LETNIK Ne boš več svoje duše vpraševal, odkod in kam, kaj prav je, kaj ni prav, kje luč, kje tema je in kje ti poti k resnici vodijo, kje k večni zmoti. A. GRADNIK OBČINA DOMŽALE - USPEŠNO DO KONCA IN NAPREJ Pogled v (pol)preteklost Po zaslugi dobre, spretne in razvojno usmerjene politične garniture v preteklih letih je občina v širšem slovenskem prostoru uspela izgraditi IMAGE, ki jo spremlja vse do danes. Kljub temu da so statistični podatki govorili drugače, je pridobila status najbogatejše slovenske občine. V Domžale so hodile zvezde političnega življenja. Učili so se, kako spodbujati drobno gospodarstvo, izgrajevati obrtne cone - podpirati podjetništvo. Analiza uspešne zgodbe je vedno znova prinesla razočaranja. Nobene visoke znanosti, le ugodne prispevne stopnje, ažurni postopki pridobivanja dovoljenj in liberalna davčna in inšpekcijska politika. Ugotovimo lahko, da je v tistih časih občina imela mehanizme (orodje) za dosego svojih ciljev. Imeli so prispevne stop- nje, davčno upravo, inšpekcijske službe in kompetence nad prostorsko politiko. ŽIVI SE OD SEDANJOSTI V polpretekli zgodovini (pred dvema letoma) je država z ukinitvijo Samoupravnih interesnih skupnosti (SISOV) in prenosom pristojnosti na Republiški izvršni svet, bistveno posegla v delovanje občin. Sprejet je bil integralni koncept proračuna, nov zakon o financiranju javne porabe in tako tudi centralizacija nekaterih pomembnih služb (Uprava za družbene prihodke). S centralizacijo teh dejavnosti je občina izgubila možnost manevriranja in določanja svoje politike davkov. Gledano z državne plati je bil ukrep potreben in nujen, vendar je občina izgubila možnost kreiranja svoje politike na naj- Ob tridesetletnici izhajanja občinskega glasila vabimo bralce, dopisnike, nekdanje urednike in sodelavce na pogovor za okroglo mizo. jubilejno srečanje in pogovor o glasilu bo v torek, 27. oktobra ob 18. uri, v Knjižnici Domžale. UREDNIŠTVO SLAMNIKA bolj vitalnem - finančnem področju. Kljub temu nas ni zajela apatija, saj so nam ostale pristojnosti v prostorskem planiranju in seveda možnost ustvarjanje politike prek proračuna. Z zagnanostjo in veliko mero inovativnosti smo dosegali lepe uspehe: - živahno smo razvijali komunalno infrastrukturo (izgradnja cest, kanalizacije, vodovoda, telefonskega omrežja), - vložili smo velika sredstva v izgradnjo sistemov za varovanje okolja (Centralna čistilna naprava, plinifikacija urbanega dela, urejevanje končne dispozicije odpadkov), - spodbujali smo privatni sektor (krediti, subvencije). V občini je do danes registriranih cca. 900 zasebnih podjetij, od tega 500 delujočih, - financirali smo dejavnost in investicije v družbenih dejavnostih (Kulturni dom, Zdravstveni dom, Športna hala v Domžalah, Invalidski center). To so le glavni segmenti opravljenega dela v zadnjem letu. Ker je namen članka razpravljati o prihodnosti, raje poglejmo naše cilje: Nadaljevanje na tretji strani SKORAJ VSE, KAR ŠE NE VESTE O VOLITVAH 6. decembra 1992 bomo volili DRŽAVNI ZBOR in DRŽAVNI SVET bosta po volitvah 6. decembru 1992 sestavljala slovensko skupščino. DRŽAVNI ZBOR bo prevzel funkcijo sedanjih treh skupščinskih zborov in bo imel zakonodajno oblast, DRŽAVNI SVET pa v zakonodajnem postopku ne bo sodeloval, vendar bo imel pravico veta na odločitve držav- nega sveta. Predsednika republike bomo odslej volili vsakih pet let. KDAJ? Volitve bodo 6. decembra 1992, v podjetjih bodo 10. decembra 1992 volili del članov državnega sveta. Glasovanje bo trajalo nepretrgoma od 7. do Str. 4-11 Med rojaki po svetu Od Domžal do Velike vasi Iz naših krajevnih skupnosti v Grad in posest Cernelo Goreč državni prvak 19. ure, le v izjemnih primerih se lahko začne prej. Dobro je vedeti še to: če noben kandidat za predsednika države ne bo dobil večine glasov, se bo glasovanje ponovilo med kandidatoma, ki bosta dobila največ glasov. Predvidoma naj bi drugič (če bo potrebno) volili 20. decembra 1992. KJE Obe okrajni volilni komisiji, ki sta pristojni za določitev volišč, sta se odločili, da bodo vsa volišča na tradicionalnih mestih, podrobneje vas bomo o njih obvestili v eni naslednjih številk SLAMNIKA. KDO? Pravico voliti in biti voljen za poslanca v državni zbor, državni svet in za predsednika države ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Pri tem pa je dobro vedeti še, da ima pravico voliti vsak, ki je vpisan v volilni imenik, biti izvoljen za posamezno funkcijo pa vsakdo, ki je v skladu z zakonom predpisanimi postopki določen kot kandidat za posamezno funkcijo. VABILA Vsi volilci boste pravočasno prejeli vabila za glasovanje. Novost je glasovanje po pošti. Tako lahko glasujejo za poslance v državni zbor in za predsednika republike slovenski državljani, ki živijo v tujini, vendar morajo do 6. II. 1992 Republiško volilno komisijo (Ljubljana, Resljeva 5) obvestiti o svoji želji. Predčasno (1. 2. in 3. decembra) bodo lahko na sedežu okrajnih komisij (v Domžalah) glasovali vsi, ki bodo 6. decembra 1992 odsotni, tri dni pred volitvami pa svojo željo, da zaradi bolezni glasujejo doma, sporočijo tudi vsi bolni, ki bodo lahko glasovali tudi v bolnicah in domovih starostnikov. KOGA? Volili bomo: poslance v državni zbor Občina Domžale je uvrščena v 4. volilno enoto (skupaj z ob- Nadaljevanje na tretji strani Koliko let še? Šli so pred nami bratje in sestre nepovratno pot; tihi, skrivnostni tisti so hrami, tih, kot gluh je njihov rod... ZUPANČIČ (iz pesmi Slap) Samo en gost je, ki še mora priti, ne bo povedal ob kateri uri, ne bo zahteval jesti in ne piti, le samo tiho bo zaklenil duri. GRADNIK (iz pesmi Poslednji gost) Zvon zapoje in utihne, pesem se zgubi v daljavi, sveča vžge se in upihne, ptič zleti in se ustavi. GRADNIK (iz pesmi Stara ura govori) Šole ni več! STRAN 5 FOTO: MAJHENIČ #© ljubljanska banka BANKA DOMŽALE d.d., DOMŽALE novosti v oktobru -mesec varčevanja Vivaldijevi letni časi v G robijah Letošnji Festival koncerti Groblje je presegel vsa pričakovanja, tako programsko, kot po obisku, saj so skoraj na vseh koncertih poslušalci napolnili cerkev do zadnjega kotička. Že je kazalo, da bo letošnji festival minil brez enega najpopularnejših del, kar jih poznamo v svetu komorne glasbe, Vivaldijevih letnih časov, pa se je v zadnjem trenutku na pobudo šefa budimpeštanske filharmonije ponudil sloviti madžarski komorni orkester Vesz-prem Strings. Tako bodo vneti ljubitelji festivala in odlične komorne glasbe le prišli na svoj račun. Koncert bo v torek, 27. oktobra ob 20. uri, vstopnice pa bodo v prodaji v Knjižnici Domžale in v turistični poslovalnici Tentours, Ljubljanska 80 v Domžalah. (TB) 2 /lamnik Domžale Goste iz Amerike so v dvorani Osnovne šole Vencelj Perko v Domžalah pozdravili ravnatelj Marijan Stopar, župan mag. Anton Ervin Schvvarzbartl in šolski mladinski pevski zbor. Vera Terstenjak-Jovičič, ki ima tudi zasluge, da je prišlo do pobratenja med Domžalami in mestom Euclid, je goste povabila v svoj atelje, kjer so si ogledali razstavo slik. Predstavniki mesta Euclida, ga Linda Cimperman, g. Tone Petkov-šek in g. John Pestotnik, so si 23. septembra popoldne ogledali muzejske zbirke v Jamarskem domu in Železno jamo, kjer jih je s slovensko pesmijo presenetil dekliški pevski zbor pod vodstvom Karla Leskovca. Drugi z desne strani je podpredsednik občine Jurij Berlot. Prejeli smo ameriško zastavo... Sodelovanje našega mesta z mestom Euclid, Ohio dobiva čedalje širše razsežnosti in pomen. V čas pobratenja oz. kot pravijo Američani, »posestrenja« obeh mest je na pobudo kongresnika Dennisa E. Eckarta, bivšega občana mesta Euclid, na Kapitolu Združenih držav Amerike v VVashingtonu 18. septembra 1992 plapolala ameriška zastava, ki smo jo pred kratkim prejeli po pošti. Hkrati z zastavo smo dobili tudi Certifikat, ki potrjuje, da je točno ta zastava, ki smo jo prejeli, plapolala na Capitolu ZDA. S tem dejanjem so ameriške oblasti kot tudi oblasti mesta Euclid izkazale veliko čast in spoštovanje tako naši državi, ki se je osamosvojila in vključila v mednarodno dogajanje, kot tudi naši občini, ki si je prav gotovo ena prvih v Sloveniji našla partnerja Po slovesnosti v šoli je goste sprejel župan mag. Anton Ervin Schvvarzbartl v občinski hiši. Za spomin so gostom podarili slamnike in cekar iz slamnatih kit - nepogrešljiv del gorenjske narodne noše. in pogovornika na drugi strani morja. Naš namen je resen; to potrjuje tudi prvi sprejem dveh pomembnih mož iz Euclida, seveda poleg ga. Linde Cimperman, ki že ves čas zavzeto sodeluje in vspodbuja krepitev medsebojnega sodelovanja, g. Tonija Petkovška, urednika Slovenske radijske postaje v Clevelandu, in g. Johna Pestotnika, pomembnega veljaka in člana Odbora mesta Euclid za sodelovanje z Domžalami. Skupino imenovanih je 23. septembra sprejel g. župan, Ervin-Anton Schvvarzbartl, nato pa so se udeležili podelitve priznanj učencem Osnovne šole Venclja Perka, ki so sodelovali na natečaju na temo »Pozdravljeno mesto Euclid, to je tvoje sestrsko mesto Domžale«. Učenci so izdelali plakate, s katerimi so vsak po svoje skušali prikazati vse tisto, kar je značilno za našo občino. Ob njihovem obisku na naši občini sta obe strani izrazili željo in upanje po krepitvi začetega sodelovanja in njegovi razširitvi na vsa področja gospodarskega ter družbenega življenja. Morda bo za to možnost prihodnje leto, ko naj bi našo občino obiskala skupina podjetnikov iz mesta Euclid. URŠAILIČ VIDERGRAD Gostom iz Amerike sta se proti večeru pred krumperškim gradom pridružila še dedič gradu Krumperk g. Hinko Pogačnik iz Argentine in njegov sin ter g. Robert Goldberg iz Nevv Yorka, ki namerava grad prevzeti in ga urediti za turizem. Stanovanjski sklad! Članek V. V. v podnaslovu navaja, da se bo odločalo o stanovanjskem programu na naslednji seji, hkrati pa poroča, kako bodo sredstva stanovanjskega sklada porabljena. Podatki, ki so podani v procentih in netočno, so vzeti iz predloga IS, o katerem pa se po že začeti razpravi ni odločalo. Očitno se nekateri odborniki ne zavedajo odgovornosti pred svojimi volilci in so ali neodgovorni ali pa namenoma blokirajo delo skupščine (obstrukcija). Odborniki in tudi predsedstvo se ne zavedajo, da z odlašanjem o tako pomembni odločitvi, zavlačujejo z regularno porabo ogromnih denarnih sredstev (198 milj. tolarjev), ker pač skupščina ni izglasovala višine porabe sredstev za posamezne namene. To je približno, tako kot da še do danes ne bi potrdili dela proračuna, ki se nanaša na investicije v gospodarsko infrastrukturo in redno vzdrževanje komunalnih objektov ter cest. Na žalost moram ugotoviti, da je obstrukcija tudi drugje, ker je normalno nemogoče, da ne bi bilo od februarja možno sprejeti odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada (osnutek je šel v javno razpravo na 15. seji SO Domžale, 1992-02-06) oz. programa porabe sredstev stanovanjskega sklada. Sedaj smo v situaciji, da za pomemben del proračunskih sredstev in tudi že realizi- rane porabe še ni kritja (potrditve) v sklepih skupščine. Vsebinske pripombe sem podal pisno (dne 1992-05-26) že na osnutek odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada. Amandmaje na program stanovanjskega sklada sem bil prisiljen vložiti zaradi neupoštevanja teh pripomb in večkrat izrečenega mnenja na sejah IS. Program stanovanjske dejavnosti je bil dan v skrajšan postopek, z javno razpravo med počitnicami, realiziran pa naj bi bil in velja za leto 1992. Vsebina pripomb je v tem, da se morajo sredstva, ki so pridobljena s prodajo stanovanj, v večini nameniti tistim, ki so jih ustvarili (ali pa vsaj njihovim potomcem). Sredstva, ustvarjena s prodajo družbenih stanovanj, na osnovi določil stanovanjskega zakona, so bila zgrajena iz namensko zbranih sredstev iz osebnih dohodkov vseh zaposlenih občanov. Teh sredstev (134.000.000 SIT) je ostalo v skladu bistveno manj, kot jih je bilo potrebno za izgradnjo tako prodanih stanovanj. To je, žal, posledica razprodaje teh stanovanj po 5 do 10 krat nižji ceni od trenutne tržne cene. Namen je pomagati mladim in tistim, ki so prispevali sredstva za izgradnjo družbenih stanovanj, da se tudi njim pomaga, da rešijo svoj stanovanjski problem. Obstaja namreč širok krog ljudi, ki niso imeli možnosti izkoristiti nerevalori- ziranih kreditov med inflacijo oz. niso dobili stanovanjske pravice v družbenem stanovanju in torej ne morejo odkupiti stanovanja pod zelo ugodnimi pogoji. Kreditiranje naj bi bilo ugodno le zaradi dolgoročnega odplačevanja. Sredstva tega dela sklada se ne bi smela realno zmanjševati, profita pa tudi ne bi smel ustvarjati. Sredstva glavnice tega dela sklada se lahko povečujejo na osnovi prispevkov iz občinskega ali republiškega proračuna, ki bo del odvzetih sredstev moral tudi vrniti. Menim, da je edino pravilno in pošteno nameniti (najbolje bi bilo vsa) sredstva v obliki ugodnega kreditiranja ljudem, da se popravi vsaj nekaj krivic. Hkrati bodo ljudje znali ta sredstva tudi najbolje uporabiti in jih oplemeniti z lastnimi sredstvi. Predlagal sem kompromisno razdelitev sredstev v višini 93 milj. SIT od možnih 134 milj. SIT. Kaj in zakaj Nameni, da bi organizirali stanovanjski sklad, in r.-zlogi za njegovo delovanje so bili že predstavljeni, toda sama ustanovitev sklada nerealizirana kljub osnutku odloka o ustanovitvi, ki je šel v javno razpravo (zaradi kadrovskih problemov!?), četudi se imenuje stanovanjski, bi lahko zajel poleg upravljanja in gospodarjenja s stanovanjskim delom sklada (občinskim/državnim - kadrovskim/socialnim), tudi naslednje funkcije: • Vodenje ugodnega in dolgoročnega kreditiranja individualne gradnje, nakupa in prenove stanovanj. Osnova je kapital ustvarjen od večinskega dela prodaje stanovanj (npr. 93 MS1T). Sklad bi za izvajanje te naloge pooblastil banko, ki bi ponudila najboljše pogoje sodelovanja. Ta del bi kasneje črpal sredstva iz anuitet in iz sredstev republike in občine (regije) - pospeševanje gradnje, sociala, pomoč. • Vodenje ugodnega in dolgoročnega kreditiranja zasebne gradnje, nakupa in prenove poslovnih in manjših proizvodnih prostorov (zasebna podjetja, obrtniki, kmetje in drugi zasebniki). Podobno kot v zgornji alineji, le da so izvirna sredstva za kreditiranje pridobljena s trženjem obstoječih nepremičnin in iz sposojenega denarja iz naslova prodaje stanovanj (npr. 20-30 MSIT) in drugih virov. • Družabniški, finančni in projektni inženiring realizacije izgradnje / revitalizacije večjih projektov (npr. Kolodvorske, Glasbene šole, Krumperk, obrtno / proizvodno / poslovne cone, poslovni centri, itd.). Potrebno je iskanje kapitala in kupcev, izdelava programov in marketing ter plasma uslug. Družabništvo in delni- čarstvo in/ali dajanje v dolgoročni in dogovorjen najem, bi morala biti osnovna strategija, ki bi brez velikih (ob-činskih-rizičnih) vlaganj zagotavljala realizacijo in uspešno delovanje. Občina oz. okolje bi imelo zaradi pritoka kapitala kot tudi dejavnosti veliko posredno korist. V tem delu je zajet tudi organizacijsko managerski del pridobivanja investitorjev, tudi iz širše okolice in tujine (izseljenci, resni tuji vlagatelji). Zelo pomembna je izdelana strategija s točno opredeljeno vizijo, sprejeti zazidalni načrti in tudi izdelani projekti za trenutek, ko se bo pojavil denar (investitor). Glavno tveganje vlaganj mora nositi investitor ne pa občina (poskrbi za pripravljalni del - načrti, projekti), ker ni sprejemljivo rizično vlaganje znatnega dela javnih sredstev. • Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje in nadzor mestnih in vaških naselij in dajanje mnenj arhitektonskim rešitvam. Ta del bi financirala občina in bi bilo v pomoč ustreznim službam (SUPVO, IS) pri njihovem delu in odločitvah. • Upravljanje nepremičnin v lasti občine (stanovanja, poslovni prostori, zemljišča, stavbe). • Podpora (upravljanje ?) skladu stavbnih zemljišč in investicijskemu delu proračuna. Morda je tudi taka funkcija umestna in vredna, da se prouči. Kako Taki instituciji se ne bi reklo več stanovanjsko sklad, temveč mora ime obsegati vse zgoraj omenjeno - morda »Ko- munalni zavod za nepremičnine« (nekaj podobnega ima SKB Banka). Sedanji program, tudi v obstoječi obliki, ni sposoben voditi SUPVO, ker je poleg gradbeno investicijskega znanja potrebno tudi znanje s področja ekonomije, da ne omenjam potrebe po celovitem vođenju in upravljanju. Tega pa obstoječe službe ne morejo opravljati na račun sedanjih nalog, razen seveda, če niso predimenzionirane ali pa če se primerno ne okrepijo. »Podjetje« bi moralo imeti za navedeni obseg poleg direktorja še najmanj dva visoko izobražena strokovnjaka in najmanj tri dodatne moči. Želel sem nekoliko širše predstaviti svoje poglede na »sklad«. Menim, da je možna oživitev gradnje za poslovne namene in s tem v zvezi za revitalizacijo, tudi na druge načine, ki predvsem zahtevajo večji angažma pri pripravah in zagotavljanju finančnih sredstev od vseh zainteresiranih. Prinašajo pa gotovo boljše rezultate, ker lasten finančni vložek zahteva tudi takojšnjo uporabo za predviden namem. Tako se nam ne bodo dogajale neizkoriščene in speče investicije (primer TEN TEN, Krumperk, novi deli SPB, »hotel-podjetniški center« v središču Domžal, in tudi počasna obnova Glasbene šole, in drugi »starejši« poslovni in proizvodni objekti, ki samevajo prazni). Menim, da je potrebno delati naprej za formiranje »sklada« in ponovno proučiti odločitev, da ta ni potreben. Program sklada je potrebno čimprej potrditi in realizirati z upoštevanjem mnenja skupščine. mag. TOMAŽ ŠTEBE, dipl. ing. Domžale /lamnik 3 OBČINA DOMŽALE - USPEŠNO DO KONCA IN NAPREJ Pogled v (pol)preteklost Nadaljevanje s prve strani Pogled v uspešno prihodnost Brez vizije in strategije ni uspeha. Le uspehi lahko našo občino obdržijo v DRUŽBI NAJBOLJŠIH, kar je želja vseh občanov. Optimizem ima realno podlago, saj za cilji, ki jih bom v nadaljevanju naštel, stojijo razdelani projekti in sposobna kadrovska ekipa, ki jih bo izpeljala: A - Večji projekti pozidave - Izgradnja podjetniškega centra, hotela in osrednjega trga v centru Domžal V tem predelu (bivša tovarna ALKO) imajo Domžale enkratno priložnost, da si zgradijo prvi mestni kare, kar bi nam prineslo nove kvalitete na področju podjetništva, trgovine, stanovanj in parkovnih površin. - Dokončanje stanovanjsko poslovnega kompleksa med postajo policije in gostiščem Keber V prvi fazi bo zgrajenih 20 stanovanj in 6 poslovnih prostorov. Z izgradnjo tega kareja bo center Domžal tudi urbanistično dobil bolj skladno podobo, prostor pa bo kar najbolj racionalno izkoriščen. - Dokončanje obrtne cone Trzin in začetek graditve obrtnih con na drugih področjih V Trzinu končujemo izgradnjo najsodobnejše obrtne cone v Sloveniji. Manjše, vendar podobne cone, želimo odpreti v Mengšu in Jaršah. - Zazidalni otok C-12 Z realizacijo tega projekta bodo Domžale pridobile prvo evropsko zasnovano nakupovalno hišo (shoping center). B - Projekti, namenjeni varovanju okolja - Plinifikacija Mengša in Trzina Po zaključku investicije bi imeli s plinifikacijskim sistemom pokrito urbano področje občine, ki je zaradi onesnaženega zraka najbolj potrebno plinifikacije. - Dograditev čistilnih naprav in deponije Domžalska čistilna naprava je ena boljših v Sloveniji, kar bo ponovno dokazala, ko se bo nanjo priključila tudi Farma prašičev Ihan. Tako bi začeli reševati velik problem onesnaženja Bistrice v spodnjem toku. Manjšo čistilno napravo smo začeli graditi v Moravčah. Z izgradnjo nove deponije bomo imeli možnost uvesti ločeno zbiranje odpadkov. C - Temeljni infrastrukturni projekti - Ureditev magistralne ceste M-10 Prometnica predstavlja glavni infrastrukturni problem v občini. Po programu bomo drugo leto uredili prvi odsek ceste (štiripasovnice Črnuče-Tr-zin in njene najbolj kritične odseke (križišča, Dob...) - Ceste, kanalizacija in vodovod iz programov samoprispevka Občina klub pomanjkanju denarja prispeva k izgradnji komunalne infrastrukture, ki je vitalnega pomena za razvoj podeželja in normalno funkcioniranje cest. V ta namen potrošimo največ proračusnkega denarja. - Dograditev telefonskega omrežja V tem letu bodo narejeni projekti za območje Črnega grabna in Moravske doline. Rok izvedbe fizične realizacije zaradi finančnih težav PTT-ja še ni definiran. D - investicije v družbene dejavnosti - Adaptacija šole Mengeš Izvršni svet je skupaj s KS MENGEŠ že začrtal glavne korake pri tej investiciji. Denar za prvo fazo bomo vključili v plan za leto 1993. - Kulturni dom Domžale Objekt (ki ga poznamo kot glasbeno šolo) bo temeljito obnovljen. Kulturni dom bo zavetišče kulture v Domžalah, občani pa bomo s tem pridobili tudi primerno dvorano, ki nam bo lahko v ponos. - Športni parki Poleg osnovnega vzdrževanja športnih parkov bomo morali del denarja nameniti tudi v revitalizacijo hale komunalnega centra. Prvo fazo revitalizacije je Košarkarski klub Domžale skupaj z občino že izpeljal. To so le glavni projekti, ki jih je potrebno v bližnji prihodnosti realizirati. Za uspešno realizacijo bo potrebno trdo delo, široka podpora in konsenz v vodstvu občine. Bliža se tudi reorganizacija občin. Občina Domžale se mora potruditi, da bo v novo oblikovani regiji (pokrajini) zasedla tisto mesto, ki ji pripada glede na njeno gospodarsko moč in razvitost. Želimo postati središče nove pokrajine. Za to željo stojijo trdni dokazi o naši gospodarski moči in koncentraciji centralnih funkcij. Smo za delitev oblasti z mestom Kamnik, vendar na podlagi realnih in dokazanih izhodišč. Članek želim končati z optimističnim geslom »KJER HOTENJA ZMAGUJEJO«. To geslo so si izbrali naši predhodniki. Bili so uspešni in uspešni bomo tudi mi. Projekte želimo izpeljati DO KONČA, uspeh pa bo to le spodbuda za NAPREJ. Predsednik Izvršnega sveta SO Domžale JOŽE LENIČ, dipl. geog., prof. geol. Na podlagi 12. člena zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list Republike Slovenije, št. 46/92) izdajam RAZGLAS o razgrnitvi splošnih volilnih imenikov za glasovalna mesta v občini Domžale za glasovanje za: - poslance v državni zbor - člane v državni svet - predsednika republike T. Splošni volilni imeniki se razgrnejo na sedežu Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale in na sedežu krajevnih skupnosti od 26. 10. 1992 do 21. 11. 1992 2. Državljani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek ker, - sami ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice, ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča - če je vpisana oseba, ki je umrla - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega 3. Popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan ustno ali pisno na zapisnik pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, t. j. 21. 11. 1992. 4. Razglas o razgrnitvi splošnih volilnih imenikov za volišča v občini Domžale se objavi v Uradnem Vestniku občine Domžale. i SKORAJ VSE, KAR ŠE NE VESTE O VOLITVAH 6. decembra 1992 bomo volili Nadaljevanje s prve strani činami Grosuplje, Kočevje, Litija, Ljubljana-Bežigrad (sedež enote), Ljubljana Moste-Polje ter Ribnica), volili pa bomo poslance 10. volilnega okraja, kamor spadajo vse krajevne skupnosti na levem bregu Kamniške Bistrice in Krajevna skupnost Simona Jenka, vse ostale KS (Slavka Šlandra, Venclja Perka, Dragomelj-Pšata, Preserje, Jarše-Rodica, Mengeš in Trzin) pa volijo poslanca v 11. volilnem okraju. člane državnega sveta bomo volili v različnih sredinah (predstavniki, delodajalcev, delojemalcev, predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, predstavniki negospodarskih dejavnosti, predstavniki lokalnih interesov). Na volitvah 6. decembra 1992 bomo med drugim volili predstavnike lokalnih interesov. Občina Domžale je v 2. volilni enoti, skupaj z občinama Litija in Kamnik, kjer je sedež enote predsednika republike Vsa imena kandidatov bodo objavljena v dnevnih glasilih 2 I. novembra 1992, zato si ne pozabite na ta dan rezervirati časa za seznanitev z vsemi kandidati. Na volišču bo vsak voli-lec dobil tri glasovalne lističe, na katerih bo lahko obkrožil samo po eno ime, sicer bo glasovnica neveljavna. OBVESTILO Že od 26. oktobra 1992 dalje je na sedežu vaše krajevne skupnosti razgrnjen volilni imenik. Če želite, preverite, če je vaše ime v njem. Popravke sprejemajo do 21. novembra 1992. Če je še kaj, kar bi radi vedeli o volitvah, ne odlašajte. Zavrtite telefonsko številko volilnih okrajnih komisij v naši občini 721-022 interne 36, 37, 38 in povprašajte! Naši podjetniki na obrtniškem sejmu v Celju V dneh od 11. do 20. septembra letos je bil v Celju tradicionalni Mednarodni obrtniški sejem, tokrat že petindvajseti po vrsti. Na tej veliki prireditvi je sodelovalo 1620 razstavljalcev, od tega 336 tujih. Sejmišče je obsegalo 51.000 m2 razstavnih površin, nekaj manj kot 20.000 m2 pa so imeli razstavljala na razpolago pokritega razstavnega prostora. Letošnji sejem, ki ga je obiskalo 264.500 ljudi, je bil enkratna promocija obrti in podjetništva v naši državi. Sejem so obiskale številne visoke delegacije in tudi poslovneži iz Avstrije, Nemčije, Italije, Mad- žarske in Bolgarije. Obrtna zbornica Slovenije je med sejmom pripravila vrsto strokovnih posvetovanj, med njimi tudi dve mednarodni. Celjskega sejma se je udeležilo iz domžalske občine 24 obrtnikov in podjetnikov. Udeleženci iz naše občine so bili: Domžale: Baloh, d. o. o., Bent d.o.o., Biring d.o.o., Bi-roplastik Bitenc, Elplin d.o.o., LIIZ Karantanja d.o.o., Metal profil d.o.o., Obrtna zadruga Zora, Pražarna Landlord, Trgovina Kobra, Uršič d.o.o., Vr-plet in Zastopnik d.o.o. Radomlje: Kegral, RC športna oblačila in Viktor d.o.o. Komenda: Jožica Klimovič, Vinko Petek in Scorpio. Mengeš: Kalcer d.o.o. in Marlovv d.o.o. Dob: Tehnohit d.o.o. in To-polovec d.o.o. Iz Domžal mesta in okolice se je torej Mednarodnega sejma obrti v Celju udeležilo trinajst razstavljalcev, iz Radomelj in Komende po trije, po dva pa iz Mengša in Doba. Prepričani smo, da bo prihodnje leto na celjskem obrtniškem sejmu še več naših udeležencev, saj se obrtništvo in podjetništvo na Domžalskem razvijata izredno hitro in uspešno. MILOŠ LIKAR Program razvoja turizma Z zadovoljstvom lahko poročam, da se je uspešno začela izdelava programa razvoja turizma in spremljajočih dejavnosti v občini Domžale. Cilj je postavljen tako, da bi predlagane aktivnosti lahko tudi uresničili, to je, da želimo poiskati kratkoročne predloge nalog za uresničitev z minimalnimi potrebnimi sredstvi, hkrati pa zaradi širokega kroga sodelavcev prikazati stanje (in težave) na tem področju. Na sestanku dne 1992-09-25 smo bili gostje Krajevne skupnosti Mengeš in sponzorja Agro-industrije - kleti VIPAVA oz. g. Janeza ŠKR-LEPA. Udeležilo se ga je 12 povabljenih, med njimi tudi predsednik Domžalske turistične zveze g. Franc HABJAN. Uvodoma so nam dali poskusiti dvoje izrednih vrst vin VIPAVA, Merlot Barique, ki zori v hrastovih sodih, in Sauvignon, ki se kiti s pokalom za najboljše vino države Slovenije in listino o odličnosti Montreal 1992. Določili smo naslednje vodje delovnih skupin po posameznih področjih glavnih rek: - za porečje Kamniške Bistrice g. Janez BENDA TENTOURS, Domžale, tel. 711 229 - za porečje Pšate g. Janez ŠKRLEP Krajevna skupnost Mengeš, tel. 737 234 - za porečje Radomlje ga. Katarina CERAR Turistično društvo Gradišče, Gradišče 45, 61225 Lukovica - za porečje Rače g. Milan BRODAR Krajevna Skupnost Moravče, 61251 Moravče, tel. 731 044 Prosim, da se za podrobnejše informacije obrnete na vodje delovnih skupin. V primeru, da krajevna skupnost ali katerokoli društvo meni, da bi lahko sodelovali pri izdelavi programa razvoja z lastno delovno skupino ali podskupino, se obrnite na Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj občine Domžale, vodjo delovne skupine področja ali na mene osebno. K sodelovanju so vabljeni tudi vsi zainteresirani posamezniki. Sestanek v Mengšu smo končali z razpravo o konkretnih projektih. Odločili smo se predlagati celovito etnološko - folklorno obarvano prireditev v maju 1993 v Domžalah. Nosilka zamisli in vsebine je g. Jana HABJAN. Podprta je bila tudi zamisel o izdelavi Pohodniško - kolesarskega prospekta. Poslovili smo se dobre volje, ker smo uspešno določili vodje skupin, katerih delo ne bo lahko, in tudi zato, ker je dobil vsak udeleženec od sponzorja sestanka, kleti VIPAVA, vino Barique ali Sauvignon Montreal 1992. Delovanje V Lukovici je potekal tudi že prvi sestanek za področje porečja Radomlje pod vodstvom gospe Katarine CERAR. Slišali smo tehtne misli vabljenih gostov: ge. Marte KOS, kmetijske pospeševalke o kmetijah odprtih vrat; g. Antona KOMATA o zadrugi Zeleni krog in njeni usmeritvi v planirano pridelavo vrtnin na osnovi trdno sklenjenih prodajnih pogodb, brez posrednikov s temeljnim ciljem zadružništvo oz. družabništvo na osnovi ekonomske koristi članov; ga. Ana Marija CERAR je pozdravila sodelovanje in dopolnjevanje s programom razvoja demografsko ogroženih področij. Sestavili so delovno skupino, ki bo nadaljevala z delom 1992-10-26 ob 19. uri v Lukovici. V Domžalah je potekal, teden dni kasneje, podoben sestanek za področje porečja Kamniške Bistrice, ki ga je vodil gospod Janez BENDA. Organizirali so se v tri delovne podskupine in poleg tega določili nosilce dela za posamezna tematska področja, in sicer: - področje vzhodnega brega Kamniške Bistrice vodi g. Oton REPOVŽ Restavracija Repovž, Kopališka 3, Domžale, tel. 721 279, 721 313 - področje Radomelj vodi g. Ciril Cerar Gostilna Sporn, Cesta Radomeljske čete 1, tel. 727 925 - za področje mesta Domžal, Depale vasi, Rodice, Vira in Količeva vodi g. Franc HERLE, Gostilna Nagelj, Nova ulica 10, tel. 722 274 sodelujejo vodja za celo področje g. Janez BENDA in predstavnika turistične zveze g. Franc HABJAN in g. Marjan VODNIK Za področje Vira in Količevega sodeluje ga. Dušanka JANUŠ, Trim bar, Podrečje 58, tel. 714189 - področje kulture vodi g. Tomaž BOLE Gallus Carniolus, Lukovica 15, tel. 735 107, 310 734 - področje športa in rekreacije vodi g. Ranko CUKROV tajnik ZTKO, tel. 722 031. Tekmovanje V prejšnji številki Slamnika smo razpisali tekmovanje oz. nagrade za vse tiste, ki bodo sodelovali kot člani delovnih skupin ali pa bodo poslali odgovore na zastavljena vprašanja. Tekmovanje je odprto. Vsi zainteresirani lahko dobijo podrobnejša navodila in vprašalnik pri vodjih delovnih skupin ali na občini. Vprašalnik je posebno zanimiv za zasebnike, npr. gostilničarje in obrtnike. Poleg knjižnih nagrad, ki jih bo podelila delovna skupina, zadolžena za izdelavo programa, imamo tudi sponzorje, ki prispevajo naslednje nagrade: - Restavracija REPOVŽ Domžale večerja za dve osebi Spisek nagrad še ni zaključen, zato vabim nove sponzorje k sodelovanju. 