HABSfpi
ATftUfcR V
8Afcu9ttO
Otvoritev državne trgovske akademije v Ljubljani.
V avei na I. državni gimnaziji še je vršila v soboto 4. t. m. ob 11. uri dopoldne slovesna otvoritev državne trg6vske akademije. G. dr. Verstovšek, poverjenik za uk in bogočastje je imel v imenu deželne vlade pozdravilni govor, v katerem je v kratkih besedah opisal zgodovino bojev za trgovsko višjo šolo v Ljubljani, katero smo končno po zaslugi interesiranih faktorjev dobili, predvsem po naklonjenosti vlade v Beogradu.
V imenu ministerstva za trgovino in industrijo je govoril sekcijski šef Dr. Marn, ki je posebno povdarjal velik pomen trgovske akademije ter predlagal vdanostno brzojevko regentu Aleksandru in zahvalno brzojavko ministru za trgovino in industrijo. Ta predlog je bil sprejet enoglasno in z velikim navdušenjem. V imenu ljubljanske mestne občine je pozdravil otvoritev trgovske akademije podžupan Dr. Triller, ki je obljubil da bo šla ljubljanska mestna občina novemu zavodu v svakem oziru na roko. Na to je Dr. Mamile v imenu trgovske in obrtniške zbornice izrazil veselje nad odtvoritvijo trgovske akademije, ki bo dala našemu trgovstvu temeljito izobražene mlade trgovce s širokim strokovnim obzorjem.
O. Jelačin je kot predsednik Zveze trgovskih gremijev in zadrug v Sloveniji izpregovoril približno sledeče:
Slavna gospoda! Slovensko trgovstvo je doživelo velik in pomemben dan. Stojimo ob svečani otvoritvi slovenske trgovske akademije. Zavedamo se, da smo stem dosegli velik cilj, za katerim je naše trgovstvo stremilo dolgo vrsto let. Mi slovenski trgovci dobro občutimo, da smo po prevratu ■stopili iz našega prejšnjega tesnega delokroga na široko tekmovališče gospodarskega dela v veliki državi in tudi izven državnih mej. Potreba, da si zagotovimo stalen strokovno temeljito naobrežen naraščaj, je postala še nujnejša in neodložljiva. Ne samo trgovstvo ampak tudi vsa ostala naša javnost naj bi prišla do prepričanja, da je celokupna naša dolžnost, da posvetimo povzdigi naše trgovine največjo važnost in skrb. Narava naše ožje domovine Slovenije sama nas sili k temu, da skrbimo za čim naj živahnejši razvoj trgovine, obrti in industrije ter tako zagotovimo našim potomcem lepšo bodočnost. Naloga naše trgovine ni samo delovati v naših tesni, i pokrajinskih mejah, temveč udejstvovati se moramo s svojim gospodarskim delom v celi naši državi in v svetovni trgovini. In ona četa absol-vencev slovenske trgovske akademije, ki bode vsako leto stopala v svet' naj bi predstavljala one pionirje, ki bodo na podlagi temeljite šolske strokovne naobrazbe skušali z resnim de-°m v našem gospodarstvu dvigniti
ugled in dober glas naše trgovine in obenem pripomoči k blagostanju in ugledu cele naše države.
V	imenu Zveze slovenskih trgovskih gremijev za Slovenijo izrekam na tem mestu najlepšo zahvalo naši deželni vladi, kije podpirala naše stremljenje po ustanovitvi tega potrebnega zaveda, prav posebno iskreno zahvalo pa izrekam gospodu sekcijskem svetniku dr. Marnu, šefu oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, ki je z največjo vnemo podpiral korake naših trgovskih organizacij v tej stvari.
Dalje* izrekam najtoplejšo zahvalo gospodu ravnatelju Novaku, ki je vzel trgovsko akademijo pod svojo gostoljubno streho ter ga prosim, naj bi blagovolil novemu zavodu po možnosti iti na roko dokler ne bomo tako srečni, da bomo mogli nastaniti trgovsko akademijo v lastnem novem poslopju.
Do novo imenovanega ravnatelja trgovske akademije gospoda dr. Bohma pa se obračam v imenu Žveze trgovskih gremijev s prošnjo, naj bi blagovolil posvetiti razvoju mladega zavoda vse svoje moči, da mu pripomore do največjega ugleda in da postane naša trgovska akademija ne samo ponos slovenskega, temveč vsega jugosloven-skega trgovstva. Naše priznanje za njegov trud mu bodi zagotovljeno že v naprej.
Konečno moramo s hvaležnostjo v srcu pripoznati, da smo dosegli naš veliki cilj, za katerim ’ smo zamanj hrepeneli desetletja pod našo mačeho bivšo Avstrijo in da nam je ta cilj omogočila doseči naša ujedinjena kraljevina že v kratki dobi dveh let po ujedinjenju, ter v tej zavesti prosim gospoda deželnega predsednika, da .naj blagovoli tolmačiti Njegovemu kr. Vi-sočanstvu prestolonasledniku Aleksandru izraze udanosti in zvestobe vsega slovenskega trgovstva.
V	imenu industrijcev Slovenije in v imenu kranjske hranilnice je izjavil gosp. Dragotin Hribar, da bo kranjska hranilnica v bližni bodočnosti stavila na raspolago novi trgovski akademiji večjo svoto denarja,. da se ji bo mogoče naseliti v lastnem poslopju. Za tem govorom je sledil lep obris zgodovine višjega trgovskega šolstva o katerem je raspravljal novoimenovani avnatelj trgovske akademije g. dr. Bohm, potem pa je povdarjal g. profesor Sič važnost in pomen knjigovodstva. Slavnostne otvoritve so se udeležili predsednik deželne vlade Dr. Brejc, komandant Dravske Divizijske oblasti general Dokič in drugi zastopniki raznih zavodov in korporacij.
Pred trgovsko pogodbo z Italijo.
(Konec.)
Vsled gospodarskih posledic vojne se bo rnoral mirodobski tekst, ki je služil kot nekaka šablonska osnova trgovskim pogodbam, v nekaterih prin-
cipijelnih točkah izpremenili. Glavne izprernembe so že itak dane v tekstu kontingentne pogodbe z Avstrijo in s Čehoslovaško. Namesto principa trgovske svobode si pridržujejo države proste roke glede regulacije zunanje trgovine in določanja višine carine. V miro-dobskih trgovskih pogodbah se je navajalo skupine predmetov, oziroma vzroke, iz katerih se lahko izda prepoved uvoza. Vsled vojnih posledic je zaenkrat še potrebno omejevanje uvoza in izvoza glede različnih predmetov. Po vojni se je razvil velik luksus in špekulacija vsled padanja naše valute, čemur se je z prepovedjo uvoza hotelo priti v okom. Vsled tega je tudi zunanji trgovski promet precej nesiguren, ako ne bode tudi v italijanski pogodbi sprejeta klavzula glede prehodnih določb v slučaju prepovedi, kakor so jo zahtevali Čehoslovaki. Kakor smo preteklo leto videli, ima naša vlada v Beogradu navado izdajati take prepovedi kar čez noč, po večini telegrafično direktno carinarnam, ter tako ogroža ne samo železniški promet marveč cel naš trgovski kredit v inozemstvu. Zato je absolutno potrebno, da se tudi v italijanski trgovski pogodbi zajamči za slučaj prepovedi prehodna doba vsaj 6 mesecev za izvršitev naročenih po-šiljatev.
