. On je bil mož širokega duha Slovenca, bil oborožen s solidnim znanjem stare in novejše evropske duševnosti. Imel je zato tudi temperament, ki je čutil v sebi poslanstvo za svoje delo.
Smrtna kosa. —Umrl je An-toh Bajželj, posestnik in gostilničar v Kamnigoriei na Gorenjskem. Umrla je dne 18. r.ov. v Ribnici splošno znana gospa Elizabeta Fajdiga v visoki starosti. V Ložu jc umrla gospa Neža Bravec. V Ljubljani je umrl Martin Ošaben, nadspre-vodnik v pokoju. V Krškem je cmrla gospa Terezija Or.icr-za, roj, Pečnik. R. I. P.
Urarl je dne 17. nov. v Ribnici gospod Fran Marčič, sodni sluga v pokoju. Zapustil je 11 sinov, ki se vsi nahajajo v različnih državnih, vojaških in privatnih službah. Preskrbev-ši vse, je zdaj v 77. letu starosti izdihnil svojo dušo. Bil je vzoren oče, ki je svoje otroke v vsakem oziru izborno vzgojil, in užival pov*3od obče spoštovanje. N. v. m. p.
Umrl je v Bršljinu pri Novem mestu g. France šifrer, u-mirovljeni železniški skladiščnik, posestnik in trgovec v starosti 69 let. Pokojnik je bil znan prijr^en družabnik in iz-boren pc '-basist. Celih 30 let se j • leževal v kapiteljski cerlr. Novem mestu cerkvenega petja ob nedeljah, praznikih in posebnih svečanostih. Pri tem ga ni oviralo slabo vreme ali slaba pot iz Bršljina v Novo mesto. Bil jc mož pravega gorenjskega kmetskega značaja. N. v m. p.
V Tcmačevcm je umrla 10. nov. pocestnica Ivana Plevnik, mati občinskega svetovalca g. Ignacija Plevnik.
Uboj. V nedeljo, dne 11. t m. so pili fantje iz vasi Cegel-nica in Potočnavas v gostilni I. Kostclca v Bišljinu pri Novem mestu. Vinjeni so se začeli prepirati in nastal je pretep. Alojzij Vrček, 26 letni mladenič, sin poštenih staršev iz Ce-relnice jih je milil ter se je hotel podati domov. Nenadoma ga udari neki Glaviž iz Potoč-njevasi, znan pretepač, z ročico tako silno po tilniku, da se je zgrudil na tla, Prepeljali so ga v bolnico v Kandiji, kjer pa je kmalu na to izdihnil. V sredo dopoldne se je vršil njegov pogreb. Velika udeležba pri pogrebu je pričala o priljubljenosti, ki jo je pokojnik užival med sovaščani in je bil izraz sočutja, ki ga imajo vsi z nesrečno rodbino, kateri je bil odvzet njih dobri sin na ta-

ko silovit način in ki naj jim bo v tolažbo.
Dvajsetletnic* umetniškega delovanja gosped« Jqjija Be-
tett.-t. Novembra meseca, leta
1903, je nastopil naš najboljši basi.«:t gospod Julij Betetto v mali vlogi opere Ongjegin prvikrat na odru tedanjega deželnega gledališča v Ljubljani. Od tistih-dob je rastel in rastel, šolal svoj glas, bil več let stalni član in solist prejšnje dunajske dvorne opere ter se je vrnil po razsulu Avstrije v domovino in sprejel angažma na sedanji državni; operi v Ljubljani. Narodno gledališče v Ljubljani je obhajalo dvajsetletnico njegovega odličnega umetniškega delovanja v četrtek, dne 22. novembra. Vpri-zorila se je bila "Prodana nevesta," pri kateri je pel vlogo Kecala g. Betetto. ... Tihotapljenje zlata. V noči od 12-13 novembra je dobila mariborska carinarnica iz Zagreba brzojavno ovadbo, da se nahaja v brzovlaku, ki gre proti Dunaju, večja količina zlata, katero nameravajo tihotapci spraviti preko meje. Brzovlak sc je že premikal, ko so ga dali carinski organi v zadnjem trenutku ustaviti. V nekem kupe ju so našli y ceveh za ogrevanje 4,000 zlatnikov in to zlate turške lire, napoleondore in zlate funte-šterlinge. Pri tihotapcih, ki so pa tajili, da bi bilo zlato njihovo ter zatrjevali, da niso imeli pojma, da se nal aja v vagonu toliko zlata, so našli zelo precizno izdelano vlomisko orodje, kakršnega imajo samo vlomilci, ki so na svetovnem glasu. Zaplenjeno zlato je vredno poldrugi milijon dinarjev.
Cerkev v Rakovniku je dozidana do vrha in deloma tudi že ookrita.
Prebivalstvo Jugoslavije. Po zadnjih podatkih šteje Jugoslavija 11,724,915 prebivalcev. Po narodnosti je 9,660,499 Srbov, Hrvatov in Slovencev, 202,871 drugih Slovanov, 512,-207 Uemcev, 483,871 ArnaV-tov, 183,073 Romunov in 210,-214 drugih narodnosti. Po veri je 5.529,261 pravoslavnih, 4,473,877 katoličanov, 216,769 protestantov, 1,379,687 inoha-medanccv, 64,223 judov in 61,223 drugih ver. Mest z nad 100,000 prebivalcev je v Jugoslaviji troje: Belgrad, Su-botica, Zagreb, mest z nad 50,-000 prebivalcev dvoje: Ljubljana in Sarajevo, mest z nad 10,000 prebivalcev je v Jugo-savliji 46.
Velik razbojniški napad v Skvoniji. V sobo 10. nov. je 10 s puškami in bajoneti oboroženih tolovajev vdrlo v gozdarski dom grofa Eltza,v Tom-pojevcih pri Vukovaru. • Napadli so upravitelja Franca Pirkmajerja, brata ptujskega okrajnega glavarja, ki je s svojo rodbino bil ravno pri večerji. Ustrelili so Pirkmajerja, nakar se je vnela prava bitka. Prihitela sta namreč svak inž. Harsch in viiji logar, da branita upraviteljevo rodbino in blagajno. Pri tem je bila soproga Pirkmajerjava težko ranjena, istotako Harsch in višji logar, ki se bori s gmrtjo. Razbojniki so blagajno naložili na voz, ker so; pa prihiteli kmetje, je niso mogli odpeljati. ampak so zbežali. Zdaj jih iščejo cele številne orožniške patrulje.
Prevoje.
Dve strašni nesreči skoro v enem dnevu: Prva: Dne nov. je prinesla voda 4 letnega sinčka Mihaela Bernota, mlinarja izpod Brda, k mlinu v Imovici. Vsi poskusi za oživitev so bili brezuspešni. Druga:
Dne 16. nov. okrog: devete ure zvečer prav milo zapojo sv. Vida zvonovi, kličejo na pomoč. Rdeči petelin se je pokazal pri "šmonovih" v Imovici. Pogorelo je vse hišno poslopje, razen gospodarskega poslopja in živež. Pravočasna pomoč ob-čananov je poskrbela, da se ogenj ni razširil, sreča pa tudi, da je bilo mirno, brez vetra, drugače bi šla cela vas v pepel. Gasilno društvo, ko je dospelo na lice mesta, je vzelo v akcijo gospodarsko poslopje in potem sosedna, škodo je čez pol milijona.
Razmejitev med*Jugoslavijo in Avstrijo. Po končnoveljavni, podrobni razmejitvi med našo državo in Nemško Avstrijo je meja med obema državama dolga 320 kilometrov. Razmejitveno delo se je vršilo v 29 odsekih in je trajalo poldrugo leto. Za markacijo meje so porabili 7141 mejnikov. Povodom triangulacije so opazovali in določili 330 točk. O razmejitvi so sestavili natančen zapisnik v francoskem, slovenskem in nemškem jeziku ter mu -pridejali mnogoštevilne priloge, ki naj naj podrobneje določajo mejo.
Novi zvonovi.
V	St. Vidu nad Cerknico se posvetita • v nedeljo dne 25. nov. dva nova bronasta zvonova v skupni teži 1700 kg, vlita v ljubljanski zvonarni, in sicer veliki na čast župnijskemu zaščitniku sv. Vidu, presv. Srcu Jezusovemu in sv. Jožefu, drugi na čast sv. Valentinu, sv. Srcu Marijinemu in sv. Florjanu.
Tenetiše pri Kranju.
Dne 13. okt. smo tudi pri nas dobili nove zvonove, katere smo tako željno pričakovar li. Glasove smo vzeli od zvonov pri fari, tako da imamo sedaj v resnici krasno zvonenje. Posebno se pa zahvaljujemo tudi našemu g. župniku, ki so nam veliko k temu pomagali in obenem tudi trstenskernli pevskemu društvu za krasno petje.
2elimljc pri Igu.
Dne 11. nov. je bil tu blagoslovljen nov bronat zvon, katerega je lično in ceno izvršila zvonarna v Šentvidu nad Ljubljano, obesil pa France Premo-že iz Stanežič pri Šentvidu. Obema bodi izrečena s tem iskrena zahvala, ravnotako pa tudi vsem blagim dobrotnikom.