4 /lamnik Domžale 10 LET USPEŠNEGA SODELOVANJA V gosteh pri rojakih v Švici Riiti, kjer so naši rojaki pred petnajstimi leti ustanovili svoje društvo, je prijetno mestece blizu švicarskega glavnega mesta, v katerem je od 10.000 prebivalcev največ zaposlenih v podjetju SULCER, ki izdeluje predvsem tekstilne stroje, lokomotive in ostalo težko opremo. Zato je razveseljivo, da je to podjetje skupaj z občino Domžale pokrovitelj Slovenskega društva SLOVENIJA, ki je v septembru s svojimi prijatelji iz Domžal praznovalo desetletnico sodelovanja. Slovensko društvo SLOVENIJA Riiti ima blizu 40 članov, v Švici pa sicer deluje kar 7 društev, ki so med seboj povezana in veliko sodelujejo. Pomemben združevalni člen je tudi slovenska dopolnilna šola na tem območju, v kateri otroci slovenskih staršev pod vodstvom prizadevne učiteljice Slavke Pogač pridobivajo znanje o Sloveniji, slovenskem jeziku in naši zgodovini. Slovesnost, s katero so počastili obe navedeni obletnici je bila prisrčna in je našim rojakom v Švici prinesla delček njihove domovine Slovenije, ki so ji pripravljeni vedno pomagati. Jurij Berlot, podpredsednik Skupščine občine Domžale je rojeke pozdravil v imenu občine in poudaril, da so naši zdomci v Švici pripomogli k švicarskemu priznanju Slovenije. Pred konzulatom v Zu-richu so namreč rojaki pripravili zborovanje in zbrali kar 5800 podpisov in Švica je med prvimi priznala Slovenijo. Tudi materialna in finančna pomoč je bila velika in nepozabna, nenazadnje so jo izpričali tudi s tem, da so v goste povabili sorodnike padlih v vojni za Slovenijo. Letošnje srečanje je postavilo nove temelje nadalj-nemu sodelovanju naše občine s Slovenskim društvom Slovenija. Poleg že tradicionalnih oblik naj bi v bodoče delo vpletli tudi vse druge oblike in možnosti (gospodarstvo, turizem ipd.). Švicarsko mestece Ruti je bil v dneh našega obiska Slovenija v malem, slovesnost ob petnajstletnici Slovenskega društva »Slovenija« in desetletnici uspešnega sodelovanja društva z občino Domžale pa je ponovno dokazala, da bo košček srca vsakega našega zdomca vedno v domovini Sloveniji. V Riitiju v Švici je v soboto, 26. septembra, svoj petnajsti jubilej praznovalo tamkajšnje slovensko društvo Slovenija. Ob tej priložnosti je v goste povabilo predstavnike Občine Domžale. Občina Domžale je namreč že deset let pokrovitelj tega društva. Na pobudo društva Slovenija je Občina Domžale, ki je bila pokroviteljica jubilejnega srečanja, v Švico povabila svojce v lanski junijski vojni padlih fantov in mož, kar je gotovo lepo in pohvalno. Na sliki: svojci padlih za samostojno Slovenijo, mladinski pevski zbor Osnovne šole Domžale in delegacija Občine Domžale na poti v Švico. Nastop slovenske dopolnilne šole iz Nafelsa in Rapperswila na osrednji slovesnosti v Riitiju, ki so jo pripravila vsa slovenska društva v Švici: SD Slovenija, SD Zlatorog, SD Soča, Alpe-Adria, SKD Lipa, Pro-kultura Slovenika, SPD Triglav, SD Planika VVintert-hur, SSK-konferenca za CH + FL, Slovenija misija, Ženevski Slovenci - CE, Slovnica ter Aktiv slovenskih učiteljev v Švici. Takole so mladi Slovenci v Švici na začetku prisrčne kulturne jubilejne prireditve, ki so ji dali naslov Slovenija 92, pozdravili slovensko samostojnost. (Slika desno) Predsednik SD Slovenija je Občini Domžale v spomin na desetletno sodelovanje in pokroviteljstvo podaril lepo darilo - zvonec. Darilo so prevzeli Urška llič Vidergar, Vera Vojska, Jožica Polanc, Franci Herle in urednik Slamnika. Za svojce - starše in vdove v lanski junijski vojni padlih žrtev za osamosvojitev Slovenije je društvo Slovenija v Rutriju pripravila lepa, praktična darila. Občina Domžale je kot pokroviteljica ob petnajstletnici delovanja društvu podarilo prapor z novim slovenskim grbom, na njem pa sta še švicarski grb in grb mesta Riiti. (Slika levo) PREDSEDSTVU SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE S po št o vani! Iskreno se vam zahvaljujemo /o povabilo na tradicionalno prireditev Slovenija 1992, ki je bila v mestu Ruti, saj je bila naša udeležba omogočena z Vašo pomočjo. Posebej še lepa hvala gospema Urški in Veri za dobro organizacijo in uspešno vodenje potovanja. Na jubilejni prireditvi v Riitiju je jubilantu SD Slovenija čestitala ter orisala večletno sodelovanje s šolami v Švici ravnateljica Osnovne šole Domžale, Jožica Polanc. Mladinski pevski zbor Osnovne šole Domžale, ki ga vodi zbo- rovodkinja Mihaela Pihler v narodnih nošah, je navdušil do zadnjega kotička napolnjeno dvorano hotela Lowen v Riitiju, kjer je jubilejna prireditev skoraj dve uri in pol lepo potekala. Naši rojaki so na osrednjo meddruštveno prireditev prišli tudi iz zelo oddaljenih krajev, iz vse Švice. Topla in lopa doživetja ter stkane prijateljske vezi nam bodo ostale v prijetnem in nepozabnem spominu. Še enkrat vsem iz srca hvala in sprejmite lepe pozdrave! Družine: Ernoič, Kepnik Čujež Slovenj Gradec, dne 5. 10. 1992 Jurij Berlot, podpredsednik občine Domžale, predsednik Slovenskega društva Slovenija, Mirko Ivkovič, Toni Ca-šperič, ki je kulturni program vodil in poskrbel za humor, pri mizi s knjižnimi darili pa je Jože Lenič, predsednik Izvršnega sveta Občine Domžale. Za zabavni del programa je vse do četrte ure zjutraj, ko smo se z avtobusom odpeljali nazaj proti Slo-eniji, skrbel ansambel Tonija Verderberja iz Bele krajine. Srečanje z rojaki v Švici je bilo res prijetno. Mnogi naši zdomci, ki so se v tujini uveljavili kot strokovnjaki in spo- sobni poslovneži, so domovini v tem zgodovinskem času pripravljeni pomagati tudi pri gospodarski osamosvojitvi. GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, JAVNA GOZDARSKA SLUŽBA ENOTA DOMŽALE, Ljubljanska 72 a, 61230 Domžale, tel. 721-275 Gozdovi so v nevarnosti Od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo prejeli dopis o močnem propadanju smrekovih sestojev in o ukrepih za preprečitev še večje škode, ki bi lahko nastala v naslednjih letih. Letošnji izredni obrod semena, suša in visoke letne temperature, kakor tudi stalno onesnaževanje zraka so povzročili izredno mo- LASTNIKI GOZDOV Letošnje semensko leto in suša, pa od primera do primera malomarnost pri izvajanju gozdnega reda so vzrok za povečane populacije lubadarja. To se že pozna v povečanem številu posameznih lubadark in tudi povečanem številu večjih žarišč lubadarja. Nevarnost je, da bo spomladi še huje, če ne bodo lubadarke dosledno In skladno s strokovnimi navodili izdelane. Gozdarska strokovna služba ima navodila, da področju varstva gozdov nameni največjo pozornost in da v sodelovanju z vami naredi vse, da bi skupaj preprečili katastrofo. Zdaj je čas, da morebitna nesoglasja stopijo v ozadje in z združenimi močmi naredimo vse v korist gozdov. Prepričani smo, da ni nobenega dvoma, da je to vaš in tudi javni interes. Gozdarska služba vam bo za primere varstva gozdov posredovala dodatna navodila, ki jih dosledno upoštevajte. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO čan napad zaiubnikov na smrekovih sestojih. Ugotovljen je napad dveh vrst zaiubnikov: - malega smrekovega lubadarja, ki napada vrhove smrek in debelejše veje; - velikega smrekovega lubadarja, ki napada debla smrek, vseh debelosti. V novo nastalih razmerah gospodarjenja z gozdovi, ko gozdarska služba deluje samo strokovno, v JAVNI GOZDARSKI SLUŽBI enota DOMŽALE, nismo več sposobni preventivno in represivno ukrepati, še posebej zaradi ukinitve prispevkov za biološko amortizacijo in varstvo gozdov od 1. 1. 1991 dalje in likvidacije bivšega TOK Gozdarstva Domžale, ko je od osemintrideset zaposlenih ostalo samo sedem strokovnih delavcev pri enakem obsegu del na strokovnem področju. V sedanji stopnji delovanja lahko spremljamo, ugotavljamo, poročamo in opozarjamo o obsegu poškodb in škod, ki se bodo dokončno pokazale šele spomladi leta 1993. Po naših dosedanjih ugotovitvah v zasebnih gozdovih na gozdnogospodarskih enotah, ki spadajo pod domžalsko upravno občino, smo pojav sušenja zaradi zaiubnikov ugotovili v naslednjem obsegu: - g. e. Domžale 407,65 m3 brutto lesne mase, netto 364,49 m3, povprečnega srednjega kubnega drevesa 0,87 m3; - g. e. Blagovica 824,81 m3 brutto lesne mase, netto 701,05 m3, povprečnega srednjega kubnega drevesa 0,98 m3; - g. e. Moravče 592,41 m3 brutto lesne mase, netto 503,37 m3, povprečnega srednjega kubnega drevesa 1,45 m3; Za boljše razumevanje v kakšnem obsegu se suši smreka, posredujemo podatke iz preteklih let, ko smo letno ugotovili le 200-300 m3 letnega sanitarnega poseka iglavcev iz istega vzroka. V gozdovih bivšega splošnega ljudskega premoženja, sedaj javnih ali denacionaliziranih gozdovih, pa kolegi, ki gospodarijo z družbenimi gozdovi, beležijo več kot 1000 m3 sanitarnega poseka zaradi sušenja smrekovih sestojev, ki so jih poškodovali zalubniki. Vsem nam je znano, da so naše največje in verjetno tudi edino nacionalno bogastvo gozdovi, zato vas naprošamo, da v našem glasilu objavite »apel« ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v neokrnjeni obliki. Upamo, da boste iz posredovanega gradiva in poziva gospoda ministra Protnerja lahko izluščili vsebino za članek, s katerim bi obvestili vse naše občane o sedanji kritični situaciji v gozdovih okoli nas. Vodja JGS: dipl. ing. gozd. LJUBO PAVLOVIČ Domžale d.o.o. računalniško izobraževanje Mtfeva 8, 61230 Domžale tel: 061 /712-740 AUTOCAD, CLIPPER. CORELDRAVV, dBASE 4, LOTUS 1-2-3, MS-DOS, NORTON, PCSHELL, PCTOOLS, QPRO, VENTURA, WINDOWS, WORD, VVORDSTAR IZBERITE IN SE ODLOČITE! KDAJ? Organiziramo enotedenske tečaje v dopoldanskem in popoldanskem času. KJE? V naših učilnicah ali pri vas, na naših ali vaših računalnikih. Domžale /lamnik Zuvedbo samoprispevkov v večini naših krajevnih skupnosti in z večjim posluhom občine za potrebe krajanov se je v zadnjih letih razmahnilo vsakovrstno investiranje v različne komunalne objekte. Vodovodi, kanalizacije, nove ali le boljše ceste, javna razsvetljava, prenovljeni mostovi; vse to in še kaj se je izgrajevalo, prenavljalo in dopolnjevalo. Tudi letos ni drugače. Z namenom, da si posamezne investicije podrobneje pogledajo in na kraju samem prepričajo, kako potekajo dela, so se sredi oktobra na »popotovanje od Domžal do Velike vasi« odpravili Jože Lenič, predsednik, ter Matjaž Karlovšek, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, Janez Kovač in Peter Pengal, odgovorna za področje urejanja prostora in varstvo okolja, Jože Duhovnik, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, s tehničnimi podatki pa je pohod opremil strokovni sodelavec Primož Tonkli. Največja investicija Začetek je bil obetajoč. Največja investicija v občini znaša kar 140 milijonov tolarjev in poteka v okviru regulacije Kamniške Bistrice. Ogled približno 1500 metrov razširjene struge Kamniške Bistrice, v katero je speljano tudi zajetje dolske Mlinščice, je bilo zanimivo. Novi most povezuje Domžale s Prelogom in Ihanom, zapornice regulirajo pretok vode, vse skupaj pa bo onemogočilo »plavanje« čistilne naprave ter sosesk ob vodi. Vsa voda bo čistejša, urejeno obrežje pa po ozelenitvi zelo primerno za piknike in sprehode. Investitor je Republiška vodna uprava, občina je primaknila 2 milijona. Izvajalec del je VGP Hidrotehnik, projekti pa upoštevajo višino stoletnih vod. Kratek postanek na najvišji točki Centralne čistilne naprave je bil priložnost za kratek pogovor z g. Duhov- Po kratkem ogledu Dra-gomlja, kjer bo še letos zamenjano cca 400 m vodovodnega omrežja, je bila naslednja postaja domačija Banko in prava kmečka hiša, ki jo projektira Biro Karlovšek. Res, prava kmečka hiša bo to! Od tu mimo Trzina, kjer ima Hidrotehnik štiri meseca časa, da konča A kanal od jaška 23 do 12/15 v dolžini skoraj 700 m, je do kanalizacije, pa"čeprav so letos že uredili več kot 700 metrov kanala. Po boljšem mostu Most čez Kamniško Bistrico v Radomljah je bil letos popravljen. Zamenjani so bili železni robniki in hi-droizolacija, sanirana nosilna plošča, položili so nov asfalt in prebarvali ograjo. Za vse skupaj so porabili več kot milijon SIT. Novo preo- dolgo cesto, katera pelje po pravih soteskah. Pred asfaltiranjem bo potrebno še marsikaj postoriti. Pravi biser pa je dvonadstropna škarpa, ki so jo uredili delavci z javnimi deli. Začeli so graditi čistilno napravo Po ogledu 80m:! novega rezervoarja v Gradišču pri tudi miniranja. Če ne bo vsaj kakšen meter asfalta, potem je bilo precej dela opravljenega zaman. Rezervoar na Plesu Rezervoar na Plesu dobiva svojo dokončno podobo. 100 m3 rezervoar bo ob črpalnici, ki je že urejena, osnova za nadaljevanje izgradnje vodovodnega POPOTOVANJE OD DOMŽAL DO VELIKE VASI Skoraj vse naše investicije }ože Lenič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, si je s sodelavci ogledal skoraj vse komunalne investicije v občini. nikom, ki je zatrdil, da bo po urejeni denitrifikaciji bazenov smrad zmanjšan za polovico. Kdaj, pa je odvisno od denarja. Proti Ihanu in Trzinu 510 metrov štirimetrske asfaltne ceste je povezalo Selo z Biščami. Zemeljska dela, urejene so tudi ban-kine, je opravil Andrej Vod-lan, denar zanje je dala Krajevna skupnost Ihan. Asfalt je delo SCT Ljubljana, denar zanj, nekaj več kot 1,5 milijona, je zagotovila občina. Lep korak za KS Ihan, za g. Jožeta Leniča pa prijeten spomin na držanje late, ko so za cesto še delali projekte. Mengša le korak. Urejeno kanalizacijsko srce Mengša Sanacija kanalizacije v Tomšičevi je zahtevna reč. Več kot 2 milijona tolarjev naj bi zadostovalo za sanacijo cca 350m stare kanalizacije, s čimer naj bi uredili kanalizacijsko srce Mengša. Celotna investicija je vredna 10 milijonov. Letos do kapelice, prihodnje leto do konca, vse odvisno od denarja. Kanalizacijo gradijo tudi na Homcu, kjer so letos razrešili velik problem ureditve vode s poti na hrib. Tudi tu dela še ne bodo končana. Manjka še skoraj kilometer Tako so »delali« asfalt iz Moravč proti Veliki vasi, ki bi se že tudi rada z asfaltom povezala z dolino. ■ Urejena cesta v Mali Jelnik bo resnično urejena, ko pride še asfalt. bleko dobiva tudi 960 metrski odcep ceste Radomlje-—Volčji potok. Po obojestranski sanaciji in izravnavi, ki se končujeta prav v teh dneh, bo spomladi zagotovo nov asfalt. Zanesljivo pa se bomo v letu ali dveh tudi iz Radomelj v Rafolče, na tej cesti je bilo za asfaltiranje letos pripravljenega pol kilometra makadama, peljali po asfaltu. Pridni krajani Leto 1992 bo kot eno najuspešnejših zapisano v zgodovini Malega Jelnika. Ob pomoči občine in Komunalno stanovanjskega podjetja, predvsem pa zaradi lastne samoiniciativnosti in dela, so uredili vodovodno omrežje (I 100m cevi, čr-palnica, rezervoar), njegova vrednost je 10 milijonov, od tega so sami prispevali tretjino. Enako je tudi pri 1300 m dolgi cesti v dolino, kjer so ob pomoči Antona Zamljena opravili zemeljska dela od propustov, velikega opornega zidu do odvodnjavanja. V opravljenih delih je 3000 udarniških ur, 500 traktorskih ur in več kot 3 milijone tolarjev. Občina je prispevala le za material pri izgradnji opornega zidu in kanalete. Od Malega Jelnika do Korena je makadamska cesta, ki nas je spomnila, da je v občini še veliko potreb. Asfalta bi bili najbolj veseli na Korenu, kjer so letos grobo uredili 1700 metrov JOŽE LENIČ, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale: Razvoj, napredek in večna želja po tem, da ostanemo v DRUŽBI NAJBOLJŠIH, nas je vodila, da smo kljub recesiji in krizni situaciji v občini Domžale NAŠLI REŠITVE in realizirali veliko število projektov. Z intenzivnim tempom smo nadaljevali izgradnjo osnovne infrastrukture, ki je predpogoj za razvoj gospodarstva in varovanje okolja. Žal Izvršni svet ni dobil podpore pri projektu ob- I i veznic, ki bi nam omogočil pridobitev dodatnih sredstev za večje kapitalske naložbe. Menim, da bi bil velik ugled občine in njena finančna moč dobra podlaga za izdajo občinskih vrednostnih papirjev, zato bomo to idejo ponovno proučili in ponudili Predsedstvu Skupščine občine Domžale. Verjamem, da bo velika mera inovativnosti gospodarjenja s proračunom tudi v prihodnje omogočala na-dalvanjc že pred leti uspešno začete zgodbe. Lukovici, ki skupaj z enako velikim starim zagotavlja dovolj vode za to območje, je bila naslednja postaja ogled gradbišča čistilne naprave v Moravčah, kjer so ravnokar urejevali dostopno cesto do gradbišča. Kar sedem milijonov bo potrebno za prvo stopnjo, ki bo zagotovila možnost čiščenja 1000 enot. Glede na to, da je kolektor blizu, lahko Moravčam kmalu pričakujejo ureditev vsaj mehanskega čiščenja njihovih odplak. V Zgornjih Kosezah v KS Peče so krajani skupaj s podjetnikom Janezom Burico uredili 1650 metrov ceste. Vrednost celotne investicije je več kot 4 milijone, od tega je občina dala le milijon, vse drugo krajani. Na-računali so kar 2350 ur prostovoljnega dela, 410 ur so delali s traktorji in sami uredili odvodnjavanje, brežine in zatravili, lotili pa so se sistema, ki naj bi vsem vasem na tem koncu pripeljal zdravo pitno vodo. Letos je v ta namen zagotovljenih 6 milijonov. V letu 1993 pa naj bi končno uredili tudi vodovodni sistem v Veliki vasi, kamor smo se pripeljali po novo asfaltirani cesti iz Moravč, in kar hitro ugotovili, da bo potrebno še veliko denarja, da bo tudi KS Velika vas - Dešen z dolino povezana z asfaltom. To je bilo poučno popotovanje, spremljano z milijoni in milijoni tolarjev, predvsem pa z velikimi prizadevanji krajanov, ki jim, tako je dejal Jože Lenič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, občina skuša slediti. Izvršni svet je vedno (enako bo tudi v prihodnje) skušal razumeti in pomagati krajanom, žal pa nima »vreče brez dna«, iz katere bi dal denar vsem, ki ga potrebujejo. Na razvalinah šolskega poslopja Takole nehvaležno so se Domžal-čani poslovili od starega šolskega poslopja poleg Kebrove gostilne. Nekdaj je bila tu Mačkova slamni-karska tovarna. Ko je propadla, je občina Domžale v času županova-nja Ivana Vrcarja, ki ima največ zaslug za ustanovitev meščanske šole, poslopje kupila in ga v letu 1S38 preuredila za potrebe šolstva. Z rednim poukom meščanske šole so v teh prostorih začeli takoj po svečani blagoslovitvi v ponedeljek, 3. oktobra 1938. V prvem letniku je bilo v treh oddelkih po 42 učenk in učencev. Po drugi svetovni vojni so poslopje namenili osnovnemu šolstvu, nekaj časa sta bili v njem tudi nižja gimnazija in obrtna šola. Po dograditvi nove Osnovne šole Dom- žale so imeli tu pouk učenci srednje kovinarske in usnjarske šole, več let pa tudi učenci srednje ekonomske šole. In sedaj se je šolsko poslopje moralo umakniti stanovanjskim in poslovnim blokom. Staro šolsko poslopje med podiranjem Foto: Majhenič Na razvalinah starega šolskega poslopja Foto: Stražar Šolsko poslopje so zaminirali v nedeljo, 4. oktobra nekaj minut pred 14. uro Foto: Majhenič /lamnik Domžale Kamničani le počasi! Občani domžalske občine so bili gotovo neprijetno presenečeni, ko so 24. septembra na radiu in televiziji slišali, da se sedež volilne enote za volitve v državni svet seli iz Domžal v Kamnik. Kot poslanec v Družbenopolitičnem zboru skupščine Republike Slovenije se čutim dolžnega bralcem Slamnika opisati okoliščine, v katerih se je to zgodilo, kot tudi (nepomembne okoliščine, ki jih ta odločitev ima. Moji nastopi in (ne)nastopi drugih poslancev s tem zvezi so seveda dokumentirani in razvidni iz megne-tograma skupščinskih zasedanj. Po osnutku zakona o volitvah v državni zbor je bila volilna enota širša, saj je zajemala tudi nekatere ljubljanske občine, sedež pa bi bil v občini Ljubljana-Center. Na obravnavi osnutka v družbenopolitičnem zboru dne 16. septembra 1992 pa je na moje veliko začudenje poslanec socialdemokratske stranke iz Kamnika g. France Tomšič nenadoma začel debatirati o tem, da naj bi sedež volilne enote ne bil v Domžalah, ampak v Kamniku. Dejal je, da so v ponedeljek na občini v Kamniku imeli razširjeno sejo, na kateri so vseh pet poslancev zadolžili, naj predlagajo takšno rešitev. Dejal je, da jo bil Kamnik 750 let »in ga še vedno imamo za neki' vrste politični, kulturni in zgodovinski center le regije, ki je segal vse do Lilije«. Povedal je še, da bo kamniška občina tudi »mestna občina in bo verjetno potem postala tudi okraj. Sem tangira Gornji grad, Domžale, Mengeš itd....« Na ta nastop sem takoj reagiral in protestiral, ker se tako skušajo prejudicirati rešitve bodoče lokalne samouprave in povezav v širše skupnosti (okraj). Povedal sem, da tako kot ima zgodovino Kamnik, jo imajo tudi Domžale in drugi kraji v naši občini. Če volilna enota zajema področje treh občin (Domžale, Kamnik, Litija), je povsem logično, da je sedež v največji in osrednji občini. Dodal sem še, da bo Litijčanom gotovo lažje in bližje priti v Domžale, kot pa v Kamnik. Ker so volilno zakonodajo sprejemali zelo na hitro, smo že čez nekaj dni dobili predlog zakona, v katerem so bile resnično Domžale predlagane kot sedež volilne enote z navedenimi tremi občinami. Na obravnavi v Družbenopolitičnem zboru dne 23. septembra 1992 je g. Tomšič ponovno nastopil in povedal, da je socialdemokratska stranka vložila amandma, po katerem se sedež volilne enote prenese iz Domžal v Kamnik. Temu sem takoj in ostro nasprotoval, še posebej zato, ker je tokrat g. Tomšič izjavil celo, da bo »...Kamnik po novi zakonodaji postal mestna občina in okraj ome- Republiški poslanec Anton Tomažič njene regije. Zato se nam zdi smiselno, da je tudi sedež volilne enote v centru te bodoče regije.«! Povedal sem, da bi sicer sama izbira sedeža za volitve enega poslanca v državni svet sama po sebi ne bila posebno pomembna, da pa stvar postaja pomembna, če jo razlagajo tako. Poudaril sem, da je zelo nevarno, če se »skozi zadnja vrata« skuša določiti »center bodoče regije« pri navidez nepomembnem zakonu. Resnici na ljubo moram priznati, da me pri obeh mojih nastopih ni niti z besedico podprl drug (prisoten) poslanec iz domžalske občine g. Tone Peršak. In kako je bil amandma kljub temu lahko izglasovan? Tako, da so kamniški socialdemokrati in zeleni izkoristili svojo vladno (levičarsko) koalicijsko večino (prenovitelji, socialisti, LDS, demokrati) in s spretnim lobira-njem dobili zadostno večino. Upam si trditi, da bi do takšnega rezultata ne prišlo, če bi imel Demos še večino v skupščini, sAa6,V/ Pošta:.................................................................... Pošta začasno: ............................. Občina: ................................................................ Občina začasno:.......................... Krajevna skup.: ..................................................... Krajevna skup.: ............................ Država:................................................................. Telefon: ....................................... Telefon (Doma):.................................................... Služba:........................................ Datum rojstva: ...................................................... Kraj rojstva:.................................. Stopnja in vrsta izobrazbe: .................................... Dosedanja strankarska pripadnost: Poklic (Zaposlitev): ............................................... Dvojna strankarska pripadnost: Podpis: tem Kamničani dosegli le »Pi-rovo zmago«, saj zakon sam po sebi resnično ni pomemben, po drugi strani pa bomo Domžal-čani odslej podvojeno previdni, ko bo šlo za odnose z našimi kamniškimi sosedi. Ne zdi se nam namreč »fair«, da so prišli ven s takšno »solo« akcijo, potem ko smo se že dvakrat srečali na najvišji ravni in se skupaj z občinama Litija in Zagorje dogovorili, da bomo ravnali sporazumno in koordinirano, da nam ne bo usode krojila Ljubljana. Ker sem se odločil kandidirati tudi za nov slovenski parlament, bom sam, če bom izvoljen, skrbel za to, da Domžal-čanom nihče ne bo od zunaj dirigiral, kje bo sedež njihovega okraja. V ta namen sem tudi že pričel seznanjati vodstva prijateljskih strank, s katerimi nameravamo dobiti večino v parlamentu (SKD, SLS, LS, ND) s tovrstno problematiko. Že po prvih pogovorih si upam trditi: če bo desni blok na volitvah zmagal, potem bodo Domžale postale tudi sedež okraja! ANTON TOMAŽIČ Predsednik naj bo! Če bi znal, bi zapel hvalnico 39. členu naše ustave! Menim, da ne bi nikomur škodovalo, če bi se ga naučil na pamet. Nič ne bi bilo narobe, ko bi ga vsa slovenska množična občila vsak dan objavljala na zelo vidnem mestu, morda celo na prvi strani! »Vsakdo lahko SVOBODNO zbira, sprejema in ŠIRI vesti in MNENJA.« Ta misel je prav gotovo preizkusni kamen vsake in vsakršne demokracije. Predvsem pa v prostoru, kjer se oblikuje in izraža javno mnenje. Najbrž ni nobenemu polnoletnemu Slovencu in Slovenki popolnoma vseeno, kdo bo novi predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil, zato menim, da bo izbira na predsedniških volitvah za vsakogar zelo odgovorno dejanje. Vsaka dobra in pravilna izbira oz. odločitev pa od vsakega posameznika zahteva veliko premišljevanja in tehtanja argumentov ZA in PROTI. Podobno so se že odločili prvi podpisniki državljanske pobude, s katero je pričel svojo volilno predsedniško kampanjo novi predsedniški kandidat - Milan Kučan. Stranka, ki ga je predlagala na prvih predsedniških volitvah, pa bo bržkone ostala praznih rok (brez svojega aduta), čeprav je Ciril Ribičič sedel v prvi vrsti pri predstavitvi predsedniške kandidature, toda med podpisniki ga - začuda - ne najdemo! Da ne bo pomote, naj že kar zdaj pribijem, da nikomur ne odrekam pravice do podpisa državljanske pobude, prepričan pa sem, da lahko SVOBODNO ŠIRIM svoje MNENJE o njej. Res je, da nobena dobra stvar kar ne pade z neba, najmanj pa dober predsednik države, ampak požene korenine, najprej v zemlji. In ravno v tem grmičku tiči poredni zajček, kajti na slovenski zemlji se je rodilo, po mojem mnenju, več dobrih in zaupanja vrednih ljudi, ki bi lahko vzeli v svoje roke krmilo slovenske države. Veliki oglas, ki se bohoti po nekaterih slovenskih časopisih, pa nas s svojo propagandno sporočilnostjo nekako skuša prepričati, da trenutno na Slovenskem živi le eden pravi kandidat, ki mu verjame in zaupa tako mnogo bolj ali manj uglednih in pomembnih naših državljanov in državljank. In koliko je zvenečih športnih imen! V imenu nepopolne resnice bi si rad - JAVNO - zastavil še nekaj vprašanj, ki bodo morda, upam, zanimala še koga. Koliko časa in kateri STRANKI je gospod Milan Kučan pripadal do sedaj? Od kdaj gospod Milan Kučan NE pripada nobeni stranki? V katero njegovo VIZIJO verjamejo podpisniki državljanske pobude? Na katero MODROST mislijo njegovi prvi podpisniki? Ali menijo njegovi podpisniki z »dosedanjim delom« na vso njegovo politično kariero? Mene ne bo med podpisniki državljanske pobude, ne samo zaradi svoje strankarske pripadnosti, ampak tudi zato, ker NE VERJAMEM, da je gospod Milan Kučan, najbolj primeren kandidat za predsednika slovenske države. Zakaj? Odgovor se skriva v mojih vprašanjih! BOGDAN OSOLIN MKD Domžale dobili novo vodstvo MKD DOMŽALE smo 8. 