Naša trgovska pogodba s Čehoslovaško obsega dovolitev največjih ugodnosti samo v carinsko-tarif-nem oziru in pa glede carinskega postopanja. Zato nebi kazalo niti Italiji dati večjih koncesij, posebno ne kar se tiče nakupa premičnin, otvoritev obratovališč, zastopstva firm in drugih trgovskih ugodnosti. Razen tega so tudi od omenjene ugodnosti v Čeho-slovaški pogodbi izvzeti kompezacijski in kontigentni predmeti. Ali se bode v zvezi s trgovsko pogodbo sklepala z Italijo tudi kontingentna pogodba ali ne, zaenkrat ni mogoče predvidevati, ker nam niso znane italijanske zahteve. V ugodnostni klavzuli je za nas posebnega pomena, da se nam dovoli poraba pristanišča v Trstu in ukrca-vanje blaga na ladje ter glede morskega prometa isti pogoji in iste ugodnosti, katere uživajo domačini. Važno bi bilo tudi, da se nam zasigura v e*<sportu preko tržašče luke tudi vsaka železniško-tarifarna ugodnost, ki se bo koncedirala domačinom, oziroma kaki drugi inozemski državi. Mislimo v tem oziru predvsem na zopetno vpostavitev jadranske železniške zveze z znižanimi eksportnimi' tarifami.
Glede tranzitnega prometa preko Slovenije mora veljati kar najširša svoboda in naj bi se vsa dovoljenja, ki so iz ovarnostnih oziroma saniterno-veterinarnih, in fiskalnih ozirov pri monopolskih predmetih potrebna, dajala neposredno od obmejnih carinarnic, da bi se promet brez ovir razvijal. Ta zahteva je utemeljena s tem, ker je glavna funkcija naših železnic tranzitni promet in ker bomo le na ta način mogli zboljšati njihov kritični
finančni položaj. Delovati je pred vsem na to, de se ražen jamstva za transporte, skrajšajo dodatni dobavni roki in pravilno uredi izmenjava in cirkulacija vagonov, da bo zloraba tujezern-shih voz za lokalni promet omejena. Na tej reviziji je interesiran predvsem naš eksport lesa via Trst, ki rabi le specijalne tipe železniških voz, toda te v velikih množinah radi voluminoz-nosti lesnih tovorov. Za kosovno blago je seveda najvažnejše vprašanje javnih tranzitnih skladišč, katerih zgraditev pa je stvar privatne inicijative.
Konečno je treba, da generalna direkcija carine pripusti in omogoči s primernimi olajšavami oplemitilni promet in sicer le za posamezna obrtna in industrijska podjetja.- Gre se tu predvsem za to, da se izdajo jasna določila glede potrebnih denarnih garancij, ako se pošilja kako blago v predelavo, v popravilo ali v barvanje v inozemstvo. Na tem prometu je in-teresirana predvsem naša železarska, tekstilna in mlinarska industrija. Posebno važna je obnovitev prometa med škedenjskimi plavži in Jesenicami. Za našo železarsko industrijo, dokler se plavžarstvo ne razvije doma.
Posebno pažnjo se mora pri sklepanju trgovske pogodbe z Italijo posvetiti regulaciji ambalažnega prometa do in preko Trsta. Ta promet bo igra! za vinsko in sadno trgovino, za trgovino s poljskimi pridelki in nekaterimi industrijskimi izdelki kakor so mineralna olja in masti, največjo ulogo. Tu bi bila na mestu primerna liberalnost v carinskem oziru kakor tudi reforma sedanjih predpisov glede zaračunjavanja ambalaže v odstotkih od bruto teže, ki gre po sedanjih predpisih na račun trgovca in na škodo konsumenta.
Kar se ureditve valutnih odnošajev in denarnega prometa'tiče smo intere-sirani na tem, da Italijani prenehajo z nasiljstvom proti našim denarnim zavodom v Primorju in da jim dovolijo enake poslovalne pravice kakor lastnim zavodom. Dosedanja kontrola in prisilno nadzorstvo, ki je bilo proti določilom bivše srbsko-italijanske trgovske pogodbe postavljeno, se ima takoj ukiniti. V prometu z Reško državo stremijo Hrvatje po tem, da naj bi tam cirkulirala dinar in lira ali pari, češ da bi se na ta način promet vršil brez vsakih težkoč. Vendar ne kaže vezati valute naprej in bi bilo najpraktičnejše, da se osnuje trgovska pogodba z Italijo enako, kakor je osnovana s Čehoslovaško, na principu valute prodajalca.
Posebna določila trgovske pogodbe naj bi olajšala obmejni promet na državni meji. V tem oziru je najvažnejše vprašanje prometa med Ži-rovsko dolino in Idrijo ter iz Idrije preko Logateca in Rakeka v Italijo. Idrija je vsled nove meje izgubila svoje naravno izhodišče na železniško postajo Logatec, medtem ko leži njen glavni aprovizacijski rajon namreč ži-rovska dolina v Jugoslaviji, Ta promet
Sil letnik.	V	Ljubljani*	11.	decembra	1920.	19.	štev.
Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravništvo je v Lji}bljani, Gradišče št. 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, Gradišče štev. 17/1. — Naročnina znaša do konca t. I. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 1'60. — 'Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in toži se v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Štev. rač. pri ček. uradu 11953. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista.' — Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana-Dol. c.
Časopis za trgovino, obrt, industrijo ter narodno in politično gospodarstvo sploh.
Pošlssifsc: pSscsna v spisani
bi kazalo s carinskimi in policijskimi odredbami kar najbolj mogoče olajšati in to tembolj, ker smo interesirani, da ostane Logatec tudi v bodoče železniška postaja za Idrijo, ker je zveza Idrije z Logatcem (26 km) mnogo krajša kot zveza Sv. Lucije (40 km,) z Idrijo. Cerkniška kotlina je s pridobitvijo postaj Planina in Rakek dobila železniško zvezo z Ljubljano. Bohinjska, sorška in poljanska dolina pa gravitirajo vse na gorenjsko železnico in je njihov promet z dolinami soškega vodovja le neznaten.
