HHŽA.V V NAŠI DRŽAVI Državni proračun za 1938/39. Finančni minister Dušan Letica je izročil 19. novembra predsedniku skupščine državni proračun za leto 1938/39. Predlog proračuna je uravnotežen in znaša 12.180 milijonov dinarjev. Novi proračun je za 1 milijardo 270 milijonov dinarjev večji nego sedanji. Za ravnovesje v novem proračunu niso predvidene nobene nove davščine in dajatve. Kritje je v povečanih dohodkih, ki so posledica znatnega zboljšanja gospodarskega življenja. Od skupnega povečanja proračuna za 1.270,000.000 odpade ena milijarda na državno gospodarstvo in narodno obrambo. Ostalo povečanje za 270 milijonov obsega že izvršeno povišanje prejemkov državnih uradnikov v višini 140 milijonov, 30 milijonov bo šlo za zboljšanje cest, okrog 12 milijonov za nastavitev 500 novih učiteljev in 150 profesorjev. Za potrebe bolnišnic, zdravstvenih zavodov in za nastavitev krog 400 zdravnikov in bolničarjev je določenih 15 milijonov, za povzdigo kmetijstva in živinoveje sta vnešena v proračun dva milijona več. Za ostale upravne izdatke je predvideno povečanje skupnih 85 milijonov din. V DRUGIH DRŽAVAH Dmga Tatarescova vlada v Romuniji. Prejšnji ministrski predsednik Tatarescu je sestavil svojo drugo vlado na nekoliko bolj obširni podlagi, kakor je bila prva V novi vladi so zamenjane nekatere osebnosti. V vlado je pritegnjena z ministrom brez portfelja Jorgova nacionalistična demokratska stranka. Tatarescu je sklenil dalje volilni sporazum z Vajdo Vojevod, ki je disident kmečke stranke, ki jo vodi Maniu. Po izstopu iz kmečke stranke je ustanovil Vajda Vojevod »romunsko fronto«. Razpust romunskega parlamenta in razpis novih volitev. Romunski parlament je razpuščen z 20. novembrom. Nove volitve za poslansko zbornico bodo 20. decembra, za senat pa 22. decembra. Okrožiii odbori in strokovne organizacije bodo izvolile svoje zastopnike v senat 28. in 30. decembra. Nova skupščina in senat se bosta sestala 17. februarja prihodnjega leta. Spremembe v italijanski vladi. Ostavko je podal italijanski minister za kolonije Lessona. To ministrstvo je prevzel Mussolini. Na novo je ustanovljeno ministrstvo za klirinška plačila in valute. Odkrita fašistična zarota na Francoskem. Francoski desničarji so pripravljali pod enotnim vodstvom velik državni prevrat, ki je bil naperjen proti vladi Ljudske fronte. Namen zarote je bila ustanovitev fašističnega režima v Franciji m priklopitev Francije protikomunistični zvezi. Policija je odkrila podzemeljska betonirana skladišča za orožje in strelivo zarotnikov, ki je bilo ukradeno iz vojaških zalog. Proti zarotnikom se vršijo velikopotezne preiskave in je bilo aretiranih že ranogo zelo uglednih osebnosti. — Nekatera inozemska poročila pa vedo povedati, da so bila najdena skladišča orožja in municije last komunistov. — Najbrž bo pa res, da so imeli orožje pripravljeno i fašisti i komunisti. Potovanje francoskega zunanjega ministra po osrednji Evropi. Naše poročilo o potovanju francoskega zunanjega ministra Delbosa po osrednji Evropi moramo izpopolniti z dostavkom, da bo ta pot trajala od 2. do 19. decembra. Najprej bo obiskal Varšavo, nato Bukarešto, Belgrad in Prago. Povsod se bo pomudil par dni. V Pragi bo najbrž prisostvoval proslavi obletnice ustanovitve čehoslovaške narodne vojske. Med Nemčijo in Anglijo posreduje angleški državnik. Klic po kolonijah je v Nemčiji vedno močnejši in ga tudi Anglija ne more za bodoče enostavno preslišati. Sploh prevladuje v zadnjem času na Angleškem razumevanje za popolen sporazum med Nemčijo in Anglijo v raznih važnih vprašanjih. Kot mož-spravitelj med obema velesilama je nastopil znameniti angleški državnik lord Halifax. Imenovani Anglež je star 56 let, je že bil večkrat miilister,- podkralj v Indiji, kjer je ugnal s svojo pametno politiko voditclja indskih nacionalistov Gandhija in je bil radi teg?. povzdignjen v plemiški stan lorda. Iz Indije se je vrnil leta 