10. pripravili II. OBČNI ZBOR z namenom, da se ponovno sesta-nemo vsi člani MKD Domžale in iz naše sredine izvolimo novo vodstvo ter člane izvršilnega odbora MKD DOMŽALE. Povabilu so se odzvali tudi predstavniki MKD Grosuplje, s katerimi sodelujemo že dolgoročno. Kulturne primesi je v prostore knjižnice vnese! moški pevski zbor, spodbudne in modre besede pa mag. ANTON E. SCHVVARZBARTL. Njegov kratek pozdravni nagovor je vseboval predvsem teme in področja, ki so vedno zanimive in aktualne. Spregovoril je o tem, kako samoumevna postajajo kriminalna dejanja ter do zgrešenosti prejšnjega sistema in zavajanja ljudi. Povedal je, da se ne boji javnosti povedati, kaj nas še čaka. V primeru laži ima javnost neizrecno moč. Pomembno je, da natočimo ljudstvu čistega vina. Poudaril je vrednote, ki jih prevečkrat zanemarjamo in zakrivamo v sebi. Spoštljivost do nasprotnika, poštenje, iskrenost, potrpežljivost do drugih so temeljne človekove vrednosti, ki so še vedno v modi, kljub moderni družbi. So stvari, ki ostanejo moderne ne glede na čas in standard ljudi. S svojim obiskom nas je presenetil tudi g. Boštjan TURK, kandidat za predsednika Slovenskih MKD. Z nami je spregovoril nekaj be- sed in že odvihral na naslednji sestanek. • Vrhunec občnega zbora pa so bile seveda volitve. Po razburljivem volilnem boju je nesporno zmagal MARKO COTMAN in tako postal novi predsednik MLADIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOMŽALE. Mladi volilci smo za podpredsednico izbrali Ireno STRAŽAR, za tajnico pa Katarino KARLOVŠEK. Člani izvršilnega odbora MKD DOMŽALE so: Matevž KOTNIK - Roman LOČNIKAR - Aleš GA-SPETI - Franci DOLINŠEK. Novo vodstvo, polno zagona in zagrizenosti, smo pripravljeni na neizprosen boj za boljše čase. O uspehu ne dvomimo, saj smo mladi in nas ne omejujejo stari »grehi« iz preteklosti. Vsem mladim, ki bi se radi včlanili v našo stranko, pa sporočam, da pred srečanji ne molimo, ker nismo nobena verska partija. Kajti ljudje me vse več sprašujejo, katere molitve morajo obvladati, če hočejo postati člani MKD. Sicer pa nam ne bi nič škodovala ena Zdrava Marija. Se morda še spomnite, kaj so vaši otroci še pred petimi leti recitirali v šoli dva-krat na dan???? Naj vas spomnim: »Za domovino, po Titovi poti naprej!!!« Čudno, kaj ne. Ko smo na veliko povzdigovali Tita, so bili vsi tiho, sedaj pa se vsi bojijo zmoliti ZDRAVO MARIJO. KATARINA KARLOVŠEK KNJIŽNICA DOMŽALE PREDAVANJE Knjižnica Domžale bo tudi v letošnji zimski sezoni pripravila nekaj zanimivih predavanj, med drugim tudi s področja re-ligiologije. Tako vas v sredo, 28. oktobra 1992, ob 19. uri vabimo na predavanje z diapozitivi dr. Marka Uršiča O Svetem Gralu. Predavanje bo v večnamenskem prostoru domžalske knjižnice. Vabljeni! MKD iz Domžal pripravimo nasmejemo se radi. veliko zabavnih prireditev, pa tudi Domžale /lamnik 7 Demokrati zdaj navzoči tudi v Vrhpolju Po tem, ko se je Demokratska stranka po ustanovitvi občinskega zbora stranke oktobra 1991 že spomladi čvrsteje organizirala v Mengšu, je bil nedavno (9. oktobra) ustanovljen tudi krajevni odbor Demokratske stranke za krajevno skupnost Vrhpolje in Zalog. Največ pozornosti je bilo na ustanovnem sestanku, na njem sta sodelovala tudi člana strankinega republiškega volilnega štaba Vili Grdadolnik in Matija Vovk, posvečene bližnjim volitvam. Grdadolnik, Vovk in podpisani smo navzočim pojasnili načrtovani potek in programska izhodišča volilne kampanje. Razložili smo jim tudi, kaj naj bi oni opravili za uspeh stranke na volitvah. Govorili smo seveda tudi o položaju stranke na slovenskem političnem prizorišču. Člani stranke iz Vrhpolja so izpostavili vprašanja, ki tarejo krajane in s katerimi se bo gotovo moral spopasti tudi novi krajevni odbor stranke. Omenjali so zlasti težave z vodovodom, ki ne zadošča več, in potrebo po vsaj eni javni telefonski govorilnici. Soglašali so tudi z oceno; pametno bi bilo, da bi se čimbolj aktivno vključili v oblikovanje politike v krajevni skupnosti. Vodstvo krajevne podružnice so za zdaj prevzeli: gospa Angelca Lenček in gospoda Peter Košir ter Marjan Kumek. Ob tej priliki jim je mogoče le še zaže-leti, da bodo skupaj s svojim članstvom uspešno delovali v prid svojemu okolju. TONE PERŠAK Levosre-dinske stranke skupaj na volitve '92 Obveščamo vse člane SDP, simpatizerje in volilce v občini Domžale, da smo izhajajoč od bližine, sorodnosti in kompatibilnosti programov, skupnih interesov in ciljev ter zahtevnosti nove volilne zakonodaje, ustanovili DELAVSKO SOCIALNO LISTO: DELAVSKE STRANKE SLOVENIJE, DEMOKRATIČNE STRANKE UPOKOJENCEV SLOVENIJE, SDU-SOCIALDE-MOKRATSKE UNIJE SLOVENIJE IN SDP-SOCIALNODE-MOKRATSKE PRENOVE SLOVENIJE, kot zvezo levosredin-skih strank z naslednjimi cilji: - skupen nastop na volitvah - okrepitev prizadevanj za razvoj Republike Slovenije in socialno blaginjo njenih državljank in državljanov - socialna pravičnost in partnerstvo, uveljavljanje interesov delojemalcev, brezposelnih, mladih, upokojencev, in- validov in povezovanje sil dela, znanja in ustvarjalnosti - enakopravnost žensk, razvoj manjšinskih narodnih skupnosti, zaščito marginalnih slojev in posameznikov - uveljavljanje regionalizma in razvijanje lokalne samouprave - krepitev skupnih moči le-vosredinskih sil Stranke, ki oblikujejo zvezo, uporabljajo do volitev svoja imena, simbole, kratice in znake ter sporazumno združujejo moči za dosego čim boljšega volilnega rezultata Delavsko socialne liste. dipl. inž. STANE ORAŽEM Predsednik SDP Domžale t f Slovenija zdaj! S prireditvijo pod naslovom Pozdravljena Ljubljana je 10. septembra v Križankah SDP vstopila v politično jesen. Člane, simpatizerje in naključne obiskovalce je »ogrel« Jani Kovačič in skupina Vis slovanska zveza, ki so v obiskovalcih zbudili nekaj nostalgije za časi, »ko sem ob sveči bral Marxa in Engelsa, ko smo zdravili levico sveta« in nekaj nela-godja s pesmimi v stilu »tudi komunisti tepejo svoje žene«. Politični del srečanja je odprl gostitelj prireditve dr. Lev Kreft, sledila sta mu simpatična nagovora dr. Cirila Ribičiča in mag. Janeza Kocijančiča. Naš prvi program je nastal pod geslom EVROPA ZDAJ! Z razglasitvijo državne suverenosti se je zgodovinsko zaokro- žil program Zedinjene Slovenije. Zdaj pa je treba Sloveniji izoblikovati nove temelje, na katerih bo mogla stati. Zato naš novi program stoji na geslu SLOVENIJA ZDAJ!« Sledil je nastop Gledališča Ane Monro z delom: RAPE, STRANGLE & CALL. To je zgodba o ostudnem zločinu v predvolilnem Londonu, ki so jo izvajali kar na treh odrih hkrati in popestrili s »šovom« med obiskovalci. Veliko zanimanja so zbudile pločevinke s pivom PRENOVITELJ, ki so ga kljub visoki ceni (90 SIT) razprodali. Podobne prireditve organizira SDP po celi Sloveniji, v Domžalah pa bo potekala 23. 10. 1992 ob 18. uri v gostišču Repovž. K. B. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je pri nas novost, temelji na določilih Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. list RS št. 9/92). Zakon razmejuje pravice zavarovanih oseb na del, ki je zagotovljen vsem v okviru obveznega zavarovanja in na del, ki ne sodi v ta okvir. V obveznem zdravstvenem zavarovanju so v celoti (100 %) zagotovljene zavarovancem storitve v zvezi s preventivnimi ukrepi pri zdravljenju poškodb na delu in poklicnih bolezni, za nujne reševalne prevoze, za zdravljenje in nego na domu, pri zdravljenju nalezljivih bolezni, raka, sladkorne bolezni, epilepsije, cerebralne paralize, multiple skleroze, paraple-gije, tetraplegije, živčno mišičnih bolezni, hemofilije, psoriaze ter duševnih bolezni. Prav tako šteje v obvezno zavarovanje zdravstveno varstvo otrok, šolarjev in mladine do 18. leta starosti oz. študentov do 26. leta starosti ter ženskam v zvezi z načrtovanjem družine, nosečnosti in poroda. Ostale storitve so v obveznem zavarovanju zagotovljene v odstotnem deležu obvezno do polne vrednosti storitve. Odstotki vrednosti storitev, ki štejejo v obvezno zdravstveno zavarovanje, so določeni z zakonom in se lahko spreminjajo z odločitvijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Vlade republike Slovenije. Za prvo leto uvajanja novega sistema zdravstvenega zavarovanja so ti odstotki že določeni v zakonu: - 99% pri strokovno-tehnološko najzahtevnejših storitvah Razočarani nad poslanci iz občine Domžale Spoštovani občani občine Domžale Predstavniki Liberalno-de-mokratske stranke Odbora Domžale smo razočarani nad PASIVNOSTJO republiških poslancev iz občine Domžale ob sprejemanju VOLILNE ZAKONODAJE - Zakona o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet. Poslanci iz občine Domžale so brez diskusije in predstavitve trdnih argumentov, ki govorijo ZA ali PROTI, pristali na dejstvo, da bo center volilne enote v KAMNIKU! Še posebej smo razočarani nad nekaterimi, ki so v Skupščini Republike Slovenije razpravljali o vsaki malenkosti, o pomembnih zadevah za DOMŽALSKO OBČINO pa v dvorani sploh niso bili prisotni. V mislih imamo predvsem gospoda Ervina A. Schvvarzbartla, nad katerim smo kot nad poslancem Občine Domžale v Republiški skupš- Obvestilo Za goljufijo gre - obvestilo domžalske policijske postaje. Iz policijske postaje Domžale so nas prosili, naj objavimo tole obvestilo: Lidija Kolb iz Domžal na vse strani na različne naslove pošilja po povzetju stare kasete. Do sedaj so prejeli že okoli trideset prijav iz vse Slovenije. Ker gre za goljufijo s starimi nerabnimi kasetami, obveščajo občane, naj ne nasedajo in pošiljk ne prevzemajo. Lidija pa se bo najbrž morala srečati s policijo in sodnijo. EKOLOŠKA AKCIJA MLINA Mlin zmlel Tita Če ste se kdaj sprehajali po Novi Gorici ali okolici, ste na hribu Sabotin nad Novo Gorico verjetno opazili velikanski napis NAŠ TITO. No, tega sedaj, tako vam zatrjujemo člani Mlade iniciative pri Narodnih demokratih (MLIN), ne boste več videli. Vsaj ne v celoti oz. tako, da bi se dalo kaj razbrati. Zakaj smo ga »zmleli«? Preberite ta sestavek, pa boste izvedeli. V času komunističnega (levega) enoumja in titoizma, ki ga sedaj očitno nadaljuje stranka SDP - Socialno-demo-kratska prenova (saj se sami borijo za pravno nasledstvo Komunistične partije Jugoslavije oz. Slovenije), so (verjetno po ukazu iz Beograda) na hribu Sabotin vojaki JLA ustvarili velikanski napis iz skal in kamenja, ki je poveličeval lik in osebnost dosmrtnega predsednika Jugoslavije, tovariša Tita. Črke so bile daljše od 30 metrov, širina pa tudi ni bila zanemarljiva. Ta napis je bil viden skoraj po celotni sosednji italijanski pokrajini (Furlanija - Julijska krajina), ravno tako pa je dvigoval temperaturo vsem Slovencem v okolici Nove Gorice. Zato smo se mladi člani Narodnih demokratov odločili, da temu napravimo konec. Pobuda je prišla od članov iz Nove Gorice, domžalčani pa smo bili, kar je razumljivo, med najbolj številnimi udeleženci te akcije. Kajti, roko na srce, ali smo sedaj samostojna država ali nismo, bomo še vedno častili nekoga, ki je bil sinonim za Jugoslavijo (srboslavijo) in ki smo mu rekli TOVARIŠ Tito? Naše delo je bilo dokaj težko, fizično (z rokami) smo odstranili precejšne število skal, lahko bi se pogovarjali celo o tonah odstranjenega kamenja. Po nekaj urah nepretrganega dela je bil napis že nerazpoznaven, zato smo za ta dan z akcijo prenehali. Celoten namen akcije pa seveda ni samo odstranitev napisa, zadali smo si večjo nalogo, poimenovali smo jo kar ekološka akcija. Zakaj ekološka? Da so sestavili tako glomazen napis, so morali del pobočja izsekati, uničili so rastlinje in pregnali živali s tega območja. Naša naloga pa je vzpostavitev prvotnega stanja. Zato bomo z akcijo nadaljevali, odstranili bomo celotno (umetno nanošeno) kamenje in pogozdili pobočje, živalstvo pa se bo (upamo) vrnilo samo. JANEZ STIBRIČ Pri delu nam je pomagal tudi g. Anton Tomažič čini zaradi tega početja razočarani. Prepričani smo, da bi s pametno obrazložitvijo in predstavitvijo vseh argumentov poslance lahko prepričal, da bi glasovali drugače - torej za center volilne enote v Domžalah. Z Občino Kamnik se ne želimo zapletati v neplodne prepire, želimo si le strpen in konstruktiven dialog, ki bi produci-ral takšne rezultate, da bi regiji (Domžalsko-Kamniški) prinesel največ. Če želimo pametno konkurirati centru (Ljubljani), potem moramo v bližnji prihodnosti doseči konsenz znotraj regije in pripraviti pametne programe, ki bi jih realizirali s skupno močjo. Poslance iz občine Domžale pozivamo, da se ob podobnih odločitvah v Republiški skupščini pripravijo in dostojno predstavljajo svojo regijo, ki jih je ali jih bo na ta mesta tudi izvolila. Izvršni odbor LDS Domžale /lamnik je glasilo občine Domžale. Izhaja enkrat mesečno. - 95% pri storitvah zdravljenja bolezni v specialistični ambulanti, bolnišnični in zdraviliški (kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja) dejavnosti ter za ortopedske, ortotične, slušne in druge pripomočke. - 85% za storitve zdravljenja bolezni v osnovni zdravstveni dejavnosti in pri zdravljenju zob in ustne votline. - 80% pri storitvah zaradi zdravljenja poškodb zunaj dela, in to na področju vseh dejavnosti in za vse pripomočke. Enak odstotek je zagotovljen za zdravila iz pozitivne liste. - 60% vrednosti pri prevozih, ki niso nujni in pri zdraviliškem zdravljenju, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. - 50% pri zdravilih z vmesne liste in za očesne pripomočke odraslih. - 45% pri storitvah v okviru zob-noprotetičnega zdravljenja odraslih. S pričetkom izvajanja prostovoljnega zavarovanja se ukinja dosedanji način plačevanja participacij. Zavarovane osebe imajo na izbiro, da razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja plačajo sami ali pa, da se za razliko do polne vrednosti storitev prostovoljno zavarujejo. Prostovoljno zavarovanje po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju obvezno izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lahko pa ga izvajajo tudi druge zavarovalnice. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ponuja možnost prostovoljnega zavarovanja na naslednjih štirih področjih: - zavarovanje za razliko do polne vrednosti storitev - zavarovanje za višji standard storitev iz obveznega zavarovanja - zavarovanje za pravice, ki niso predmet obveznega zavarovanja - zavarovanje za osebe, ki nimajo lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju v Sloveniji, oz. te lastnosti ne morejo pridobiti. V sklopu teh štirih področij je petnajst paketov, ki dajejo sklenitelju zavarovanja široko možnost izbire glede na njegove potrebe. Najvišjo stopnjo zdravstvene varnosti na področju zavarovanja za razliko do polne vrednosti zagotavlja paket popolno zdravstveno zavarovanje. Zavarovane osebe s tem paketom pridobijo pravico, da na račun ZZZS uveljavljajo vse storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja brez kakršnihkoli doplačil, če gre za storitve, opravljene po predpisanem postopku in standardu. Okvirna premija za tak paket je cca 1.000,00 SIT mesečno. Poleg navedenega paketa ponujamo za to področje še osem paketov z različnimi obsegi in premijami. Zavod za zdravstveno zavarovanje ponuja skleniteljem prostovoljnega zavarovanja tudi ugodnosti v obliki popustov in znižanja premij (bonusov). Prostovoljno zavarovanje se sklene s podpisom zavarovalne pogodbe, ki jo iahko sklene posameznik - zavarovanec, ali npr. podjetje za vse delavce, delodajalec za delavce, društva, zavodi, sindikat____ V primeru skupinskih zavarovanj so predvideni dodatni popusti. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje bo tako, kot drugje v svetu, tudi pri nas postalo spremljevalec življenja vsakega našega državljana. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje povečuje skrb in odgovornost za lastno zdravje in zdravljenje, kar je bilo v dosedanji praksi in zakonodaji opredeljeno le deklarativno. OBČANE VABIMO, DA SE OGLASIJO NA IZPOSTAVI ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA, Ljubljanska 70, Domžale, KJER BODO DOBILI VSE POTREBNE INFORMACIJE O PROSTOVOLJNEM ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije OE Ljubljana IZPOSTAVA DOMŽALE tovarna filca d. d. 61234 Mengeš, Blejčeva 4 telefoni: (061) 737-222, 737-670, Iščemo sodelavca za VODJO IZMENE za nedoločen čas. Pogoji: srednja šola tekstilne, strojne ali elektro smeri, 5 let delovnih izkušenj, delo v 3 oz. 4 izmenah. Pisne prijave z dokazili bomo sprejemali na naslov podjetja osem dni po objavi. 8 /lamnik Domžale Mladi krščanski demokrati o nasilju Ste se že kdaj ozrli okoli sebe in se morda primerjali z živimi bitji, ki obstajajo poleg nas??? MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI smo razmišljali o človeku, skušali smo odgovoriti na nekaj vprašanj, npr. zakaj je človek edino človeško bitje, ki zna povzročiti bližnjemu bolečino, a smo se naenkrat znašli v začaranem krogu brez konca. Človek pobija in muči soljudi, medtem ko žival ubija le v boju za obstanek. Skratka, človek izvaja nasilje, ki ne pozna meja. Včasih porečemo, da je kakšna žival surova ali krvoločna, če pa prelistamo samo dnevni časopis in se ustavimo pri rubriki »kronika«, kmalu sprevidimo, da je ravno obratno. Človek je tisti, ki se ubrani s krvoločnim, surovim in nečloveškim obnašanjem. Vzroki za nasilje pri človeku so vidni in lahko bi jih odpravili. Pri otroku narašča želja po nasilju že, ko si ogleda prvi akcijski film, ali kriminalko, kjer vsi filmski junaki nosijo orožje in... pobijajo. Že v vrtcih se otroci soočajo z nasilnimi risankami, ki po znanstvenih raziskavah neverjetno vplivajo na otrokovo podzavest, da o zlorabi vseh vrst drog in alkohola raje ne pišem, ker so dejstva znana. Poleg fizičnega nasilja pa se vedno bolj pojavlja moralno; to se v glavnem dogaja pri mlajši generaciji. Omamno privlačna reklamna sporočila, filmski idoli, so le del dejavnikov, ki se jim mladi ne znajo več upreti. Vabijo jih v svet MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI DOMŽALE smo 18. septembra pripravili okroglo mizo z naslovom MLADI in NASILJE. Gostje so bili: zakonca Žebovec, socialna delavka Anica TOMIC ter dr. Franc CUKIJATI namišljene svobode odraslih. Na žalost pa se mladi v dobi odraščanja soočijo še z eno neprijetnostjo. Družba, sošolci, prijatelji lahko neverjetno slabo vplivajo na osebnost še nestabilnega človeka. Slabi vplivi prijateljev lahko zasenčijo še tako dobro domačo vzgojo. Na žalost se moramo sprijazniti, da ostaja nasilje sestavni del našega življenja. Odstraniti ga skoraj ne moremo. Poskušajmo vsaj delno omiliti posledice, ki jih ta prinaša. Žalostno pa je, da pri vsej tej tehnologiji ni prostora.za prijetnejše življenje. KATARINA KARLOVŠEK ŠE ENKRAT: Mengeška šola premajhna Za prejšnjo številko SLAMNIKA je Tatjana Sivec-Strmšek napisala prispevek z gornjim naslovom. Sestavljen je nekako iz dveh delov; v prvem korektno prikazuje doslej opravljeno delo v pripravah na dograditev mengeške šole, nekaj problematičnih in nesprejemljivih trditev pa je postavil g. Janez ŠKRLEP v razgovoru v drugem delu tega članka. Vseeno je, ali gre za nepoznavanje stvari ali poskus diskreditiranja kogarkoli - sodim, da je treba stvari opredeliti, kot so. O reševanju prostorske proble- Levi CAR Izšla je že 4. letošnja številka političnega občasnika Levi čar, ki ga izdaja Mladi forum SDP Domžale. V njej je v sliki in besedi predstavljen predvolilni shod Socialdemokratske prenove, Kristina Brodnik osvetljuje problem pluralizacije vrtcev, Marko Osolnik se loteva mladih, težav z njihovo organiziranostjo in pokroviteljskim odnosom poslancev pri financiranju dejavnosti mladih. Krajši članki zaznamujejo besedni dvoboj Antona Tomažiča in Toneta Peršaka, obisk Zmaga Jelinčiča v Domžalah, delo kluba Potohodec in organizacij SDP v občini. Zanimivo-zabaven je psihološki test: ALI STE LEVIČAR? Polemično je pismo bralca Daria Seravala. Zadnjo stran zaključujejo RDEČI TRNI - kratki in pikri opisi političnih dogodkov in ljudi. IGOR LIPOVŠEK ^ lev i CAR matike mengeške šole se je razmišljalo že pred več leti, saj je bila celo v referendumskem programu, ki pa žal ni bil izglasovan. Ker so se prostorski problemi še bolj zaostrili, se je na pobudo sveta staršev in v povezavi s KS Mengeš v šoL letu 90/91 spet začela akcija. Že prvi sestanek, katerega sta se udeležila tudi g. Schvvarzbartl in g. Preskar, je bil kar uspešen, saj je proračun za lelo.19,91 opredelil postavko »sanacija mengeške šole« v višini 2,S mio dinarjev. Šola je kol investitor spomladi 1991 imenovala gradbeni odbor (in ne KS, kol izjavlja g. Skrlep). la je dobil nalogo, rja poskrbi za projektno dokumentacije), pri leni pa izhaja iz polrebe po enoizmenski, otrokom in družini bolj prijazni šoli, kar pomeni opredelitev potreb po dodatnih učilnicah in prostorih za športno vzgojo ter sanaciji prostorov za prehrano. Od gradbenega odbora in projektantske organizacije je projektna naloga zahtevala poglobljene analize ter izdelavo in odločanje med različnimi varianiami. Trditev, da je odbor delal prepočasi, je, milo rečeno, zelo delikatna, še bolj pa, da je zaradi tega denar vzet. Izvršni svet je z rebalansom neporabljen denar z »naše« postavke res prerazporedil, res pa je tudi, da je s proračunom za leto 1992 poskrbel, da je bil denar za projekte spet zagodovljen. Nobenega znaka ni, ki bi dokazoval, da je Izvršni svet karkoli počel zaradi nedelavnosti gradbenega odbora. Posebna »cvetka« pa je trditev, da »je bil denar za projekte zaradi stavke v šolstvu prerazporejen v plače«. Ta trditev je v vsakem primeru žaljiva za domžalske šolnike, še toliko bolj, če jo je izrekel funkcionar občinske skupščine, ki bi moral vedeti, za kaj v resnici je bil razporejen ta denar. Utemeljeno se sprašujejo, kje ima G. Škrlep dokaz za svojo trditev. Stvar pa je sploh zanimiva za mengeške šolnike. Sami sebi so namreč »požrli« denar za svojo šolo! Kdove, ali ni to poskus diskreditiranja učiteljev pred starši učencev! Člani sveta staršev Osnovne šole Mengeš smo se na prvih dveh sejah v letošnjem šolskem letu odločno zavzeli za dograditev prizidka k Osnovni šoli Mengeš. Pozivamo vse odgovorne v občini Domžale; ki odločajo o razdelitvi sredstev iz občinskega proračuna, naj podprejo to investicijo. Naši otroci so edini v občini Domžale, ki imajo pouk v izmenah. V razredih mengeške osnovne šole sedi v povprečju največ otrok v primerjavi z drugimi osnovnimi šolami v naši občini. Pogoji za izvajanje športne vzgoje so zelo slabi, saj morajo del te dejavnosti organizirati v TVD Partizan, kamor hodijo otroci čez glavno prometnico skozi Mengeš in se dodatno izpostavljajo prometnim pastem. Otroci petih razredov imajo športno vzgojo ob 7 uri zjutraj, t. i. preduro. Starši smo večinoma dopoldan v službah in smo zaradi izmenskega pouka naših šoloobveznikov obremenjeni s skrbmi zaradi varstva otrok, ko nas ni doma. Glede na to, da je gradbeni odbor že pripravil načrte in pridobil soglasja in je tako velik korak k uresničitvi želje mnogih krajanov Mengša že narejen, resnično upamo, da bodo imeli občinski možje razumevanje za rešitev enega največjih problemov, s katerimi se trenutno srečujemo krajani Mengša. Podpiramo tudi razpis referenduma za namenski krajevni samoprispevek, ki naj pripomore zbrati potrebna sredstva. Mnogi podobni problemi se rešujejo s pomočjo prizadevnih občinskih mož, ki imajo možnost krojiti občinski proračun in znajo prisluhniti željam in potrebam občanov. Prepričani smo, da takšni delate trenutno za nas in da se bomo skupaj veselili prizidka in vsega drugega, kar ho ta pridobitev prinesla. V upanju na srečnejšo in uspešnejšo skupno bodočnost vas lepo pozdravljamo, pripravljeni kakorkoli pomagati k uresničitvi dograditve prizidka. Za svet staršev Osnovne šole Mengeš SLAVICA LENCEK Sestankov z dokaj plodnimi razgovori o rešitvi naših prostorskih težav je bilo še kar nekaj. Na enem od njih je občinska vlada, ki je prišla zasedat kar na »vroč teren«, torej v šolo, sklenila, da je treba še to jesen pripraviti investicijski program zaradi uvrstitve investicije v proračun za leto 1993 in da se v tem letu prične prva faza gradnje. Vsekakor trditev g. Škrlepa, da je sedanji predsednik obč. vlade g. Lenič, nenaklonjen rešitvi tega problema, ne drži. Res pa je tudi, da je imel, vsaj v začetku, do potrebe po gradnji kritičen odnos. Do začetka gradnje in med njo bo treba še marsikaj postoriti, potrebnih bo veliko prizadevnih ljudi. Takih na primer, kot je predsednik gradbenega odbora Peter Janežič. Gotovo ima največ zaslug za vse, kar je bilo doslej narejenega, prav on. Pa ne zaradi nabiranja političnih točk, marveč, ker »je Mengšan zmeraj kaj za Mengeš naredil«, kot rad pravi sam. Vsekakor mu časopisni nizki udarci ne smejo vzeti volje, saj vemo, da bo stvar za naprej bolj uspešna, če bo on zraven. V šoli smo tudi veseli, da je v dogajanje zelo vključena KS, še zlasti njen predsednik g. Janez Per, ki je v zadnjem času pobudnik mnogih aktivnosti. Pa še to: Težko je ugotoviti, kakšno povezavo ima preimenovanje šole z gradnjo in projekti ter gradbenim odborom. Če gre le za mešanje pojmov, še ni tako hudo, če pa za kaj več, pa je to zadeva, ki sodi v drug okvir. Možno bi bilo o tem tudi kaj povedati, pa je vprašanje, če bi brskanje po preteklih dogodkih prineslo kaj podobnega. Se posebej, če smo se odločili, da bomo reševali vprašanja današnjega in jutrišnjega dne. Šola in otroci pa sodijo v jutrišnji dan, mar ne? BRANKO LIPAR, Mengeš Ne sme nam biti vseeno! Včasih se nekatere stvari tako perverzno ponavljajo, da človek ne more več molčati. Že tako in tako se počuti popolnoma nemočnega in nepomembnega, veš, da z besedami ne moreš ničesar spremeniti, da je vse skupaj igra zla in igra velikih - pa vendarle... Zakaj tolikšen gnev?! Najbrž ste tudi vi prisiljeni seim in tja gledati reklame, saj se jim človek v času medijskega prodora ne more izogniti. In v tem smislu v zadnjem času na naši nacionalni TV prevladuje vse več reklam za najrazličnejšo hrano za pse in mačke. Ponujajo jim različne pedigreje in viskase, polne vitaminov in vsega najboljšega za njihovo rast in razvoj. Nasploh opažam, da se je število malih hišnih ljubljenčkov v naši ljubi državi zelo povečalo in skoraj ni družine, ki ne bi imela vsaj enega. In očitno jim je precej bolje kot mnogim ljudem. Ne le tistim, ki so se znašli v vojni vihri, ampak tudi tistim, ki žive tu med nami. Več usmiljenja in več denarja imamo zanje, kot pa za pomoč človeku v stiski. Vem, da se TV obnaša tržno in pač predvaja takšne reklame, ki jih naročniki plačajo. In mali hišni prijateljčki so postali bržčas zanimivo tržno blago. Prav! Tod& če človek obenem prelistava časopis in prebere, da bodo pb koncu oktobra začeli v Sarajevu in Bosni umirati od lakote' otroci, in če različni predstavniki humanitarnih organizacij tekmujejo v tem, kdo ho uganil bolj ver- jetno število umrlih otrok zaradi lakote, potem se človeku zdi, da ne more molčati, da je vse skupaj že farsa. Ob vsem tem, ko nam je vse bolj vseeno, ko smo se na vojno in umiranje privadili, smo srečni, da se nas ne tiče. Vse več lačnih je tudi med nami. Tisti najbolj revni in ponosni molčijo, kajti svojo nesrečo imajo za nekaj sramotnega. Ste brali, da je v Sevnici naredila mati treh otrok samomor, menda zato, ker ni imela denarja za šolske potrebščine. Učiteljice opažajo, da je vse več revnih otrok, ki nimajo za malico, ki otrokom ne morejo kupit barvic... In ob vsem tem je vse manj organiziranih akcij za pomoč, ob sobotah na primer nikjer ne zbirajo hrane, pomoči in na TV ni reklam, ki bi nas pozivale k pomoči, humanosti, zbiralnim akcijam. Mene je sram - za vse nas in zase, ker sem naredila veliko veliko premalo. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM ŽENSKO ZA ČIŠČENJE GOSTILNE, HONORARNO ZAPOSLIM. ZAŽELEN PREVOZ. TELEFON: 721-577/ 712-878 Telefonske hišne centrale SELECOM • eno ali dve liniji - do 8 priključkov • 2/6 - telefonsko krmilni varnostni sistem PRODAJA IN MONTIRA POOBLAŠČENI PREDSTAVNIK ISKRA TERMINALI Marjan Jeretina, Sp. Jarše 38, 61230 Domžale Tel.