Važna, je, pravilna ureditev tranzitnega prometa med Italijo in, Avstrijo preko jeseniškega kota, in sicer iz Podbrda preko Bohinja in Jesenic na Podrožčico to je 53 km oziroma iz Podbrda preko Bohinja in Jesenic na Planico Rateče v smeri proti Trbižu (76 km). To tranzitno vprašanje je obseženo že v določbah § 311,319 in 320 oziroma 322-324 Saint Germainske mirovne pogodbe. Na njem so enako interesirani Tržačani, Avstrijci in Čehi in zato bi kazalo, urediti ta promet tako, da bf se glede carinske odpreme pri tranzitu oziroma glede potno-policijskih predpisov pri osebnem prometu ne dslalo nobenih ovir.
Tranzitni promet med Slovenijo in Dalmacijo se bo moral za enkrat vršiti po večini preko italijanskega teritorija, bodisi na Reko ali preko Trsta. Ker smo na tem prometu posebno z ozirom na import južnega sadja, rib, cementa, olja na eni strani, ter izvoza mlevskih produktov, sočivja in nekaterih industrijskih izdelkov na drugi strani zelo interesirani, bo treba postaviti iz Trsta stalno in redno zvezo za ta tranzitni promet ter tudi primerne carinske olajšave.
Ureditev gospodarskih in finančnih odnošajev med od Italije okupiranim Primorjem in Jugoslavijo bo predmet posebnik konferenc, ki se imajo vršiti v Rimu tekom prihodnjih mesecev. Na tej konferenci se bo odločilo v kakšni valuti oz. v kakšnem razmerju se imajo obračunati obveznosti in terjatve, izza čaqa režima Av-stro-ogrske. Trgovska zbornica je v tem oziru že podala ministrskemu predsedništvH obširno mnenje, v katerem razmotriva tudi vsa vprašanja glede obdavčitve podjetij, ki imajo svoja obratovališča, oz. dohodke v tuji državi, glede zavarovalnin in drugih finančnih vprašanj.
Za nemoten razvoj tranzitnega prometa v srednje morje preko Trsta bi potrebovali za les, ki je in ostane naš glavni eksportni predmet na lesnem skladišču v Skednju najmanj 30.000 m2 prostora, da bi bila zaloga vedno zadostna za parnike, katerih prihod ni natančno znan. Za kosovno trgovino bi potrebovali v stari in novi prosti luki dva hangara za direktno trgovino. Ako se hočemo emancipirati od posredovalne trgovine Trsta, ki požre okroglo 30°/o stroškov za svoje posredovanje, so gornji pogoji minimalne zahteve, katere moramo glede našega settlementa vTrstu zahtevati. Važno je tudi, da se nam dovoli za izvrševanje tranzitne trgovine potrebni nakup premičnin in otvoritve obratovališč v Trstu in okolij, kar bi notranji trgovini Trsta nikakor ne škodovalo. Istočasno je treba uplivati na naše sorojake v zasedenem ozemlju, da svojih nepremičnin ne prodajo marveč jih obdržijo, enako tudi vseh naših podjetij posebno pa denarnih zavodov.
Ureditev vprašanja odnošajev denarnih zavodov, ki so kot filijalke tukajšnjih, oziroma kot centrale zavodov, ki imajo svoje podružnice v Jugoslaviji, ostale v Julijski Benečiji, je za cel naš denarni trg življenjskega pomena. V ospredju stoji vprašanje prenosa centrale Jadranske banke iz Trsta v Jugoslavijo, da bi ostale v Jul. Benečiji podružnice in da bi se ia prenos izvršil brez posebnih stroškov. Enako važno je vprašanje obračuna kreditnih, gospodar-skis in pridobninskih zadrug, katerih centrale namreč zadružna zveza v Ljubljani in v Celju se nahajajo v Jugoslaviji.	;■*
Glede vprašanja k abota že še nimamo popolnoma jasnih poročil, kakor se sliši morajo paroplovne družbe,
katerih brodovje je pripadlo nam, prenesti svoj sedež v naše luke in se dati tam registrirati. Večina teh podjetij bo prenesla svoj sedež na Sušak, medtem ko bodo Trst prevzele italijanske dri.Ibe. Najprikladnejša bi bila zato za nas za prvi čas reciprociteta domačih in Italijanskih paroplovnih družb. Poslovanje z našo pomorsko oblastjo nam bo precej otežkočena, ker bo njen sedež v Splitu kot sredini naše obale.
Najvažnejši predmet naše izvozne in tranzitne trgovine preko Trsta je les. Tranzit znaša po momentalrii tržni situaciji mnogo več, kakor pa direkten promet z Italijo. Ta promet se vrši skoro iz vseh postaj Slovenije državnih in južnih železnic. Gravitira predvsem na Trsi', le en majhen del se bo izvažal z Dolenjskega preko Bubnarcev in Karlovca na Reko. Zaradi velikih zalog gotovega lesa, katerega ni bilo mogoče med vojno in tudi ne pozneje, vsled pomanjkanja vagonov eksportirati, je glavni predpogoj izvoza pomnožitev in hitra cirkulacija vagonov.
- V J-“M
Druga najvažnejša invozna stroka je izvoz živil in hrane. Za Slovenijo prido predvsem izvoz živine v živem in predelanem stanju v poštev. Omeniti moramo, da Italijani na vse mogoče načine ovirajo uvoz živine v predelanem stanju, medtem ko so zopet naše industrije interesirane na tem, da se živina kolje doma in se na ta način pridobi surovin za usnjarsko in kemično industrijo.
Na eksportu moke je interesi-rana naša mlinska industrija, ki so že imeli poprej kljub ogrski konkurenci znaten eksport.
Naša železarska industrija stremi po tem, da bi se obnovilo obratovanje plavžev v Skednju in na ta način omogočila dobava surovega železa, kakor tudi koksa, dokler se taka industrija ne osnuje doma, Škedenjske peči so v stanju producirati 200.000 ton koksa letno, kar bi zadostovalo za celo potrebo Jugoslavije. Dobava premoga po morju z Angleškega je bila v miru tako poceni, da češki premog žnjim ni mogel konkurirati kljub vsem tarifnim ugodnostim. Vsled padanja pomorske voznine in različnih drugih momentov je pričakovati, da bo najpozneje v dveh letih nastopila tudi v preskrbi s premogom precej močna konkurenca. Jeseniške industrije potrebujejo za svoje Martinove peči koks, ker jim kurjava s trboveljskim premogom, ki vsebuje znatno množino žvepla, dela mnogo neprilik.