V	št. Vidu rad Cerknico, sc posvetita v nedeljo dne 25. nov. dva nova brona zvona v ekupni teži 1700 kg, vlita v ljubljanski zvonarni, in sicer veliki na čast župnijskemu zaščitniku sv. Vidu, presv. Srcu Jezusovemu in sv. Jožefu, drugi na čast sv. Valentinu, sv. Srcu Marijinemu in sv. Flori-janu. Vabimo sorojake iz naše in sosednjih župnij, naj se udeleže tega slavlja v čast sv. Vida in sv. Valentina v čim večjem številu.
Veliki župan dr. Lukan je odstopil radi nočne pretepaške afere s Sokoli v kavarni Emona. Vlada je vzela odstop svojega dičnega pristaša na znanje. Namesto njega vodi vladne posle dvorni svetnik Kre-menšek. Kdo bo novi veliki srbski hlapec — oprostite: župan, se se ne ve.
Nova državna cesta v Sloveniji. Na severni meji Slovenije se prične prihodnjo pomlad z gradnjo nove države ceste od št. Ilja do Marije Snežne. Gradbeno ministrstvo je poverilo gradnjo ceste Stavbeni družbi v Ljubljani.
železniška zveza Ljubljana — Split. Železniška proga Go-spič—Knin bo bržkone končana do spomladi, ker je železniško ministrstvo dovolilo potrebne kredite za pospešno grad-bo zadnjih 45 km od onkraj Gračca do Knina.
Regulacija Maribora med Dravo in Koroško cesto — Glavni trg. Mestni stavbeni urad je izdelal načrt za bodočo zazidavo mestnega dela
med Dravo in Koroško cesto. Ta del mesta ima še popolnoma srednjeveški značaj s tipičnimi ozkimi ulicami in oboki nad cesto. Po novem načrtu bo dobilo levo obrežje Drave v mestu popolnoma drugačen značaj.
Smrtna nesreča. Pri "Domovinski proizvodnji drva d. d. v Dolni Lendavi" se je podrl na delavca Smrka Matijo na skladišču kup hlodov. Smrk je bil takoj mrtev. Zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka.
šentklairski paberki.
(Piše urednik)
Kdor misli, da v našem Clevelandu ne poznajo višnjeve (plave) nedelje (Blue Sun-day), naj pride semkaj. Pri-godilo se mi je tukaj prvič minulo nedeljo tekom mojega 20 letnega bivanja v Ameriki, da sem moral po Norwood cesti in St. Clair ave. zjutraj skoro 2 uri v največjem dežju kupovati steklenico mleka, par funtov mesa in dva hleba kruha. Novincu se vse pripeti!
Prijaznosti nekega mojega znanca se moram zahvaliti, da sem po dolgem iskanju ves premočen (brez dežnika), dobil zaželjene stvari, inače bi mi ne kazalo drugega, kakor iskati zajtrka, kosila in večerje v znanem "Carniola" restavran-tu na St. Clair ave., zase in za svojo družino, ali pa v "Cleveland" hotelu.—Razlika pri računu bi bila gotovo velika.— Za prihodnjo nedeljo imam pa vse pravočasno* preskrbljeno. —Tukaj stane en kvort mleka 13 centov, v Jolietu smo je pa plačevali po 12 centov—Never mind—CJevelandsko mleko vsebuje veliko več smetence, in je tudi bolj belo in nekrščeno.
e
Kdor misli, da je v Clevelandu vse slovensko in "ljubljansko" ta se moti. Manjka nam še ducat slovenskih "aldermanov" in slovenskega župana-r-čez čas
bomo morda tudi to dosegli?
*
Najbolj znani elevelandski pes "Rintintin II," in "Porkuš I," katera lastuje naš še bolj znani Jaka—delata sedaj po-skušnje, da bosta po novem letu skakala že kar čez strehe hiš. V to svrho bom preskrbel najboljše moving pieture operatorje, da bo naša širša slovenska javnost videla in znala, kaj vse zmoreta ta dva četve-ronožna mojstra pasje vere— Naš skrbni Jaka je kupil obema za novoletno darilo primeren bič—še bomo kaj čuli o "Rintintin" valčkih in "Porkuš" polkah. Tudi Mallijeve-
ga "Peta" ne bom pozabil.
•
Mallijev četveronožni čuvaj, ki "bita" oba, svoja goriozna-čena tovariša, postaja vedno bolj popolen v posluhu. Zadnjič sem ga gledal, kako se je v tem športu vežbal na dvorišču na zeleni trati—Ležal je na glavi in prisluškoval, kako o Božiču v Clevelandu traya raste—Ne samo za posluh je naš "Pet" izboren, ampak ima tudi dober vonj, da izsledi vsakega. Po stopinjah na cesti celo pozna, če je pešec moškega ali ženskega spola; istotako tudi že po stopinjah izvoha, če je pešec naš rojak ali Amerikanec. Pravijo, da laja po slovensko, če je dobre volje, če je pa slabe, pa po "aj-tiš."
0
V naši slavnoznani ameriški slovenski metropoli se dobi za denar vse. SSmo take pive nimajo kakoršno prodajajo v Jolietu—Niti za $5 ne dobiš čašice dobrega ječmenovca; je pa zato "lots" of Noetove kapljice v vseh barvah in stopinjah. Jernejeva električna preša zasluži, da se bo isto postavilo v nameravani Slovenski Narodni muzej v ozadju Narodnega Doma.
Na božični dan popoldne sem se mudil s svojo družino v Nottinghamu. Vrnivši se domov sem našel na peči v kuhinji nekaj zavitega v papirju. Kako je oni zavitek pri vseh zaprtih vratih in oknih prišel v našo kuhinjo—tega ne morem nikakor dognati.
Ko sem oni zavitek odprl, je stala pred menoj na mizi pol-galonska steklenica fine Noetove kapljice rojene in napre-šane v državi Ohio. Hvala lepa za to nepričakovano skrivno božično darilo nepoznanemu prijatelju.—V prihodnje bom pustil vsa vrata in okna odprta, če se še kedaj podam kam na obisk z doma. Sv. Miklavž (Santa Claus) v Clevelandu je pa res zelo liberalen. *
Nek ameriški elevelandski dnevnik je priobčil zadnjo soboto oglas, da dobi sleherni či-tatelj oziroma naročnik lista prihodnjo nedeljo eno galono gazolina povsem brezplačno, če prinese kupon iz onega lista.
šel sem na gazolinsko postajo z raznovrstnimi posodami in "peli" ter onimi kuponi— Dobil pa nisem nič, ker nisem imel Fordove Lize s sabo! Do Fordove Lize je še precej daleč glede $—Tako se človek vara, ker preveč veruje v angleške oglase.
1 •
Zadnjič sem omenil, da izdelujejo v Clevelandu najboljše vrste klobase. Pri tem nisem rekel, so li to klobase, svinjske, goveje ali pasje.—
Glede vseh klobas rečem le toliko, da so clcvelandske klo-basice povsem drugačne od drugih, ker nimajo nič "špa-nov;" oo bolj slane od drugih; to pa samo radi tega, da človeka bolj žejajo.
*
Nedavno sem se mudil v bližini Gordon parka—Vse je sedaj bolj zimsko in pu3to. Na spomlad bomo pa ondi lovili
"erijske" kapelne in ščuke. •
Promet z avtomobili na St. Clairju je vedno večji. Ko sem se te dni nekoč vračal zvečer domov, sem moral na kornerju Slovenske banke čakati tri Četrt ure, da sem lahko brez skrbi stekel čez cesto. Dospevši domov, je bila večerja že do cela mrzla.—V prihodnje bom nosil s seboj vedno kaj "Junca" vračujoč se z dela zvečer, večerjal bom kar tam na kakem
kornerju ob St. Klairju. *
Za letošnji božič sem dobil v Clevelandu 3 funte finega tobaka, lepo pipo in 10 škatelj Iveplenk. Vse to bom skadil in vporabil na srečo in zdravje
uljudnih Clevelandčanov. *
Včeraj popoldne nas je peljal Mr. John Z. s svojim "sa-modrčem" proti Plevniktownu, gledat krasne nove hiše. Vse jc šlo po sreči tja in nazaj, čeravno nas je sedelo v avtomobilu, beri in piši "trinajst!" Torej je ta številka za me povsem srečna.
proizvesti umetno hrano, ki bi bila enaka prsnemu mleku, toda dosedaj ti njeni poskusi niso bili povsem zadovoljivi. Vaš otrok ima vsled tega pravico pričakovati, da ga boste hranili s orrnim mlekom.
Prsno mleko se poiavi šele tretii dan po rojstvu. Hranjenje pred tem časom je namenjeno za pomirjenje prs. Pred pnim hraner.iem naj poteče najmanj šest ur, da bo imela moti zadosten počitek. Tekom prvih štiriindvajset ur ra» se hrani otroka samo štirikrat.e Ob tem času je treba dajati le prsi. Med hranenjem naj se da otroku tri ma!e žličice vode. Ta voda pa mora biti prej prevreta in pozneje shlajena. Za vsako uporabo je treba vodo spfoti skuhati.