-fax (061) 723-444 Če potrebujete karkoli od programa za mizarje, od elek-tro in instalacijskega materiala, železnega programa nekdanjih železnin, kar brez skrbi v TEH 1VLAX MENGEŠ, Murnova 1 telefon: 737-629 YO fSAKDANJEM ŽIVLJENJU sko vadbo asan, pranavarne, meditacije, vosa ntclre 17. UCG, In StOcf 00 Ju. OKiOoefl „ srpčciniti z ciruciMii ^ L..... NAKUPOVALNA KARTICA ADUT Ali ste že zasledili v trgovini lastnika nakupovalne kartice, ki je plačeval kupljeno blago z nakupovalno kartico ADUT? Če je še nimate, nas pokličite ali pošljite priloženi obrazec. Vse vam bomo razložili ter vam omogočili uporabo NAKUPOVALNE KARTICE ADUT (O h* .s m C/) n g En e<2 CC N Q IT iS £ Želim prejeti obrazec za pridobitev kartice ADUT Ime in priimek: _._____ Naslov:____*_________ Telefon:__________— Vsakoletno označevanje raznovrstnih črt po našem asfaltu je letos prevzelo podjetje SIGNA iz Trzina. Namesto »valčkanja« so izvajalci črte »našpricali« in s tem zagotovili, da so tr-pežnejše in v nočnem času bo(j vidne. Tisti, ki se na risanje črt še bolj spoznajo, pa so z delom SIGNE zelo zadovoljni in prepričani, da bodo tudi zato varnostne razmere na naših cestah ugodnejše. Foto: P. TONKLI Iz naših krajevnih skupnosti /Idmnik 9 Po asfaltni cesti na Dobeno Nekaj več kot pol stoletja je minilo od tedaj, ko so zadnja leta pred drugo svetovno vojno v glavnem z ročnim delom in z denarno pomočjo tedanje Dravske banovine naredili makadamsko cesto od Loke do Ručigaja na Spodnjem Dubenu. Do Zgornjega Dobena so jo podaljšali leta 1962 in jo šele v letu 1973 toliko uredili ter ovinke razširili, da je prvi avtomobil pripeljal do Anžina. Krajani Dobena in lastniki nepremičnin na tem območju pa so si že pred leti postavili zahteven načrt za ureditev kraja. Že leta 1983 so pod vodstvom gradbenega odbora, ki ga vsa leta vodi prizadevni Franc Dragan, zgradili vodovod. Leta 1985 so si z izredno prizadevnostjo in ogromnim prostovoljnim delom zgradili 20 kV daljnovod od Loke, dve transformatorski postaji in nizkonapetostno kabelsko omrežje. Poti do domačij in hiš so si Dobenci zgradili leta 1987. Dve leti pozneje so kraj in številni domačini dobili telefonsko zvezo s svetom. Najtrši oreh pa je bila slaba, zmeraj razkopana, po deževju pa v glavnem težko prevozna makadamska cesta od Loke do Zgornjega Dobena. Za ureditev svojih komunalnih naprav so tako krajani kot lastniki nepremičnin že trikrat izglasovali samoprispevek. Lani so Težko pričakovani asfalt na Do-benu pod vodstvom gradbenega odbora razširili in utrdili 1200m ceste in 1100 m od Spodnjega Dobena do Anžina na Zgornjem Dobenu tudi asfaltirali. Precej daljši del ceste, to je okrog 2500m pa jih je čakal za letos. S trdno voljo, prostovoljnim delom in seveda velikimi denarnimi prispevki ter družbeno pomočjo krajevne skupnosti in občine se jim je letos posrečilo tudi to gradnjo pripeljati do konca. Z veliko iznajdljivostjo odbora in njegovega predsednika Franca Dragana s ceneje pridobljenim gramozom in drugimi uslugami, so stroške investicije zmanjšali na manj kot tretjino ali od 27 milijonov SIT na nekaj več kot sedem milijonov SIT. Z dograditvijo infrastrukture, kot temu radi rečemo s tujko, se za nadaljnji razvoj Dobena kaže lepa možnost za turizem, saj je kraj v neposredni bližini Ljubljane in bi lahko postal zanimiv tudi za širši slovenski prostor. Predsednik gradbenega oaDora Franc Dragan, ki se je oglasil v uredništvu, se ob zaključku velikih komunalnih del na tem območju in posebej ob dokončanju tako velikega projekta, kot je bila gradnja 3,7 km dolge asfaltne ceste od Loke do Anžina na Zgornjem Dobenu zahvaljuje prav vsem, ki so kakorkoli pri tem pomagali, krajanom in lastnikom zemljišč na tem območju, prizadevnim članom gradbenega odbora, Krajevni skupnosti Mengeš in Občini Domžale ter vsem, ki so pri tem pomagali s prispevki in nasveti. Hvala! KDAJ TELEFONI? Marca 1993 natančnej- v» f • si roki Območji Črni graben in Moravska dolina spadata med telefonsko najmanj razvita območja v naši občini. Sam center in dolina sta se s pred letom končano akcijo vključila med telefonsko bolj razvita območja in Izvršni svet Skupščine občine Domžale je z vodstvi krajevnih skupnosti in Podjetjem za PTT Ljubljana pričel razgovore za nadaljevanje izgradnje telefonskega omrežja. »V igri« je bilo več letnic, od tiste, da naj bi prvi telefoni zazvonili že v letu 1993, do tiste, ko so (in še) največji pesimisti govorili o telefonih v letu 2000. Terminski plan je bil prvič določen v začetku leta 1991, nato popravljen leto kasneje, da bi se v oktobru 1992 s predstavniki PTT ponovno srečali in v precej ostrem tonu določili nov rok. Ca. Štefanija Žagmajster, direktorica Podjetja za PTT, je pojasnila težko situacijo na tem po- dročju: mesečni priliv zadošča komaj za pokrivanje kratkoročnih kreditov, za povišanje cene impulza se brez uspeha zavzemajo že dalj časa, realizirati ne morejo niti že podpisanih pogodb. Kako bo prihodnje leto, se ne ve. Največ, kar lahko zagotovi, je, da se bodo čez zimo pripravili vsi projekti. Vrednost celotnega programa, ki med drugim obsega štiri centrale (Lukovica, Blagovica, Krtina, Moravče), povezavo vseh optičnih kablov in instalacijo sodobnih digitalnih sistemov, ca. 100 kilometrov različnih kablov, med njimi 27 kilometrov medkrajevnega omrežja, in se končuje s ca. 4000 telefoni, je med 600 in 700 milijoni tolarjev, sami projekti pa so vredni 15 milijonov tolarjev. V sklenjenih dogovorih ni terminov, natančneje naj bi jih določili v marcu 1993, do tedaj naj bi bili pripravljeni vsi projekti, ki jih bo delno sofinancirala tudi občina. Izvršni svet bo zagotovil sprotno informiranje krajanov o poteku vseh akcij, obenem pa skupaj z vodstvi krajevnih skupnosti aktivno sodeloval v vseh postopkih pridobivanja dokumentacije in dokončne realizacije projekta telefonije. Skupaj s KS bo proučil tudi možnost aktiviranja finančnih sredstev krajanov za izgradnjo telefonskega omrežja v Črnem grabnu in Moravski dolini. V. Teden teden varčeva-netrn varnosti, roti požaru, te-alkoholizmu in Hlcn tega ali Toda če pomislimo, koliko je tatvin, napadov na ljudi, vlomov, kraje, beračenja, nezakonite preprodaje deviz, mamil in vsega mogočega tudi v naši okolki, si ogroženi državljani pravne države Slovenije želijo več zaščite. Policija bo gotovo rekla; »la, tega.pa s temi kadri ne zmoremo:'« Če bi policija razširila svoje vrste in bi ti dodatni delavci reda in miru našli vsaj deset odstotkov več tistih, ki kradejo avtomobile in vdiralo v stano- - ali i«/v/ :RAR KRAJEVNA SKUPNOST ROVA Samoprispevek za kanalizacijo V Krajevni skupnosti Rova so eni izmed redkih, ki v občini plačujejo 2-odstotni krajevni samoprispevek. Namenili so ga rekonstrukciji in asfaltiranju posameznih odsekov cest, gradnji skromne mrliške vežice ob cerkvi ter ureditvi večnamenske ploščadi. Kraj pa iz leta v leto raste in s povečanjem števila krajanov se večajo tudi njihove potrebe. Vodstvo krajevne skupnosti je zato v program vključilo tudi izgradnjo kanalizacijskega omrežja, saj je to eden izmed največjih problemov na tem območju. Njihovi potrebi je prisluhnila tudi občina Domžale, ki bo prispevala del sredstev za že naročene nujno potrebne projekte. Vodstvo KS pa bo krajanom predlagalo, da se še v letošnjem letu pogovorijo in odločijo o dodatnem krajevnem samoprispevku, ki bi bil v celoti namenjen izgradnji kanalizacijskega omrežja. Gradnja meteorne in fekalne kanalizacije sta nujnost, s katero ne gre več odlašati, saj bo le na tako mogoče odpraviti probleme, ki kazijo kraj Rova, obenem pa neugodno vplivajo tudi na zdravo in čisto okolje. Vodstvo Krajevne skupnosti je prepričano, da je gradnja kanalizacijskega omrežja tisto, kar je trenutno za Rovljane najpomembnejše, zato je prepričano, da se bodo krajani, ZBOR KRAJANOV bo predvidoma v novembru 1992, odločili za razpis referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka, o katerem naj bi glasovali v začetku decembra J 993. V. Krajanom KS >mec- Nožice in lika vas — Dešen •ave om- KRAJEVNA SKUPNOST DOB Novi pridobitvi Ob prazniku Krajevne skupnosti Dob so krajani Svete Trojice dobili javno razsvetljavo. Sedem novih luči, za katere so skoraj polovico prispevali krajani in vikendaši, ostalo pa KS, pomeni večjo varnost na cesti in lepšo podobo kraja, ki ima veliko turističnih možnosti. Veselili sd se tudi krajani dela Turniš, saj so na prisrčni slovesnosti, ki je bila združena s srečanjem vseh prebivalcev, odprli 240 metrov dolgo asfaltirano cesto Pod hribom. Krajani so sami opravili večino zemeljskih del, prispevali pa tudi k asfaltu. Občina ni dala nič. Z lepo cesto so veliko pridobile zlasti domačije ob njej. Ob krajevnem prazniku so člani Gasilskega društva Dob pripravili tekmovanje za pokal KS Dob, udeležili pa so se ga tudi člani športnega društva TVD Partizan. Kljub končani gradbeni sezoni pa v KS Dob ne počivajo. Krajani novega dela Doba so se odločili prispevati svoj delež k rekonstrukciji in asfaltiranju Kersnikove in Linhartove ulice. »Hiše« naj bi prispevale po 450 DEM v tolarski protivrednosti, gradbeni odbor pa skupaj s Svetom KS upa, da bodo prispevali vsi in da bo, če bo le vreme držalo, asfalt še letos. O usodi rekonstrukcije M-10 skozi Dob bo Skupščina občine Domžale odločala konec oktobra 1992. Če bodo osnovni dokumenti sprejeti in ne bo večjih težav pri pridobivanju zemljišč, naj bi se kar kmalu peljali po bolj varni magi-stralki skozi Dob. V. Dr. Stanko Busar, predsedniški kandidat Slovenske ljudske stranke, v domžalski občini. ZALCANI PROTESTIRAJO Kaj pa mi? V časopisih ste lahko prebrali proteste, ki jih na javnost, državo in njene institucije naslavljajo občani Žalca. Opozarjajo na omalovažujoč odnos načrtovalcev avtocestne povezave Celja-Ljubljana do ljudi, prostora in kmetijskih zemljišč v občini Žalec, jezni krajani dokazujejo aroganco »cestarjev«, ki se sicer zavedajo nujnosti in časovne stiske pri urejanju prometa v Sloveniji, pri tem pa ne upoštevajo pripomb, mnenj, hotenja in predlogov državljanov. Tudi pri nas bo verjetno počilo, ko bodo od Blagovice, mimo Kraš-nje, Lukovice, Prevoj, Krtine, Doba, Ihana in Dragomlja začeli zabijati količke in bodo ljudje videli, katera zemljišča bo oožrla av- Bo idilika sveta pod Limbarsko goro presekana z avtocesto? FOTO: Li-povšek tocesta. Takrat bo prepozno. Že na začetku bi morali razčistiti nekatera dejstva: 1. Avtocesta Celje-Ljubijana ne bo rešila jutranjih in popoldanskih zastojev na cestah med Domžalami in Ljubljano. Te bo rešila edino štiripasovna mestna vpadnica (ki bi jo bilo moč speljati tudi po sedanji trasi). 2. Preden bo Slovenija gradila nove avtoceste, je treba za vsak odsek narediti celovito ekološko oceno. Pri tem je treba slehernemu posamezniku omogočiti, da bo povedal svoje mnenje. 3. Gradnja slovenskega avtocestnega križa je verjetno nuja, saj nas bo tranzitni promet zadušil (na to nas opozarjajo zastoji in nesreče od Trojan do Domžal). Vredno pa se je še vedno boriti za tak potek teh cest, ki bo napravil čimmanj škode. IGOR LIPOVŠEK Vodovod Vodovodni rezervoar Gradišče se napaja iz vodovodnega sistema Črni graben. Sistem poteka od Lukovice prek Gradišča do Prapreč in KS Moravče. Ta predel je v zadnjih 22-ih letih čutil pomanjkanje vode ob konicah. KPS je zopet s hidravličnim poskusom vodovodnega sistema ugotovila, da so rezervoarne zmogljivosti, zlasti v Gradišču, premajhne za pokrivanje z oskrbo vode. Povečali so zmogljivosti rezervoarja iz prejšnjih 80 na sedanjih 160 m'. KPS je projekte naročilo pri VGP Hidroinženiring iz Ljubljane konec leta 1990, v drugi polovici naslednjega leta pa so začeli delati. Na osnovi razpisa je delo pridobil VGP Hidroinženiring iz Ljubljane, vodovodne inštalacije pa je v celoti izve- Vodovodni objekt Gradišče pri Lukovici del KSP Domžale. Ves projekt je bil z ozirom na lokacijo leta 1991 razširjen tako, da se je hkrati uredila tudi visoka cona na rezervoarju Gradišče. Dodatno je bil izpeljan vodovod v dolžini 500 metrov južno od vodohrama Gradišče z namenom, da novi del naselja Gradišče dobi izboljšane tlačne razmere. Celotna dela so bila konec julija 1992 zaključena, opravljen je bil tehnični pregled in vsi objekti so bili aktivirani v distribucijo. Investicija je bila ob pričetku gradnje vrednotena na 3,5 milj SIT, kar danes pomeni ca. 8 milj SIT. Celotno je plačala SO Domžale iz letnega programa za razširjeno reprodukcijo za leto 1991 in KSP Domžale iz amortizacijskega fonda vodovoda. TATJANA SIVEC STRMŠEK Iz kmečkega kota! Želimo vam povedati, da smo bili v Beli krajini. Izlet smo si prislužili z garanjem na kmečkem prazniku v Moravčah. Podeželska mladina Moravče pod vodstvom predsednika g. Jožeta Ribiča se je odpravila v »beli svet«. To pot smo s seboj vzeli dva talca. Ubogi gospod Grabrijan, minister za kmetijstvo v domžalski vladi, je služil kot turistični vodič. Pa že tolikokrat je bil v deželi brez in belega platna, od koder ji ime Bela krajina. Vendar to še ni vse. Z nami je nekdo poslal samega podžupana iz SLS g. Jurija Berlota. Pa nam je krvavo prav prišel. Kriv je bil za ves asfalt, ki še manjka na Moravškem. Že vedo pri SKD in LDS, zakaj ne pridejo v Moravče. Toliko za uvod in da se ve, zakaj je podžupan spal na tleh! Naša pot se je ustavila pri Krjav-Ijevi kolibi. Muljava je nekakšen mini Škocjan in danes na račun ubogega Jurčiča in Krjavlja kažejo tiste stare bajte in črne kuhinje. Pri nas smo take že vse podrli, »firb-cev« pa tako ne potrebujemo. Gorenje »šporgete« si firbci lahko ogledajo v vsaki izložbi. Povedati moram, da je šlo kustosinji, ki vodi Jurčičev muzej, kar na smeh, ko je podžupan g. Jurij omenil g. Staneta Stražarja. Sorodni duši najbrž...! Podžupan nam je naložil, naj še kakšen Moravčan stakne kakšno staro bajto in jo montira sredi Moravč. Pravi: ko služb ni, se bo treba znajti, seveda pa asfalt pred bajto še ne pomeni denarja! Tako smo po malem premišljevali o Krjavljevi »spalni vreči« in gradovih Javorščice, nato pa odraj-žali do kmetije Dareta Erdeljca blizu Kolpe. Možakar je pustil službo v beli Ljubljani in se odločil za bio kmetijstvo. Najbolje mu zraste tisto, kar pognoji s kompostom družinske »čistilne«. Sicer pa šalo na stran, g. in ga. Erdeljc jesta v glavnem samo rastlinsko hrano, meso sploh ne, ker ni zdravo, jajca le za veliko noč, mleko pa pijejo takrat, kadar zmanjka piva. Sicer pa nam zelo resno priporočata kavo iz soje, rezance na bio način in še nekaj okusnih, zdravih in dragih zadev od Erdeljca. Dobijo se v specializiranih trgovinah - le 13 jih je v Sloveniji. »Vendar klobuk dol pred g. Erdeljcem«, je dejal g. Jurij. »Tale možakar je našel svoje stranke, in to nekaj velja.« »Moravčam smo našli svoje stranke davno pred drugimi!« pomislim jaz. Zlezli smo na prvi moravski avtobus, mislim zasebnega, in odbrun- dali do prvega Belokranjca, ki goji šampinjone. Bil je res v redu »dečko«. Ženi je obesil farmo šam-pinjonov, sam pa hodi po plačo na »šiht«. Pa se ženi sploh ne posveti, kako jo izkorišča. Hočem reči, da imamo v Moravčah gobe kar v gmajni. Kdo bi se še mučil s šampinjoni? Podžupan pa ni nič rekel, le ogledal si je spomenik kolektivizma na vasi, veliko propadlo štalo, in rekel, da bodo tam kmalu rasle gobe. Da ne bo pomote: tudi v Moravčah imamo take spomenike. Na srečo imajo vsaj svoje vzdrževalce in bike. Šli smo naprej do največjega belokranjskega kmeta. Dobro je postregel, se pohvalil s štirimi hčerami in dejal, da je njegov sosed Toni Gašperič belokranjski mojster smeha. Kdo bi vedel, da bomo to faco »per excel lance« še isti večer srečali. Po obilni večerji nas je nekdo zvabil v gostilno na Jugorje, kjer da bo njegov kamerad Toni Gašperič. Res je bil tam, še celo ženo je imel s seboj. Čisto po naključju se je pokazal še sam predsedniški kandidat SLS g. Stanko Buser. Naš podžupan ga je izzval, da je odgovarjal na »moravska« vprašanja. Bilo je mučno, ker smo skupaj ugotovili, da je sokriv, da še ni prave demokracije, ki je še toliko slabša brez asfalta. Prespali smo v »full praznem hotelu« v Metliki, vendar so nekateri spali kar na tleh, ker smo mi Morav- čam tako hoteli. Saj veste, malo varčevanja, malo zategnjenosti nikoli ne škodi. Jutro polno vode v Metliki. Čeden natakar s svežim metuljčkom. Ogledali smo si polžjo farmo. Menda jo je pomagal zgraditi nekdo, ki je pomagal »zafurati« Mlinostroj. Nam Moravčanom res nič ne uide. Bojda bo tudi s polži križ, če je že Mlinostroj tam, kjer hlače mahedrajo. Kasneje smo obiskali čebelarja, ki je povedal, da za čebele tele meje R Slovenije niso nič kaj spodbudne. Da so težave. Čebelar je marsikaj povedal in tistih 15dag medu lepo zaračunal, tako da smo se še mi mački majčkeno za glave prijeli, da nam niso padle dol. Se se moramo učiti! G. podžupan je ugotovil, da je pri Napredku med cenejši kot v Adlešičih. Najbrž zato, ker ni meje zraven. Če ste skrbno prebrali, boste ugotovili, da bo sedaj zapihal nov veter, v našem koncu. Le prostor nam dajte, mame in očetje. Krajevni veljaki in sivi oblastniki, pa strastno čakajte na naše polžje farme, cerkvene muzeje in partizanske zbirke. Po prsih se boste »tak al tak« tolkli, kaj ste »zrihtali«. V Moravčah imamo čudovito jezero, kjer bi se dalo celo smučati na vodi, pa še ne vemo, če bi to drugim povedali. Saj veste, mi Moravčani smo tiči...! Vas lepo pozdravlja, pa oblast tudi, vaša MARTA »Moravska podeželanka« 10 /lamnik Domžale JO ljubljanska banka Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale TOLARSKO VARČEVANJE V mesecu oktobru smo v LB - Banki Domžale d.d., Domžale zvišali obrestne mere za SREDSTVA NA VPOGLED IN VEZANE DEPOZITE OBČANOV. Informacije o novih obrestnih merah občani lahko dobijo v vseh naših ekspoziturah. BANČNI AVTOMATI Bančni avtomat, na katerem lahko občani z bančno kartico dvigujejo gotovino, posluje v Domžalah na Ljubljanski 82 (pri ekspozituri) že od 5. junija 1992. Prepričani smo, da je sodobna pridobitev zanimiva tudi za vas, zato vas vabimo v najbližjo ekspozituro LB - Banke Domžale d.d., Domžale, kjer boste dobili vse informacije. AudioTEKS Od 5. junija si lahko obrtniki - imetniki žiro računov LB - Banke Domžale d.d., Domžale pomagajo s storitvami AudioTEKSa. AudioTEKS - hitra informacija po telefonu - prihranek časa in denarja! POSOJILA LB - Banka Domžale d.d., Domžale nudi občanom razen stalnih namenskih posojil še vedno ugodna posojila za nakup šolskih potrebščin, za plačilo stroškov študija in študijske literature, za nakup ozimnice in kurjave. Na voljo so tudi gotovinska posojila. Ugodna tolarska posojila nudi tudi občanom - obrtnikom in podjetnikom za tekoče poslovanje in investicijske naložbe. Zadnja in najnovejša ponudba med posojili so devizna posojila, ki jih lahko obrtnik oziroma podjetnik izkoristi za plačilo uvoza blaga in storitev. Obrtnik, ki posluje prek naše banke, ima po dogovoru z banko možnost dobiti posojilo v obliki določenega limita nad razpoložljivimi lastnimi sredstvi. VREDNOSTNI PAPIRJI Občani, ki žele varčevati v vrednostnih papirjih, se lahko odločijo za nakup obveznic Republike Slovenije ali morda za nakup kratkoročnih blagajniških zapisov. Vrednostni papirji so nominirani v DEM. Tako naložba ohranja svojo vrednost, dodatno pa prinaša tudi realne obresti. Borzni posrednik vam je na razpolago, da za vas kupuje ali prodaja tudi druge vrednostne papirje. Pričakujemo vaš obisk v naši banki! LB - BANKA DOMŽALE d.d., Domžale Telefon: (061) 715-422 DROGERIJA DOMŽALE, Ljubljanska 100 telefon: 722-038 (ob postaji policije) vam nudi: * prek 100 vrst uhanov * ogrlice, zapestnice, pentlje, sponke, obroče * široko izbiro tujih parfumov (Tresor, Low-Lovv...) * pod znamko Manhattan pa kreme, šminke, lake itd. * po želji vam kupljene artikle tudi aranžiramo Vse to in še več dobite pri nas po zelo ugodnih cenah vsak dan od 9. do 20. ure in ob sobotah od 9. do 12.30. Obiščite nas in se prepričajte! NAŠE SREČANJE Veronikini kranjski cekarji Veronika Starin je ena izmed redkih, ki dela prave kranjske ce-karje, tiste iz slame, z lepimi barvastimi vzorci, brez katerih gorenjske narodne noše pravzaprav ni, in tudi tako ohranja stoletno tradicijo slamnikarstva v naši občini. Njen ata, Franc Zaje iz Podgo-rice, je bil znan izdelovalec cekar-jev, ki je svoje znanje prenesel na svojo hčerko Veroniko. Slama in slamnate kite jo spremljajo od naj-nežnejšega otroštva. »Prvi cekar, najbrž ni bil najlepši, sem naredila pri dvanajstih,« se spominja Veronika, ki tudi sama rada obleče narodno nošo. Ko je hodila v službo, cekarjev ni delala, ni bilo časa. Sem in tja je priskočila na pomoč očetu. Ko pa je zaradi moževe bolezni ostala doma, so njene pridne roke začele plesti. Samo ona ve, koliko ur truda pa tudi veselja je v več sto cekarjih, ki so jih v petintridesetih letih naredile njene pridne roke. Njeno osnovno sredstvo so slamnate kite, iz pšenične slame spletene iz sedmih pšeničnih bilk. Pred vpletanjem v cekar jih pobarva, največkrat s črno, zeleno in rdečo barvo, potem pa plete vzorčke. Ti so različni, ampak tisti s Triglavom, dvema polnima srčkoma in zeleno travo je samo Vero-nikin, tako kot je tisti z velikim srcem samo atov, obuja spomine. »Če ga hočem dobro narediti,« pri- poveduje, »ga delam dolgo in natančno, da je lep.« Začne zjutraj. Ko se roke utrudijo, počije, pa spet naprej, dokler ni izdelek končan. Pšenično slamo, le v roču je nekaj ržene, je včasih dobivala od kmetov, posebej dobra je bila z Morav-škega, sedaj pa je v glavnem uvožena (ža marke, se smeji). Slama je ostra, njeni sledovi ostajajo v razbrazdanih Veronikinih rokah, v njenih očeh in srcu pa je veselje ob vsakem izdelku. Za svoje cekarje, ki so navadno del gorenjske narodne noše, nekateri pa jih nosijo tudi kar tako, je že dobila naziv MOJSTRA DOMAČE OBRTI. Veselja do dela ji ne manjka, izdelovanje cekarjev je del njenega življenja in od vsakega izdelka se težko loči. Njena delavnica v ljubki hišici na dvorišču v Biščah 6 je polna slame, pa tudi fotografij, ki vsaka zase skrivajo spomine na cekarje, ki so jih naredile pridne Ve-ronikine roke. Njena največja želja je, da bi ostala zdrava in naredila čimveč cekarjev. In to ji tudi mi želimo. Če pa vam pri narodni noši manjka pravi kranjski cekar, ali pa bi ga nosili kar tako, pokličite 376-205, ali pa se kar sami oglasite pri gospe Veroniki Starin v Biščah 6. VERA VOJSKA ZVIŠAN KRVNI PRITISK Tihi ubijalec Dob, 14. 10. 92 (Zapis o predavanju dr. Brede Limbek-Kokalj) V mesecu maju je krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov iz Doba za predavanje povabil zdravnico specialistko dr. Bredo Limbek-Kokalj, ki je predavala o zdravju, to je o zdravem načinu življenja. Predavateljica je pred poslušalci razgrnila presenetljive podatke o zvišanem krvnem priti- sku, ki nadleguje že vsakega 4-5 prebivalca. Včasih so mislili, da bolezen ni nevarna, pa so 10- do 15-letne študije pokazale zelo resne ugotovitve. Tako zvišan krvni pritisk pušča okvare na srcu, možganih in ledvicah. Bolnika privede k zdravniku redna splošna utrujenost, pritisk v glavi, vrtoglavica, krvavitev iz nosu, nespečnost, povečana želja po kajenju pri kadilcih. Prav tako zvišan krvni pritisk pospešuje arteriosklerozo. O zdravljenju zvišanega krvnega pritiska je predavateljica povedala, da je dolgotrajno, to je, vse življenje. Zato predavateljica iz svoje prakse priporoča preprečevanje te bolezni, saj je mnogo bolj preprosto, kot pa zdravljenje. Najboljše geslo je: Hiti počasi! Potrebno je redno, zadostno in vsestransko gibanje vsak dan ali vsaj 3- do 4-krat tedensko. Zelo važno je da smo vedno v dobri kondiciji in redno skrbimo zanjo. To gibanje pa mora biti prijetno sproščeno in primerno starosti. Zelo pomembna je tudi telesna teža, ki ne sme presegati več kot 10% od idealne telesne teže. Skratka, predavateljica nam je priporočila zdravo in zmerno življenje, predvsem pa zmerno pri uporabi zdravil in raznih ta- blet, ki so nam dostopne. Na koncu predavanja se je razvil živahen pogovor z zdravnico, ki je odgovarjala na vprašanja poslušalcev. Nekateri so izkoristili obisk zdravnice specialistke za oseben pogovor o svojem zdravstvenem stanju. Naslednje predavanje bo 20. novembra in bo zelo zanimivo, saj bo predavatelj prišel iz Avstrije in bo kot Slovenec imel predavanje z naslovom: SLOVENIJA V OČEH SVOJIH SOSEDOV. Predavatelj bo znani koroški Slovenec g. Karel Smolle; tudi nam bo odgovarjal na naša vprašanja. Zato ob tej priliki vabimo vse, ki jih ta tematika zanima, da se udeležijo tega predavanja. Peregrin Stegnar NAŠI GRADOVI Grad in posest Črnelo Zgodovinske listine - Jurij Harrer je ta fevd od Lamberga prevzel 29. marca 1568 Herbart Turjaški, kranjski deželni glavar, Hans Krissl, Jurij pl. iz Strmola, VVolf pl. Thurn in Nikolaj Lamberg so 16. novembra 1568 Martinu Gallu za 92 renskih denarjev prodali dve kmetiji, ki sta pripadali kaplaniji sv. Andreja v Ribnici. Maksimilijan pl. Lamberg iz Črnelega je 5. aprila 1575 dal v fevd Matevžu, sinu Nikolaja Kunstla in njegovim dedičem dve dvanajstim od dveh delov destine od desetih kmetij v loškem gospostvu in poljanski župniji. Isti Maksimilijan, gospodar posestev v Črnelem in Jabljah, je 12. maja 1578 Matevžu Kunstlu dal v fevd desetino od dvanajstih kmetij v Bitnjah v loškem gospostvu. Boštjan Lamberg iz Črnelega je 2. novembra 1583 Boltežarju Raspu iz Stare Loke podelil desetino od petih zemljišč pri Sv. Duhu v loškem gospostvu. Andrej pl. Lamberg, lastnik gospostev Črnelo, Jablje in Brdo, je 12. februarja 1587 s stolnim ka-pitljem zamenjal nekaj zemljišč v župniji Dob. Janez Jurij pl. Lamberg iz Črnelega, Jabelj in Mengša je 1. marca 1592 dal v fevd mlin v »Gelsc-hah«. Viljem pl. Lamberg iz Črnelega je Tomažu Kunstlu 13. februarja 1606 v fevd podelil desetino štirih kmetij. Lastnik Črnelega, Jabelj in Mengša, Boštjan pl. Lamberg, je leta 1632 podelil v fevd desetino od šestih kmetij v loškem gospostvu in leta 1634 desetino od dveh kmetij. Na levi strani ob vhodu v črnelski grad je napisna kamnita plošča z letnico 1449, ostanek starega gradu na hribu Pozneje se je Vajkard pl. Sa-urau-Zavrl poročil z Ano Katarino grofico Lambergovo. Tako je Črnelo za nekaj deset let prevzela rodovina pl. Saurau. Po Vajkardovi smrti je leta 1654 črnelsko in češeniško posest prevzel sin Franc Ernest Saurau. Ob njegovi smrti so premoženje, nepremičnine, gotovino, živino, žito in druge premičnine 8. novembra 1673 popisali. Črnelo je podedovala njegova vdova Eva Felicita, rojena Paradeiser. Janez Vajkard pl. Lamberg iz Črnelega je 20. novembra 1658 Viljemu Raspu iz Stare Loke podelil desetino od petih kmetij. Dne 31. maja pa je Gabrijelu Lu-kančiču izročil desetino od 4 kmetij. Po poroki Janeza Baltazarja Ra-spa s Suzano Margareto, rojeno Saurau, je 21. marca 1677 postal lastnik Črnelega. Umrl je leta 1703. Lastnik Črnelega, Leopold En-gelbert Rasp, se je leta 1710 poravnal z VVolfom Hubertom Ap-faltrerjem o zahtevah, ki jih je imel do posestva. Imovinski zapisnik črnelskega gospostva, kjer je leta 1711 gospodaril Leopold Engelbert Rasp, je obsegal okrog trideset strani. Tu izvemo, da so poleg druge živine gojili tudi koze. Janez Sejfrid Rasp se je leta 1714 odpovedal pravici do črnelskega gospostva, kjer je gospodaril Karel Anton Rasp. Iz leta 1715 je ohranjen zapisnik imetja Suzane Margarete Rasp, rojene Sa-urer. Leta 1715 sta se zaradi starega spora poravnala Karel Anton Rasp in Volf Herbert Apfaltrer. Okrajno sodišče je leta 1720 Janezu Sejfridu Raspu dalo zaščitno pismo proti Karlu Antonu Raspu, ki mu je dolgoval 1500 fl, za kar bi mu moral celo izročiti gospostvi Črnelo in Češenik. Volf Herbert je leta 1723 umrl. Od leta 1745 je ohranjena originalna pogodba med graščakom Adamom Raspom in Jožefo Terezijo Hasiber. Dne 9. septembra 1762 je gospostvo Črnelo na dražbi za 23.000 goldinarjev kupil Aleksander pl. Andriolli. Ta je 31. maja 1768 prosil za prepis 4.5 kmetije na Trojanah k njegovi posesti v Črnelem. Kmetije je za 1050 fl kupil 19. januarja 1767. Glavarstvo je 4. aprila 1770 potrdilo, da je Aleksander pl. Andriolli 22. septembra 1769, kot najboljši ponudnik, na dražbi za 26.000 goldinarjev kupil imenje kamniškega špitala. Dne 7. septembra 1770 pa je Andriolli prosil za prepis tega premoženja na V med vojno požganem črnelskem gradu so po vojni obnovili samo prostore za stanovalce, zunaj in na dvoriščni strani pa je ostal neurejen svoje ime. Franc Jugovitz je 13. marca 1775 za 440 fl od Marije Kristine baronice Apfalterer, lastnice gospostva Črnelo, kupil kmetijo z mitniško postajo v vasi Podreča pri Smledniku. Jugovitz je 5. julija istega leta prosil za prepis te kmetije na svoje ime. Dne 21. marca 1677 se je Aleksander poročil s Suzano grofico Saurau in v Črnelem gospodaril v Valvasorjevem času. Jožef pl. Andriolli je 