Za naše vinogradstvo je vprašanje pravilne ureditve uvoza italijanskega vina največje važnosti. Zgodovina vinske klavzule pod Avstrijo je dovolj znana. Naš vinogradnik producira pod bivstveno težjimi pogoji in z večjo režijo svoje vino kakor Italijan. Radi tega je italijansko vino, ki je glede vsebine sladkorja in alkohola mnogo jačje od večine naših vin in po ceni cenejše, nevaren konkurent. Proti prohibitivni carini na laško vino, ki bi bila torej iz tega vzroka potrebna, pa bodo seveda italijani odločno nastopili, ter zahtevali obnovitve vinske klavzule. Z ozirom na bogato produkcijo južnih vin v Dalmaciji bi kazalo vinsko klavzulo formulirati tako, da bi se samo za slučaj slabe letine dovolilo v svrho rezanja primeren kontingent italijanskega vina, carine prosto uvažati.
Podobna konkurenca je italijansko sadje našemu sadju in naši sadjarski industriji. Ker smo glede gotovih vrst sadja precej močna eksportna dežela, bo treba tudi uvoz južnega sadja ter italijanskega sadja sploh s carino primerno omejiti.
Anglija zadnji čas ne more doba-biti Italiji več zadostnih množin premoga. Vsled tega trpi cel italijanski promet in obratovanje industrije. Zato bodo najbrž Italijani pri pogajanjih zahtevali dobavo precejšnjega kontingenta rjavega premoga. Proti temu moramo zavzeti v Sloveniji kar naj-odločnejše stališče, ker vsled pomanjkanja premoga zaenkrat ne krijemo niti lastne potrebe naše industrije in prometa.
Za državno cinkarno v Celju je eksistenčnega pomena dobava cin-kove rude iz Rabelja, ki je pri-
padel Italiji. Italija sama nima plavža za cink in mora rabeljsko rudo eksportirati. Nasprotno pa Jugoslavija nima cinkovega rudnika in je navezana na import cinkove rude. Ker sta na ta način obe državi takorekoč vezani ena na drugo, bo treba skleniti z Italijo za cink posebno kompenzacijsko pogodbo, da bi naša cinkarna dobavila Italiji za rudo cinkove fabrikate in sicer surovi in rafiniran cink, cinkovo pločevino In cinkov prah.
Med manjšimi ekspornlmi in im-portnimi panogami bi bilo omeniti predvsem našo sitarsKo industrijo, lesne industrije, lepenko, lesovino, lončarske in keramične izdelke, hmelj, votlo steklo in nekatere specijelne deželne pridelke. Naši slamnikarji bodo imeli v italijanski slamnikarski industriji močno konkurenco, proti kateri jim sedanja carinska tarifa ne nudi prave zaščite. Tudi razvoj naše keramike in finejše steklarske industrije, bode razvita italijanska konkurenca močno na potu. Vendar je revizija cele carinske tarife radi nestalnosti cen in kolebanja valute preveč otežkočena in ni upati, da bi se dalo tem potom že pri sedanjih trgovskih pogajanjih našo industrijo primerno zaščititi. Ako hoče vlada, da bo naša industrija vzdržala konkurenčni boj, jo mora na drug način izdatno podpirati.
Trgovska pogodba z Italijo nam prihaja nepričakovano, v kratkem roku v dobi, ko je vse javno življenje absorbirano od volitev in priprav za konstituanto. V časopisju in tudi na anketi, ki jo je priredila trgovska zbornica se je pokazalo izredno malo zanimanja, dasi se bode ravno na trgovskih pogajanjih z Italijo odločilo takorekoč o naši gospodarski usodi.
Naše stališče v obrtno-pravnih zadevah.
Poročilo dr. L. Štempiharja ob otvoritvi uradnih dni trgovske in obrtnniške zbornice v Mariboru dne 20. oktobra 1920.
■ “••esSsSKaSBBBnBS
r ' Glede obrtne zakonodaje v splošnem stoji zbornica na stališču, ki ga ga je zavzelo slovensko trgovstvo lani na vseslovenskem trgovskem shodu v Ljubljani kot tudi slovensko obrtništvo na lanskem kongresu v Celju, namreč, da je enotnost obrtnega zakona za celo kraljevino pač potrebna, da pa moramo odklanjati razširjenje srbskega zakona o radnjama na celo kraljevino, ker njegova določila ne ustrezajo oni stopnji razvoja, ki jo je pri nas dosegla trgovina, obrt in industrija. Priznamo gotove vrline srbskega zakona, ali z ozirom na naše posebne slovencke razmere moramo vstrajati na tem, da se enotna postava za vso državo sestavi samo potom sporazuma, ne pa, da se enostransko vsili obsežnim pokrajinam neprimerni in zaostali srbski zakon. V tem smislu je zbornica poslala letos spomladi trgovinskemu ministrstvu obširno spomenico, v kateri v splošnem in na posameznih primerih opozarja na ne-prikladnost srbskega zakona za naše razmere. V kolikor smo poučeni, iz-jednačenje obrtnega reda zaenkrat ni aktualno, ter je ministrstvo svoj lanski načrt odložilo, ker vlada sama uvideva, da bi površna rešitev tega važnega zakonodajneg vprašanja imela nedo-gledne posledice za trgovstvo in obrtništvo. Zbornica vstraja v sporazumu z Vašimi stanovskimi organizacijami na tem, da se ta reforma izvede le na podlagi izčrpnega obravnavanja v posebnem parlamentarnem ali izvenpar-lamentarnem strogo strokovnem odseku.
Zaenkrat velja torej v Sloveniji stari avstrijski obrtni red, ki pa je deloma izpremenjen vsled nekaterih na-redb deželne vlade za Slovenijo in nekaterih uredb centralne vlade. Vsled vojnih razmer je bilo, kot Vam je znano, nujno potrebno, zaščititi celo vrsto trgovinskih obrtov. Vlada je posegla po najbolj učinkovitem sredstvu s tem, da jfe v sporazumu z zbornico večino trgovinskih obrtov, posebno en gros obrte, podvrgla koncesiji. Bilje to precej dalekosežen korak in verjemite, gospodje, da smo se le težko odločili zanj. Stojimo namreč na sta-
lišču, naj v trgovini vlada čim največja svoboda. Zahtevamo sicer, da se dokaz usposobljenosti :zvede splošno za vse trgovinske obrte, ker je to samo v interesu trgovskega naraščaja in njegove prihodnosti, ali preko tega nočemo vklepati trgovine v nepotrebne okove. Zavedamo se povsem velike nevarnosti, ki nastane pri uvedbi koncesijskega načela, s tem namreč, da dobi vlada na ta način jako veliko moč v roke, ker le zavisi od upravne oblasti, ali se v posameznem slučaju podeli koncesija ali ne. Vendar zbornica kljub temu ni ugovarjala, ko je vlada uvedla koncesijski princip, ker je bil to res edini izhod iz nastajajoče anarhije. Pretila je predvsem nevarnost, da se vrine v Slovenijo židovski element, kateremu se drugače ni bilo mogoče upreti. Poleg tega je nešteto ljudi, ki po svoji predizobrazbi sploh ne pripadajo trgovskemu stamr in ki so med vojsko v zakotni trgovini našli svoj poklic, poskušalo po preobratu dobiti obrtne liste za najrazličnejše panoge trgovine. Tudi te elemente je bilo treba zavrniti in sicer potom koncesijoniranja, predvsem agenturne in komisijske trgovine. Vendar povdarjamo, da tozadevna na-redba deželne vlade velja le začasno, in se bo ukinila, kakor hitro nastopijo bolj normalne prilike. Zbornica vse trgovske koncesijske prošnje, o katerih ima glasom naredbe podati mnenje, presoja kar najprevidnejše in se predvsem ozira na izjavo pristojnega trgovskega gremija, posebno kar se tiče prosilcev iz Štajerske, kjer nam krajevne razmere žalibog še niso dovolj znane. Lahko rečemo, da vlada v največ primerih odloča o koncesijskih prošnjah v zmislu zborničnih izjav in da se tozadevno v splošnem nimamo pritoževati.