.Ko 5e pojavi mleko, po navadi tretji dan. naj bo otrok šestkrat hranjen v Štiriindvajsetih urah, vsake tri ure podnevi in enkrat ponoči.
Če pa potreba, zdramite otroka za hranenje. Na ta način dobi mati več počitka in tuCi otrok ce nehote privadi reda.
Ko hranite otroka, uoorabljajte Cn del prsi. Prsi se morajo temeljito izpraznim. Ko so izpraznjene, 3e bodo oomirilc ter bodo produciralc zadostno mnežino mleka. Ne hranite otroka več kot dvajset minut naenkrat.
Ko določate ure za hranenje otroka. uredite tako, da bo vedno hranjen ob eni in isti uri. Ko b? bila ura, vas bo spomnila na vašo dolžnost.
če mleko ne prihaja, ali če ne prihaja v zadostni množini, se ne smete razburjati, ampak vzemite otroka od prsi.
Mlečni tok regulira delo, ki ga o-pravlja otrok ori sesanju.
Tekom prvih desetih dni 'naj dobi otrok pri vsakem hranenju dve unči mleka. Če stehtate otroka pred dojenjem in takoj po dojenju, lahko ugotovite množino hrane, ki jc v njem. Če iznrevidite, da otrok 'ne dobiva dovolj hrane, bo potrebno • nadomestiti materno mleko z mlečno mešanico v ste klenici takoj po dojenju. Pri tem je treba paziti, da je mleko popolnoma čisto in sladko. Če dvomite, je priporočljivo. da sc poslužite kondenzira-nega mleka.
eismk 40. S.
KAKO HRANITI NOVOROJENČKA.
Ko js mati tako srečna, da porodi otroka, mora spoznati, ds je bil otrok rojen s podedovano oravico, da m«ra uživati najboljšo skrb in najboljšo hrano. Znanost ie leta in leta skuša
Svojega otroka morate imeti zdravega in močnega. Otrokovo zdravje in razvoj sta odvirna v glavnem od postrežbe in hrane, ki jo ie deležen.— 'vaj otrok mora biti vsak d8*n skopan in redno hranjen, če ne morete dojiti "ašega otroka, poskušajte Bordcnovo Eagle Mleko. To je najslavnejša hrana za otroke, napravljena iz bogatega kravjega mleka ?n zdrobi jerega slad-koria — posebno za otroke. Vsled nje-ra kakovosti in posebnosti ca priooro-Aajo zdravniki vsepovsod. Če več ge neracij vzgajajo tisočere ameriške ma-Vre rvojc otroke z Bordenovim Eagle Mlekom. To delajo vsledteea, ker so jim Eagle Mleko priporočili njihovi oriiatcHi, ki so bili ž njim popolnoma zadovoljni.
čitaite te č!r»'nke vsak teden ter jih rpravite za bodočo uporabo.
ZAHVALA.
Mr. Alois Skulj, Brooklyn, N. Y. Cenjeni :-
Vam sporočam, da sem harmoniko sprejel in se mi jako dopade, ima lep glas, sem zelo zadovoljen, pa tudi drugim se dopade, tako da se Vam ne morem dovolj zahvaliti.
Frank Paulin, Chicago, 111.
Cenjeni :-
Ze leto dni je poteklo, kar sem dobil od Vas harmoniko in resnici na ljubo moram pri-poznati, da je res dobra in je sedaj še veliko boljša kot pa je bila nova, tudi veliko drugih rojakov jo jc pohvalilo. Tu sta dva druga rojaka, ki želita naročiti harmoniko od Vas, pošljite mi cenik.
George Rejc, Pierce, W. Va.
IŠČE SE
organista za hrvatsko katol. cerkev v Youngstown, Ohio. Kdor reflektira na to mesto naj se javi. Naj piše kako plačo zahteva in naj označi svojo glasbeno izobrazbo. Župni urad, 421 Covington St. Youngstown, Ohio.
NOVOLETNI DAN.
Stari Egipčani, Fenicijani in Perzijci so začeli svoje leto z jesenskim enakonočjem, 21. septembra. Grki, do petega stoletja pred K. so začeli svoje leto s solnčnim obratom, 21. decembra in leta 482 pred K. so spremenili svoj novoletni dan na 21. junija. Stari Rimljani so proslavljali začetek leta z 21. decembrom in Julius Cezar je istega prestavil na 1. januarja. Judje so vedno priznavali sveje novo civilno leto od prvega dne v mesecu Ti-šri, 6. septembra, njih cerkveno leto pa prične s pomladno enakonočjo, 21, marca. V prvem delu srednjega veka je večina kristjanov začela svoje novo leto s 25. marcem. Gre-gorijanski koledar za leto 1582 pa je zopet postavil 1. januar kot začetek Novega leta. Na Angleškem se je ta iz-
prememba izvršila šele leta 1752. Posebnost tega dne so takozvane novoletne resolucije, katere pa so hitro pozabljene. Vi pa napravite v tem oziru izjemo in sklenite, da boste skrbeli za svoje zdravje s pomočjo Trinerjevega zdravilno grenkega vina in da se boste tudi ravnali po tej resoluciji! Rezultati bodo čudoviti. Isto izčieti črevesje, pomaga prebaviti in povrne tek. Vsi lekarnarji in trgovci z zdravili ga prodajajo. SREČNO NOVO LETO!
NAZNANILO IN ZAAHVALA
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem širne Amerike in stare domovine, da je neizprosna smrt vzela nam nad vse priljubljenega soproga in očeta
John-a Meglen.
Dne 24. novembra je mirno v Gospodu zaspal, previden s 3v. zakramenti.	^
Pokojni je zapuščal družino s težkim srcem ali smrt nima usmiljenja; odtrgala nam ga jeN iz srede v najlepši moški dobi, v starosti 45 let.
Nikdar pozabljeni soprog in skrbni oče otrok se je rešil zemeljskega trpljenja. Pridružil sc je duhovom, kateri uživajo neskončno veselje. Razprl je angelj svoje roke in ga sprejel v okrilje, kjer ni žalosti ne tuge in ne bolečin, tam, kjer vlada enakomerno veselje, kjer ni razlike nnid revnim in bogatim. Tam se srlasi enaka pesem vsem, vse krije odeja revne in bogate zgrinja travica zelena vsem enake prtiče.
Pokojni je bil blag mož in vzoren katoličan v vseh ozirih. Škoda, da ga je dohitela smrt v najlepši moški dobi. Bil je dober oče, katrega družina težko pogreša.
Neumoren na polju društva, za katerega je. delal z vso dušo. Bil je predsednik dr. sv. Jan. Krst. št. 14. skozi 2 leti. Delal je neumorno; osobito je gledal za napredek Mladinskega oddelka, ko se je v njegovem poslovnem letu pričenjal.
Pokojni se je rodil v vasi Zverče, fara Hinje na Dolenjskem. V Ameriki je bival 25 let. Večino je bil v Butte, Mont., kjer je delal v rudoko-pu, v bakrenih rudnikih.
Bolehal je skoraj 3 mesece. Po zdravnikovem mnenju je imel raka na pljučih, kateri bolezni je tudi podlegel.
Kot vestnemu in častnemu članu mu je društvo izkazalo posledno čast z vsemi obredi. V spomin in sožalje je bil položen venec na njegov hladni grob, kateri venec mu je darovalo društvo sv. Jan. Krst. št. 14. KSKJ. in drugi venec je bil od društva sv. Filip in Jakob N. Hrvatske Zajednice. Poleg teh je bilo mnogo vencev darovanih od prijateljev, za kar se vsem toplo zahvaljujemo.
Zahvaljujemo se vsem znancem in prijateljem za obisk in tolažbo v času njegove bolezni in na dan pogreba, ki se je vršil dne 27. nov.
Tebi, dragi soprog in oče naj sveti večna luč. Bodi ti lahka prezgodnja tuja gruda, pod kateto počivaš. Duša naj se veseli v veselju, kateri ne mine nikdar. Kadar določi Bog čas, se vsi skupaj združimo nad zvezdami, tam, kjer ni ne tuge, ne skrbi, ne bolečin. Nas si zapustil, ker je to bila božja volja. Mi, tu zapuščeni žalujemo, a vendar v upanju, da se po smrti združimo pod krilo angelja, kateri je tebe sprejel v varstvo pri večnem Bogu v svetih nebesih. — Žalujoči ostali:
Katarina Meglan, soproga. John Meglan, Joseph Meglan, Frank Meglan, sinovi, Katarina MegUn, hči. Butte, Mont., 7. dec., 1923.

JOLIET, ILL.
GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 2fi. DECEMBRA, 1923
Cerkvene razmere v Prekmurju.
Jugoslovansko Prekmurje meri 970 štirj. km., torej eno desetino Kranjske, ali po cerkveni statistiki dve dekaniji. Prebivalcev je vseh skupaj 92. 000. Od teh je 74.000 Slovencev, 14,000 Madžarov in 2000 Nemcev, 2000 drugih. Po veri je 66,000 katoličanov, 24,000 evangeličanov in 2,000 drugih.