2. septembra 1787 za 4495 fl od ljubljanskega kresijskega urada, katerega je zastopal kresijski glavar Alojz pl. Caval, kupil tri kmetije in desetino od prirastka na 22,5 kmetije. Dne 5. aprila 1788 je Jožef Anton pl. Andriolli prosil za prepis imenja, ki ga je kupil od beneficija sv. Jurija pri ljubljanski stolnici. Istega dne je Jožef Anton pl. Andriolli prosil za prepis gospostva Črnelo, katero mu je oče izročil že 2. oktobra 1783, kar je potrdil tudi v oporoki. V njej je oče določil, naj posestvo prevzame starejši sin Jožef Anton, če pa bi umrl prej kot oče, je za dediča določil drugega sina Janeza Krstnika Petra. Če pa bi tudi ta prej umrl, naj bi posest prevzel njegov tretji sin Franc Serafin. V zapisniku imetja 2. novembra 1790 so poleg drugega graščinskega premoženja na treh straneh popisali tudi dolžnike podložnike, knjig pa je bilo za šest strani. Dediča posestva Črnelo Janez Peter in Franc Serafin sta se po smrti brata Jožeta 7. avgusta 1792 sporazumela glede nasledstva. Posest Črnelo je prevzel Janez Peter, bratu Francu Serafinu pa se je obvezal izplačati 21507 goldinarjev 11 krajceriev in 2 denariča. Janez Peter pl. Andriolli je 28. januarja 1 794 prosil za prepis posesti na njegovo ime. Ker je Peter pl. Andriolli dedičem posestva Črnelo že od 1. januarja 1809 dolgoval 1487 fl, je njihov varuh zahteval licitacijo. Izklicna cena je bila 32676 fl. Ker kupca, kot kaže nista bila resna, so imeli 31. julija 1815 in 4. septembra istega leta drugo in tretjo licitacijo. Že od 22. septembra istega leta je ohranjeno odstopno pismo Antona pl. Fichlenana, ki je za 25125 fl in izplačilo upnikov prevzel črnelsko posest. Že 1. maja 1816 je Anton pl. Ficklenan Matiji Perku podpisal pobotnico, da je poravnal vse obveznosti za prevzem posesti Črnelo. (se nadaljuje) STANE STRAŽAR Domžale /lamnik 11 Štefan in Tone med pogovorom NAŠI ROJAKI PO SVETU Na obisku iz Avstralije Od 21. junija je na obisku v domovini Štefan Caberšek-Antonov-čev iz Češenika, ki že od leta 1957 živi v Avstraliji. To je bil razlog, da sem se o življenju v daljni tujini za bralce Slamnika namenil z njim po-kramljati. Štefana sem našel pri njegovem bratu Tonetu, ki je prav tako nekaj manj kot trideset let preživel v Avstraliji. Iz pogovora z njima je nastal tale zapis. Iz kakšnih razlogov sta odšla v daljni tuji neznani svet? Razlogov za to je bilo več, najprej ekonomski, politični in nazadnje je bila še želja, da bi spoznala čimveč sveta. Tone je še dodal, da bi moral doma prevzeti kmetijo, a je oblast kmete tedaj tako stiskala, da ni bilo nikakršnega upanja za primerno življenje na kmetiji. V podjetju, poznejši Iskri v Pržanju, kjer so lahko napredovali samo izbranci, tudi ni videl nobene možnosti za primerno življenje. Štefan, tedaj že mesarski pomočnik, je v Ljubljani živel v podstrešni sobi in ni prav nič kazalo, da bi kdaj prišel do stanovanja. Hkrati ga je zelo motilo tudi to, da so ljudje, ki so z oblastjo trobili v isti rog, uživali velike ugodnosti. Oba sta se odločila, da bosta šla skupaj življenju in tujini nasproti. Ker oblast ni dovoljevala odhodov v tujino, sta se kot turista z veljavnim potnim listom v avgustu 1956 skupaj z drugimi turisti z dvema Putnikovima avtobusoma odpeljala v Celovec. Od vseh sta se v domovino vrnila samo dva, šofer avtobusa in njegov spremljevalec, tako da je turistična agencija morala po avtobus poslati drugega šoferja. Medtem ko sta skupaj z mnogimi drugimi v Avstriji čakala na odhod v Avstralijo, sta seveda ilegalno prišli za njima njuni dekleti Francka in Rezka. V Avstriji so se poročili in 16. januarja 1957 z ladjo odpotovali proti Avstraliji, kamor so prispeli po šestintridesetih dneh. S 1. marcem so brez težav že dobili prvo zaposlitev v državi Viktoriji. Sest tednov so trgali grozdje, potem so dobili redno zaposlitev, Avstralija je rada sprejemala delavce in tudi zaslužek je bil izredno dober. Kdor je bil priden, si je že v šestih tednih prihranil denar za gradbeno parcelo, v enem letu ali dveh pa so bili že pod svojo streho. Tone se je zaposlil pri gradnji elektrarn, Štefan pa v svojem poklicu. Leta 1960 ju je zaneslo med iskalce in oblikovalce dragih kamnov v Coober Predi v Južni Avstraliji, kar je bilo, kot kaže, uspešno. Štefan se je leta 1970 odločil za športno dejavnost. Zgradil je več igrišč za zelo popularni šport Squ-ash in jih oddajal v najem, kar mu še sedaj prinaša nekaj denarja. Tone se je še naprej ukvarjal s pridobivanjem in brušenjem dragih kamnov. V decembru 1979 se je skupaj z ženo in hčerko vrnil v domovino in si v Radomljah zgradil hišo, kjer od leta 1984 uživa zasluženo pokojnino. Štefan se bo prve dni novembra vrnil k svoji družini, z ženo Rezko imata dva sinova. Dejal je, da za zdaj nič ne kaže, da bi se kdaj za stalno vrnili v svojo matično domovino Slovenijo. Oba, Tone in Štefan, zadovoljna pripovedujeta, kako lepo so ju Avstralci sprejeli in da v daljni novi domovini nikoli nista bila tujca, nekaj težav pa sta, tako kot drugi, na začetku imela zaradi neznanja jezika. Na vprašanje kaj menita o slovenski osamosvojitvi, nikakor nista mogla skriti svojega navdušenja ter dodala, da ta pomemben zgodovinski dogodek pozdravljajo tudi drugi slovenski izseljenci v Avstraliji. O slovenski demokraciji menita, da je še daleč za avstralsko, o predsedniku vlade Drnovšku pa, da bolj rešuje Školča kot Slovenijo. S. S. Med rojaki po svetu Srečanje s slikarjem Janezom Po-virkom v Clevelandu Med bivanjem v Clevelandu me je k Stanetu Krulcu po telefonu poklical Janez Povirk, doma iz Križev-ske vasi, ki se še zmeraj prišteva k Moravski dolini. Povedal mi je, da je podrobno prebral knjigo Moravska dolina ter dodal, da mu veliko pomeni in me o tem in onem z Mo-ravškega povprašal. Telefonskemu pogovoru je sledil obisk na njegovem domu. Janez Povirk je nečak akademskega kiparja Ivana Povirka, ki se je ravno pred sto leti (2. januarja 1892) rodil pri Osovenku v Križev-ski vasi, a je že komaj osemindvaj-setleten fant 30. aprila 1920 umrl. Janez Povirk se posebej zanima za dediščino svojega strica Ivana. Zlasti je bil vesel poročila, da sta spominska plošča pisatelja Janka Kersnika z njegovim reliefom na zi-dovju brdskega gradu in pisateljev doprsni kipec, ki ga hrani Franc Kersnik na Brdu, stričevo delo. Čeprav je Povirk mlad umrl, je v svojih delih pokazal bogat umetniški ar' Njegov nečak Janez pa je spreten slikar, posebej je mojster za slovensko ornamentiko, ki kar izžareva iz njegovih del. Res je, ni imel možnosti, da bi se bil izšolal, kljub temu je bil v slikarstvu pravi mojster. V Clevelandu živi in ustvarja že več kot dvajset let. Poslikal je številne skrinje, zibelke in druge predmete. Njegove slike v prijetnih živahnih barvah krase stene domov mnogih naših rojakov v Ameriki in drugod po svetu. Tako Povirk vsa- Več kot koledar in več kot primerno poslovno darilo Ogledate si ga lahko v Knjižnici Domžale, kjer ga lahko tudi naročite. letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu. Ker so GROBLJE in koncerti, ki so v tej baročni cerkvi v neposredni bližini Domžal, ena redkih pravih kulturnih znamenitosti našega okolja, pomeni koledar resnično kvaliteten izdelek, s katerim bi se lahko promovirala tako občina kot celota, kot tudi podjetja in zasebniki s tega področja. S tem bi svojim prijateljem in poslovnim partnerjem podarili Vinjeta slikarja Ivana Povirka iz Clevelanda kemu rojaku posebej prinaša košček njegove stare domovine v njihove domove daleč v tujini. Slika že od otroških let. Še bolj pa se s slikanjem ukvarja od lanskega leta, ko je zaradi zavratne bolezni izgubil obe nogi in prste do členkov na desni roki. Vendar zaradi tega pri njem ni opaziti niti najmanjšega pesimista. Veliko dobre volje ima, precej več kot kakšen zdrav človek. Čopič stisne med prste in pridno slika. Povirk pridno sodeluje s slovenskimi kulturnimi društvi v Clevelandu. S svojo ornamentiko zmeraj obogati tudi plakate in vabila za rjiTlirnp nrireditve. Ob stoletnici že omenjenega strica kiparja Ivan Povirka namerava Janez v Clevelandu letos postaviti svojo razstavo. Kolikor sem videl Povirkova slikarska dela, ne bo v zadregi in bo imel kaj postaviti na ogled. Pri postavitvi pa mu bodo gotovo pomagali rojaki, združeni v številnih društvih v Clevelandu in okolici. Tako stoletni jubilej mladega in obetavnega slikarja ne bo šel čisto mimo Slovencev, spomnili se ga bodo vsaj na tujem. STANE STRAŽAR Turistični razvoj podeželja od Prevoj do Trojan Na pobudo IS SO Domžale in g. Štebeta, ki to področje pri IS zastopa, smo sklicali v petek, 9. 10., v Zadružnem domu Lukovica srečanje vseh, ki želijo sodelovati pri razvoju turizma podeželja - Črni graben. Žal se je srečanja udeležilo zelo malo prebivalcev te doline. Kljub temu da smo skušali s strokovnjaki in sodelavci obogatiti srečanje, poudariti in prikazati številne možnosti za razvoj, od prehodnega, kmečkega turizma, do kmetije odprtih vrat in drugih dodatnih dejavnosti na kmetijah, razvoj obrtništva, dobre gostinske ponudbe, ne smemo pa pozabiti na dobro športno, izletniško, kulturno ponudbo. Ohraniti bi morali videz prave slovenske vasi, obuditi stare običaje in navade, nasploh skrbeti za čisto in zdravo življenje in dobro počutje v kraju, kjer živimo, za nas same in bodoče turiste. Skratka, več odprtosti in sodelovanja, saj TURIZEM SMO LjUDIE! Mati Narava nam je dala prostor, čudovit in še ob glavni magistrali SLOVENIJE - sto metrov stran od nje pa je narava še čisto neokrnjena; ravno to skušamo ponuditi! Vse, kar bomo uspeli, je odvisno od nas samih, od vsakega posamez- nika in vseh skupaj, saj gre za nas, za naše življenje, nič nam nobeden ne vsiljuje. Zelo malo koga skrbi, kako bomo živeli mi tu ob dolini Radomlje! Če pa nam kdo skuša pomagati, samo lahko le veseli! Kljub maloštevilni udeležbi na srečanju smo vseeno sestavili delovno skupino, ki bo pripravila okvirne osnutke razvoja turistične ponudbe od Prevoj do Trojan! Člani te skupine so: g. Smerkolj, Silvo Res-nik, Franci Bariič, Franc Pavšek, Tone Češka, Vinko Jeras, Tone Ce-rar in g. Vera Beguš, Zdenka Stupica, Katarina Cerar in 2 člana Komisije za razvoj podeželja. Ponovno srečanje skupine bo v ponedeljek, 26. 10. ob 19. uri, v Zadružnem domu Lukovica, obenem pa vabim vse, ki ste poleg naštetih pripravljeni sodelovati pri izdelavi programa, imate svoj interes ali pa samo veselje do dela v turizmu, pridružite se nam! Brez izdelanega programa do podrobnosti, ovrednotenega s finančnimi sredstvi, bo v bodoče zelo težko dobiti sredstva za pomoč, zato smo dolžni prisluhniti posameznikom, zbrati vse uresničljive predloge in ideje, skratka, vabimo vse k sodelovanju, da izdelamo naš program razvoja! CERAR K. Bliža se novo leto in čas, ko se spomnimo svojih prijateljev, poslovnih partnerjev in vseh, ki bi jim ob tem želeli pokazati pozornost. Pri zasebni agenciji Gallus Carniolus, kije med drugim tudi organizatorica odmevnih grobeljskih koncertov, je že izšel čudovit koledar za leto 1993. Koledar, kije shranjen v kvadratnem papirnatem ovitku, je pravi oblikovalski dosežek avtorice Bernarde Zajec. Nanj pa želimo opozoriti predvsem zato, ker predstavljajo njegovo likovno osnovo motivi jelovškovih fresk, ki krasijo grobeljsko cerkvico. Poleg teg je del koledarja tudi CD plošča z božičnimi pesmimi, kijih izvajajo Slovenski madrigalisti pod vodstvom janeža Boleti Koledar je bil z izredno ugodnimi ocenami že predstavljen na Marketinškem klubu v Ljubljani in zelo uspešno promoviran na Ljubljana -Polje * Mengeš *** Telefon: 487-585 482-347 kvalitetno umetniško darilo, ki poudarja in promovira slovensko kulturo in umetnost. Koledar tako kot tudi same Groblje nikakor ni samo lokalnega pomena, ampak sega v veliko širše okolje, tudi prek državnih meja. Naj ho ta zapis povabilo vsem, ki že razmišljate o novoletnih darilih, da siga ogledate in z njim razveselite tiste, ki cenijo lepoto in umetnost. OBVESTILO Obveščamo vse občane, da lahko obrazce za dajanje podpore kandidatom za volitve v državni zbor, državni svet in predsednika države lahko dobite, izpolnite in podpišete v sobi pri okencih št. 11 in 12, v pritličju občinske stavbe na Ljubljanski 69. Navodila za izpolnjevanje boste lahko dobili pri pooblaščeni delavki pri okencu oz. pri ga. Urši Ilič-Vidergar v Sekretariatu skupščine, I. nadstropje soba št. 47, Informacije lahko dobite tudi po tel. št. 721-022, int. 36 ali 721-320. 12 /lamnik Domžale NOVO NOVO NOVO PESEK V zalogi imamo različne barve peska za grobove (bel, rjav, zelen, črn) v vrečah, po 50 kg, katerega dobite na Vegovi 4 v Dobu (smer Domžale - čez semaforvDobu-zaavtobusnopostajolevo-pocesti vćrnelo) od 14.ure dalj e, ob sobotah ves dan. Pesek pripeljemo tudi na domžalsko pokopališče. Konrad Vrbančič /O ljubljanska banka Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale objavlja prosto delovno mesto vodje oddelka vrednostnih papirjev Pogoji: - visoka izobrazba ekonomske smeri - dve leti delovnih izkušenj Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: LB - Banka Domžale d.d., Domžale, Ljubljanska 62, 61230 Domžale. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni. GROS d.o.o. STAHOVICA MARKET KOLICEVO KoliČevo 67 (nasproti Helios barve) Telefon: 712-305 IZREDNA PONUDBA: - trenirke - mečkanke - velikosti od 15. leta dalje po zelo ugodni ceni 2.800SIT - bombažne trenirke za otroke in odrasle od 1.300 do 1.700SIT - otroški bombažni puliji od 2. do 10. leta od 800 do 1.000 SIT - termo otroški kompleti od 2.500 do 2.990SIT - termo nogavičke POIŠČITE SVOJ STIL! trgovina z metrskim blagom Domžale, Kamniška 2 - jesenski in zimski barvni odtenki - modne kombinacije - kakovost, ki traja Vsak torek ob I 7. uri svetovanje in šivanje po meri. Odprto: od ponedeljka do petka od 9. do 12. in od 16. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Cankarjeva 13, Domžale vam nudi: - italijansko obutev: moško, žensko in otroško - gumijaste škornje: moške, ženske in otroške ter škornje za ribolov - pestro izbiro zimskih modelov ženskih škornjev po konkurenčnih cenah Pričakujemo vas vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV % PISMA BR GRB MENGŠA Premišljenost: zaletavost? V Slamniku št. 6-7/92 nam je bil predstavljen grb, ki se - po mojem - Mengšanom ponuja kot izdelek, takšen in nič drugačen, kot trgovski posel po principu: videno - prodano! - Tak občutek sem dobil ob gledanju tistih dveh vzorcev, ki sta bila občinstvu pokazana kot edina izbira (alternativa); pravzaprav pa niti to ne! Jasno je, kaj kupci v takem primeru lahko naredijo: vzeli bodo tisto, kar pač prodajajo. V tem primeru se bodo gladko opredelili za sodobno oblikovan grb, ne pa za tiskarski zmazek (na katerem ni kaj videti!). Sklepamo lahko, da gre za staro prakso, saj imamo tudi tokrat opravka le z enim dirigiranim delegatom. Tistim, ki jim ni vseeno, kaj bo kupljeno s tako obdelavo trga, pač ne morejo biti zadovoljni! Predlagam: premislek! Pri izbiri grba ne gre za kakšno muho enodnevnico! Ta zadeva je v mnogih ozirih tako pomembna, da je potrebna temeljita raziskava. Zanamcem je treba vedno zapustiti jasno, razumljivo sporočilo: od koa je kaj, čemu, zakaj...?! Zdaj, ko se grb po tolikš- nem časovnem odmiku nanovo dela, je treba biti še posebno previden! To, kar nam zdaj ponujajo, je - po mojem - narejeno malo navs-križ, malo počez. (Saj ne gori voda!) Mislim, da tudi besedilo, ki naj bi nadomestilo izostanek likovnih prikazov starih grbov, ne ustreza! Premalo je dognanega, premalo razjasnjenega! Mislim, da se je treba dokopati do najstarejšega grba (odn. izročila!), to proučiti do skrajnih možnosti, potem pa se odločiti. Kasnejše izvedenke grbov so (seveda!) lahko pripomoček pri razjasnjevanju prvega grba. Mnogi primeri kažejo, da se je vseskozi (in z vsako stvarjo!) na veliko improviziralo. Možno je, da gre pri kakem grbu za prikaz dvojnega trnka; toda od kod in kdaj sta se potem vzeli dve kačji glavi?! Taka videnja dokazu- jejo, da so bili ljudje, ki so take različice delali, že takrat v dvomih (niso več vedeli?), za kaj je tu prvotno (!) šlo, ali pa so celo želeli spremeniti (prekrojiti?) prvotno misel. - Kaj o vsem tem mi vemo danes?! Sicer pa, če pogledamo grb v Slavi vojvodine Kranjske (knjiga IX. str. III), vidimo, da (tu!) ne gre niti za dvoglavi trnek niti za dvoglavo kačo, pač pa za bitje (mitološko?) z likom kače, ki ima ptičjo glavo (s kljunom vodne ptice!), na koncu kačjega telesa pa je konica, s kakršno so nekdaj (in tudi danes še) zaključevali zmajski rep! - Na podlagi tega lika lahko sklepamo (iz likov, ki se jih v časopisu ne pokaže, pa ne moremo nič sklepati!), da je nekdanja predstava, (ki se je v stoletjih seveda lahko popačila, izkrivila...) morda temeljila na neki živali, ne pa na trnku. (Ta proces je lahko bil tudi obraten!) Zato naj zaprosijo prof. Otorepca, da pripravi prikaz razvoja (kronološko) vseh grbov (ki so pač na razpolago), potem pa naj se šele odločajo! Ob koncu, bi rad namignil: mislim, da gre pri tem liku za prikaz precej starejšega (!) dogajanja (misli, predstave...) kot pa to nekateri mislijo! Gre za nekaj, kar je dosti starejše, kot pa so tisti gospodje, katerim izum tega grba pripisujejo! Mnogi liki na grbih (ljubljanskem, kamniškem...) temeljijo na več tisoč let starih pripovedih. Nekaterih čudnih živali (npr. saurijev) zdaj ni i več. So pa ponekod izumrle tako pred kratkim, da so še ostale v spominu naroda, a sčasoma so pač dobile neke drugačne (mitološke) oblike in svojstva. Skoraj ni bitja, ki ga ljudska domišljija ne bi predelala. (Kače so bile nekdaj še posebno priljubljene za te stvari! Primer: Mojzes in kače; bronasta kača; itd.!) Treba je upoštevati, da so nekdaj razmišljali o marsičem drugače kot mi. Zli duhovi, bogovi (demoni) so se nekoč pojavljali najpogosteje v oblikah raznih nenavadnih živali. Kača (njen lik!) je nasploh bila (in je še!) naj bolj tipičen prikaz nevarnih sil. (Tudi pri zgodbi o Adamu in Evi se pojavi satan v tej obliki!) Možnost, da je taka posebna žival nekoč bivala v Pšati, ali ob njej, se torej tudi ne more izključiti! (Zakaj bi zmaj živel le ob Ljubljanskem barju, Vrbskem jezeru...?) Glede na to, da prikazen iz Valvasorjeve SVK nima nog (glava vodne ptice + kuščarjevo telo) lahko sklepamo, da predstavlja nekakšno mengeško Nessie. Torej: kar precej razlogov je za - premislek! Ponavljam: mislim, da je ideja za ta znak na grbu, pa naj bo to žival ali pa trnek, dosti starejša od tistih mangespurgovcev, ki so si to ljudsko izročilo le prilastili! Mislim, da so ti »gospodje« dobili svoje ime (vzdevek) prav po tej prikazni. Zato še enkrat: prof. Otore-pec naj - kolikor je le mogoče - dopolni svoje izvajanje. MARIJAN SLEVEC Napačno ime, pomota ali kaj? Poslanec CERAR (osebno ga ne poznam) me je v občinski skupščini obtožil, da sem med arondacijami izvajal arondacijske postopke in podpisoval arondacijske odločbe. Resnici na ljubo moram zapisati, da nisem nikoli imel pravice in ne dolžnosti, še manj pa oblasti za očitano mi dejanje. Franc Pliberšek pač ni isto kot Janko Pliberšek, ki je en arondacijski postopek res izvedel; to sta dve različni osebi, brez sorodstvenega razmerja. Če je poslančevo početje samo nevednost, ker istoveti oblastne organe z upravnimi, je najmanj, kar bi moral storiti, da se za zlorabo priimka prizadeti osebi opraviči, Skupščini pa pove svojo zmoto. Do danes se to še ni zgodilo. Se morda še bo? Čeprav sta me intriga in laž prizadeli, sem poslancu hvaležen, ker bi sicer težko odklonil imenovanje v komisijko za denacionalizacijo. FRANC PLIBERŠEK Izlet v Rogaš ki Slatini Društvo za boj proti sladkorni bolezni Domžale je pripravilo enodnevni izlet v Rogaško Slatino. Na dan odhoda nas je bilo v Domžalah 270 bolnikov in njihovih svojcev za 6 avtobusov. Krenili smo na pot in brez postankov srečno prispeli v Rogaško Slatino. Internist dr. Jože Kokornik nam je v Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina na kratko orisal delovanje zdravilišča in njihovih zdravstvenih storitev. Njemu je sledila gospa prof. Ana Matko, ki nam je-povedala nekaj o zgodovini Rogaške Slatine in skozi okna smo lahko opazili tudi doprsni kip grofa Atemsa, nekdanjega lastnika tega naravnega bogastva. Ob 12.30 smo bili zopet v Kristalni dvorani, ki je bila pripravljena na naše diabetično kosilo. Pred kosilom in med njim sta nam basist Rok Lap in Božo Matičič s svojo harmoniko pripravila lep kulturni program, za kar jima iskreno hvala. Po obedu in slovesu smo zopet napolnili avtobuse in se odpeljali proti Atomskim Toplicam. Nekateri so odšli na kopanje, drugi na ogled toplic in okolice, tretji pa z avtobusi skozi Podčetrtek do znamenitega Olimja, kjer je najstarejša lekarna na Slovenskem. Cerkev, skoraj v celoti prenovljena, je čudovit baročni spomenik, nekdaj v črnem, sedaj v zlatu. Pot nas je vodila po vijugasti cesti proti Jelenovemu grebenu, kjer do-muje družina Ježovnik. Kmetija je kot na filmskem platnu, obsega 8ha zemljišč, ima na skrbi gojenje šam-pinjonov, čredo jelenjadi, pridelavo prvovrstne zemlje SUMBRI-POST za mikrobiološko oživljanje tal in še kaj. Pesa velikanka Franc ROŽIČ iz Vrhpolja pri Moravčah, je več kot zadovoljen z letošnjim pridelkom krmilne pese. Saj je njegov pridelek nad pričakovanjem - zaradi suše. Tako jo je pridelal okoli 1000kg. V kleti je gospodar France pokazal peso-velikanko, katere verjetno ni na MoravŠkem, pa tudi ne drugje v Sloveniji. Ko smo jo dali na tehtnico je jeziček pokazal 14,50 kg, njena dolžina enega metra in njen obseg 0,54 m, druga taka pa tehta 6 kg, dolga 0,44 m in njen obseg 0,47 m. Seveda je meo temi še nekaj manjših pes, ki jo bodo Hrenovi prašiči, do letošnjih kolin dobro jedli. Tekst in foto: JOŽE NOVAK Naj ob koncu izrazim hvaležnost za tako odlično organizacijo za vse udeležence koristnega izleta. Posebna hvala zdravstvenemu osebju, ki je bilo z nami, to je dr. Janezu Svoljšku ter višji medicinski sestri Anici Cotmanovi; gospodu Slavku Pisku, vsem članom upravnega odbora društva ter vsem, ki so si naložili odgovornost za nas vse. Upravni odbor pa se zahvaljuje tudi vsem podjetjem in zasebnikom, ki so izlet omogočili. MARJETA BUKOVŠEK S prijaznostjo v Evropo Ko greš malo naokoli, vidiš polno reklamnih tabel vsemogočih novih trgovin, agencij in ustanov, predvsem pa različnih obrtnikov. In prav je tako. Brez tega v Evropo ne bo mogoče. Toda samo zunanji videz, veliki oglasi v časnikih in revijah, reklame na radiu in televiziji, ko z velikanskimi popusti vabijo na nakup, najbrž še niso dovolj. Res je tudi, da boš šel ob večjem nakupu še v sosednjo trgovino ali pa celo v drug kraj, kjer boš enako blago kupil za deset, dvajset ali celo trideset odstotkov ceneje. Prodaja pa je zelo odvisna od prijaznosti prodajalcev kot tudi od načina ponudbe in prodajanja. Ob nasmejanem, vljudnem in sposobnem prodajalcu ali prodajalki se zgodi, da kaj kupiš, česar še nisi nameraval - dober trgovec je pač uspel. Kako dobro blago uspešno prodajati, je več možnosti. Ko sem bil še otrok, sem šel kdaj z mamo v Kamnik na trg, kjer je prodajala. Ko sva šla domov mimo Kramarjeve ali Šinkovčeve trgovine, so trgovci stali na pragu in vabili v trgovino. Mama: »Saj bi kaj kupila, pa nimam dovolj denarja.« Prijazni trgovec pa: »Gospa, nič zato, nič hudega - blago kar vzemite, boste pa drugič plačali, in to za isto ceno.« V takratni (»ta gnili«) Jugoslaviji, to je še pred drugo svetovno vojno, je bila v marsikateri naši trgovini navada, da so trgovci po nakupu otrokom podarjali bonbončke. Še danes, ko na to pomislim, sem prepričan, da so imeli trgovci od tega samo dobiček, saj smo otroci raje zahajali v bolj radodarno trgovino. Naš trgovec v Radomljah je dal leta 1939 sosedovemu fantu, ki je hodil v gimnazijo, za božič pet »kovačev«, to je petdeset dinarjev. Pri tem je še rekel: »Naj bo, vem, da šola stane, ti pa se pridno učiš.« To je bilo kar veliko, če pomislimo, da je kilogram kruha takrat stal dinar in pol. Ta trgovec je bil vsestransko prijazen in upešen. Če si želel kupiti kakšno nevsakdanjo ali večjo stvar, je rekel: »Žal, zdajle nimam, pridi jutri, pa boš dobil.« Seveda je naslednje jutro skočil po blago v Ljubljano. Tudi danes ugotavljamo, da do- bra trgovka s prijazno besedo več proda kot osorni sosed, pa čeprav ima on enako blago ali material za tolar ceneje. Z vljudnostjo, prijaznostjo ali neprijaznostjo se srečujemo na cesti, na krajevnih in občinskih uradih, na vsemogočih ustanovah, v šolah na govorilnih urah, na raznih društvenih sestankih in podobno. Posebno zanimivo je, kadar te zaradi prometnega prekrška ustavi prometni policaj. Če je vljuden in prijazen, te kar razoroži in si potem jezen le še nase, ne pa nanj in brez besede plačaš kazen. Kadar dvigneš denar in ti ga na-šteje nasmejana bančna uslužbenka, je ta denar kar več vreden, kot da mu je zrasla valuta. Torej poti v Evropo je več - ubi-rajmo pa raje take, ki nič ne stanejo, so pa dokaj uspešne. FRANCE CERAR KLUB UPOKOIENCEV VABI Kdor pride enkrat, je naš stalni gost Klub upokojencev v Domžalah, Ljubljanska 36, je odprt vsak dan, razen četrtka, od 15. do 20. ure, ob nedeljah pa od 11. do 15. ure. Po dogovoru se delovni čas tudi podaljša. V klubu lahko igrate družabne igre, poslušate glasbo s kaset (po željah), eno soboto v mesecu nas obišče tudi harmonikar. Nudimo kvalitetna vina, domače klobase in hrenovke, vse po ugodnih cenah. Po dogovoru prirejamo tudi zabave za zaključene družbe. Obiščite nas in se prepričajte! KLUB UPOKOJENCEV DOMŽALE Naša šola Na Srednji šoli v Domžalah se počasi približuje prva ocenjevalna konferenca. Učenci so že opravili športni dan. 13. oktobra so bile izvedene strokovne ekskurzije (naštejemo le nekaj najzanimivejših obiskanih mest: Nuklearna elektrarna Krško, TAM Maribor, muzej Bistra,...). Šola je pripravila propagandni prospekt, ki ga že tiskajo, in vam ga bomo predstavili v naslednji številki Slamnika. Postopno zamenjujejo dotrajana okna v teoretičnem delu šole na Cesti talcev. Poskusili bodo v učilnice preurediti podstrešje praktičnih delavnic na Ljubljanski cesti in nakupiti še več moderne učne tehnologije, kot je tale numerično krmiljen (CNC) frezar na sliki. Tekst in foto: IGOR LIPOVŠEK Domžale /lamnik 13 IZ DRUŠTVA INVALIDOV DOMŽALE Pri nas je vedno prijetno Ob koncu septembra se je Društvo invalidov Domžale z izletom na Bled in njegovo okolico skušalo oddolžiti učencem in vodstvu Osnovne šole Roje (prejšnja Osnovna šola Olge Avbelj) za njihovo pomoč pri pripravi in izvedbi prireditev. To je že tradicionalno srečanje mladih s člani Društva invalidov Domžale, ki se vselej najraje spominjajo prisrčnih pesmic, recitacij in razmišljanj najmlajših, saj vedno popestrijo njihove svečanosti. Poln avtobus zadovoljnih otrok je z učiteljicami in vodstvom društva letos obiskal Gorenjsko. Ogledali so si Bled ter se popeljali ob jezeru, še bolj zanimivo pa je bilo v Radovljici, kjer so si z zanimanjem ogledli čebelarski muzej. Najbrž lahko zapišemo, da je bil to eden izmed prijetnejših šolskih dni učencev Osnovne šole Roje. Njim in njihovim prizadevnim učiteljem društvo še enkrat izreka ISKRENA HVALA. V oktobru pa je bilo tudi tradicionalno srečanje s pobratenim društvom iz Izole. Tokrat so se Dom- Ustanovljen debatni klub Govornik v Domžalah Ljubiteljem lepe besede in govorništva se je uresničila želja, da v Domžalah ustanovijo svoj govorniški klub. Ta bi združeval vse, ki jih zanima tovrstna dejavnost. Klub ima namen gojiti slovensko besedo in govorništvo. Ustanovni zbor debatnega kluba je bil 29. 9. 1992. Med številnimi udeleženci so izbrali izvršni odbor; tega sestavljajo g. Danijel Fugger, Ema Novak, Dare Flis, Jože Balažič in Branka Špende. V nadzornem odboru so France Gorše, Janez Pevec, Marjan Golja, v častnem razsodišču pa Franc Ko-šak, Anton Štebe in Ivan Kepic. O pomenu, nalogah in planu dela, ki bi ga moral osvojiti klub za promocijo svoje dejavnosti, sta obširno spregovorila tudi g. Danijel Fugger in Dare Flis. Sprejet je bil tudi sklep, da prek občinskega glasila obveščajo javnost o sestankih kluba in s tem pritegnejo čim več ljubiteljev govorništva. MARJAN GOLJA Tomaž PELC Ljubljanska 88, Domžale tel./fax 061 714-705 z bogato izbiro in ugodnimi cenami: • matičnih, nastavnih, sponskih, stojalnih, kovinskih, kniping in lesnih vijakov • pohištvenega in stavbnega okovja teržičnikov žalčani odpeljali proti morju in v prijetnem druženju z Izolani, s katerimi sodelujejo že več kot deset let, kljub dežju preživeli lep dan. Po prisrčnem sprejemu so se najprej pomerili športniki. Rezultati njihovi tekmovanj v balinanju, metu pikada in streljanju niso pomembni. Pomembno je, da so tako športna srečanja med invalidskimi društvi kot tudi njihovo »treniranje« pomembno za ohranjanje njihove kondicije in vedrine, ki ju nikoli ne zmanjka. Po ogledu Mrtvaškega plesa v Hrastovljah so gostitelji pripravili družabno srečanje. V njem je bilo dovolj časa za izmenjavo spominov na obisk v Domžalah, za prijateljsko kramljanje, pa tudi kosilo in izmenjavo daril, ob katerih v prostorih društva vedno obujajo spomine na prijetna srečanja. »Vsi naši letošnji izleti, na katerih podrobneje spoznavamo našo Slovenijo,« pravi Edvard Završnik, predsednik Društva invalidov Domžale, »so zelo lepo obiskani. Invalidi smo radi skupaj, vsak naš izlet pomeni lepo preživet dan, seznanitev z novimi lepotami naše domovine, pa tudi krepitev stikov med člani društva, ki velikokrat olajšajo življenje vsakemu izmed nas.