Prehajam k drugi važnejši izpre-membi, ki se tiče obrtnega reda, namreč k osemurnemu delavniku. V tej stvari nas je centralna vlada presenetila. Ko je šlo za uvedbo osemurnika, smo proti temu odločno ugovarjali in v obširni spomenici na vlado opozarjali na pogubne posledice za trgovino in posebno za malo obrt. Vse gospodarske organizacije v državi so složno in z vsem povdarkom nastopile proti tej vladni nameri, ali socijalistični skupini, ki je tedaj sodelovala v vladi, se je vendarle posrečilo, vsiliti nam za vse produktivne stanove osemurni delavnik. Obžalovati moramo pri tem posebno, da je baš Slovenija s to naredbo najbolj udarjena, ker se slednja dejansko izvaja samo pri nas, medtem ko je v ostalih delih države, kjer uprava posluje mnogo bolj zanikerno, posebno v Srbiji, ostala takorekoč na papirju. S to naredbo je v prvi vrsti prizadeta mala obrt, ki jo je vlada v tem oziru stavila v isto kategorijo kot veleobrate. Vendar smo mnenja, da je le upati, da se bo navedena naredba podvrgla reviziji. V kolikor nam je znano, namerava baš sedanja vlada v ta namen, da se dvigne produkcija v državi, uvesti posebne kavtele za varstvo dela in bo pri tem morda vendarle prišlo tudi do podaljšanja delovnega časa, vsaj za trgovinske obrte in mali obrt. .
Omeniti hočem še par vprašanj obrtnega prava, ki se tičejo obrtnega stanu. Posebno važna se nam zdi reorganizacija obrtnih zadrug in tozadevna izpiememba obrtnega reda na-redbenim potom. Gospodje obrtniki ste se v tej zadevi zedinili na obrtnem kongresu, ki se je vršil dne 5. septembra v Celju. Res je, da je obrtni red v vprašanju zadružništva preveč okoren, in popolnoma pravilno zahtevate, da vlada imperativno odredi, da se kolektivne zadruge razpuste in se na njih mestu ustanovijo strokovne, odnosno sorodno-strokovne zadruge.
V	vsakem političnem okraju naj se ustanovijo zveze obrtnih zadrug dotič-nega okraja z okrajnim obrtnim svetom, za celo pokrajino pa naj se ustvari združenje okrajnih obrtnih zvez, okrožnih in poKrajinskih obrtnih zadrug z deželnim obrtnim svetom, ki bi ga imela vlada v vseh vprašanjih, ki se obrtnega stanu tičejo, zaslišati. Zbornica je že vladi stavila tozadevne pred loge, in v kolikor smo poučeni vlada tej reorganizaciji obrtnega zadružništva ne bo deiala nobenih ovir, ampak je v kratkem pričakovati to-
zadevne naredbe. Ravnotako je v kratkem pričakovati imenovanje zadružnega inštruktorja ki bo imel predvsem nalogo, zadrugam pri tej reorganizaciji z vsemi močmi pomagati. (Imenovanje se je medtem izvršilo.) Zbornica bo tudi pazila na to, da bodo okrajna glavarstva podpirala to akcijo.
Na zadnjem obrtnem kongresu v Celju se je nadalje sklenilo, zahtevati od vlade, da se uvede splošna zavarovalna dolžnost obrtnikov za bolezen, ostarelost in nezgode. V tej zadevi pripravlja zbornica obširno vlogo na vlado, in bodite uverjeni, gospodje, da bo zbornica zastavila ves svoj vpliv, posebno nasproti poverjeništvu za so-cijalno skrbstvo, da se to mojstrsko zavarovanje po Vaših intencijah izvede.
Dotakniti se hočem še dveh točk, ki zadevajo obrtno pravo. Kot je gospodom trgovcem in obrtnikom znano, so obrtni katastri pri političnih okrajnih oblastvih vsled izrednih vojnih razmer, smrtnih slučajev, pogrešancev in begunstva,— lahko rečem, v precejšnjem neredu. Nočemo zaraditega okrajnim glavarstvom očitati nedelavnosti in brezbrižnosti, ker so bila preobložena s kurentnimi posli, ali treba je, in sami ste že stavili to zahtevo na eni zadnjih sej zveze gremijev in pa na obrtnem kongresu v Celju, namreč da vlada izvede revizijo obrtnih listov. Od nekaterih strani se je nasvetovalo, da naj pri tem sodelujejo tudi gremijalrii in zadružni načelniki, vendar vlada ne bo hotela pristati na to zahtevo, pač pa zbornica ne bo odnehala od tega, da vlada vsaj v lastnem delokrogu izvede revizijo, ker bo le na ta način mogoče, kontrolirati posameznike, da ne prekoračijo svojih obrtnih pravic, in pa zatreti neopravičeno izvrševanje obrta in delovanje takozvanih fušarjev.
Posebne reforme pa so potrebna določila obrtnega reda o dokazu oziroma izpregledu dokaza usposobje-nostl pri rokodelski!) obrtih. V tem oziru sioji zbornica na stališču, ki ste ga zavzeli, gospodje obrtniki, na Vašem zadnjem kongresu, namreč da je treba temeljito izpremeniti ces. ukaz iz leta 1915, ki olajšuje nastop za vojne udeležence in invalide. Vem iz lastne izkušnje, kako se množijo prošnje za izpregled, Zbornica je morala od preobrata dalje presoditi nešteto dispenznih prošenj, in verjemite, gospodje, da smo pri tem postopali kar najprevidnejše. Ali pri vsej rezerviranosti nismo mogli preko določil omenjenega ces. ukaza, vsled česar smo primorani, da zahtevamo od vlade, da se njegova določila, posebno glede pomočniške dobe, črtajo in določila glede invalidov deloma poostrijo. Naleteli bomo pri tem na precejšen odpor pri gotovih krogih, ali to vprašanje mora biti v najkrajšem času rešeno.