Prekmprski protestanti (23. 000 luterancev in 1000 kalvin-
duhovnikov že preveč. Ko smo dobili Prekmurje je bilo 168 razredov, zdaj je že 210 razredov, ker je Število otrok vedno večje in učni red vedno popolnejši. Na en razred pride 63 otrok. Sol pa je vseh 89 in sicer 33 državnih, 38 rimskokatoliških, 12 evangeličanskih in 6 občinskih' osnovnih šol. Povrh sta dve štirirazredni meščanski šoli in petrazredna gimnazija. Zato je potrebno, da še pridejo na nekatera mesta novi kaplani ali kateheti. Od teh 28 katoliških duhovni-
cev) so v Jugoslaviji, stopili v kov je samo polovica rojena v
zvezo z jugoslovanskimi nemškimi protestanti in si ustanovili v Zagrebu najvišjo cerkveno oblast. V eni dobi bo Nemec najvišji dostojanstvenik," Slovenec pa njegov namestnik, v drugi dobi bo »prvi Slovenec, drugi Nemec. •* ;
Prekmurski "katoličani so spadali pod škofijo Sobotišče (Szombathely},'kjer je bila že 1. 840. župilija; kako*1 se pravi v šematizmu sobotiške škofije, torej že vPribinoVem in Koce-lovem času. Sobotiško škofijo pa je ustanovila šele cesarica Marija Terezija 1. 1777. s tem: da je Odvzela dele gjurski (Rab) in vesprimski škofiji Zdaj je sobotiška škofija po 146 letih svojega obstoja razdeljena na tri dele. Precej nad polovico škofije še ostane kot sobotiška škofija sobotiškemu škofu grofu Mikešu, znanemu monarhistu v prilog Habsbur-žanov. Skoro ena četrtina škofije je v Gradiški (Burgen-land), ki je prišla pod cerkveno oblast dunajskega nadškofa. Prekmurje pa pride s 1. decembrom pod cerkveno oblast mariborskega škofa.
' Prekmurki katoličani so spadali pod župnije z 10 pastorji: V-8 župnijah se pridiguje slovenski (seveda prekmurski) v 2 navadile-po madžarsko, v Domanjšovcih in v Hodoša, ofc severovzhodni meji. 1
Katoličani imajo V dveh de-kanijah (Dolnja Lendava ir Morska Sobota) n v-'<eiem If župnij. Ena župnija, Hodoš kot devetnajsta, se je V zadnjem času upravljala združe na z žopnijo Krčica (Kercza) na madžarski strani. Katoličani iz Hodoša še Zdaj hodijo k službi božji čez državno mejo DobrO bi bilo, da bi se ta žup nija obnovila ih razpala cerkev zopet pozidala. V - 16 katoliških ;župnijah se pridiguje slovenski (prekmurski), med nji mi v enf tuintam madžarski, v drugi (na štajerski meji) tuin tam nemški. V dveh župnijah t. j. v Dolnji Lenavi in v Do-brovniku se je v zadnji madžarski dobi pridigovfclo same madžarski. Nekdaj se je v teh dveh župnijah pridigovalo tudi slovenski, ker je ' dosti slovenskih okoličanov.
Ko je prišlo Prekmurje v jugoslovansko upravo, je bil dolnjelendavski dekan in častni kanonik tako lojalen, da si je izprosil, ker sam ne zna slovenski, dva slovenska kaplana, ki še sicer nista pridigovala slovenski, pač pa učila slovenski veronauk v okoliških slovenskih šolah ter v slov. razredih v Dolnji Lendavi. V Dobro-vniku sta župnik in kaplan Madžara, ki ne znata slovenski. V slovenske razrede v Do-brovniku in v okoliški slovenski kraj Kobilje hodi katehizi-rat župnik iz sosedne Bogojine ali pa uče slovenski veronauk učitelji.
V teh urejenih 18 katoliških župnijah je skupaj 28 duhovnikov, 18 župnikov in 10 kaplanov. To število je komaj zadostovalo v madžarski dobi. Večina prekmurskih šol je namreč verskih.^Zato so v teh verskih šolah učili veronauk tudi učitelji, duhovniki so prišli le redko v šolo. Ker pa v Sloveniji ni navada, da bi učitelji učili veronauk, skušajo tudi prekmurski duhovniki hoditi v šolo, če le morejo. Šol je namreč za tako malo število
*//T
Prekmurju, drugi so rojeni na Madžarskem ali sedanjem Slovaškem ali v sedanji avstrijski Gradiški (Burgenland). Naj več teh Neprekmurcev je hrvatskega pokolenja, so gra-diščanski ali Beli Hrvati. Ti Hrvati pa seve znajo prekmur ščino, ki so se je naučili v Prekmurju. Slovenskih prekmurskih duhovnikov je še nekaj malega v madžarski sobo-tiški škofiji, med njimi kanonik in ravnatelj škofijske pisarne dr. Franc Rogač. Ali bo do ti prekmurski domačini pri Ili zdaj v Prekmurje, se še ne ve. čudno pa je, da Prekmurje nima niti 28 svojih domačih duhovnikov. Krivo temu je bilo, .ker niso imeli v svoji sredini gimnazije. Zdaj bo to drugače. V Murski Soboti imajp svojo gimnazijo, ki ima v prvih petih razredih 140 dijakov. Sicer pa je že zdaj pet prekmurskih slovenskih bogoslovcev, itirje so v Mariboru, eden pa še v Sobotišču, ki pa mogoče pride zdaj tudi v Maribor v bogoslovje. S tem šolskim letom dovršijo že trije izmed teh svoj jtudij ter lahko nastopijo službo v Prekmurju. Zato bodo prihodnjo jesen že vsa najnujnejša duhovniška mesta zasedena.
Kraji, v katerih bivajo prekmurski Slovenci, - so spadali pod oblast slovenskih knezov Pribina in , Kocela, V njuni Vojvodini je deloval tudi slovanski apostol sv. Metod, ki . je jveael slovensko službo božjo in oznanjal evangelij v slovenski besedi. S smrtjo sv. Metoda (v 9. stol.) je zamrla božja beseda v slovenskem jeziku v :eh krajih. Prišla je 200 let pozneje madžarska doba. V ;ej dobi ni noben madžarski ikof pftdigoval v teh krajih v dovenskem jeziku. S prihodom slovenskega škofa Karlina se bo v nekdanji Kocelovi državi ? prižnice zopet čula slovenska beseda božja. Blagoslovljen laslednik sv. Metoda na njegovih potih!
o dneva da ne bi bilo prineslo morje ostankov kake razbite ladje. Tako so otroci, ki so veslali na neki barki, ugledali nekega jutra ležati na morju neko postavo. Bila je podoba Kristusova v naravni velikosti, izrezana iz trdega lesa, z naravno barvo in ki je bila videti starinsko delo. Dobri Bog je plaval na vodi z iztegnjenimi rokami. Otroci so ga potegnili na breg in ga prinesli nazaj v Saint-Valery. čelo je imel obdano s trnjevo krono; noge in roke so mu bile prebo-dene. Toda manjkali so žeblji kakor tudi križ. Imel je roke še odprte, da se žrtvuje in da blagoslavlja; tako se je zdel tak, kot so ga bili videli Jož^f iz Arimateje in svete žene ti sti čas, ko so ga pokopali.
Otroci so ga izročili g. župniku Trupheme?u, ki jim je rekel:
"Ta podoba Odrešenika je starodavno delo in tisti, ki ga je naredii, je brezdvoma že dolgo v grobu. Dasi prodajajo dandanes. amienski in pariški trgovci čudovite kipe po sto frankov in še več, je treba priznati, da so nekdanji izdelo: valci tudi imeli svoje zasluge. Ali jaz se veselim pošebno ob misli, da če je prišel Jezus Kristus v Saint-Valery takole z razširjenimi rokami, pomeni to, da hoče prinesti blagoslov župniji, ki je tako prizadeta in povedati, da se mu smilijo u-bogi ljudje, ki hodijo na ribji lov navzlic smrtni nevarnosti. On je Bog, ki je hodil po vodah in ki je blagoslavljal Petrove mreže."
In g. župnik Trupheme je dal položiti Krista v cerkvi na prt glavnega oltarja in je šel k tesarju Lemerre-ju naročit lep križ iz goste hrastovine.
Ko jr bil križ narejen, so pripeli nanj Dobrega Boga s čisto novimi žeblji in ga postavili v ladjo nad klop za cerkvene predstojnike.
Tedaj so zapazili, da so bilp njegove oči polne usmiljenja in kak^jr vla^e od nebeške milosti.
Eden izmed ključarjev, ki je prisostoval postavljanju razpe la, je verjel, da vidi teči solze po božjem obličju. Ko je vstopil drugo jutro g. župnik z mi nistrantom v cerkev, da bi o pravil mašo, je bil kaj prese nečen, ko «je našel križ nad klopjo prazen in Kristusa ležečega na oltarju.
Kakor hitro je dovršil sveto daritev, je dal poklicati tesarja in ga vprašal, zakaj je odtrgal Krista ž njegovega križa. Toda tesar je odvrnil, da se ga ni bil niti dotaknil in g. Trupheme se je prepričal, potem koje še vprašal cerkovnika in ključarje, da od trenotka dalje, ko je bil ljubi Bog postavljen nad dotično klop, ni nihče več vstopil v cerkev.