« Člani društva so z organizacijo osrednje prireditve in s pomočjo sponzorjev zbrali tudi finančna sredstva, s katerimi bodo kupili darila in obiskali svoje najstarejše in najtežje invalide. Pripravljajo pa tudi program za naslednje leto, ki ga bodo predstavili v eni od naslednjih številk našega glasila. Že sedaj pa vas vabijo, da se jim na njihovih srečanjih pridružite in se osebno prepričate, da je v njihovi družbi vedno prijetno. V. Po sledeh soške fronte se je na kratko imenoval izlet, katerega se je udeležila skoraj desetina vseh članov domžalske borčevske organizcije. Prisluhnili so opisu dogodkov med prvo svetovno vojno v Bovški kotlini od Rombona do Krna, se ustavili ob najpomembnejših pomnikih bojev in si ogledali tudi muzej v Kobaridu. Trije avtobusi dobro razpoloženih potnikov so se najprej ustavili na Vršiču, kjer so si ogledali Rusko kapelico, spomin na krvave dni, ko so delali novo cesto čez Vršič v letu 1915; tedaj je umrlo več sto ruskih ujetnikov. Vzporedno s cesto so gradili tudi druge poti, žičnice, le najstarejši pa še pomnijo maja 1915, ko so morali v begunstvo, ki je trajalo vse do konca vojne. Preko Vršiča jih je pot peljala v dolino zgornje Soče, kjer je bil čudovit razled na okoliške vrhove: Mangart, Jalovec, Bovški Grintovec, Krn, Lepo Špičje, Razor. Po spustu v dolino Zgornje Trente so mimo Kugijevega spomenika in botaničnega vrta Julijane ob Soči prišli do cerkvice v Trenti, ob kateri je vojaško pokopališče. Ob vsej poti po bregovih Soče so zasledili veliko ostankov prve vojne. Ob kratkih postankih ob pokopališčih in pom- nikih raznim vojakov so bili z mislimi pri slovenskih fantih in možeh, ki so se morali bojevati na obeh straneh. Po postanku v Logu pod Mangartom in ogledu pomnika braniteljem Rombona so obiskali motel Encijan, ki ga vodi družina Januševih iz Domžal. 2. svetovne vojne so se spomnili ob obisku Strmca, vasice imenovane »vas črnih rut«. V njej so Nemci leta 1943 ustrelili vse moške, vas po porušili. Mimo pomnika braniteljem Predela pred Francozi leta 1809, so si po ogledu frontne črte pred Bovcem in kratkem postanku v tem lepem mestecu mimo slapu Boka pripeljali v Kobarid, ki je povezan z usodami tisočih pripadnikov raznih narodov. Več o zgodovini so izvedeli v Muzeju prve svetovne vojne. Relief enega največjih bojišč jim je skupaj z multivizijskim filmom o soški fronti ter ostanki različnih orožij nazorno prikazal dneve leta 1917, ko se je na tem majhnem košču slovenske zemlje nagnetlo več sto tisoč vojakov. Marsikdo od njih je tu našel svoje zadnje počivališče. Postanek ob kostnici 7014 italijanskih vojakov je bila zadnja točka zanimivega izleta, na katerem so udeleženci podrobneje spoznali lep, a najbrž premalo poznan del naše domovine. ,, Šatru (m.edn. imen.) je zdaj »hišno« ime (Ihan št. 62). Enako ime je še pri hiši v Depali vasi št. 32, v Zaborštu pri Dolu št. 13, in morda še kje. Ljudje, ki zdaj tu bivajo, ne vedo, kaj to ime pomeni. - Tu gre torej za zapleteno »zadevo« in tudi zelo pomembno. Zakaj je do takšnega imena prišlo? - Tu je veliko zelo pomembnih vprašanj, a na vsa (zaradi uredniške omejitve dolžine razprave) ni možno odgovoriti. Beseda je naša, je pa zaradi starosti (več tisoč let!) našim današnjim ušesom skorajda nerazpoznavna. Govorica takratnih prednikov je bila pač drugačna! Ker so bili predniki različni, so se tudi različno vzajemno oblikovali. Nastale so tudi spremembe tistih jezikovnih pravil, ki jim danes rečemo - slovnica. V primeru te besede (pri Ša-trau) je zanimivo prav to, da se je ohranila oblika, kakršno je terjal nekdanji sklon! Gre za t.i. mestnik (lokativ). Ista beseda je v drugih sklonih drugačna od oblik, ki smo jih zdaj vajeni! (V istem sklonu je beseda - sestavljenka dam/dale, tj. sedanje Domžale! O tem gl. »S« št. 6-7/92). Približno sliko o nekdanji govorici prednikov dobimo z ogledovanjem starih (arhaičnih) oblik besed. Besedo šatru strokovnjaki (tuji) danes prevajajo z besedo - sovražnik. (So pa dosti bolj »blizu« besede: nasprotnik, tekmec, protivnik...). Beseda sovražnik, danes tako pogosto (napačno!) uporabljana, je sa-mostalniška oblika od sovražiti, sovraštvo... kar pa je tudi sestavljenka od so+vrag, vražji, vražnji... (Vrag pa je tudi izveden od nečesa... o tem pa drugič!) je tu, kot tudi v mnogih drugih primerih, zgrešena! Vse te sedanje besede so namreč izvedene iz novejših skovank, ki pa nobena ne »zadene« stvari (nekdanje predstave!) v bistvo. Res je, da so nasprotniki, tekmeci... tisti, ki želijo doseči (dobiti) nekaj, ali pa ubežati nečemu. Pri tem pa se ne sovražijo. (Maček ne sovraži miši!) Naši davni predniki so gledali na te stvari (medsebojne bitke) povsem pravilno in zato so »izumljali« tudi ustrezne besede! Zdaj se bo pa dalo razumeti tudi tole: nekateri ljudje so lažje izgovarjali glas š, nekateri pa s, odn. nekaj vmes. Ta »navada« se je ponekod »prijela«, postala moda, pa tudi običaj. (Ta »praksa« se tudi danes nadaljuje: šport/sport; shema/šema; šmrkanje/šmrkanje; schola, ae/šola...) Šatru je ponekod postal satru, odtod pa ni bilo daleč (»le« nekaj stoletij!) do množice besed s koreni odn. predponami: sa, sat, sad, sa-t-r... (Potem enkrat pa je bil pri nas tudi s ponekod »prekucnjen« v z! Sa-tr je tako »postal« za-tr, za/tirati...) S tega »zornega kota« je treba gledati vse stare besede (grške, latinske...) Vse izhajajo iz začetnega »zagonskega« (impulznega!) smisla: »zatiralec« lakote (= »polnilec« $o stvari, kijih nekateri nikdar ne »vidijo«. So pa tudi taki, ki marsikaj slabo »slišijo«. - Nič ni čudnega, če zato vse bolj malo razumejo! } Narod/ ki pripusti na oblast take, ki razmišljajo zgolj o »kruhu in igrah«, bo kmalu izgubil vse! M. S. trebuhov, nasičevalec, potešitelj, pomirjevalec...); »zatiralec« (pre-magalec!) časa, demonov... ( = bog!); »zatiralec« prevlade enega nad drugimi... (= ohranjevalec ravnovesja; ta, ki ob času stvari prevesi) Itd., itd. Jasno, vsaka beseda »daje« različen odtenek neki misli, odn. je posledica te. Zato je za vsako besedo potrebna posebna razprava. Še tole: rastlina, z latinskim imenom, saturea hortensis (odn. satu-rea montana) je saturea pač zato, ker je izvedena od korenske besede sa-t- odn. sat- (ša-t- odn. sat-). Sicer pa so rimski debeluhi najbrž že davno pozabili, kaj ta rastlina »zatira«! Torej, če kdo piše o tej rastlini: oblika šatraj je starejša. »Mlajša« oblika šetraj starega pomena ne spremeni, ampak ga celo dopolni (neznalcu neopazno!) z novo vsebino! Jeziku se tako od-pro novi vidiki, nove možnosti! Besedo, ki je bila tokrat »predmet opazovanja«, je ljudstvo, ne da bi se tega zavedalo, opisalo z dveh »smeri«, torej celovito, popolno! Te besede naše ljudstvo ni »kopiralo«, po latinski različici, temveč gre za to, da vsi maličimo (zaradi pozabljenja in drugih razlogov!) nekdanjo skupno »predlogo«. - A kakšna je bila ta predloga in čigavi govorici je še vedno najbližja, je tu na kratko razloženo. Čudna so pota govoric! Razvijajo se po božjem načrtu... ki ga v vseh pogledih ne moremo razumeti! Jezike vseh zato spoštujmo! (Ne zati-rajmo jih!) Učimo se jih! (In - od njih!) MARIJAN SLEVEC NOVO V S P B1 V DOMŽALAH IZ BORČEVSKE ORGANIZACIJE Po sledeh soške fronte Župnijski Karitas Jarše obdaroval Karitas župnije Jarše vsako leto pripravi srečanje starejših ljudi. Takšno srečanje je bilo tudi v nedeljo, 11. oktobra popoldne v prostorih župnišča v Jaršah. Na povabilo Kari-tasa, ki ga vodi gospa Majda Križnar, je na srečanje prišlo blizu petdeset starejših župljanov. Dobrote za pogostitev so pripravile pridne gospodinje, vse druge stroške pa so poravnali s prispevki domačinov. Polje, kdo bo tebe ljubil, kadar jaz umrl bom... Domžalčani in mnogi drugi, ki po kakršnihkoli opravkih prihajajo v mesto ali pa samo potujejo skozi, že od spomladi opazujemo suhe smreke pri novi pošti, ko so se druga za drugo posušile. Zdaj pa menda čakajo na odločitev odgovornih, kdo jih bo posekal. SERVIS OLJNIH GORILCEV RAJ KO AVGUŠTIN Koželjevo nabrežje 2 61234 Mengeš Sprejem naročil vsak dan od 7. do 8. ure na telefonsko številko 739-426. Šatru - kaj pa je to? SPB1 V DOI • parketa Pri plačilu z gotovino 5% popust! Pri nakupu - nad 5.000 SIT plačilo na dva čeka - nad 15.000 SIT plačilo na tri čeke ODPRTO od ponedeljka do petka - od 7. do 19. ure ob sobotah - od 8. do 15. ure PRIČAKUJEMO VAS OPNI ATELJE TRGOVINA- ŠIVALNICA R O H A, d. o. o. Ljubljanska 88, Domžale PRODAJAMO: • otroška, ženska in moška oblačila • pletenine • izdelke iz naše delavnice V naši ŠIVALNICI popravljamo izdelke lahke konfekcije. Delovni čas: od 9. do 12. in od 15. do 19. ure - ob sobotah od 9. do 12. ure - ob ponedeljkih dopoldan zaprto! OBVESTILO KINOLOŠKO DRUŠTVO Domžale obvešča lastnike mladih psov v starosti od 8 tednov do 6 mesecev, da organizira MALO ŠOLO za šolanje psov. Šola obsega teoretični in praktični del (dva dni). Teoretični del bo v ponedeljek, 9. novembra 1992, ob 17 uri v društvenem domu za Šumberkom (ob cesti Vir Ihan), Ta dan naj udeleženci male šole pridejo na predavanje brez psov. Cena male Šole je 2.000 SIT. Ob tej priliki se boste lahko tudi včlanili v društvo, v kolikor to še niste storiti. Vljudno vabljeni! Komisija za Šolanje 14 /lamnik Kultura Tabor sonca in ljubezni Že blizu trideset let si nabiram izkušnje pred šolskimi klopmi, približno dvajset med taborniki, pa sem v avtobusu, ki me je peljal v Petišovce na letni tabor Društva za pomoč duševno prizadetim osebam Domžale-Kamnik vseeno premišljevala, če bom znala in zmogla opraviti nalogo, ki sem jo prevzela. Taborniki, ki so se peljali z menoj, so bili otroci, čeprav so me vprašujoče in raziskujoče gledale oči na letnih taborih Rodu mlinskih kamnov iz Radomelj. Polna nenavadnega pričakovanja, pomešanega z odgovornostjo, sem se sprehodila po avtobusu in proti meni so se stegnile roke po-gumnejših. Vrnila sem stisk in začutila v sebi moč. Tabor smo postavili v kampu v Petišovcib. Dogovorili smo se za taborni red. Zajtrk in večerjo smo si pripravljali sami, kosili smo v restavraciji. Počasi sem jih spoznavala. Pri tem mi je veliko pomagal glavni organizator tabora gospod Danilo Petere. Zjutraj nas je zbujalo sonce, nekatere prej, druge kasneje. Največji zaspanci so vstajali šele ob osmih. Po jutranji telovadbi smo zajtrkovali, nato pa pospravljali šotore. Vsak šotor je imel svoje ime in na oglasni deski so se za urejenost nabirale zvezdice. Vsi smo se jih veselili. Ko je bil tabor pospravljen, smo se odpravili na kopanje. Doživljala sem srečo, ki je sijala iz oči in se prelivala vame. Okrog 1 3. ure smo odšli na kosilo, potem počivat. Tudi popoldne nas je zvabila voda. Po kopanju smo se zbirali na travniku ob robu kampa. Športni program je bil zelo pester: od nogometa v vrečah, skakanja v daljino z mesta, teka z ovirami, vlečenja vrvi do balinanja. Nikoli ni bilo dolgčas. Večere smo preživljali ob tabornem ognju, ki ga je vsak dan pripravil drug in ga za nagrado tudi prižgal. Peli smo, si pripovedovali smešnice in se smejali. Hodili smo tudi na izlete. Ogledali smo si staro črpalko za črpanje nafte, stolp, muzej v Lendavi, cerkvico Svete Trojice z mumijo nad Lendavo in mejni prehod s Hrvatsko. Na obisk v naš tabor so prišli mladi iz Delavnic pod posebnimi pogoji v Lendavi. Skuhali smo jim kavico in jim pokazali, kako živimo na taborjenju. Povabili smo jih na kosilo. Oddolžili so se nam s sadjem. Vsak od nas je dobil tudi darilo: ličen cekar iz blaga, ki ga zložiš in spraviš v žep. Spoznali smo nove prijatelje. Čas je tekel. Preživela sem deset nepozabnih dni in spoznala trideset nepozabnih prijateljev, ki so mi ponudili toliko ljubezni, kot jo zmorejo dati le oni. Skušala sem jim jo vračati in upam, da mi je to uspelo. Ko smo potovali domov, sem razmišljala, kako malo je potrebno, da smo srečni. Spraševala sem se, zakaj tolikokrat nismo sposobni osrečiti drug drugega, čeprav ima edino to pravi smisel v življenju. JANKA JERMAN Razstava gorenjskih likovnih skupin V Likovnem razstavišču Domžale je bila 29. septembra otvoritev razstave, na kateri so se predstavili amaterski gorenjski likovni ustvarjalci. Razstavo je pripravila Zveza kulturnih organizacij Gorenjske, ki je v izbor uvrstila likovnike iz Škofje Loke, Jesenic, Kamnika, Kranja, Radovljice in Domžal. Naj pri tem posebej omenim tri domžalske likovnice, ki so prišle v ožji izbor s svojimi deli: Ido Rebulovo, Danico Smrde-lovo in Marjano Tavčarjevo. Njihov prispevek v okviru razstave je bil opazen in med najbolj zanimivimi ter kvalitetnimi, kot so menili številni obiskovalci ob otvoritvi. Razstava bo obiskala vse gorenjske kraje. Organizirala jo je domžalska Zveza kulturnih organizacij. V kulturnem programu ob otvoritvi so sodelovali člani Simfoničnega orkestra Domžale- -Kamnik pod maža Habeta. vodstvom To- Kot je na otvoritvi poudaril eden izmed selektorjev, kustos Loškega muzeja, Andrej Pavlo-vec, je organiziranost gorenjskih amaterskih likovnih ustvarjalcev razpršena, vendar pa so izbrana dela že presegla dile-tantizem in so takšna, da jih lahko ocenjujemo z enakimi kriteriji kot profesionalna dela. Pri tem pa je še posebej pohvalil organiziranost in delo domžalskega Likovnega društva Petra Lobode. Na razstavi je bilo predstavljenih 35 slikarskih platen in tri kiparska dela. Večinoma je bila motivika realistična in krajinska, izstopajo pa tisti slikarji, ki so se spustili v eksperimentiranje in se poskusili z drznejšimi izvedbenimi postopki ter abstraktno motiviko. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Teden presenečenj v vrtcu Mengeš na Zoranini To je le uvod v pestro ponudbo dejavnosti, ki jih bomo v letošnjem šolskem letu ponudile našim otrokom in njihovim staršem. Ob rednem vzgojnem programu se bodo prek vsega leta vrstili: - teden športa, glasbe, fizike, lutk, veseli december, teden zimskih športov, teden knjige, likovnega ustvarjanja, ekološki dnevi, - obisk vrtca v Tržiču in navezovanje prijateljskih vezi med otroki, - sodelovanje z Mladinsko knjigo, ki bo vključevalo: razstavo knjig, prodajo in svetovanje ustrezne literature za predšolske »Poglejte nas, kako korakamo, tečemo in skačemo ter žogo brcamo. « otroke, - obisk gledaliških predstav za otroke v popoldanskem času, z organiziranim spremstvom, - frizer »na obisku« - nuđenje frizerskih uslug za otroke enkrat mesečno, - tečaji tujih jezikov (angleščina, nemščina) pod strokovnim vodstvom, - ura razgibavanja ob glasbi za mamice enkrat tedensko, - utrinki iz življenja na Zoranini pa bodo prikazani v izložbenem oknu Napredkove trgovine Zarja v Mengšu. Vzgojiteljice iz vrtca Mengeš na Zoranini Dve lepo obnovljeni znamenji v Topolah V Topolah so na pobudo Kulturnega društva Franca Jelov-ška Mengeš in Krajevne skupnosti Mengeš obnovili dve znamenji. Obe sta slopasti - zidani stebrasto in po svoji izoblikovanosti sodita v vrsto kužnih znamenj. Med taka znamenja sodita tudi po ustnem izročilu. Tu naj bi bili po splošnem mnenju med epidemijo kuge pokopavali mrliče, ker je bil dostop do Mengša in tamkajšnega pokopališča zaprt. Za kužni znamenji govore tudi okostnjaki, ki so jih pred desetletji pri kopanju peska našli blizu Vrbčevega znamenja. Znamenji sta stari, najdemo ju že v francis-cejskem katastru leta 1825. Obe znamenji sta dobili novo piramidno ostrešje, pokriti pa sta s skrilavo kritino ali školco. Zgoraj imata trojna križa. Pri obeh so lepo uredili tudi okolico in jo tlakovali z bistriškim prodom. Vrb-čevo znamenje so kot kulturni Obnovljeno Vrbčevo kužno slo-pasto zidano znamenje v Topolah. spomenik uredili v skladu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Freske v nišah: proti Mengšu sv. Mihael, proti Smarci Marija kraljica z Jezusom in proti Topolam sv. Rok (proti Kosezam ni niše) je naslikal akademski kipar Gregor Kokalj iz Ljubljane ulica Andreja Bitenca. Ostrešje je izdelal Peter Kosec. Stroške obnove sta v glavnem prevzela podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane, ki ima blizu znamenja betonarno, in mizarski mojster Tone Ipavec iz Mengša. Prav tako lično je obnovljeno znamenje ob cesti Mengeš-Moste. V niši proti Topolam je naslikana Marija Vnebovzeta, proti Križu sv. Pavel Spoznavalec, proti Suhado-lam sv. Klemen in proti Homcu sv. Janez Krstnik. Motivi so bili izbrani po soseskinih zavetnikih v smeri niš po želji vaščanov Topole in lastnikov zemljišč, kjer znamenji stojita. Znamenje ob cesti proti Mostam je poslikal domači slikar Janez Škrlep iz Za-družniške ulice 1. v Mengšu. Vzorno obnovljeni znamenji lepo dopolnjujeta okolico, kjer že stoletja kljubujeta viharjem in času, hkrati pa sta lahko dobra spodbuda za obnovo podobnih znamenj in dragocenih kulturnih spomenikov širom po občini. STRAŽAR KRAJEVNI ODBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOB vabi na predavanje in pogovor na temo: SLOVENIJA V OČEH SVOJIH SOSEDOV Predavatelj: g. Karel Smolle Predavanje bo v Kulturnem domu na MOČILNIKU v Dobu v petek, 20. 11. 92, ob 19. uri. TRIDESET LET GLEDALIŠČA POD KOZOLCEM Svet, kjer je poletno gledališče Tam, kjer je sedaj poletno gledališče na Studencu, je včasih stala trdna svobodnjaška domačija, domačini so rekli pri Grdavu. Med vojnama so se nad Grdavo hišo začele vrstiti nesreče, dokler ni povsem propadla. Najprej je okrog leta 1925 zaradi nesrečne ljubezni pri kozolcu končala življenje Svetlinova dekla Marička. Nekako deset let pozneje je pod Crdavovo hruško umrl berač, ki je bil znan z imenom »Ta rdeč Jaka«. Bil je otrokom strah in trepet. Kadar je prišel beračit, to je bilo gotovo vsak mesec, je iz žepa potegnil »rdečo špageo« in ne da bi kaj rekel, so otroci že vedeli, da z njo otrokom pije kri. »Ta rdeč Jaka« je s svojo »špageo« otrokom pognal strah v kosti, po svoji smrti pa je postal njihov prijatelj; menda ni bilo otroka, ki ne bi na njegov grob skozi vse leto in posebej za I. november prinašal lepega cvetja. Starejši ljudje se še spominjajo zadnjega gospodarja na Crdavovini, rekli so mu Grdavov Jaka. Za njim je gospodarstvo prevzela nečakinja Ivana Kruš-nik, postavna in močna ženska, a je bila duševno bolna. Z ženini ni imela sreče, zato je ostala samska. Njeno zdravje se je še poslabšalo, ko jo je stari Ulčar ugoljufal. Od njega je kupila novo slamoreznico, pripeljal pa ji je staro pobarvano. Ko se je vrnila iz umobolnice, ji je uradno neugotovljen hudodelec 28. septembra 1934 ob pol dveh ponoči zažgal hlev, svinjake in druga gospodarska poslopja. Ogenj, ki je nastal z eksplozijo, se je bliskovito razširil, da so hišo komaj obvarovali. Pri gašenju se je smrtno ponesrečil Lojze Pirnat-Kebrov s Krtine. Opeka požarnega zidu, ki se je med ognjem podrl, ga je zadela na glavo, da je takoj umrl. Tu omenimo še eno Kebrovo nesrečo na Studencu. Ne daleč od Crdavove hiše so Nemci ali bolj točno Vlasovci v novoletni nemški ofenzivi 30. decembra 1944 ustrelili Lojzetovega brata Janka Pirnata, Pri Grdavu pa tragedij še ni bilo konec. Ivana Krušnik, ki je sama živela v hiši, je večkrat blaznela in je morala v umobolnico. Ko se je nekega dne spet vrnila domov, so ji tatovi ponoči izruvali močno okensko mrežo in odnesli precej premoženja. Nekdo, ki mu vsega gorja pri Grdavu še ni bilo dovolj, je načrtoval nov zločin. Ko se je 2. oktobra 1940 Ivana vrnila od kapelice, kamor je hodila vsak večer zalivat rože in prižigat lučko, je najbrž za njo v hišo vdrl skozi vrata (morda sta bila dva) in jo napadel z nožem. Zadal ji je okrog 40 ran, od teh pa je bilo sedem smrtnih. Kdo je ta gnusni zločin nad slaboumno 50-letno žensko zagrešil so domačini kmalu ugotovili, le orožniki in sodniki tega niso nikoli odkrili. Franc Stražar, ki sedaj živi v Torontu, se spominja, da ga je bilo pošteno strah, ko se je ponoči s kolesom peljal k Jernačku na Imenje sorodnikom povedat o zločinu. Spominja se tudi, da najprej dolgo ni bilo nikogar iz hiše. Ko je oče vendarle prišel na prag in mu je Stražar povedal, kaj se je z njegovo sestro zgodilo, je vprašal: »Kaj pa ljudje pravijo, kdo jo je?« Domačih fantov, njenih nečakov, Francelna in Antona, pa tisti večer doma ni videl. Po smrti Ivane Krušnik, domačini so ji rekli Grda-vova Johana, je domačijo prevzel nečal Franc Krušnik, ki pa na Studencu ni bil srečen. Ljudje so začeli govoriti, da je Grdavova hiša »hiša strahov« in da se bodo nesreče tu vrstile, dokler bo kamen na kamnu stal. In, res! Mladi samski gospodar France je začel pripovedovati, da ga vse noči preganjanjo strahovi. Zaradi tega je dal hišo na vseh straneh razsvetliti z elektriko. Da ga ne bi bilo strah, je neprestano požvižgaval ali glasno govoril in se s tem motil. Med okupacijo je kot njihov zaupnik od Nemcev dobil orožje in celo uniformo. Zanj tudi ni veljala stroga policijska ura, ki so jo Nemci vpeljali. Sam se je hvalil, da je z Nemci dober in da mu ne bodo nič naredili. Nekega večera so ga obiskali partizani v nemških uniformah. Če je poročilo točno, jim je France prijazno dvoril, vse dokler prevare ni spoznal. Potem je moral obleči nemško črno uniformo in so ga odvedli s seboj v gozd. Tu naj bi med mučenjem menda priznal, da je umoril svojo teto. Po Francetovem umoru je Grdavovino prevzela njegova sestra Štefanija Krušnik, sicer prijetno in Trio MOSALEM s kraljico jodlanja INGRID iz TRABCHA iz Avstrije med nastopom na GLASBI TREH DEŽEL v poletnem gledališču na Studencu 22. avgusta 1992 pridno dekle. Da je ne bi zadela enaka usoda, se ni mogla upreti partizanom, da so v hiši uredili bunker za tiskarno. Ko so Nemci 22. novembra I943 poži-gali domačijo Andreja Lenčka pri Poklecinu v Brezju, so opazili partizane nad Grdavovo hišo in udarili nanje. Štefanija in drugi so se umaknili v gozd. Nemci pa so bunker odkrili in ga izpraznili. Ob veliki hajki 23. junija 1944 so partizani iz zasede nad Sokličem v Rovniku napadli nemško kolono, ki je šla proti Moravčam. Iz maščevanja za smrt nemškega majorja je pobesneli okupator med drugim na Studencu požgal tudi prazno Grdavovo domačijo. Še en zločin se je ta dan zgodil na Studencu. Okupator se je znesel nad 14-letnim Stane-tom Kovačem-Svetlinovim iz Studenca. Na prigovarjanje partizana iz vasi, Janeza Cerarja, se je Stane s svojim bratom ta dan pred hajko umaknil v gozd Rohant nad vasjo. Na Cerarjevo prigovarjanje je moral Stane potem v vas pogledat, kaj se dogaja. Ker so partizani prav tedaj udarili na Nemce, so ga ti kot talca ubili in ga pri Grdavu vrgli v ogenj. V gozdu nad vasjo so Nemci ujeli Stanetovega brata Francita in Janeza Cerarja. Francita so izpustili, Janez pa je končal v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Po vojni je Stane Stražar studenške dogodke strnil v tragedijo Bratova kri. Krstna uprizoritev, ki je bila hkrati tudi prva predstava na prostem na Studencu, je bila 15. septembra 1962. igrali so jo prav tam, kjer se je leta 1944 v resnici zgodila, na razvalinah Grdavove domačije. Med predstavo so se ljudje kar sami razmestili po hribu nad razvalinami, odkoder so imeli pogled na prizorišče. Tako so gledalci sami pokazali kje in kakšno naj bo gledališče. Člani društva Miran Jarc so potem s prostovoljnim delom odstranili razvaline hiše in gospodarskega poslopja ter naredili terase za gledalce in prostor za postavitev prizorišč. Končno je gledališče v letu 1990 dobilo še pomično streho iz plastificiranega platna na kovinski konstrukciji. V studenškem poletnem gledališču je prostora za tisoč gledalcev, največ pa jih je sprejelo pet tisoč. Domače društvo že od leta 1949 postavi na oder najmanj po eno dramsko delo na leto. Poleg kakovostnih domačih gledaliških predstav, ki jih že tri desetletja uspešno vodi in režira Lojze Stražar, si gledalci v tem gledališču lahko ogledajo tudi dela poklicnih ustanov. Na Studenec prihajajo gostovat celo gledališča iz Ljubljane ter ljubljanska in mariborska operna hiša. Gostujejo pa tudi amaterske skupine. Tu se vrstijo tudi nastopi narodnozabavnih ansamblov, že kar tradicionalna pa je prireditev Glasba treh dežel. Ob gledališču je društvo za svoje delovanje postavilo prijeten lesen dom, kjer so v zimskem času tudi likovne razstave. Kultura /lamnik 15 Srebrni jubilej Alpskega kvinteta V petek, 2. 10, 1992, smo Mengšani zopet preživeli lep večer. Srebrni jubilantje, člani Alpskega kvinteta, so praznovali petindvajsetletnico svojega delovanja. Seveda pa moramo povedati vsaj nekaj pomembnejših uspehov in priznan Alpskega kvinteta: 20 izdanih plošč doma in 24 v tujini, dve zlati plošči v Sloveniji, diamantna v Avstriji, pet zlatih v Avstriji, dvakrat dobitniki Eurostara za najbolj popularno tujo skupino v Avstriji.. . Na TV Slovenija so imeli sedem samostojnih oddaj, šest serij Alpskih večerov, več nastopov v Avstriji, Nem- Alpski kvintet ob praznovanju srebrnega jubileja čiji, Švici, Italiji, na ORF, ZDF, ARD, Sat 1, RT L +, SRG in RAI. Ob tem naj vas spomnim na neka] najbolj popularnih skladb Alpskega kvinteta: Prav I ustna je moja, Kjer so me zibali mati, Ljubim te Slovenija, Janezov bariton, Na Brezjah že zvon zvoni, ... Zadnje tri kasete Alpskega kvinteta ZKP RTV Slove- nija pa nosijo naslove: Na Brezjah že zvon zvoni, Veselo po domače in 25 let - Alpski kvintet (14 uspešnic). Program, ki je trajal dobre tri ure, je razvnel srca Mengša-nom in številnim gostom (med drugimi se je praznovanja udeležil tudi Marjan Podobnik, predsednik Ljudske stranke). TATJANA SIVEC STRMŠEK KNJIŽNICA DOMŽALE TEL: 061,721-204,712-499 FAX: 061/712-499 Ure pravljic tudi v Mengšu Najmlajše obiskovalce Knjižnice v Mengšu obveščamo, da bodo lahko obiskovali ure pravljic. Te bodo vsak četrtek ob 17. uri. Bogata videoteka v Mengšu Mengšane vabimo, da obiščejo bogato vide-oteko v okviru Knjižnice. Na voljo je prek 300 originalnih kaset s kvalitetnimi filmi za otroke in odrasle. Ni nam vseeno Od srede oktobra je na mladinskem oddelku Knjižnice zbiralna akcija z naslovom Ni nam vseeno. Najmlajše bralce smo pozvali, da pomagajo begunskim otrokom med nami, in to tako, da zberejo zvezke, barvice, svinčnike, knjige in slikanice. Zbrano bomo konec novembra odpeljali v begunske centre. Novo - novo - novo Med zanimivimi novostmi, ki Vas čakajo v Knjižnici Domžale, opozarjamo na: - nov roman Vinka Ošlaka HAGAR, - v slovenski jezik sinhronizirane risanke o Tomu in Jerryu - komplet vseh filmov o Vinetouju - knjigo Paula Solomona o vsebini rasti META - ČLOVEK - nove knjižice iz otroške zbirke ČEBELICA - četrto izdajo znane knjige Richarda Hod-gettsa in Donalda Kuratka EFFECTIVE SMALL BUSSINES MANAGEMENT - biografski roman Alojza Rebule o liku Antona Martina Slomška PASTIR PRIHODNOSTI Izbirajmo knjigo meseca Na mladinskem oddelku Knjižnice Domžale poteka zanimiva akcija. Mladi bralci namreč sami izbirajo najbolj zanimivo knjigo meseca, in sicer tako, da glasujejo za posamezno knjigo, ki se jim zdi najboljša, najzanimivejša, sploh naj... Tista, ki bo dobila največ glasov, bo razglašena za knjigo meseca. Razstava o pesnici Saši Vegri Na mladinskem oddelku si lahko do srede novembra ogledate razstavo o otroku v poeziji pesnice Saše Vegri. Na razstavi so predstavljena tudi likovna dela mladih slikarjev osnovne šole Rodica pod mentorstvom Brede Podbevšek. CVETA V NAŠEM OBJEKTIVU Radomlje z okolico Hare Krišna festival v Domžalah Vlastja Simončič podeljuje nagrado mladi fotografinji Katarini Roje Foto-kino klub Mavrica je v petek, 9. oktobra, v Kulturnem domu v Radomljah pripravil fotografsko in dia razstavo o domačem kraju. Prireditev so si zamislili kot oddolžitev okolju, v katerem klub ustvarjalno deluje že 25 let. Doslej so z razstavami, festivali, projekcijami, igrami in prireditvami vedno predstavljali neznani bližnji in daljni »tuji« svet. To jesen pa so se odločili pokazati življenje na svojem pragu in svet, ki ga lahko obhodimo v dobri uri. Bili so v precejšnji zadregi: »Kako predstaviti stvari, ki jih videvamo vsak dan in jih sploh več ne opazimo? Je na njih še kaj zanimivega, nevidnega, ne-zaznanega, nespoznanega, ne-dojetega in nerazumljenega?