1931. Po vrnitvi je bil zopet minister in je sedaj precteednik državnega sveta. V najnovejšem dostojanBtvu je že večkrat zastopal ministrskega predsednika in zunanjega ministra, ker uživa popolno zaupanje obeh. Lord Halifax se je odpeljal 16. novembra v Berlin, kjer si je ogledal mednarodno lovsko razstavo in se je razgovarjal s pruskim ministrskim predsednikom Goringom. Iz Berlina se je odpravil v Miinchen in Berchtesgaden k Hitlerju. Sodišče ta pobijanje mednarodnega naSilja. Pod okriljem Društva narodov v Ženevi je bifa sklicana in je zaključila 16. novembra svoje delo konferenca za mednarodno pobijanje nasilnosti. Konferenci je predsedoval bivši predsednik belgijske vlade Gaston de Wiart in je bilo na njej zastopanih 35 držav. Sprejeta je bila pogodba, po kateri je dolžnost držav, preprečiti nasilna dejanja, jih kaznovati in si nuditi pri tem medsebojno pomoč. Osnuje se posebno sodišče v Haagu na Nizozemskem. To sodišče, v katere-n bo pet sodnikov in pet namestnikov, bo pristojno samo za kazniva teroristična ali nasilna de3'anja. Države niso dolžne, da izročajo obdolžene osehe drugim državam, proti katerim je bilo naperjeno nasilno dejanje, temveč imajo le pravico, da izroče obdolženca haaškemu sodišču, ako ga nočejo same soditi. Proti krivcem se bodo uporabljali zakoni države, na katere ozemlju ]'e bilo dejanje izvršeno. Obtoženec si bo lahko izbral zagovornika, iz katere države bo hotel. Abcsinija dobila novega podkralja. DoBedanji podkralj Abesinije in maršal Gra- ziani je odstopil iz zdravstvenih ozirov kot guverner italijanske vzhodne Afrike in abesinski podkralj. Za njegovega naslednika je imenovan vojvoda d'Aosta, poveljnik letalstva na tržaškem področju. Konferenca v Bruslju proti Japonski. Poročali smo že, da zborujejo v belgijski prestolici v Bruslju zastopniki devetih držav, katere so podpisale leta 1922 pogodbo o nedotakljivosti mej Kitajske. Na tej konferenci nista zastopani Japonska in pa Nemčija. Bruseljska konferenca je predložila zadnje dni v glasovanje deklaracijo o sporu med Kitajsko in Japonsko. V deklaraciji je podčrtana obsodba Japonske, ki je odklonila mirno poravnavo spora na Daljnem vzhodu. Proti deklaraciji je glasovala Italija, Norveška, Švedska in Danska pa so se vzdržale glasovanja, ker nimajo nikakih neposrednih političnih interesov na Daljnem vzhodu. Ostra obsodba Japonske, katero vsebuje resolucija bruseljske kondference, je v japonski prestolici Tokio izzvala veliko ogorčenje. Japonski poslanci so koj po zaznanju obsodbe sklicali zborovanje vseh članov parlamenta. Ob tej priliki je prišlo do resolucije, v kateri je izražena zahteva po odpovedi zgoraj omenjene pogodbe devetih držav 0 nedotakljivosti kitajskih mej. Pomen obiska belgijskega kralja na Angleškem. Belgijski kralj Leopold se je pripeljal 16. novembra s parnikom v Doover. V pristanišču ga je sprejel vojvoda Gloucesterski v družbi belgijskega londonskega poslanika. Iz Doovra se je odpeljal kralj s posebnim vlakom v London. Po izstopu iz vlaka so ga pozdravili: angleški kralj Jurij, predsednik angleške vlade Chamberlain, noirar.ji minister Hoare, civilni in vojaški dom angleškega kralja in razne druge znamenite osebnosti. Po pozdravih sta sedla kralia in vojvoda Gloucestrski v avto, kateremu so sledili še štirje vozovi v spremstvu oddelka konjeniške garde. Angleške množice so belgijskega vladarja navdušeno pozdravljale. Kralj Leopold je ostal v Londonu štiri dni in je imel sestanke ter razgovore z angleškimi vodilnimi politiki. Glavna točka na programu londonskega obiska belgijskega kralja so bile nemške zahteve po kolonijah. Belgijci so pripravljeni prepustiti Nemcem pod gotovimi pogoji one afriške kolonije, ki so pripadale Nemčiji že pred svetovno vojno. Odločno pa je Belgija proti temu, da bi stegnila Neračija svoje roke po onih belgijskih kolonijah, katere so bile osvojene in so ji pripadle pod vlado kralja Leopolda II.