Takrat je občutil, da so to čudežne stvari in premišljeval o njih z vso preudarnostjo. Naslednjo nedeljo je govoril < tem na prižnici svojim župlj^ nom in jih naprosil, da pripomorejo s svojimi darovi, da ss dvigne nov križ, lepši kot prvi in vrednejši, da »nosi Tistega, ki je odkupil svet
Revni ribiči Sain-Valeryski so darovali v denarju, kolikor i so mogli, in Vdove s<y prinesle j svoje prstane. Tako da je g. Trupheme lahko šel takoj v Abberville naročit križ iz čr-i noga, zelo sijajnega lesa in nad njim listič z napisom INRI v zlatih črkah. Dva meseca pozneje so ga namestili isto-tam kakor prvega in so pritrdili nanj Križanega med sulico in gobo.
Toda Jezus ga je popustil |
Kristus z morja.
Napisal Anatole France.
Tistega leta se je več ljudi iz Saint-Walery-ja, ki so bili ili v lov na ribe. utopilo v morju. Našli so njihova trupla, kot so jih valovi priplavili z ostanki njihovih bark vred na breg in devet dni dolgo si lahko gledal, kako nosijo po strmi peti, ki pelje k cerkvi, na rokah rakve, katerim so sledile jokajoče vdove pod. svojimi velikimi črnimi plašči kakor svetopisemske žene.
Tako *ta bila pokopana ladijski gospodar Jean Lenoel in njegov sin Desire v veliki cerkveni ladji pod obokom nekaterem sta dala nedavno obesiti v, dar Naši Ljubi Gospe celotno opremljen brod. Bila sta moža pnivična in bogabo-ječa. In g. Guillanne Trupheme, saint-Valery-ski župnik je, podelivši odvezo, dejal z glasom, ki so ga dušile solze:
"Nikdar niso bili nešeni v| sveto zemljo, da čakajo tam kakor onega in šel, kakor hitro božje sodbe, bolj pošteni ljud- «> je ?nočilo, leč na oltar, je in boljši kristjani, kakor sta Ko ga je g. župnik zjutraj bila Jean Lenoel in njegov sin našel ondi, je^adel na kolena pegire »	in dolgo molil. Glas o tem ču-
In medtem, ko so ginevale dežu se je razširil vse napkoli barke s svojimi gospodarji ob in amienske dame so -začele obali, so se velike ladje prevra- zbira« za Križanega v Saint-
.	i < IT« ln«..fl TatinVamo n a 1
dobil še iz Pariza denarja in draguljev in žena mornariškega ministra, gospa Hyde de
Neuville, mu je poslala srce iz demantov. Vse to bogastvo so dali na razpolago nekemu zlatarju v ulici "Saint-Sulpice," ki je sestavil v dyph letih križ iz zlata* in dragih kameno v i posvetili so ga drugo nedeljo po Veliki noči leta 18..,.v. cerkvi v Saint-Valeryju z veliko slovesnostjo. Toda Tisti, ki ni odbil križa bolečin, je ušel s tega tako bogatega križa in š« je vlegel znova na belo platno na oltarju. -,
To pot so ga pustili na mestu, boječ se, da ga ne bi užalili in počival je tam že nad dve leti, ko je prišel Peter, sin Petra Caillou, povedat g. župniku Trupheme-u,J da je bil našel na obrežju pravi križ Našega Gospoda. j	. ;
Peter jft^il slaboumen in ker ni imel dovolj pameti, da se bi bil mogel sani preživljati, so mu dajali kruha iz usmiljenja ; imeli.so >ga rad^ ker ni storil nikomur nič žalega. Govoril pa je rad neodvisne stvari, ki jih nihče ni poslušal.
Vendar je g. Trupheme-a, ki ni prenehal razmišljati o skrivnosti Križanega z oceana, iznenadilo to, kar je povedal pravkar ubogi neumnež. Podal še je s cerkovnikom in dvema ključarjema na kraj, kjer je otrok dejal, da je videl križ in je našel tam dve deski, o-premljeni z žeblji, kateri je bilo morje dolgo časa plovilo semtertja in ki sta v resnici
tvorili križ.
' ! i ' < ■
Bili so* to ostanki iz davnega brodolOrtsr.'' Na eni teh desk sta se mogli razločiti dve črki J. in L. m ni bilo lahko dvomi* ti, da ne-bil pred petimi leti svojim sinom poginil v morju.
Pri tem' pogledu so se žačeli cerkovnik? in ključarja posmehovati bedaku,'ki je imel polomljene'! deske čolna za križ Jesuza Kristusa. Toda g. žup nik Truptoeme je'prekinil »njihovo iiortwauije. Bil je- vejifco p*emišlje*ifl6 ih veliko5"molil, odkar jeh prišel Križani z Oceana med ribiče in skrivnost neskončne ljubezni se mu je'za-&bla svitati. Čokfeknil je na pesek,"zhiolil molitev za rajne vfcrnike, fcato je velel cerkovniku in ključarjema odnesti ta ostanek fta ramenih in ga odložiti v derkvi. Ko je bilo to izvršeno,'je dvignil Križanega iznad: bTtkrja, ga položil na deski ž barke in ga je pribil sam nanj z Žeblji, ki jih je bilo naglodalo morje.
Na njegov ukaz je zavzel ta križ takoj drugi dan mesto križa iz zlata in žlahtnih kame-nom nad klopjo za cerkvene predstojnike. Križani z morja se ni nikoli več ločil od njega. Hotel je ostati na tem lesu, kjer so umirali možje, kličoč na pomoč njegovo ime in ime njegove matere. In tu se zdi, da govori, odpirajoč napol svo ja vzvišena bolestna usta "Moj križ je narejen z trpljenja ljudi, zakaj jaz sem resnično Bofc revnih in trpečih - * u-ii-^o—-
ovj 7dr.,vii.i v/dr/u|f->o
j« vendar neprijeten znak » M ga n« sme zanemarjati. Uživajte
coucSxm
balsam,
kateri olajša kašelj te odvrni mnogo tjgjjaj^Jt ravBtttek dob«r «a
Cena 26 in 00 centov... Vprašajte po lekarnah.
domaČa zdravila.
Kn.?pov'o
importirana domača zdravUa, katera priporoča . Mgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
PiSite po brezplačni cenik, v katerein je nakratko popisan« vsaka rastlina za kaj se rabi.
Suho grozdje in drugi mi.
Malo, črno grško grozdje, bata«
50 funtov .........••••••■.....
Muškatel grozdje, baksa 50^
črn°oV'grozd je, zeio debeie j ag?de baksa 50 funtov ...........
Fige v krancehiih, baksai liu
funtov ...........
Brinjeve jagode, vreča
Blago pošiijam'poŠjnVne prosto, jamo pri suhih sadežih m tx-press vračunjen.
MATH. PEZDIR
Box 772. :: City Hali Sta. New York, N. Y.
Novo l^to-JioiLEEE^t^k
temK^4lem ^erŠuniničTdtaS;n^StVU
tt° StoPSl p"etciiem letu hranili, odločite se, v ^ aSj^feU. na*i Banki na
-i ECIAL INTEREST ACCOUNT-	, "
kjer ko Vam 4% jL* in neovrglj*. sigurnost zajamčen* ^
Vse vloge t,< |ane nam do	trtr
f^lO-MNUARJA 1924
obrestujejo se 2e ^ i. JANUARJA tako, da ne izgubite triimpe- L Cnih obresti. aRF^	, .	,	. , ,
Za denarne pošiljatve i" vse druge bančne posle se vselej; lahko zaupno obrnete na dobro poznato	. ^
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York' N' Y* H
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKlj!.
POZOR! POZQR!,
Samo edina ALPENTINK-TURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. VeHka steklenica stane $3. —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj.
Jacob VVahčič
1434 E. 92. Str.
CLEVELAND, OHIO.
.VO
iHb*
hočete kaj 'posebej zaslužiti?
Ženske lahko zaslužijo od $15.00 do 25.00 na teden, ako v prostem času delajo razne predmete iz koral (koravd) n. pr. ovratne priveske, denarnice, priveske k uram, pasove, brazlete itd. To se lahko dale z ntšo.
Siraplex Beadwork
; Outfit
I	a '
Slavnemu občinstvu toplo priporočam svojo dobro ^Seno mesnico in jrrocerijo. Izplačalo se vam bo, ce P"de.^jLft,a' šo prodajalno in se v tem sami prepričate, V zalogi injhrao najboljše sveže ic prekajeno meso, domače kranjske klobase, sveže in prekajene in okusne krvavice. Poskusite Jih enkrat, pa jih boste vedno pri nas kupovali.	.ton. v
Naznanjam, da smo dobili celo karo (vagon) najfiritjše
pšenične moke.	.	, ..
GORSICH S HIGH TEST FLOUR je ime te moke, >kil*e melje iz najboljše montanske in kanadske pšenice, ftfrkili smo tudi iz New Yorka novo belo ajdovo moko.
Cena pšenične moke:	»isM.