« Ker nihče ni prerok v lastni deželi, so za pomoč prosili tudi člane Foto kluba Gorenja vas in Foto-kino kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke. Skupaj so odšli na poletni potep in naredili kakih 2000 posnetkov; na prireditvi so razstavili 50 barvnih in črno-belih fotografij ter pokazali 200 diasov, ki so bili urejeni po tematskih sklopih. Najboljšim so bile podeljene nagrade - lične majolike. Prejeli so jih: Toni Iglic, Lojze Po-pelar in Katarina Roje za najboljše fotografije ter Mojca Iglic, Janez Kosmač (vsi iz domačega kluba) in Hani Cankar (Foto klub Gorenja vas) za najboljše diapozitive. Predsednik žirije, mednarodni mojster fotografije, Vlastja Simončič, je ob podelitvi nagrad poudaril pomen takih razstav za oblikovanje krajevne kronike: »Danes se nam posnetki zdijo lepi zaradi umetniške vrednosti, čez nekaj desetletij pa bodo dragoceni zaradi dokumentarnega pomena.« Ob koncu so se zahvalili obiskovalcem, ki so napolnili dvorano, podjetjem in obrtnikom za denarno pomoč in Krajevni skupnosti Radomlje, ki je bila pokrovitelj prireditve. IGOR LIPOVŠEK Klub Potohodec iz Domžal in Mednarodno društvo za zavest Krišne sta 14. oktobra v Likovnem razstavišču pripravila prvi Hare Krišna festival v Domžalah. Ob tej priložnosti nam je ANDREJ KIKELJ, njihov duhovni vodja povedal nekaj več o tem gibanju. Kaj je in od kod izvira Hare-Krišna? »Hare Krišna nima začetka, Klub Potohodec nadaljuje z dejavnostjo. 1. oktobra je predaval Damjan Habe (na fotografiji) o Italiji, 8. oktobra Jelka Habjan o Nizozemski, 14. oktobra pa so gostili Hare Krišna festival. Redna srečanja članov in nečlanov Potohodca so vsak četrtek. je univerzalna duhovna kultura in znanje. Verovanje temelji na BHAGAVAD GITI, knjigi, ki je stara 5000 let in je še vedno aktualna. Zapisana je bila blizu New Delhija, kjer je takrat potekala zgodovinska bitka, v kateri so uporabili tudi atomsko orožje, ki so ga lansirali z man-trami (visokozvočne vibracije). Tu se je pojavil Krišna kot duhovni učitelj in je govoril vojakom: »Ti nisi telo, ti si duša. Duša je večna in se seli iz telesa v telo« (reinkarnacija). Kakšen je vaš odnos do drugih ver in ateistov? »Zavest Krišne je izvirna in iz nje so nastala verovanja. Vsakdo ima v sebi kakšno vero, saj je to naravna človekova potreba. Tudi ateisti VERJAMEJO, da boga ni. Kar se tiče krščanstva, menimo, da je kristjan tisti, ki sledi zapovedim lezusa Kristusa. Vendar ni kristjana, ki bi te zapovedi res upošteval. Jezus pravi: ne kradi, ne ubijaj. To je prevarantska religija.« Kaj menite o osamosvojitvi Slovenije in demokraciji, ki se poraja? »Nihče ni svoboden, dokler je suženj svojih čutov. Še vedno smo sužnji zavisti, zlobe, pohlepa, poželenja, iluzij in norosti. Prava svoboda je duhovna svoboda. Kljub osamosvojitvi Slovenije ljudje niso srečni in za vse krivijo druge. Smo proti demokraciji, v korist avtokracije. Vodja mora biti pravilno vzgojen in izšolan, da postane prvovrsten človek. Ljudje, ki nimajo duhovnega znanja, bodo izvolili takšne voditelje, kot jih sedaj imamo. V demokraciji so ljudje pridobitni-ško usmerjeni in jim je težje sprejeti duhovno življenje.« Kakšno je vaše stališče do vojne v Bosni in vojn nasploh? »V vojni se duša vojskuje z materialno energijo. Vendar je duša večna in noče umreti, telo pa se mora stalno spreminjati. Vojna v Bosni je drastična in spektakularna, vendar tudi v bolnišnicah umirajo ljudje. Vzrok za vojno v Bosni je klanje krav v klavnicah in množični abortusi.« Kakšno je vaše stališče do spolnosti? »Spolnost je pervezna oblika ljubezni do boga. Je telesen užitek in nasprotje duhovnemu življenju. Ker pa živimo v materialnem telesu, je to človekova potreba. Naše stališče je: uživaj, vendar ne na račun drugih, V okviru zakonske zveze in samo zaradi rojstva otrok. Ljudje s prekmernimi čutnimi užitki bodo vedno obstajali, vendar takšni ne morejo biti duhovni učite'l j i.« Mednarodno društvo za zavest Krišne vsako nedeljo predstavlja svoj program v plesni šoli Bolero, sedež pa ima na Žibertovi 27 v Ljubljani. KRISTINA BRODNIK foto: IGOR LIPOVŠEK NOVA PLESNA ŠOLA Plesni center FREDI predstavlja svoje prvake PC Fredi ni le navadna plesna šola, saj poleg družabnega plesa goji tudi vrhunski tekmovalni ples! V okviru Plesnega centra Fredi deluje tudi športno-plesni klub z istim imenom, pod okriljem katerega so zbrani mnogi naši vrhunski plesalci. Nekaj najboljših se prav te dni mudi na velikem mednarodnem plesnem festivalu »International championships« v Veliki Britaniji, od koder že kapljajo prve novice o njihovih uspehih. Vsi ti plesalci, ki jih danes občudujemo na različnih plesno obarvanih prireditvah (nekateri od njih nimajo več kot 8 let), so prehodili pot od začetnih skupin v celoletni plesni šoli za otroke, prek prenekaterih avdicij, menjav plesnih partnerjev, neštetih kvalifikacijskih turnirjev, državnih prvenstev, pa do mednarodnih plesnih dogodkov, kot je trenutno najbolj aktualni že omenjeni turnir. Danes ima plesni klub Fredi približno 30 tekmovalnih plesnih parov, med katerimi v tem trenutku najbolj blestijo naslednji: ANDREJ SKUFCA in KATARINA VENTURINI Andrej in Katarina sta absolutna državna prvaka v latinsko-ameriških plesih ter v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov. Andrej je star 18, Katarina pa 20 let. Oba plešeta že 10 let, skupaj pa šele zadnji 2 leti. Njuni mednarodni uspehi potrjujejo, da sta trenutno najbolj obetaven slovenski plesni par. MATEVŽ OGORELEC in SABINA ZAJC Matevž in Sabina se lahko pohvalita z zmago na največjem plesnem tekmovanju, ki je vsako leto v Black-poolu v Veliki Britaniji. Med mlajšimi mladinci (stara sta 13 in 14 let) sta osvojila naslov neuradnih svetovnih prvakov v dveh latinsko-ameriških plesih: cha-cha-ju in jive-u in s tem dokazala, da Slovenci v plesu tudi v svetovnem merilu nismo kar tako. ROKI ČESEN in JASNA GRADIŠAR V zadnji plesni sezoni so bila državna prvenstva najbolj napeta ravno v njuni starostni kategoriji, saj sta imela Roki in Jasna za glavna konkurenta v boju za naslov državnih prvakov ravno Matevža in Sabino. Izkazalo se je, da znata Roki in Jasna pred domačim občinstvom še posebno dobro zaplesati, zato se jima je posrečilo osvojiti naslov prvakov tako v latinskoameriških plesih kot v kombinaciji. Da pa lahko zablestita tudi v mednarodni konkurenci, pa sta dokazala ravno na »International Championships,« kjer sta se v izredno močni zasedbi parov iz vsega sveta uspela uvrstiti med 12 najboljših. Fredi Novak, vodja plesnega centra in glavni trener v plesnem klubu Fredi, je ponosen na uspehe svojih plesalcev. Še bolj kot njihovi športni rezultati, pa ga, kot sam pravi, veseli to, da so pravi športniki, lepo vzgojeni, uspešni v šoli in v vseh ozirih dobri vzorniki vsem mladim plesalcem, ki prestopijo prag Plesnega centra Fredi. BLAŽ BEZEK in NINA MEDJA obetavna mlada plesalca plesnega centra FREDI. 16 /lamnik Sport Državni prvak Gregor Goreč in desno Silvo Habal MOTOCIKLIZEM Goreč najboljši v Sloveniji Za domžalskimi motociklisti je izredno uspešna sezona, čeprav sta do konca še dve dirki. Po tekmovalni plati je blestel Gregor Goreč. AMD Domžale pa je napravilo pravi organizacijski podvig na letališču v Portorožu. Najuspešnejši motociklist sezone je vsekakor Gregor Goreč (Color, FE-GO team) član AMD Kamnik. Po treh dirkah za državno prvenstvo v Portorožu in dvakrat na Grobniku je že postal prvi slovenski državni prvak v razredu do 125 čem. 17-letni perspektiven dirkač Igor Jerman (AMD Domžale, HB team), pred katerim je še vsa bodočnost, pa je s tremi drugimi mesti za Gorcem tudi že novi slovenski viceprvak. Četrta finalna dirka za DP v Portorožu (18. 10.), na kateri se bo poslovil eden najboljših mo-tociklistov vseh časov pri nas Janez Pintar (AMD Domžale), pa bo odločala o naslovu v kategoriji do 250 ccm med vodilnim Albinom Šter-nom (Domžale) in drugouvrščenim bivšim asom Silvom Habatom (Kamnik). Tretji je Jure Lampe Domža'e. Dirkači iz naše občine so bili izredno uspešni tudi v tujini, kjer so bili na vseh osmih mednarodnih dirkah na svetovno znanih dirkališčih v Avstriji, ČSFR, Nemčiji in na Grobniku v ospredju. Šampion Gregor Goreč je dvakrat zmagal, še štirikrat pa je stopil na zmagovalen oder. Obetavni Igor Jerman pa je dosegel eno zmago, eno drugo mesto, nekajkrat pa je bil četrti. Silvo Habat pa je imel s starim motociklom veliko težav. Na Evropskem prvenstvu se je v razredu do 250 ccm Silvo Habat kvalificiral na dirko v Zeltwegnu v Avstriji in dosegel 24. mesto. V dosti močnejši konkurenci v razredu do 125 ccm pa se je v Assnu na Nizozemskem to posrečilo Igorju Jermanu, ki je bil 26. Vrhunec sezone pa je z izredno vožnjo in 12. mestom in s štirimi točkami na zadnji dirki za Evropsko prvenstvo v Imoli v Italiji dosegel štirikratni državni prvak Gregor Goreč, ki takole ocenjuje uspešno sezono: »Na začetku sezone je kazalo zelo slabo, predvsem finančno, poleg tega pa sem bil lani na služenju vojaškega roka in se mi je forma zmanjšala. V nadaljevanju pa je bilo veliko bolje. Z uspehi in zmagami sem postal tudi bolj samozavesten. Na koncu sem izredno zadovoljen, bolje skoraj ne bi moglo biti. Krona sezone pa so točke EP, tako da so se mi uresničile vse želje.« MIRAN KOKALJ Počitnice po taborniško Kot vsako leto so aktivni člani Rodu mlinskih kamnov iz Radomelj tudi letos preživljali svoje proste dni na taborjenju. Tabor so postavili v idilični pokrajini blizu Gotenice na jasi, obdani z mogočnimi kočevskimi gozdovi. Pod platnenimi strehami je bilo čez dan vroče. Komaj pa se je sonce skrilo za hrib, je bilo treba skočiti v dolge hlače in toplo jopico. Vendar tabornikov to ni motilo. Dneve so zapolnili s številnimi dejavnostmi, ki poleg razvedrila in zabave prinašajo tudi znanje: orientacijo na terenu, preživetje v naravi, lokostrelstvo, bivakiranje, varovanje okolja... Težko je opisati, kaj vse se je dogajalo. Ob večerih so se zbirali ob tabornem ognju in nočni mir so zmotili zvoki kitare in zven mladih glasov. Kovalo se je prijateljstvo in ljubezen do narave. Na obisk so povabili tudi starše. Na dan staršev se je zbralo okrog sto gostov. Predstavili so jim življenje v taboru in jih povabili na kosilo. Popoldne se je razvilo pravo tekmovanje med starši in taborniki. Tekmovali so v odbojki, lokostrelstvu, skavtbalu in šaljivih igrah. Taborniki neradi povedo, da so bili starši v nekaterih panogah boljši od njih. Hodili so tudi na izlete. Najlepši je bil vzpon na Goteniški Snežnik, kjer so se med prvimi vpisali v vpisno knjigo na vrhu, saj je bila pot markirana šele pred kratkim. Tudi kopanja ni manjkalo. Čeprav Reško jezero pri Kočevski Reki ne more odtehtati lepot Bohinja, kjer so prej taborili, je bila voda tudi tu mokra in osvežujoča. Zadovoljni in z lepimi spomini so se po desetih dneh vračali domov, mladi in mladi po srcu, z mislijo da prinaša taborniško življenje marsikaj, česar drugje ne najdeš. JANKA JERMAN OBČINSKI KROS 1992 Veliko mladih tekačev Letošnji občinski kros, ki ga je pripravila Zveza telesnokulturnih organizacij naše občine, uspešno pa izvedel Atletski klub Domžale, je bil množičen kot že dolgo ne. Prijetno jesensko vreme, več kot 500 mladih tekmovalcev, njihovih mentorjev, pa tudi precej staršev je na novi progi za TEN TEN-om spremljalo teke mladih atletov, ki so na različno dolgih progah pokazali vso svojo kondicijo, njeno pravilno razporeditev in zagrizenost. Zmagovalci so bili vsi: od najmlajših, ki so pretekli 250 metrov, do starejših, ti so se pomerili na 500 metrov dolgi progi. Najvztrajnejši tekači pa so uspešno premagali več koJ| kilometer dolgo progo. Po posameznih letnikih pa so zmagali: fantje letnik 1985 - Tilen Čuk, OŠ Preserje pri Radomljah, letnik 1984 - jaka Gros, OŠ Venclja Perka Domžale, letnik 1983 - Elvis Jularič, OŠ Rodica, letnik 1982 - Andrej Kračman, OŠ Domžale, letnik 1981 - David Jerič, OŠ Mengeš, letnik 1980 - Dragan Tomič, OŠ Domžale, letnik 1979 - Marko Trdin, OŠ lanko Kersnik Brdo, letnik 1978 - Boštjan Bernot, Atletski klub Domžale, ml. mladinci - Dejan Mulec, Srednja šola Domžale, st. mladinci - Damjan Korošec, Atletski klub Domžale dekleta: letnik 1985 - Mirela Ikič, OŠ Mengeš, letnik 1984 - Helena Kališnik, OŠ Venclja Perka Domžale, letnik 1983 - Nastja Capuder, OŠ Venclja Perka Domžale, letnik 1982 - Karmen Repnik, OŠ Domžale, letnik 1981 - Anja Završnik, OŠ Mengeš, letnik 1980 - Maja Grabner, OŠ Venclja Perka Domžale, letnik 1979 - Bojana Vojska, OŠ Dob, letnik 1978 - Petja Orehek, Atletski klub Domžale, ml. mladinke - Karmen Horvat, Atletski klub Domžale, st. mladinke - Špela Keržan, Atletski klub Domžale , Vsem iskrene čestitke! Deževni sedmi tek za krof Urh in Bohinčeva spet najhitrejša Deževno in precej hladno vreme je sicer malce okrnilo udeležbo na tradicionalnem SEDMEM TEKU ZA KROF V KRAŠNJI, vendar je skoraj petdeset tekmovalcev zadovoljno zapuščalo rekreativni tek, ki je bil tudi letos dobro organiziran. Na precej zahtevnih blatnih, vendar lepo pripravljenih progah za 2000 oz. 8500 m dolga teka, slednja je imela višinsko razliko 265 metrov, so v posameznih kategorijah zmagali: Bojana Vojska, AK Domžale (mlajše pionirke), Uroš Zupan, AK Rudar Trbovlje (mlajši pionirji), Špela Kržan, AK Domžale (članice do 25 let), Rajko Novak, Kavarna Veronika Kamnik (člani do 25 let), Lado Urh, Kavarna Veronika Kamnik (člani od 25 do 35 let), Veronika Bohinc, Ljubljana (članice nad 35 let), Dare Rovanšek, Hobi Šentvid pri Stični (člani od 35 do 45 let) ter Albin Struna, Velenje (člani nad 45 let). Najhitrejša Lado Urh in Veronika Bohinc sta prejela posebna pokala, športno društvo Krašnja pa je spominski darili izročilo tudi Anici Kvas, najstarejši med ženskami in Slavku Šalamunu, ki je bil najstarejši član. Športno društvo Krašnja se iskreno zahvaljuje pokrovitelju GOSTINSKEMU PODJETJU KONŠEK TROJANE, dr. Marku Pipu ter Atletskemu klubu Domžale, ki je sedmi tek izpeljal in obenem pripeljal najštevilčnejšo ekipo. Nasvidenje na OSMEM TEKU ZA KROF! V. Smučarski skoki za pokal Elektrotehne v Ihanu V lepem vremenu, 5. septembra 1992, se je na ihanski smučarski skakalnici pomerilo 53 tekmovalcev iz Ljubljanske regije. Tekmovali so v skupinah do devet, deset, enajst in dvanajst let. Prvih šest je dobilo diplome in praktične nagrade. Tekmovalci so bili zelo izenačeni, le v skupini do dvanajst let je bil Miha Rihtar za razred boljši od drugih. Organizatorji so se potrudili, da je bila tekma vzorno organizirana, za njen potek pa ima največ zaslug napovedovalec Franek Trefalt. Pri organizaciji tekme so pomagali: Livarstvo Ferkolj - Ru-par, Selo - Ihan, Napredek Domžale, Market Rape in Franc Plešec, Depala vas. Za pomoč se najlepše zahvaljujemo. Za konec še rezultati: dečki do devet let: 1. Matjaž Repovž, SK Dolomiti, 2. Mensur Jevrič, SS Kihan, 3. Luka Demšar, SK Dolomiti, 4. Simon Ogulin, SK Ilirija, 5. Adis Velič, SSK Ihan, 6. Jure Šinkovec SK Ilirija, dečki do deset let: 1. Nejc Jakič, SK Dolomiti, 2. Matjaž Repovž, SK Dolomiti, 3. Dejan Fišer, Termit Moravče, 4. Mensur Jevrič, SSK Ihan, 5. Matjaž Doles, SK Ilirija, 6. Simon Podrebršek SK Ilirija, dečki do enajst let: 1. Franci Peterka, Termit Moravče, 2. Blaž Bilban, SK Dolomiti« 3. Primož Gostič, SK Dolomiti, 4. Andraž Stergar, SSK Ihan, 5. Nejc Jakič, SK Dolomiti, 6. Aleš Bahor SK Dolomiti, dečki do dvanajst let: I. Miha Rihtar, SSK Ihan, 2. Franci Peterka, Termit Moravče, 3. Franci Cerar, Termit Moravče, 4. Blaž Biblan, SK Dolomiti, 5. Primož Gostič, SK Dolomiti, 6. Andraž Stergar SSK Ihan Na Gote-niškem Snežniku Taborili smo v vasi Gotenica. Šotori so stali na robu smrekovih gozdov. Naš vod se imenuje Vod dolgonogih kobilic. Zmenili smo se, da gremo na Goteniški Snežnik. Pot je bila dolga in strma. Bilo je veliko kamenja, saj smo hodili po dinar-sko-kraškem svetu. Med potjo smo počivali. Pomalicali smo kruh in jabolko. Hodili smo po markirani poti. Z nami je bil tudi vod med- vedkov, ki so si izbrali ime Kraljevi orli. Komaj smo čakali, da pridemo na vrh. Po treh urah hoje se nam je želja uresničila. Pojedli smo, se slikali in podpisali v vpisno knjigo. Naša vodnica in ekonom sta nas krstila, saj smo bili prvič tu. Na štampiljki smo prebrali, da je Goteniški Snežnik visok 1289 metrov. Bili smo ponosni, da smo ga osvojili. Ko smo se vračali, je šlo lažje. Hitro smo bili v dolini. Pričakali sta nas naši taborniški mamici. Prav nič nismo bili utrujeni. Zapeli smo pesem medvedkov in čebelic. Izlet je bil vsem všeč. Čebelica NINA ŠOBA Rod mlinskih kamnov Radomlje. Dviganje uteži 2. oktobra 92 se je v Domžalah končal zadnji krog državne lige v dvigovanju uteži. Organizator je bil atletski klub Rudar-Velenje. Tekmovale so tri ekipe: Velenje 784 točk Olimpija 827 točk TAK Domžale 1130 točk Zmagala je ekipa Domžal. V skupnem seštevku vseh treh krogov je državni ekipni prvak TAK Domžale. To je lep uspeh za naše dvigovalce, če upoštevamo, da je nekaj še starejših tekmovalcev, ki morajo še aktivno tekmovati, ker morajo zapolniti vrzel, dokler jih mlajša generacija ne zamenja. Med starejšo generacijo dvi-govalcev, ki so še tekmovalno zelo aktivni, moramo pohvaliti Jožeta Klopčiča, ki za Domžalski TAK tekmuje v super težki kategoriji. DARE FLIS Smučarsko društvo Ihan je v nedeljo, 13. septembra dopoldne, organiziralo tekmovanje tek na rolkah. Tekmovali so štirje smučarski klubi iz Slovenije in dva iz Hrvaške. Na sliki start najmlajše kategorije dečkov. Nesreče v gorah Se še spominjate mojega povabila pred začetkom poletne sezone? Nekateri smo ga vzeli kar preveč resno, k velikemu obisku gora pa je pripomoglo tudi lepo vreme, ki je bilo letošnje poletje gornikom zelo naklonjeno. Neznosna vročina v dolini je zvabila v prijetnejše višje predele tudi marsikoga, ki bi se raje hladil ob morju, pa se je iz različnih vzrokov odločil, da gre v hribe, z vsemi dolinskimi in dopustniškimi navadami vred. Vendar pa za varno hojo in prijetno počutje v gorah takšna odločitev in pogum še nista porok, da bomo gore doživeli kot nekaj lepega, ne pa strah zbujajočega. Letošnje poletje je bilo tako zaznamovano tudi s porastom števila gorskih nesreč ali bolje nesreč v gorskem svetu. To poudarjam zato, ker je bilo nekaj nesreč tudi med padalci in zmajarji, souporabniki gorskega sveta. Povedati je treba, da je javno mnenje željno senzacij in da jim gorske nesreče že od prvih obiskov gora v preteklosti še kako prav pridejo. Spomnimo se samo nesreč članov Turistovskega kluba Skala iz 20. let tega stoletja, ki jih je javnost neupravičeno in zaradi nedojemanja gorniškega duha hitro preimenovala v TKS - Trapasti klub samomorilcev. Smrt v gorah ni lepa, je zagotovo tragična, kot je tragična izguba vsakega izmed nas. Nesreče so del življenja in zato niso nič izjemnega. Naša dolžnost pa je, da jih analiziramo in iz njih potegnemo nauk, o izsledkih pa obvestimo javnost. Poglejmo si nekaj podatkov iz analize gorskih in drugih nesreč, ki jo je za leto 1991 pripravila GRS (Planinski vestnik, št. 9, 1992). Največ nesreč se pripeti planincem, delež alpinističnih nesreč je zelo majhen, se pa praviloma končajo z najhujšimi posledicami. Med vzroki planinskih nesreč je na prvem mestu zdrs, ki ga pogosto spremljata izrabljena ali nepopolna oprema in slaba fizična ter psihična pripravljenost posameznika. Hujše posledice pri zdrsu preprečimo le v prvih trenutkih, ko še lahko preprečimo padec ali pa drsenje po terenu. Kako to naredimo, pa je odvisno od pripravljenosti, opremljenosti, varovanja, predvsem pa od znanja in izkušenj ter iznajdljivosti posameznika. Na to moramo biti še posebej pozorni v tem času, ko dež in prve zmrzali že kažejo svoje zobe. Zložljive palice postajajo zelo pomemben del naše opreme na lažjih poteh, v zahtevnejšem svetu pa jih zamenjujejo cepin in dereze. Seveda pa nam oprema sama nič kaj dosti ne pomaga. Če je ne znamo pravilno uporabljati postane celo nevarna. Pri učenju hoje v gore, najsi bo to pozimi ali poleti, je najbolj pomembna izbira cilja. Od malega k velikemu, naj bo naše geslo. Zelo hude so posledice, pri padcu v steni. Od šestih primerov so se kar štirje končali z najhujšimi posledicami, nobenemu pa ni bilo popolnoma prizaneseno, dva sta jo odnesla s hudimi telesnimi poškodbami. Padec v steni je le posledica določenega vzroka, kot so odlom oprimka ali stopa, zdrs, izguba ravnotežja pri prestopu, odlom ali izpuljenje klina, slabo ali napačno varovanje. Padec na poti je prav tako čest pojav, kar seveda pomeni tudi zdrs, spotik, spodmik kamenja, izguba ravnotežja, trenutna slabost. To ima seveda lahko hude posledice, če je pot izpostavljena, saj se tak padec v nekaterih primerih lahko povsem izenači s padcem v steni. Vsem nesrečam se ne moremo izogniti, saj so nekatere pogojene z objektivnimi nevarnostmi (nenadne spremembe vremena, padajoče kamenje, poškodovane varovalne naprave na poti...). Povsod tam, kjer pa je v večji meri prisoten človeški dejavnik, pa bi nesreče ali posledice lahko omilili. Nekaj lahko zagotovo prispevajo različne izobraževalne oblike namenjene tako otrokom, kot odraslim, ki jih prirejajo PD ali PZS. Gre predvsem za odprte planinske šole, tečaje gorništva in začetne alpinistične tečaje, ki so dostopni vsakomur. BORUT PERŠOLJA Domžalski jamarji na orientacijskem pohodu v Slovenj Gradcu V soboto, 10. in nedeljo 11. oktobra so se domžalski jamarji v Slovenj Gradcu udeležili orientacijskega tekmovanja, ki so ga tamkajšnji taborniki organizirali pod naslovom Severni izziv. Tekmovanja se je udeležilo trinajst ekip od Maribora do Postojne. Domžalska ekipa je bila v svoji skupini druga, med vsemi ekipami pa četrta. V okviru tekmovanja so komisije poleg iskanja dvanajstih kontrolnih točk ocenjevale tudi napoved vremena za naslednji dan, ureditev prenočišča in pripravo tople hrane. Tekmovanje je bilo torej zahtevno in hkrati zanimivo. S.S. Sport /lamnik 17 DOMŽALSKI DOM NA VELIKI PLANINI Dobra planinska letina »Letošnja planinska sezona je bila dobra,« pripoveduje Miro Av-belj, oskrbnik Domžalskega doma na Veliki planini. »Ljudje so se začeli vračati v domače planine. V našem domu navadno prenočijo, nato pa oddidejo do bližnje planinske točke. Obiskovalcev je bilo letos toliko kot že dolgo ne. Dela pa v domu in njegovi okolici tudi veliko, saj se je prav v letošnjem letu dom razširil in polepšal.« Na Konja, Korošico ali le do zelišč Velika planina s svojimi prostranstvi nudi veliko možnosti tako za prijetne počitnice kot rekreativne pohode na bližnje vrhove in obisk Domžalskega doma (1556m), ki obiskovalcem poleg prenočišč (40 jih je bilo doslej) nudi tudi hrano in pijačo. Planincev ne manjka. Velikokrat si Veliko planino, kamor pridejo z gondolo ali peš (iz Stahovice, Smrečja, Marjaninih njiv), izberejo kot izhodiščno točko do bližnjih vrhov: Dol, Konj, Koro-šica, Ojstrica, Kamniško sedlo; za obisk Vetrnice, zanimive jame, kjer je večni led, ali le za nabiranje zdravilnih zelišč (arnike, materine dušice, borovih in smrekovih vršičkov). Velika planina je vedno lepa, polna cvetja, ki se v modrih, rdečih in rumenih barvah seli s planine na planino. Domžalski dom na Veliki planini »Dom je oskrbovan od sredine maja do konca oktobra, pa ob vi- kendih, ko je tudi največ obiskovalcev, po dogovoru v njem lahko bivate tudi druge dni (pokličite 376-005 g. Avbelj). Sedežev v domu in okoli njega je veliko, dovolj za vse, kolikor jih pride,« pravi oskrbnik Miro, ki ima vedno pripravljeno enolončnico, najboljši planinski čaj, pa tudi polento, obaro in žgance lahko naročite. Dela zlasti ob vikendih ne zmanjka, zato mu na pomoč priskočijo domači. V sezoni priporočajo mleko in veliko svežega zraka, ki ga na Veliki planini nikoli ne zmanjka. Gradbena sezona Člani Planinskega društva Domžale so letos veliko dni preživeli na Veliki planini. Pa ne da bi se odpočili, temveč da bi delali. V letošnjem poletju so urejali svoj dom. Najprej so bile na vrsti sanitarije (Janezov kot in Mickina luknja), greznico so uredili že prej, nato ureditev podstrehe depandanse, s tem so pridobili možnost za ureditev dodatnih ležišč, pokrit hodnik med glavno stavbo doma in depandanso pa naj bi omogočil lažji prehod. Sanirali so tudi severno steno doma. Za vse so pridobili ustrezna soglasja, med njimi tudi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Dela je bilo veliko, delavcev precej manj. »25m' peska, veliko lesa, ki ga je treba preložiti najmanj dvakrat,« pove Peter Primožič, predsednik Planinskega društva Domžale. Vode je bilo dovolj. Obe cisterni, v katerih zbirajo kapnico in deževnico, se nista spraznili niti v najbolj sušnem obdobju. Delali so sami člani, največkrat skupaj z »žlahto«, največ delovnih ur so opravili Primožičevi, pa Leon Štiftar, Janez in Vilko Kralj. Tudi člani mladinskega odseka so pomagali. Delovnih ur ni štel nihče, prav tako ne delovnih vikendov, prevozov, skodel in kilometrov, ki so jih napravili. Ob našem obisku so barvali. Pohvalijo HE-LIOS-ov premaz, s katerim jih to naše podjetje »zalaga« že več let. V praksi se je že pokazalo, da mu vremenske neprilike niso kos in planinci upajo, da bo HELIOS tudi v prihodnje priskočil na pomoč. Ne pozabijo na Francija Nahtigala, ki jim pomaga pri projektih in nadzoru, pa tudi občina je dala nekaj. Največ denarja je njihovega. Prihranili so ga v preteklih letih in letos investirali. Delo pa ni še končano. Dobrodošli! V načrtu imajo ureditev okolice, modernizacijo glavnega vhoda in posodobitev spodnje točilnice, pa tudi kuhinja bi že rada prišla na vrsto. Dela torej še dovolj. Veliko pa je tudi pripravljenosti, da lepši Domžalski dom na Veliki planini sprejme še več planincev. Zato pričakujejo, da bo v obeh občinah narejenega več na področju turističnega razvoja, ki bo tudi Veliki planini in z njo domu zagotovil ustrezno mesto, ki jima gre. Do tedaj pa dobrodošli v Domžalskem domu na Veliki planini. VERA VOJSKA Domžalski dom na Veliki planini dobiva novo podobo. Še skupinska slika ob koncu delovne akcije... Kdo ve, koliko takooooo velikih krapov bodo še potegnili... (Foto: M. Brodar) V Zalog po krape Ribnik v Zalogu pri Moravčah so prizadevam člani Ribiške družine Bistrica očistili mulja in usposobili za gojitev rib, med katerimi bodo sprva krapi, kasneje pa morda tudi somi. Pri akciji, ki sta jo uspešnov odilia Rajko Bajec in Hinko Modlic iz vodstva Ribiške družine Bistrica, sta sodelovala tudi TERMIT Moravče in VCP Hidrotehnik. Ureditev ribnika je izrednega pomena za razvoj turizma na tem območju, pa tudi velik uspeh pridnih ribičev, ki si skupaj s krajani želijo, da bi do ribnika v bližnji prihodnosti pripeljal asfalt. Na ribniku so medtem že pripravili tudi prvo tekmovanje, katerega rezultat so bili ujeti veliki krapi in zadovoljstvo zaradi urejenega ribnika. /lamnik je glasilo občine Domžale. Izhaja enkrat mesečno. Reševalni psi v Domžalah Letos poteka peto leto od ustanovitve reševalne enote šolanih psov, ki deluje v okviru KD Domžale in Civilne zaščite občine Domžale. Trenutno šteje enota sedem vodnikov reševalnih psov, ki zavzeto vadijo dvakrat tedensko. Vadba poteka na društvenem vadbišču in na umetno zgrajenih ruševinah v bližnjem gozdu. Ker pa učinkovita vadba zahteva menjavo trena, se večkrat napotimo v kraje, kjer imajo druga društva ustrezne terene in pri-pravjene ovire. Obiskujejo nas tudi kolegi iz drugih društev in si tako izmenjujemo izkušnje. Delo s psi za reševalne namene je zahtevno, ker se mora vodnik naučiti tudi dejavnosti, ki niso poznane v športni kinologiji. To so: prva pomoč ponesrečencem, prva pomoč psu, znanje iz orientacije in topografije, vrvna tehnika, poznavanje nevarnosti v ruševinah, poznavanje nevarnosti v gorah in radioamatersko veščino. Za vse te dejavnosti se organizirajo seminarji in na koncu opravijo izpiti. Vsi ti opravljeni izpiti so tudi pogoj, da se vodnik s svojim psom uvrsti v Republiško mobilno enoto. Pse moramo naučiti različnih spretnosti, kot so: hoja po lestvi, hoja po gredi, privajanje psa na temne prostore, delno potopljene prostore, premagovanje različnih ovir, pošiljanje in usmerjanje psa na daljavo, prevoz psa s helikopterjem itd. Samo dobro usposobljen pes lahko v primeru naravne katastrofe išče preživele ponesrečence kljub vsem motečim dejavnikom na ruševinah. Letos smo začeli usposabljati pse za iskanje pogrešanih oseb. Vsako leto so v Sloveniji izgubili nekaj sto ljudi (predvsem otrok). V nekaterih akcijah so se psi že izkazali in našli pogrešane osebe. Od 4. 3. 