To je poleg mnogih tekočih dnevnih zadev v glavnem sedanje delo zbornice v obrtno-pravnih zadevah. Za posamezne slučaje pa prosim gospode, da se tekom uradnih dnevov oglasijo v naši pisarni, kjer smo jim na razpolago.
Izvoz in uvoz.
Uvoz petrolejskih produktov.
Uprava državnih monopolov naznanja, da monopol obsega le petrolej ter da se potemtakem surovo mineralno olje in vsi njegovi produkti morejo svobodno uvažati brez dovoljenja uprave državnih monopolov.	1
Uvoz trske in sladkornega trsa.
Gospodarsko finančni odbor ministrstev je dovolil uvoz trske in sladkornega trsa.
Čehoslovaškl porcelan se uvaža v države z višjo valuto po določenih fiksnih cenah in le za njihovo valuto. Za države z nižjo valuto, kamor spada tudi Jugoslavija, veljajo minimalne cene s 30 odstotki doplače.
Izvoz suhega sadja nf oproščen zavarovanja valute, ta ugodnost velja le za sveže sadje.
Izvoz tobaka. V inozemstvo se more izvažati brez posebnega dovoljenja iz Slovenije: najfinejši turški, najfinejši hercegovinski in fini turški tobak ter egiptovske, la Favorit, Prin-oesas in Moeria.
Izvoz vreč za cement. Minister za finance je podaljšal rok za izvoz vreč od treh na dvanajst mesecev, če jih uvozijo tova?ne za cement v svrho izvoza cementa. »
narodno gospodarske zadeve.
Carina.
Carinski dohodki v Sloveniji.
Generalna direkcija cazinske uprave izkazuje v statističnem poročilu od 11. do 20. novembra 1920 od glavnih carinarnic v Sloveniji sledeče dohodke : Uvozne carine se je plačalo pri carinarnici v Ljubljani 1,059.850 dinarjev v srebru, v Borovnici 3.945, Maribor 965.006 din., v Celju 169.001 dinar. Glede uvoza stoji na prvem mestu v celi kraljevini carinarnica v Zagrebu z 2,905.696 din. dohodkov in za njo Beograd in sicer carinarnica na Savi 1,159,804 din. in na železniški postaji 975.228 din. Pomorski uvoz je le neznaten in izkazuje carinarnica v Splitu, kot največja, 590.822 din. Tudi promet iz Grške je precej slab in ima centar južne trgovine Skoplje le 457.225 din. dohodkov iz uvoza. — Izvozne carine se je plačalo pri carinarnici v Ljubljani 201.399, v Borovnici 125.854 din. in v Mariboru 3,943.780 dinarjev, v Celju 0. Glede izvozne carine je Maribor na prvem mestu izmed vseh carinam v našem kraljestvu. Na drugem mestu je Baja, ki je glavno izhodišče podonavske izvozne trgovine, z 3,576.210 din. Dohodki na izvozni carini v Mariboru so zato tako veliki, ker je Maribor izhodišče živilnih transportov v Srednjo Evropo, centrum iz-vozb živine, mesa, jajc in sadja, medtem ko pride za Italijo preko Ljubljane večinoma le les v poštev. Vseh uvoznih carinskih dohodkov v celi kraljevini je bilo v 2. dekadi novembra 26,330.834 dinarjev, proti 20,148.289 v prvi dekadi. Skupno je bilo letos do 20. novembra carinskih dohodkov 343,073.712 din. Po proračunu znašajo celotni dohodki iz carine 400 milj. dinarjev in kakor je iz carinskega izkaza razvidno, ga bodo efektivni dohodki še presegli. Enake svote kot za uvozno carine in pol zneska izvozne carine smo istočasno plačali na naslov prometnega davka.
Ocarlnjavanje tiskarskega mate-rijala. Tiskarski materijal se zacarin-juje pri uvozu po minimalnem tarifu. Med tiskarski materijal spada: barve za tiskanje, papir, tiskarski stroji in njih deli, tiskarsko orodje in ves tiskarski materijal ki je potreben za tiskarsko obrt. .
Ocarlnjevanje klrurglčnih predmetov po minimalnem tarifu. V interesu narodnega zdravja se bodo do daljne odredbe ocarinjevali kirurgični aparati po minimalni tarifi, ravno tako tudi vsi drugi kirurgični inštrumenti in aparati brez ozira na materijal iz katerega so izdelani. Tudi škatlje, lončki, kartoni, papir, steklo, porcelan itd., ki služijo za prodajo v lekarni, se zaca-rinjavajo z rninimatnimi tarifi, če take predmete uvozijo lekarnarji ali drogisti.
Denarstvo.
Izkaz Narodne banke. Narodna banka je v Službenih Novinah z dne 30. novembra priobčila izkaz svojega stanja dne 15. novembra 1920. Po tem izkazu znaša podloga v kovanem zlatu 63,258.130 din., v srebru 15,537,600 in v tujih valutah 3,620.956 din. ter v depojih v inozemstvu 347,213.430 dinarjev, torej skupno 429,630.116 din. Posojila so znašala in sicer menična 217,721.631 in lombardna 16,704,539, skupaj 234,426.171 dinarjev. Na državni račun so prevzeti bankovci za odkup kron. novčanic v znesku 1,193.684.740 dinarjev, za račun valute 762,203.590, posojilo na bone obrtnega kapitala 150,148.894, posojilo na bone izrednega kredita 500,000.000, za dolg deponiranih kronskodinarskih novčanic 425,921.526 din., skupno 3,031.958.752 din. Vrednost od države za izdane novčanice zastavljenih gozdov in posestev znaša 2,138,377.163 din. Nasproti tem aktivam stoje pasiva in sicer delniški kapital 50 milj. dinarjev, od katerega je 10 miljonov vplačano v kovanem zlatu, rezervni zaklad 705.011 din.; krožeče novčanice 3.099,918.840
dinarjev, dalje terjatve države iz valutnega računa 380,493.857, obveze po žiroračunih 76,817.191 in raznih drugih računih 125,277.888 ter tirjatev države za zastavljene gozdove in posesti z 2.138.377.163 din. Proti zadnjemu izkazu se je število krožečih novčanic zopet povišalo za 5,730.975 dinarjev. Iz izkazov je jasno razvidno, da se cirkulacija denarja pri nas od izkaza do izkaza povečuje in da imamo sedaj že nad 3 miljarde dinarjev, medtem ko smo pred zamenjavo imeli samo nekaj nad 6 miljard kron. Kontingent novčanic, ki je bil pod poprejšnjimi vladami dovoljen Narodni banki z 4'2 miljarde dinarjev, je mnogo previsok in bi gotovo slabo vplival, ako se izrabi v polni meri, na tečaj naše valute na zunaj in na kupno ceno na domačih tržiščih.