98 funtov vreča $3.70 241/2 funtov vreča $0J98'>U. 49 funtov vreča $1.95	5 funtov vreča $0.3? >
Ajdova moka:	šom L*
100 funtov vreča $6.75 50 funtov vreča $3.5ftj B->
Slovenska grooerijska trgovina in mesnica
Sin
vtii v laiii!
MARTIN GORSICH
1134 N. Hickory Street , ,
Telefon 3301.
čale na širokem morju in nI bi-) V*leiyju. G. Trupheme
TABLETO
COLD
zoper
Cena SO oentev.
, čutiji se boste, kako lepe stvari lahko •aomi izdelaj«*. Ti predmeti so krasu* dojHfc,,** i p«i!»»»i lahko se )ih tudi povsod pfoda t lepim dobičkom.
Naša Simfcfejč priprava •Je povsem dovršena? : vsebuje tkalen stfojček z že zaŠ.etim delom; šivankfc, zaponke, in ntnogtf, razao-barvnih koravd, da se nat-ka lahko več predmetov.
CENA SAMO $1.98
(Naprej plačano) . ,
Denar Vam radi povrnemo, če ne boste s. tem blagom zadovoljni. 'Po-Jljitenam 20c. v znamkah, ali .srebru z naročilom, ostanek boste pa plačali pri nrejemu.
Ako nam pošljete ves znesek skupaj z 'naročilom, vam dopošljemo j zavitek posebnih šivank za to delo-zastonj. Pošljite naročilo danes.
R0YAL BEAD CO.
1246 N. Lincoln St.	Dept. 146
CHICAGO, ILLINOIS	j
2ENITNA PONUDBA
i b
Slovenec, star 36 let, ki ima svoj business, se želi seznaniti s Slovenko, v starosti od 24— 36 let ali hrvatskim dekletom, ali vdovo tudi z otrokom, samo da ima malo denarja pri rokah ali premoženja. Jaz stanujem blizu mesta Pittsburgh. Pa. Podrobnosti se- izvejo pismenim potom/1 Tajnost žajamčena. Samo resne ponudbe s sliko je poslati na naslov;. ,"B£SNA PpNUDBA," care Glasilo, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, phio/: _/ A
ZASTAVE, BANDERA, REGA LIJE in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje
EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave.
Chicago, 111.
i! i mn
Važno, pametno in
_ _ —
pravilno
IJW9t m
rdVna oni. ko svbj>|ra denarja ne drži doma brez obr sti, ampak ga nalaga V varne,' držžtvn^, okrajne, mest-^1 fte (municip&lnej ter šoMce bonde in bonde o"bčezna-nih korporaCij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti' na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuporil' lahko zamenjajo vsakih 6 mesečev, če rabite dena!f,' lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate:
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. strtb"
jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljcm ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN & CO
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
m^mmm^^mmmammmmm
IMAM NA ZALOGI PRAVE
HARMNKE
tri in Stiri-vrttne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali kranjske in pa tudi chromatične z 12 basi ter kovče-ke za harmonike.
ALOJS SKUU,
323 Epsiloa Pl, Crook|yn, N. Y.
zremo z zadoščenjem nazaj na prijetne, razmere, ki so obstojale med to banko in njenimi številnimi odjemalci ter prijatelji tekom prptečenega letai Pr^j^ tej priliki izrekamo vsem našim cenjenim prija-i. teljem iskreno zahvalo ia izkazano nam nakljonje--fiost pri naših kupčijskifi poslih.	V
Nadejamo se, da bo novo leto doneslo vsepi našim pnjateljem največ, uspeha, sreče in napredka!,,',
First National Bank,

Pošiljanje denarja v stari kraj brzojavno in drugače.
(Nasproti sodnije)

ii i i •MM-^^NMI^!^'/
HnVp^illffl
"GLAS
- •• •. «

Štiri leta v ruskem ujetništvu.
tem pajfte smeš naprej, ali'pa j se ga se ogumi špijonaže, kot se je to meni godilo pri rejci Don.' Ko smo dobili nazaj not
Piše Josip Grdina, West Park, ne liste, 8mo ge m uka2 " Ohio.	kov polegli spat v opustošeBii;
fNadalievanje)	] prostorih železnice postaje.
(Nadalje\anje)	}Pr0gtorfao bili zelo slabi, ok-
Pred stražo armad« gen. De- na vsa pobita, vrata polomnje-nikina. Razbita železniška po- na, zidovje ponekod opraskala ja. V atrahu za potne liste, ne od k rogelj. Raasne table raz-Vožnja na lokomotivi. Pri ce- bite, nekatere sežgale, napis tah Mahna. Izvanreden slučaj postaje uničen in niti ne vem v gostilni na Grišini. imena to postaje. Vojaki so za
silo kurili z raznipii predmeti, Zamišljeno smo stopali tis- tablami in drugimi predmeti, ti dan po železnici naprej ter s0 bili leseni ter so rabili pri proti večeru dospeli na neko železnici. Na progi v strans-samotno železniško postajo, j kem tirtt je ostalo par napol ki je bila zelo opustošena. Na razbitih vagonov. Žalosten po-postaji ni bilo železniških us- gjed na opustofieno postajo, lužbencev, pač pa nekaj obo- ]g3r srn0 mi tisto noč zelo sia-roženih vojakov ter štiri civil- bo prenočili, ker nas je zeblo ne osebe, ki so pa spadale tu-1 jn nismo mogli spati. Zjutraj, di k vojaštvu. Ti štirje civilni ko ae je storil dan smo se od-možje so tvorili neko komisijo, pravili na pot. Z nami je šlo vojaki pa kot prednje straže nekaj časa par vojakov ki so armade prostovoljcev, kateri na3 peljali po nekem strans-je poveljeval general Deaikin,!kem potu ter nam naročili, vrhovni poveljnik armade v kod naj gremo in kje naj. Z&A južni Rusiji, ki se je borila pro- vijemo na železnico, da se iz-ti boljševikom ter bila potem ogn£mo "fronti" (Med tem od boljševikov razbita in pre- smo v daljavi kakih 10 km za-magana. Oboroženi vojaki so čuU streljanje iz strojnih nas ustavili ter vprašali kdo pušk.> Nato so odšIi nazaj mi smo in kam gremo. Avstrijci pa naprej po alabi poti> kjef wno in potujemo v domovino, sm0 popoldne zopet prišli na smo odgovorili vojakom. Ima- jekaterinoslavsko železnico, te pri sebi kaka dokazila o ter smo na neki zapuščeni potem, da ste res domov vraču- gtaji prenočili, drugi dan pa joči se Avstrijci? Da tudi to zopet nadaljevali trudapolno imamo na razpolago, je bil pot naš odgovor. In sedaj se je
pričela preiskava naših pot- Drugi dan, ko smo tako nih listov, če so pristni in če potovali naprej po železnici, ga vsak ima. Poklicali so nas srečamo šest Rusov, ki so se v prazne kolodvorske prostore vračali iz vojnega ujetništva ter nam veleli pripraviti potne j v Avstriji. Zdaj je bilo pa liste, katere smo potem mora- spraševanja. Rusi so nas spra-li oddati v pregled onim ci-jsevali v kakšnem stanju je že-vilnim možem, ki pa nam listin j leznica proti Rostovu, če bodo niso takoj vrnili nazaj, ampak i morali še daleč peš itd., mi jih vse skupaj polagali pred-j3mo jih pa spraševali kakšna se na mizo. Ko smo že vsi od- železnica je proti Jekaterino-dali naše potne liste, so jih slavu. Ni tlodja ni vredna gospodje prešteli m zatem pa ruska železnica in pa ruske še na3, da so se prepričali, če razmere, ki so v sramoto naši
Ali naj revež, ujetnik, na potu pogine glada? UJttništvo ni
glede Mahna in njegovih čet, šala, in pot domov ni igrača, ker oni takrat še ipso dolgo ob- Kdo naj pomaga tem, ako ne
snao jih vsi oddali in na to so naše potne liste spravili. Za-
Rusiji, so odgovarjali nam Rusi, ter so pripovedovali, da so
čudeni in vznemirjeni smo gle- se pripeljali po železnici do dali-to početje in skrbelo nas GriŠine, kHe nedaleč od tu. je, zakaj so si pridržali naše No in kdo je na Grišini, čega-potne liste. Zakaj to in kaj ! va armada se nahaja ondi? mislijo napraviti z nami? Na Grišini so čete Mahna, po
Brez potnih listov nikamor ne moremo. Mislijo tudi nas "prostovoljno" potlačiti v ar-
jasnjuje eden izmed Rusov, ter pravi na to: Vrag naj razloči te razne čete armade in
mado prostovoljcev? Vse je | partije, ki se bojujejo med se-žalovalo za potnimi listi, samo j boj nevede zakaj. Ko smo si jaz ne, kajti v notranjem že- j nekoliko povedali o bodoči pu sem imel skrbno spravljen poti, smo odšli vsak proti svoji potni list, izdan od švedskega' strani. Rusi proti Rostovu, mi konzula. Tega sem imel jaz proti Jekaterinoslavu. Nismo najbolj v čislih. Potni list od ' hodili dolgo, ko zagledamo po
češke komisije sem pa oddal komisiji kot drugi. Raca na vidi dobro sem jo pogodil, ko sem v Rostovu vzel dva potna lista. Hencajte kako mi je