1992 do 8. 3. 1992 smo se udeležili lavinskega tečaja, ki je potekal pod Storžičem. Skupno število udeležencev je bilo 72 in 67 psov. Organizacijo tečaja je prevzelo KD Trič in ga na splošno zadovoljstvo tudi uspešno izvedlo. Dobre vremenske razmere so omogočile, da sta bila program praktičnega dela kot tudi predavanj v celoti izpolnjena. Ker je Komisiji za reševalne pse uspelo za predavatelje pridobiti tudi nekaj eminentnih strokovnjakov (dr. Tomaž Vrhovec, Janko Meglic in drugi), je bila strokovna raven tečaja na visokem nivoju. Precej poudarka je bilo na transportu ponesrečencev (višje skupine) in preiskavi terena. V nočni vaji pa so se vsi udeleženci seznanili z uporabo bakle in uporabo psa pri nočnem iskanju. Domžalska ekipa je štela šest članov, in sicer: Branka Bešter, Stane Česen, Matija Goršek, Urša Jug, Mihela Zupane in Bojan Bešter. Stroške udeležbe je v celoti pokril Štab civilen zaščite občine Domžale. 4. aprila 1992 je domžalska enota reševalnih psov v skladu s koledarjem prireditev organizirala izpite reševalnih psov za reševanje iz ruševin stopnje ISP-R1 in ISP-R2. Vaje poslušnosti in premagovanje ovir so izvajali na dru-švenem vadbišču, preizkušnja iskanja v zaprtih prostorih je potekala v Železni jami na Gorjuši, iskanje na ruševini pa na umetno zgrajenem ruševinskem vadbišču v Domžalah. 25. aprila 1992 je v Kamniški Bistrici članica naše enote Mihela Zupane uspešno opravila teore- Foto: MARKO KERN tična izpita iz PNG (poznavanje nevarnosti v gorah in snežnih plazovih) ter veterinarsko prvo pomoč. 24. maja 1992 je na Zelenici članica naše enote Urša Jug uspešno opravila lavinski izpit. 25. junija 1992 je naša enota drugič v letošnjem letu organizirala izpite za reševalne pse. Tokrat je bila udeležba bolj številna, saj se je na izpite prijavilo 16 kandidatov. Prizorišča dogajanja so bila ista kot spomladi. Od naših članov sta opravljali izpit R1 Urša Jug in Mihela Zupane izpit R2 ter ga tudi uspešno opravili. Branka Bešter ter obe kandidatki so bile uspešne tudi na teoretičnemu izpitu nevarnosti v ruševinah ter veterinarski prvi pomoči. Ob tej priliki bi se rad zahvalil jamarskemu društvu in g. Stražarju, ki nam je v Železni jami omogočil del izpita preiskave v zaprtem prostoru. V novembru smo vabljeni na mednarodno reševalno vajo, ki bo v Italiji, v mestu Bruneck. Kolikor bomo izpolnili pogoje in zbrali potreban sredstva, se bomo zagotovo udeležili te vaje. V letošnjem letu je bila dokončana gradnja društvenega doma, ki je komunalno urejen in vsestransko uporaben za društveno dejavnost. Največ zaslug za izgradnjo ima predsednik društva g. Janez Hribar, ki vodi društvo od ustanovitve I. 1978 in neutrudno sodeluje v vseh društvenih dejavnostih. Tehnično izvedbo je vodil predsednik gradbenega odbora Franc Kralj s skupino najbolj aktivnih kinologov , ki so s številnimi prostovoljnimi urami opravili večino dela. Ker nam društvo zaradi prepo-trebne gradnje v zadnjih dveh letih ni omogočilo nikakršne finančne podpore, je velik del stroškov pokril Štab civilne zaščite občine Domžale. BOJAN BEŠTER SANKUKAI Letna karate šola Letos je bila to že 16. po vrsti. Čeprav je denar pogosto razlog, ki nas prikrajša za želeno stvar, so nam bile v tem pogledu nuđene ugodnosti, ki smo jih bili deležni kot člani številnih Sanku-kai karate klubov iz cele Slovenije, saj se je po treningu na balkonih hotela sušilo okoli stopet-deset kimonov vseh velikosti. Razlogov za udeležbo letne karate šole pa je več. Sedem dni intenzivnega treninga nadomesti pol leta treningov, ki potekajo med šolskim letom po klubih. Sedem dni proti pol leta - to ni realno, boste mislili. Preden se prenaglite, naj vam povem kaj več o treniranju. Jutranji trening; prvo, kar ni po godu vsakomur, je to, da se treningi pričenjajo približno ob isti uri, kot smo navajeni nastopiti na delovnem mestu, za šolarje pa še pol ure prej; to je ob 7.00 uri. Rekli boste: »Hvala pa take počitnice.« Ni res, saj vemo, težko je le, preden se odločimo za svoj biti ali ne biti, ko smo budni, pa je jutranje sonce s svojo čisto energijo pravi balzam za dušo in telo. Podobni izgovori, kot so: »Zaspal sem« ali »spet mi ni zvonila ura«, ne pridejo do pomena, ker poznamo nekakšno javno bujenje, to pa je jutranje trkanje po vratih. Vsekakor je človek budilka precej bolj nadležen kot budilka sama, saj ga ne moremo izklopiti, še vedno pa je od vas odvisno, ali boste napol zbujeni kriknili svoj odrešilni »ja«, ali pa globoko vdihnili, zdramili svoje ude in se postavili pokonci v stav ena. Zbirališče jutranjih treningov je ploščad ob morju. Še ena težava se lahko pojavi zadnji hip; če si v jutranji zmedi navajen kot vedno oblekel spodnjice namesto kopalk, je to pač tvoj dan pranja kimona, kajti da se trening ne bi končal z nategnjenimi mišicami in sumljivo hojo, se zaključi v morju. Preživeli smo jutranji trening. Borba za prostor pod tuši je normalen pojav, vse pa je pozabljeno ob mizi z zajtrkom, kjer so stoli celo bolj mehki, kot se zdijo na prvi pogled. Pozabili smo omeniti zaspance. Tudi oni imajo dobre stvari, predvsem to, da je njihov apetit manjši, kar za pridne pomeni dodaten grižljaj. Pred večernim treningom ob osemnajsti uri sta organizirana še dva treninga, namenjena individualni vadbi z nadzorom trenerjev in demonstratorjev. Ti treningi so skorajda neobhodni za polaganje višjega pasu, saj za ponavljanje in utrjevanje nove tehnike v sedmih dneh za celotno skupino udeležencev ni časa. Treningi pa vendar niso vse, kar se dogaja. Letna šola je zbirališče ljudi s podobnimi interesi in razmišljanji. Morje, sonce, sproščenost odpirajo srca vseh. V nekaj dneh zaživimo skupaj ne glede na leta, starost, višino pasu... Vrata sob so vedno odprta za vsakogar. In kjer je toliko ljudi, je tudi zabava. Čez dan prevladuje kopanje, kartanje, odbojka in sklepanje prijateljstev, večer pa je čas petja, praznjenja slaščičarn ter čas, naklonjen romantičnim sprehodom in pogledom v zvezde. Ko pa se ravno navadiš na dnevni red, treninge, ljudi, pride dan slovesa. Nekateri veseli zaradi uspešno opravljenega izpita, drugi z nanovo sklenjenimi poznanstvi, vsak s svojimi občutki se poslavlja in še zadnjič to poletje predaja sebe skupini, ki se bo v nekaj urah razšla. Želja pa ostaja iz leta v leto ista: naslednje leto se zopet vidimo! KRISTINA OTRIN Reklamni kozolčki v Mengšu Verjetno ste tudi vi že opazili nove kozolčke v Mengšu. Novi reklamni kozolčki so nameščeni pri Petrolu, na Maistrovi, v bližini Bri-gita Market in na križišču Hidrome-tala na Gorenjski cesti, KS Mengeš je pred letom dni želela omogočiti vsem obrtnikom in podjetnikom ureditev reklamnih tabel za njihove dejavnosti. Prej so sa pojavljale povsod. Nesporno je seveda, da imajo obrtniki in podjetniki te table na svojih zemljiščih. Motijo pa reklamni napisi na svetlobnih oznakah, kar je prepovedano tudi z zakonom o varnosti v cestnem prometu. V januarju letošnjega leta je Cestno podjetje Ljubljana, ki je upravljalec cest, začelo odstranjevati reklamne table. KS je to zadržala, saj smo že imeli nadomestno rešitev, to pa so reklamni kozolčki. Vzdrževala jih bo KS Mengeš in bodo osvetljeni, kjer bo le mogoče. Table namestijo (s KS je potrebno skleniti pogodbo o namestitvi in vzdrževanju) podjetniki sami, pomembna je le dimenzija (30 x 120). Za letno najemnino je določena cena 50 DEM v SIT protivrednosti za vsako tablo. Kozolce bomo postopoma nameščali, kjerkoli bo to potrebno, saj bo tako Mengeš lepši in prijaznejši Ob tej priložnosti naj omenim še to, da je KS Mengeš ob pomoči Petrola Ljubljana uspela v tem letu dograditi potrebno postajališče ob novem Traku na Blejčevi. Po poimenovanju ulic pa so v izdelavi hišne številke in ulične table. Tudi označitev kraja je v podobnem konceptu. Namesto dosedanje plastične table je sedaj dvakrat de-kapirana pločevina, z obrobno cevjo, ki preprečuje mehanske poškodbe. Krajevne, ulične in hišne napisne table pa izdeluje Trim-line, avtodekoracija in komercialna grafika Kompare iz Mengša. TATIANA SIVEC STRMŠEK /lamnik Sporočila /lamnik ravnokar drži vašo reklamo 32.000 ROK telefon: 721-320 Mali oglasi 10 ČEBELJIH DRUŽIN z AŽ panji ugodno prodam. Tel.: (061) 446-137. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. ORODJAR z večletno prakso išče redno ali honorarno zaposlitev. Naslov v uredništvu. POSLOVNI PROSTOR najamem v centru Domžal, lahko tudi hišo. Telefon: 823-628. STAREJŠO HIŠO najamem ali kupim na relaciji Ljubljana—Domžale—Kamnik. Telefon: 823-628. POMAGAM pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Telefon: 722-266, Romana. VIDEOTEKA V MENGŠU, Glavarjeva 22 vam posoja najnovejše filme ZLATO BROŠKO s perlo sem v središču Domžal izgubila 8. 10. Poštenega najditelja prosim, da se oglasi na telefon 721-538. TV ANTENE montiram in popravljam. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš. Telefon: 737-194. TERMOAKUMULACIJSKE peči popravljam, čistim in montiram. Matija Zibelnik, Mengeš, Zavrti 5. Telefon: 737-194. TRIPLEX GARAŽO prodam v Domžalah, Zupančičeva ulica. Informacije po telefonu: 712-885. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR - Preserje, Kajuhova n.h. (v bližini Kemisa). Telefon: 723-324, 727-897, odprto od 10.-12. in od 15.-17. IŠČEM honorarno ali izredno zaposlitev za delo v trgovini, skladišču ali v proizvodnji. Telefon: 831-060. INSTRUIRAM fiziko, angleščino in kemijo. Telefon: 727-170, Zoran. PRODAM več okrasnih kozolcev, krmilnice za ptičke, sadno žganje - tudi češnjevo. Po prvem novembru tudi sadike vinske trte, primerne za brajde. Naslov: Ivan Ložar, Masljeva 10, Domžale. INŠTRUKTOR z dolgoletnimi izkušnjami instruira matematiko, fiziko in kemijo za osnovno in srednjo šolo ter fakulteto. Telefon: 831-988. V DOMŽALAH INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: (061) 722-225. ŠIVILJO, veščo, šivanja po meri, zaposlim. Zglasite se pri Branki Urbanija, Mengeš, Kidričeva 38 - šiviljstvo. NATAKARICO honorarno zaposlim. Pokličite 712-098. PRALNI STROJ gorenje, star 2 leti, ugodno prodam. Telefon: 723-277. IN MEMORIA Hautmanovi Francki 20. septembra je nehalo biti srce mami Francki, vdovi po možu Tinetu, ki je moral umreti na pragu svobode 5. januarja 1945 leta. Zadnje slovo v Mengšu je pokazalo njeno priljubljenost med krajani in naše spoštovanje do nje, ki si je z izjemnimi človeškimi lastnostmi pridobila v družini in v okolju, kjer je živela. Rodila se je v Srednjih Jaršah v delavski družini. Kot najstarejša izmed petih otrok je morala kot petnajstletna okusiti skop in trd delavski kruh v tedanji Majčevi tovarni v Jaršah. Verjetno se je ob spoznanju težkega življenja delavskega razreda začela kaliti njena močna, neukrotljiva volja. Vse to ji je pomagalo, da je preživela vojno vihro druge svetovne vojne, ki ji je vzela moža. Z možem, vključena v narodnoosvobodilno gibanje in Osvobodilno fronto sta vsestransko sodelovala na vseh zahtevnih področjih odpora proti okupatorju. Klonila ni niti takrat, ko je moral mož zapustiti mlado družino z dvema majhnima otrokoma, od katerih je bil najmlajši star komaj nekaj mesecev. Ponosna, z dvignjeno glavo in samozavestna se je morala vključiti v novi tok življenja. Brez kakršnekoli pomoči in želja po usmiljenju se je prebijala do težko pričakovane svobode. Žal jo je dočakala brez moža, otroka pa brez očeta. Bolečina jo je spremljala vse do groba. Se sedaj, po tolikem samozataje-vanju preživelih let, ji kruta bolezen ni uničila njene močne volje, njenega ponosa, naprednega duha in vere v boljšo bodočnost, za katero je bridko trpela. In sedaj, ko je njena pot končana in se je vrnila v tiho minljivost, naj bo njen lik svetel spomin vsem, ki so jo poznali, nam pa zgled slovenske matere in žene. ANA TESTEN MIlan Žldanek Cesta Radomeljske čete 24, Radomlje Tel. (061) 727-894 izdelava novih, in obnova starih zavornih in sklopnih elementov za osebna in tovorna vozila, industrijske stroje, kmetijsko mehanizacijo C traktorji, kombajni...) LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA OBČINSKI ODBOR DOMŽALE USPELI SMO SKUPAJ Z VAMI, KER SMO UPALI, ZNALI, ZMOGLI IN GLOBOKO VERJELI. IZPISALI SMO PRVO STRAN SLOVENSKE ZGODBE USPEHA. NAJ SE ZGODBA NE KONČA. POJDIMO TUDI NA DOMŽALSKEM V ODKRIVANJE NJENIH NOVIH POGLAVIJ. POJDIMO SKUPAJ. DO KONCA IN NAPREJ. KER TO ZNAMO IN ZMOREMO. KER POZNAMO OKUS USPEHA IN VEMO KAKO. KER IMAMO LJUDI, KI JIM VERJAMEMO IN ZAUPAMO. JOŽE LENIČ dr. JANEZ DRNOVŠEK SIMON MAVSAR NAJ BO NAŠE SREČANJE Z VAMI, KI BO 2. NOVEMBRA 1992, PRILOŽNOST, DA SE SPOZNAMO, SE POGOVORIMO IN DOKAŽEMO. ZAHVALA V štiriinosemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in oče Venčeslav Slatnar Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečene besede sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter vso izkazano pozornost. Hvala vsem, ki ste bili z nami skupaj na njegovi poslednji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Antonu Perčiču za lepo opravljen obred ter gospe Olgi Narad-Steletovi in njenim pevcem za prelepo orgelsko spremljavo in zapete pesmi. Globoko hvaležnost smo dolžni tudi osebju Doma upokojencev v Kamniku za vso skrb in nego. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Domžale, oktober 1992 Vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA DOMŽALE Konrad Vrbančič, Dob, Vegova 4 OBVEŠČA Kompletne pogrebne storitve za domžalsko občino lahko naročite v času od 6. do 14. ure pri Komunalno stanovanjskem podjetju Domžale, Savska c 34, telefon 712-097 ali 721-443 ali na sedežu - Kidričevi 14, Domžale (za Zdravstvenim domom Domžale), telefon 721-328 oziroma avtotelefon 0609 611 491. Popoldan, ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa pokličite Konrada Vrbančiča, Vegova 4, Dob, telefon 712-074, s katerim se dogovorite o vseh pogrebnih storitvah. Nudimo vam naslednje pogrebne storitve: 1. Kompletno pogrebno opremo: krste z opremo, križe in piramide za grob, žarne školjke in niše, lesene okvire za grobove 2. Vse vrste prevozov - ne glede na to, kje je pokojnik umrl (iz bolnic v Ljubljani, na Golniku ali v kateremkoli drugem kraju) 3. Ureditev kremiranja pokojnika 4. Ureditev dokumentacije za pogreb v domžalski občini in za povrnitev stroškov pogrebnih storitev - sedaj tudi za kmečke zavarovance. Vse pogrebne storitve so bistveno cenejše od drugih pogrebnih služb; nudimo tudi kratkoročni kredit. Trgovina z mešanim blagom BUDAJI Darja Ljubljanska 14, 61240 KAMNIK, telefon: 812-413 vam po zelo ugodnih cenah nudi: * yeans - diesel - reeplav kavbojke * otroško konfekcijo * zimske bunde in trenerke * kozmetiko ★ * *★ it ilr it * SOGAING DEMOKRATSKA PRENOVA StOVtHUE SDP DOMŽALE vabi članice, člane, simpatizerke, simpatizerje ter občanke in občane na: JESENSKI PREDVOLILNI FESTIVAL SDP DOMŽALE PETEK 23. 10. 1992 ob 18. uri v veliki dvorani gostišča REPOVŽ v Domžalah. predstavitev kandidatov za volitve 92 • srečanje in pogovor s pomembnimi strankarskimi voditelji # kulturni program 9 zabava s plesom, srečelovom in predstavitvijo strankarskega materiala PRISRČNO VABLJENI! Sporočila /lamnik 19 I I Tišina, tišina jesenska, tišina. Ostala z menoj je samo bolečina, ostale z menoj so besede slovesa, ko listje rumeno, ko pade z drevesa. (A. Gradnik) V SPOMIN V teh jesenskih dneh mineva leto, odkar smo se zadnjič poslovili od Tebe, dragi mož, oče, ata, brat, svak in stric Jože Hafner Spomini nate živijo v naših srcih in drobni plamenčki sveč na tvojem grobu jih ogrevajo. Hvala vsem, ki se te skupaj z nami spominjajo! Vsi Tvoji ZAHVALA Umrla je naša draga mami, sestra in teta Frančiška Grošelj rojena Drolc, iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in pomoč v težkih trenutkih. Hvala Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke, govorniku podjetja Usluga iz Kamnika, patronažni sestri Sabini, g. Franciju Stoparju za zaigrano Tišino in g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Veronika in sorodniki ZAHVALA V devetinštiridesetem letu je umrl naš dragi Marko Poljanšek z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, dar za cerkev in svete maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala njegovim prijateljem, posebno Špendlovima in Ivanu Vrenjaku za vse, kar so storili v času njegove bolezni in bili z nami v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se dr. Svoljšku, dr. Hacetu, p. sestri Savnikovi, vsemu zdravstvenemu osebju Očesnega oddelka, Univerzitetnemu inštitutu Golnik in Onkološkega C oddelka, dr. Tomšičevi in dr. Klevišarjevi za njihovo pomoč. Zahvaljujemo se Budničarjem, Oktetu bratov Pirnat za izbrane pesmi, Mrdenoviču za poslovilne besede, KS in RK Vir, praporščakom in g. Marjanu Trobcu za zaigrano Tišino. Hvala g. župniku Jarcu za lepo opravljen pogrebni obred, g. župniku Potokarju za somaševanje in organistki Pogačarjevi za spremljavo med sveto mašo. Njegova sestra Dora, brata lože in Cveto Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostal. V SPOMIN 31. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in ati Janez Matko z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Žena Nada, sinova Marko in Janez ZAHVALA Umrl je Janez Zalokar iz Količevega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, darove za cerkev in svete maše in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Vladimiru Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred in Moškemu pevskemu zboru iz Komende za zapete žalostinke. Zalokarjevi Vse življenje je glasba, če se le pravočasno dotakneš pravih strun. (John Ruskin) Ob boleči izgubi naše drage tete Anice Bernot iz Ihana se s hvaležnostjo v srcu spominjamo vseh, ki ste jo z molitvijo in pesmijo pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni ZAHVALA Umrl je naš dragi oče, stric in svak * B. Vinko Skrlep Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala cerkvenim pevcem in Stobljan-skemu oktetu za zapete žalostinke, Gasilskemu društvu Stob in g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da te več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene in nepozabne mami, stare mame-babice, prababice Olge-Juste Lepenik iz Domžal Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste našo mami pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma počitka Domžale, hvala tudi pevcem Okteta bratov Pirnat. Vsi njeni Bolečino da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli in krvavi, ker tebe, ati, več med nami ni. V SPOMIN 13. oktobra je minilo tretje leto, od- kar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ati Janez Homar iz Mengša Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Hči Nika in sin Janez Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN Petega novembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi brat in stric France Ribič iz Desna Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Vsem, ki smo prihajali k tebi, si vlival upanje, veselje in ljubezen, a usoda je posegla tja, kjer je najmanj zaželjena. Vzela nam je, kar smo imeli najraje in nam dodelila pusto osamljenost - polno spominov. V SPOMIN Trinajstega oktobra je minilo leto dni, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oči in stari ata Jože Rženičnik-lvo iz Mengša Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame Marije Flegar rojene Štiftar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste ji med boleznijo stali ob strani. Iskrena hvala kolektivu Papirnica Količevo in g. kaplanu za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Odšel si mirno, a vedno boš nekje v nas, saj je vse življenje bežno in vse nekoč pogoltne čas. J. lamnik V SPOMIN Dvajsetega oktobra je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Franc Barlič s Kranjega brda Vsem, ki ste ga ohranili v spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče - iskrena hvala. Vsi njegovi Praznina, moreča samota povsod, kjer te išče srce! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke. ZAHVALA V veliki bolečini ob prerani smrti našega ljubljenega moža in atija jai Viktorja Ulčarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam namenili tolažilno besedo v najtežjih dneh. Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, gasilcem in njegovim sodelavcem Elektro Ljubljana za pomoč in spoštljivo spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala za prekrasno cvetje, ki ste mu ga poklonili, in darove za maše. Hvala g. Tonetu Žekarju za posebno pomoč. Iskrena hvala govornikoma g. Miranu Koncilja in g. Tonetu Pavlicu za besede slovesa, solistu za zaigrano Tišino in g. župniku Lojzetu Golobu za poslovilne besede in pogrebni obred. V globoki žalosti: žena Ivanka s sinovoma Vikijem in Primožem ZAHVALA V osemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta Frančiška Hauptman rojena Kralj, iz Sr. Jarš 40 Ob boleči izgubi naše mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ;n znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše in župnišče. Posebno se zahvaljujemo dr. Vasletu za pomoč. Hvala Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke, g. župniku za pogrebni obred ter praporščakom za zadnji pozdrav. Vsi, ki smo jo imeli radi m Otvoritev enote SKB Banka, d.d., v Domžalah Ob koncu septembra je bila v Domžalah otvoritev nove bančne enote SKB BANKE d. d., ki je druga največja banka v slovenskem prostoru. S tem se domžalska občina tudi na bančnem področju nagiba k vedno večji pluraliza-ciji tovrstnih storitev, kar zagotovo vodi k večji kvaliteti in tudi zadovoljstvu strank, ki se bodo odločile za poslovno sodelovanje s SKB BANKO d. d. Glede na široko paleto možnosti sodelovanja, ki je bila predstavljena na otvoritveni slovesnosti, smo lahko prepričani, da bo v prostorih nove bančne enote marsikdo našel rešitev in odgovor na pomembna vprašanja pri takšnem in drugačnem načinu finančnega poslovanja. V kratkem in prijetnem kulturnem programu so množici povabljenih spregovorili: g. Ivan NERAD, generalni direktor SKB BANKE d. d., Marija SITAR, vodja novoodprte bančne enote in g. Jože LENIČ, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale. Potrdili so zaupanje v medsebojno dobro sodelovanje in še večji skupen prispevek k razvoju bančništva, finančnih tokov in siceršnjemu napredku v domžalski občini. Prijetno urejeni in opremljeni prostori novoodprte bančne enote SKB BANKE d. d. so v stanovanjsko poslovnem kompleksu (SPB) in so primerno označeni, da jih boste ob odločitvi za obisk lahko našli! BARBARA ZUPAN Epigrami Borcu za presersko šolo Manira stara naj bi le veljala, da za darilo reče se - vsaj - hvala. Med slovenskimi grbi Zaspane Domžale za časom capljajo, si svojega grba narisat' ne znajo. FRANCE CERAR IGOR, ki bil nekoč je delegat, socializem in komunizem bi še naprej obdržal rad, vendar mu bo to preprečil Janez rad, ker v socializmu in komuni-zumu rad živel bi samo še kak -BEDAK. JANEZ STIBRIČ Kulturno opozorilo Komunalnega inšpektorata Ljubljana Pred dnevi, ko sem preiskal vsa okoliška parkirišča pri Arhivu Slovenije, sem končno našel prostor med drevjem, kjer je bila včasih, kdo bi vedel kdaj, nazadnje zelenica. S slabo vestjo sem zapeljal na dvomljivo parkirišče. Ko sem se po dveh urah vrnil, je uslužbenec ljubljanske komunale zatikal lističe za brisalce. Pohitel sem, potegnil denarnico iz žepa, da bi, če bi bilo možno, svoj prekršek kar poravnal. Prijazni uslužbenec mi je lepo povedal, da ni nobene kazni, ter dodal: »Želimo vas samo opozoriti, da je bila tu nekoč zelenica.« Na lističu je pisalo: SPOŠTOVANI! Želimo vas opozoriti, da so zelene površine pljuča mesta in ogledalo naše kulture. Bodite tudi vi njihov čuvar, nikar jih ne uničujte. Zaradi tako kulturnega opozorila sem se odločil, da v Ljubljani ne bom nikoli več parkiral na zelenici, tudi na povsem uničeni ne. Morda bi bilo tako mogoče tudi v Domžalah doseči več reda s parkiranjem. Likovno R azstavišče Domžale Pregledna razstava akademskega slikarja Petra Adamiča Knjižnica Domžale skupaj z Galerijo Balantič iz Kamnika pripravlja v Likovnem razstavišču Domžale pregledno razstavo v letu 1990 umrlega akademskega slikarja Petra Adamiča. Slikar je bil velik ljubitelj narave in živali, kar se kaže tudi v motiviki njegovih slik, saj prevladujejo tihožitja, gorenjski krajinski motivi (okolica Škofje Loke), pa tudi motivi iz Južne Amerike, kjer je nekaj časa živel. Na otvoritvi razstave bo o njem spregovoril dr. Mirko Juteršek. Razstava je odprta od srede, 21. oktobra do petka, 30. oktobra. Likovno razstavišče Domžale je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. Vabljeni na ogled zanimive, tokrat tudi prodajne razstave. MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA MENGEŠ vabi k sodelovanju nove pevke in pevce - ljubitelje petja, ki radi prepevate zabavne, umetne in slovenske narodne pesmi. Pridružite se nam vsak ponedeljek in sredo ob 20. uri v Kulturnem domu Mengeš (pevska soba, II. nadstropje). OBVESTILO Bralce, katerim pošiljamo glasilo Slamnik po pošti, prosimo, da spremembo na-slova sporočijo uredništvu oz. po telefonu 721-320. Uredništvo glasila SLAMNIK Prvi november. To je čas, ko se bolj pogosto spominjamo naših pokojnih in obiskujemo njihove grobove. Kdo kdaj obišče neznanega pokojnika pod bukvijo v Ravncah pod Gradiščem nad Dešnom. Slavko Ribič-Cesar v Dešnu 6, pošta Kresnice, je spomladi letos na podrti bukvi opazil v lubje vrezan napis: POČIVAJ V MIRU PER IVAN 1944. Če kdo ve, kateri Ivan Per naj bi bil padel leta 1944, naj, prosimo, sporoči uredništvu SLAMNIKA. Če pa koga zanima, kje je omenjeni napis, mu bo Ribič rad pokazal. OBVESTILO Vljudno vabimo vse upokojence, ki bi se radi vključili v pevski zbor DU Janez Cerar, da se z novo sezono vključijo v stanovski zbor. Vaje so v starem domu upokojencev na Ljubljanski c. 36, v Domžalah vsako nedeljo ob 10. uri. Vabljeni! • ŠPORTNI KLUB „DISK" DOMŽALE • proslavi v dneh 6. In 7. septembra 1930 10 letnico svojega obstoja Spored: Sobota, dne 6. septembra ob HKJO nogometna tekma S. K. Olimpija Ljubljana - S. K. Disk rez. Domžale oh 19-45 uri zbirališče na fcrtitu za obhod oh 20. uri hakljada / godbo po trgu oh 21- uri slavnostni lUgOVOT i balkona menartovc hiše Nedelja, dne 7. septembra i'h 7 liti položitev vencev na grObOVl preminulih zaslužnih članov JoŠka Adamiča In Miloša Matkota oh 9, uri slvnostna skupščina v Godhenem domu oh 10. url: Pricetek velikih medklubskih kolesarskih dirk A) MtdkJubika proga: Pr»!>r»«r«anl; St.it( -.t. lil uri IInmj.ik Sv l'ttcr ' S.lv n.im/.il.- |t»k> ob 13, uri !ahkoatletična>riridikv na IgrliČu ob 14. uri I. mednarodna podeželska tekma »ILLACe SPORTVEM (VHIach) - S. H. DISK Po tekmi velika športna VESELICA pri gc. M. SLOKARJEVI Razdelitev nagrad in diplom. Kotanje Zl premi|e I. nagrada Dm 200—. II. Dir. lOO -, III. Din 5(V Iz arhiva prizadevnega zbiralca starin na mengeškem območju in v okolici objavljamo tokrat letak športnega kluba DISK Domžale in sliko naših rojakov v Ameriki, med njimi je tudi nekaj Domžalča- nov in Mengšanov. Morda bo kdo spoznal svoje prednike sorodnike in ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB IN KRAJEVNE SKUPNOSTI vabijo občane na TRADICIONALNE ŽALNE SLOVESNOSTI OB DNEVU MRTVIH, IN SICER: v sredo, 28. 10. 1992, ob 11. uri na Golčaju pri spomeniku padlih borcev Radomeljske čete (ob slabem vremenu ob spomeniku v Blagovici) v soboto, 31. 10. 1992: ob 16. uri v Mengšu - Zaloka, spomenik talcev ob 17. uri v Radomljah - na grobišču borcev NOB ob 18. uri v Domžalah - na pokopališču BIL JE TEDEN POŽARNE VARNOSTI Gasilska vaja na Osnovni šoli Roje v Domžalah AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža, centriranje ter popravila in prodaja avto plaščev Sava Exact, Semperit in obnovljeni avtoplašči Bandag. Jože Skok, Veselovo nabrežje 16, MENGEŠ, tel. 737-300 /lamnik Domžale Slamnik je glasilo občine D- nižale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • lurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka t) Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠEL), Liberalno demokratska stranka • |anez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor UPOVŠEK, SDP - Socialdemokratska prenova • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Socialdemokratska prenova • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • lanez STIBRIČ, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka. • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Tehnični urednik |anez DEMŠAR. • Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v tajništvo predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska ul. 69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.