Ponarejene poldlnarske novčanice. Čitatelje opozarjamo, da so se v zadnjih dneh pojavili ponarejeni pol-dinarski bankovci, ki se prav lahko spoznajo od prvih, ker so jako bledi z nejednakim robom. Tisk na jedni strani se komaj pozna.
Davki.
Vojni davek. Kakor je že znano, je bilo določeno plačevanje davka na vojne dobičke za leto 1914., 1915., 1916. in 1917. brezprizivno in v teku 8 dni. Na intervencijo odposlanstev nekaterih mest je odredil generalni direktor davkov telegrafično vsem finančnim ravnateljstvom, da se ima vršiti plačevanje na temelju članka 60, zakona o davku na vojne dobičke, ki se glasi sledeče: Davek na vojne dobičke je treba plačati v treh obrokih. Prvi v iznosu od 50*/• je treba plačati v roku 30 dnij po izročitvi naloga za plačanje, drugi obrok v iznosu 24 odstotkov v teku nadaljnih dveh mesecev in ostanek v istem razdobju. Vsem onim, ki zamorejo dokazati, da ne morejo plačati davka do zakonitega roka, zamore delegat finančnega ministrstva dovoliti plačanje tako, da je zadnji obrok plačan najpozneje v teku osem mesecev od dneva, ko je izročen nalog za plačanje davka. Če se ugotovi, da obdavčenec ne more plačati naznačenega mu zneska, oziroma če se eksekutivno ugotovi, da bi plačanje tega davka uničilo eksistenco, zamore finančni minister na prošnjo vojni davek zmanjšati.
Protest radi Invalidnega davka na finančno ministrstvo so vložile banke v Sloveniji, ker je predpisani način pobiranja davka, naloženega na obresti neizvedljiv in sicer radi manipulacije, ki bi sama stala več, kot znese davek, ter bi se* mesece in mesece zavlekla. Denarni zavodi so zahtevali enostavnejši način pobiranja davka.
Promet.
Sprejemanje blaga za Beograd ustavljen. Da se odpravi nakopičeno blago, ustavlja ravnateljstvo državnih železnic z 12. decembrom t. I. sprejemanje blaga v polnih vagonih za Beograd loco in transit. Ta naredba se nanaša samo na pošiljatve ozemlja za-padnih ravnateljstev in prekosavskih prog. Vojaške pošiljatve, premog in železniške pošiljatve so izvzete brez ozira na količino.
Tržno porotna.
Padanje cen za prašiče. V zadnjem času so cene za svinjsko meso padle od 34 na 26—25 K za kg žive tež^. Težave pri izvozu in velika količina koruze, katera se porabi za krmo, so vzrok tega padca.
Zrnje in moka.
Vlnkovce. Zahteva po pšenici precej velika, privozi se je malo. Prodaja se po K 9'50 in tudi po K 10'—. Nova koruza se išče za svinjsko krmo in notira od K 370'-- do K 380'—. Beli grah je K 7 — do K 710.
Sombor. Pšenica od K 950'— do K 960'— nova koruza K 350'— do K 360 ~~
Hmelj.
Žatec, 6./12. 1920. Celi teden je potekel brez kupčije; razpoloženje je zelo klavrno; cene so le nominelne (le po imenu) 4700—4800 č K za 50 kg. Ker hmeljarji zelo ponujajo svoj pri-
delek, se na kmetih lahko kupuje tudi po 4600 Č K za 50 kg. Lahko je mogoče, da bodo cene še nadalje padale.
Razno.
Svobodno lesno skladišče v Trstu.
S posebnim vladnim dekretom je dosedanje lesno skladišče pred Servolo proglašeno kot svobodno in stoji vsakemu na razpolago. To skladišče je dobilo ime: Punto franco dUegnami Trieste-Servola.
Otvoritev reške luke. Reška luka bo še preje otvorjena predno se rešijo vsa še viseča vprašanja četudi se reški načelnik temu protivi in zahteva polno aneksiio Reke od Italije. Najbrže bo otvorjena že Čez en mesec. Glede pora-čunavanja valute jugoslovanske krone, oziroma dinarja in lire so se začela že pogajanja. Radovedni smo na kakšna presenečenja bomo še naleteli pri ceni in valuti.
Konferenca za zvezo s Primorjem. 3. t. m. se je vršila pri zagrebški direkciji državnih železnic konferenca, ki je razpravljala o novih zvezah s hrvaškim Primorjem in o preureditvi obstoječih. Na to konferenco so bile pozvane trgovske in obrtniške komore.
Petrolejski reservolrl. Veliki petrolejski reservoiri, katere gradi v Celju trgovska zadruga »Sloga«, bodo skoro gotovi. Prvi reservoir ki bo služil za petrolej in surovo olje, je že gotov. Ti reservoiri bodo trgovskemu svetu v veliko korist.
Trgovski dogovor med Jugoslavijo In Nemčijo. V kratkem se prično pogajanja glede začasnega trgovskega dogovora med Jugoslavijo in Nemčijo. Pri tej priliki se bo sklenil tudi pogodba o železniškem prometu.
Nabave za armado. Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica naznanja interesentom, da morejo v njenih prostorih (soba št. 7, od 11.—12. ure) zvedeti pogoje radi nabave raznih predmetov, potrebnih za armado, kakor : platna, sukna, raznega usnja in čevljarskih predmetov.
Nabava 15.000 lahkih plugov. V zadnji seji korniteta za obnovo zemlja je bilo sklenjeno, da se nabavi 15.000 lahkih plugov. Plugi bodo naročeni pri naših obrtnikih.
Lokomoblle ponuja neka magde-burška tvrdka. Tozadevna zbirka prospektov je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Cin In antimon ponuja neka tvrdka. Naslov dobe interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Trgovske zveze s Špansko. Neka
madridska tvrdka bi rada stopila v trgovsko zvezo z našo državo. Zanima se posebno za izvoz pšenice, ovsa in ječmena ter bi v zameno rada uvažala španske produkte, za katere bi bila potreba v naši državi. Naslov dobe interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Deteljo In druga semena, kemlčn« surovine In žito žele kupiti tvrdke iz Nemčije. Naslove dobe interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
V	Službenih novinah št. 270 je izšlo besedilo čehoslovaške trgovske pogodbe z našo državo. Obširno poročilo o njej prinesemo radi pomanjkanja prostora v prihodnji številki.