železnici nasproti nam prihajati lokomotivo. Nenavadna prikazen na zapuščeni železnici. Pospešimo korake, kajti lokomotiva je šla počasi in pred-
prav prišla radovednost, da j no smo dospeli do nje, se je sem šel k češki komisiji, kjer ustavila. Prišedši do nje, nas sem dobil potni list. Tako sem i vpraša strojevodja, kdo smo in si mislil, ko so tovariši tarnali; kam gremo, Avstrijci smo, ter za potnimi listi. Za slučaj, da! se vračamo iz vjetništva, od-nas mislijo kam tirati, mogoče • govorimo mi. No, če je tako, v armado, kakor smo menili! pravi dobri strojevodja, potem nekateri, tedaj sem sklenil, da pa kar gori Pojdite, kamor uidem o prvi priliki ter bežim kdo more, naj se prime in pri-kar mi s potnim listom ne bo 1 tisne. Nekaj jih gre lahko k težko. Sklenil sem pa tudi od meni, drugi na premog, samo tedaj naprej, da ge dam pot-; pazite, da kdo ne pade pod lo-nega lista iz rok, ampak ga komotivo. Vas bom jaz peljal bom pri pregledovanju sam na Grišino. Veseli tega povabi-
držal v roki. Tak sklep sem si napravil. Le tovariši «o se mi smilili, ker so ostali brez potnih listov. No, pa ni bilo tako hudo kot smo si mislili, čez par ur so prišli oni gospodje zopet pred nas ter nam priče-
la smo takoj obkolili lokomotivo. Nekateri smo zlezli na premog, drugi so stali na stopnicah, nekateri so se prijeli za železne drogove pri loko
stojali ter je bih| malo čuti o Mahnovu. Jaz sidm čul o njem nekaj dni pred . odhodom iz Bogohranimov. Vojaštvo Mahna se je kolikor sem jaz videl, obnašalo pametno in trezno, dasi so bili tupitam mogoče bolj na slabem glasu kakor se je ponekod govorilo o njih, toda jaz v resnici aisem nič slabega opazil pri njih. Tudi se je v Grišini in na kolodvoru dobilo za jesti ih piti za primerno ceno. Radi tega je bilo pa dosti ljudstva tam, ki se kupovali živež. Ni kolodvoru je bila taka gnječa, ko smo se drenjali za kruh in klobase, da se je težko prišlo na vrsto. Ko sem videl, da je na kolodvoru gnječa, sem sklenil iti v kako gostilno poleg kolodvora; zelo sem želel, da dobim kake tople juhe, kajti vedno biti samo ob kruhu in dostikrat samo ob trdih skorjah, katfere mi je naložila gospodinja ter sem jih nosil s seboj v nahrbtniku in malo poživil s koščom slanine, katero sem istotako nosil s se boj v nahrbtniku. Zatoraj sem se napotil v bližnjo gostilno Vstopivši v gostilno, je bilo notri dosti ljudstva, civilistov in vojakov, slednjih največ. Debeli krčmar in natakarji so no sili juho in meso fcostom pri mizah. Pogledal $em za primeren prostor ter debelemu krč-marju, ki je prišel mimo mene, naročil naj mKprinese juhe. Krčmar me premeri z očmi gori in doli ter se zadere nad menoj: "Tukaj nimamo ničesar za ta ke kot si ti, tukaj je samo za vojake in druge goste, le pojdi ven." Kaj sem hotel? Nič, obrnil sem se ter hotel oditi, ko se oglasi nekdo iz množice in zakliče, hel, prijatelj, počakaj malo." Ozrem se, da vidim, kdo me iliče in vidim brhkega vojaka, ki mi ponovno reče, naj počakam malo ter me na to vpraša, kdo sem in kam grem. "Vojnovjetf Avstrijec sem, ter se po dolgih šttfth letih vračam ddmov;" razložim vojaku ter mu v dokaz pokažem potni list. "Dobro prijatelj, le vaedi se k mizi, boš jedel," mi veli brhki vojak. Nato pa zapove krčmarju, da takoj prinese jedi na mizo. Krčmar je nekam plašljivo pogledal, se obrnil ter rekel, "bom, bom prinesel." "In ko to takoj," zagrmi vojak. V nekaj minutah je že prinesel krčmar juhe in mesa ter postavil pred me na mizo. « , "No prijatelj, zdaj pa Ie jej," mi reče vojak, ter me vpraša, če imam kaj kruha s seboj. "Da, imam, samo suh je," mu odvrnem ter se hočem poslužiti skorij. "Že dobro, le pusti," mi odvrne vojak ter se obrne proti svojemu tovarišu rekoč: "Bratic, daj mi ti svoj kruh in jaz ti ga potem takoj vrnem." Tovariš takoj izvleče iz vreče pol hleba belega kruha ter ga poda mojemu dobrotniku, ki ga prereže na tri kose ter ga položi pred mene rekoč, naj jem.
26. DECEMBRA
dobri ljudje. Ti nimaš srca, za to le zadovlji se danes brez plače, drugič boš pa drugačen, da boš vedel." Ko je vojak končal svo| govor, je krčmar odšel in ni vzel denarja. Cu-
{en slučaj za mene, ki me je aravnost očaral nastop nepoznanega ruskega vojaka, čet Mahna. Sfcter ni bil navaden lojak, moral je biti kaj višjega. To se je namreč videlo na njegovi vojaški uniformi, dasi ni žmel nikakih znakov na sebi. Tudi njegova postava in nastop je kazalo, da je nekaj več, zla sti pa to, ker mu je bil krčmar tako pokoren in vojaki poslušni.
Iskreno sem se zahvalil dobremu vojaku, ki je imel dobro srce ter bil mofc na mestu kakoršnih jje bolj- malo. Že ko sem zapustil gostilno sem premišljeval to dogodek. Je li bil ta vojak kak poveljnik čet Mahnovih? Ali raprda on? Tega jaz ne morem trditi. Vsa hvala in čast mu, kdor je že bil. Ko sem prišel iz gostilne $em se napotil na kolodvor k tovarišem ter smo proti večeru šli na vlak, ki je stal pripravljen, da odide v Sinelnikovo, v smeri proti Jekaterinoslavu. Vlak je bil opremljen z tovornimi vozovi ter ni bilo nič prirejeno notri za sedeti ali celo ležati ter smo morali prosto stati. Na tem vlaku so bili tudi civilisti ravno tako kot mi, le da smo bili mi Avstrijci v enem vagonu. Samo en civilist je bil z nami v vagonu« drugi so jrili bolj naprej,, an pa zadaj.
(Dalje sledi) "»" o i * NEKATERE SPREMEMBE V
NATURALIZACIJSKEM POSTOPANJU.
i irwr	- p ' «	i
426 Jagetorsnor b* la^a pri-
dni!
Ali Amerika?
um
Slo
Na) Cunard ftim rojakom v jo potne liste,, potrebna navodil«, za potovanje v
Vs« potnike srirvBlfejo nost do namika družbeni brez kakega posebneža d
Potnikom; ki imajoTC«^_____
vozne listke, nikdar si treba tekati, ker odpluje iz Evrtfp« večkrat v tednu kak parnik Cunardove paro-brodne družbe.
Pošljite torej valim rojakom karto z najbrzejim parnikom sveta.
■ CUNARD, LINE ( HoteT Cleveland
Cleveland, O,
K. S. K. Jednoto!
pričeti novo leto - otvorite vlogo na
Z velikim veseljem in še z večjo slastjo sem pričel jesti juho, ki mi je izborno teknila, kar na novo sem se čutil poživ-ljen. Tudi meso sem pospravil, kruha mi je pa dosti ostalo in sem ga hotel vrniti vojaku nazaj, pa mi je rekel naj ga spravim v vrečo, da ga bom imel za popoti. Hvaležen za tako dobro delo, sem se zahva-
motivi. Ko je hjlq vse v redu, je dobri strojevodja dal znali deliti naše potne liste,. potr- menje ter pognal lukamatijo, j$ne od vojaškega povfeljništ- j ki nas je nesel na . GriŠino. va, da se nam dovoli nadalj-1 Dospevši tja, smo se zahvalili j lil vojaku ter hotel krčmarju no potovanje in prehod čez ; dobremu strojevodji za to nje- plačati račun, moleč mu denar, fronto. Vrlo dobro,, sedaj smo govo vrlo delo usmiljenja. £a- Tu se pa zopet oglasi moj dobili pa zopet veseli ter nismo t pustili smo ^asega lukamatija brotnik. ter ».pravi krčmarju: nič zamerili vojaški natačnos- ter se podali v lepe kolodvora- "Ne boš vzel od tega človeka ti, saj red in pazljivost mora ke prostore Grišinske. Ondi je denarja^' Meni pa reče naj biti, samo da je pravilna in na~i bilo dosti raznega civilnega denar spravim v žep in nada-
mestu. Da so pri takih stva-! ljudstva zlasti P» oboroženih 1 juje proti krčmarju rekoč.
ki poznajo zakon vni«Wnv nr«*.n/tvrev. kajti V "Ti nisi nrei hotel dati nrnstn.
reh
■osebe, ki poznajo zakon vojakov Mahnovcev, kajti v i "Ti nisi prej hotel dati prosto-ter ravnajo pošteno in s pre- Grišini je takrat taboril glav-; voljno jesti temu človeku in udarkom, če se človek pravil- ni stan ukrajinskega ustaša sedaj sem jaz za to, da se no s potnim listom legitimira, j Mahna, od tod toliko vojaštva, ne plača. AH se tako postopa da se ga pusti naprej. Ne pa i Mahna se je s svojimi četami z ljudmi v tujini, ki so odvisni da se potni list pregleda, po- na Ukrajini boril proti raznimi od dobrih src in mUoičine?
(Nadaljevanje Iz četrte ttrani)
in s katerim parnikom in paro brodno družbo.,. . Dostikrat kandidat je že pozabil na te podatke. V tal^^slučaju jf priporočljivo, naj je obrne na svoje tedanje sopojbjike za informacije. S pomočjo točnih odgovorov na vsa vprašanja bodo oblasti lahko našle, kdaj je dotičnik prišel eV Združene Države.
čim so si dblasti priskrbele njegov certifikat o prihodu ali ||v slučaju, da ni treba tega spričevala—takoj po vložitvi predhodne prošnja, [ prositelj dobi obvestilo, kdaj in kje naj se prijavi za predhodni izpit. Prdsitelj naj ne ]?priyede s seboj svojih prič, dokler mu Examin-er natačno ne nazpani, naj to stori. Na ta način si bodo ljudje prihranili. mnogo nepotrebnih zamud in stroškov.
Naturalizacijsld Examiner bo od sedaj nagfej poklical kandidate na predhodni izpit Še predno ta podpiše in vloži prošnjo za naturalizacijo. Na U način bo Examiner še poprej Vgotovil, dali ima: kandidat vse svoje papirje v redu in da-Ii je vzadostil vsem- predpisanim določbam zakona, Na tak način se prihrani prosilcu mnogo stroškov in truda,, ako bi se kasneje našlo, da je bila prošnja za naturalizacijo pogrešila in bi mu bile treba: vložiti novo prošnjo. Tako se bo znatno zmanjšalo število onih prošenj, ki se zavračajo radi tehničnih razlogov/
Po, predhodnem izpitu Ex-aminer pove kandidatu, pri kakem sodišču naj se kandidat prijavi skupaj a svojimi pričami, da tam podpiše in vloži svojo prošnjo za naturalizacijo.
Tivoli
Edini poljMro-atovenald fotagrafUoa H atelje v Joliet«, IIL JOSt SITKOSKI, lastnik 635 & Jeffenon St.	JbUet, IIL
TELEFON 5617 | Najbolj modemi "studio" v mestu. > Slike jemljemo vsak iu čer daa i« tudi zvečer. - •. , *
Izdelujemo posamezne slike družin* ske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseta kombinacij. k V zalo-Ki imamo todi.lepe okvirje. mmm <N
Sfc d«r *E.626dSt. dereUn^a
-hhMMj.	j na 8tr1an vsak me-
6ačin zavarujte proti ,y>starih letin.

STENSKI KOLEDARJI!
Koledarji so v rokah za delitev in poŠIljatev.
Izmed sHk so najboljše "Ribničanke," katero sliko nam je poalal Lojze iz Ribnice.
Odjemalci bodejo našli nekaj napak v besedilu, to ne bode na vseh koledarjih, in izdajatelji nismo zato odgovorni, pač pa kompanija, ker ni dala pravočasno tega na pregled.
Delo litorgafiranji je o. k. in tudi drugače so vidni in kras za vsako hišo ali pisarno. ]
Sedaj je pravi čas, da se pri-; glasite oni, kateri jih mislite \ dobiti po pošti, ali pa poslati* svojcem, domačini v Clevelan-! du pa se požurite bolj zadnje dneve t. mh ker vsi jih dobite; gotovo. ,
Društva K. S. K. Jednote, ; katera imate dtorane sa društvene seje, pdHjite mi mamkd za pošiljate v; 5 centov, vrh jih podarim 1*refcpta6no,' drugače pa stanejo vsaki 35 eentov tk one izven Glevelftada. ^ Pišite na
ANTON GRDINA, 1063 E. 62d St.t Cleveland, O.
(Advt) '
SVOJI K. SVOJIMI
Podpisani topi* priporočam rojakom Slovencem in bratom; Hrvatom v Pueblo, Golo* svojo trgovino z obleko sa moške in otroke; v zalogi ipism tudi ve-i liko izbero čevljev za ženske, sprejmem tildi naročila za nov« Moške obleke po nlerL
JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 East C. St. Pueblo, Colo.
Najhitrejši način za pošiljanje denarja je brzojavno. Dostikrat je vsled .nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je •naša Ivanka t organizirala ^^	.PHHPH „ . posebne zvez* iji je fedaj
pripravljena,za točno izvrševanje d«&iuniha*a«azil goslaviji, Italiji in drugod in sic^r v dolarjih, dinarjih, lirah, ali kakor pač potrebe zahtevajo,;-: a
HITER NAčlN za izvrševanje denarnih nakazil za
stari kraj je tudi poto» kabel pisma, to ae pravi, da gre
n,prej'
DOBER IR NAVADNI NAČIN za* pošiljanje denarja je. po^om pošte. Mi imamo svoje lastne zv^ae v, starem kraju z zanesljivimi bankami in po&to^sale pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi dfciUr iia Avoj (Jom, aji na svojo domačo pošto.
, je;posiIjanje ameri$kih dolarjev v >rzdjavu ali po pošti. Ke pozabite
ikor ^idi.za potovanj^ od tam sem, kakor tudi,\ae dnjge >sle tičoče še starega kraja, Vam najbolje oakrfe naia inka. Denarne Rošfytve in vsa druga pisma naslovite
Zakrajšek & Češark '
70—*th Avenue, New York G«ty.	x
BOLGARSKI ZELIŠČNI ČAJ
Prej na*x)an \Bolgarstj Kr*>ni čaj
ZA BOLNE?
KAJ NAREDI ZA ZDRAVE?
PRISELJEVANJE
IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je zopot Odprto.
Pilite meni da Vam naredim prsvilne in dobre profaj« Ce oseba ae fride potinem
Ne edlaiajte 4 m bo kvota
! zopet " "
MATIJA 8KENDER
za Ameriko in stari kraj 5227 Butler SC. PiUsbarfk. Pa.
Pomata odstraniti iz sistema strupa, ki so odgovorni za bolezni.
Pomaga, da vaSa kri postane boljia hi čistejša.
Pomaga odstraniti želodčne neprilike.
, Pomaga sčistiti vaše ledvice.
Pomaga pregnati prehlad, ki dosti-*f*t preide v influenco, gripo aH pljučnico.
Daje blesk očem in žarnost koži, ki je sigurno znamenje dobrega zdravja.
Ko ga naredite ia vzamete vročega, tedaj dobite bogate čiste sokove, ki jih je namenila mati . narava za svoj« otroke. -
POZOR VRHNICANII
Kdor iiameravs iti v stari kraj hji ondi kaj sveta nakupiti, ima sedaj lepo priložnost za to.
Jaz, spodaj podpisani, domače Urbanov iz Hriba na Vrhniki imam naprodaj kos zemljišča za 6 mernikov setve na Stari Srangi; gozd meri čez 6 johov, na stari cesti so same smreke in hoje; ena velika loža in tri majhne, in tri koee gmajne; en srednji laz na Novi cesti (Sveč hrib) in zemlja za en mernik setve v Nagličevem "prug".
Lahko se kupi vse skupaj, ali pa vsak kos posebej. Kdor hoče o tem več pojasnila, naj piše na naslov: Frank Reven, P. O. Bes 211»
Richmoadvilla, N. T.
"•pJ.TsT •. ^. jM
J J v--'- --v.	:	r,.« ,
-r je dobro znana uliudoa postrežba nafte banke. Ugodnosti, ki jib prejemajo - od nas potom svojegs čekovnega ra-w«a so mnogovrstne. Tudi vi ste lahke litih Jelejaj ako fmate ULOtEN DENAR NA .ČEKOVNI RAČUN ter bi nas "veselHe ,vam dati nadaljna pojasnil« v ti zadevi. Mnoga Ttefta društva plačujejo svoje izdatke na nafto banko, isto-t«h> L S. K. jednota ♦ svojo popolno zadovolfrost.-* V
K«d«r potajete, vzemite aa t* potattke čeke, katere v .. . . «n»«aiate lahko povsod kakor V«^dar so bolj varni kot denar, ker je vsak podpisom, ako bi ga v slučaju Izgubili
re*WT,d	I74S.S0«, Je
|JOLIET NATIONAL BANK
ICAGO IN CUNTON STS. Wm. Redmond, preds.
JOLIET, ILL.
. . u ^ j	Chaz. a Pearce, kasir.
ios^>h Dunda, pomož. kasir.	"