Uradne ure slov. trgov, društva »Merkur« ter »Trgovskega bolniškega in podpornega društva« so za stranke od 8. do 14. ure. Pisarna se nahaja v Ljubljani, Gradišče 17, I. nadstropje.
Berlinske tovarne prosijo za zvezo s našimi tvrdkami. Naše poslanstvo iz Berlina poroča, da se je več strojnih tovarn in tovarn za elektrotehnične predmete obrnilo na naše ministerstvo za trgovino in industrijo, da bi rade stopile v zvezo z našim trgovstvom.
Padanje cen. Iz Amerike prihajajo vedno pogosteje poroč la o padanju cen raznega blaga. Ista poročila pa prihajajo sedaj tudi iz Francoske in Angleške. Volna je na Francoskem padla na isto ceno kot jo je imela leta 1917. Sladkor stane tam 3 franke
Ljubljana
FlDfUfl PROIZVODI UUBUfiNfi rfUnTB l'c5.
Brzojavni naslov: Čučekcie, Ptuj
5 E VER.
LjuetjnN^ ■ nouiEJ
Tapetniška
delavnica
M. TREBAR
jURJEUo
r- ČISTILO
‘f
rfe«4-*«'
Sv. Petra c. 6.
s špecerijo in deželnimi ter gozdnimi pridelki”
ANT. KOLENC, CELJE
Kralja Petra cesta št. 22.
_________________46,	20—12	j
4*uaaKaaaaaaaaaaKaacaaaaaaaaaai»nKa*^
+	s	♦
s Zahtevajte povsod
| ILIRIJA |
] kremo n Eevlje j
i dalje Ilirija čistilo in čistilni pra- * ■ ■ S šek za kovine, parketno voščilo, S ■ lak za usnje, vaselin' in kolomaz 5
K	*
£ iz domače tovarne Hfti izdelkov S
I Qolol) & Ko. i
I Ljubljana-Vič. i
Cena in kvaliteta povsem Konkurenca.
102, 20 -6	J
'r*aBBaaflaBBBfcBaBanB9aSBBBBBBBBSaBB**
>-v	>"v	>*v	>°v	/v
/ S/ >,/	>./
\ . / / Veletrgovina \
/
s
A. Šarabon
v Ljubljani
♦.
priporoma	^
„ špecerijsko blago 'j
" raznovrstno žganje
moko
✓
\
In deželne pridelke
■
raznovrsfno rudninsko v
\
✓
\	22, 10-10 vodo,	/
/ Lastna pražarna za kavo \m	In mlin za dišave	/
z električnim obratom.	\
%	♦"
*■ Ceniki na razpolago.
\s\s\s\s\s\s\s
•SOM« • ■ H
VMonjaiM v ija&Uaiii
M. Rosner & Co.
naslednik
VIKTOR MEDEN
( prodaja fino pristno blago lastnega izdelka:
slMco, firlnjeuct, sadjevec, ram, konjsK in razne likerje po najnlžjlli cenim.
Kupuje sadje vseli orst prlpraono za Kuhanje žganja.
Telefon 71.
Telefon 71.
preproge
srbske domače ročne industrije
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, „ 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-10
Veletrgovina papirja, knjigarna in tovarniška knjigoveznica
j
Oprava za pisarne
registrature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi.
Vabimo na ogled!
74 centimov. Padle pa so tudi cene petroleja, riža in kava. Iz Londona se poroča istočasno padec cen pri koruzi ovsu, ječmenu, krompirju in perutnini. Padec cen na Angleškem je tako upli-val, da se celo namerava opustiti do-sedaj obstoječi prehranjevalni urad.
Kako se živi na Ruskem. Funt črnega kruha stane 150—180 rubljev, belega 400 rubljev, funt soli 1100 rubljev, sladkorja 500 rubljev, funt svinjske masti 2500 rubljev, 1 pud, enako 16 kg drv stane 700 rubljev. Plače delavcev znašajo dnevho najmanj 1000 rubljev. Boljševiški uradniki prejemajo mesečne plače po 20.000 rubljev in več. Iz te kratke sličice so jasno razvidne dezo-latne razmere, katere vladajo danes v nesrečni Rusiji in kam pripelje boljševizem v praksi.
Skladni koledar Jugoslovanske knjigarne. Za l. 1921 je imenovana knjigarna založila lep skladen koledar, ki je živa potreba vsem javnim lokalom in zasebnim stanovanjem. Knjigarna se ni bala ogromnih stroškov, da zadovolji vsestranskim željam. Cena je do konca t. 1. 30 K, od 1. januarja pa se cena radi 20% draginjske doklade zviša na 36 K,
Žepni koledarček iste knjigarne, majhen, prikupljiv in priročen stane do novega leta 12 K, po novem letu pa se prišteje doklada. Trgovci, ki že-iijo popust naj se obrnejo na založništvo.
Srbska početnica, katero je sestavil vešč pedagog bo služila samouku ravno tako dobro, kakor šolskemu pouku, obsega 4 poglavja in 22 naj-iepših srbskih sestavkov in pesmi. Cena 12. K v založbi Jugosl. knjigarne v Ljubljani.
LEN ASI & GERKMAN
Ljubljana
Stritarjeva ul. 4	-	Lingarjeva ul. 2
Trgovina s suknenim, modnim in manufakturniir. blagom.
Na debelo. 61,20-19 Na drobno.
Anton Erker
Slomškova ulica tl Lilijana Resljeva mm
Naiveifja saHoga
cigaretnega papirja in stročnic, pisemskega papirja, črnila, rudečila, kreme za čevlje, čevljarske smole, apreture za usnje, olja za šivalne stroje, toaletnega mila ter druzega blaga. — Na efebeloi 113, 10-6
Fr. Brumat
Ljubljana Mestni trg št. 25, I. nadstr.
Manufaktura In tkanine.
! ! ! Konkurenčne cene. ! ! !
118 52-5
— Maribor —
Glavni trg štev. 22
priporoča vse vrste šolskih in pisarniških potrebščin ter šolske in leposlovne knjige. Izvršuje vsa knjigoveška dela.
Izdelovanje papirnih vrečic.
Šampanjske kleti
Franc IM 8 [it Piaj
prej W. Hintze
priporoča Jpiar ia „EIiteW‘.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „MERtiUR“ v Ljubljani.
Sprejme se: 5 knjigovodij, 3 ko-rešpodenti, 1 poslovodja, 0 skladiščnik, 4 pomočniki mešane stroke, 0 pomočnika železne stroke, 2 pomočnika ma-nufakturne stroke, 0 pomočnik špecerijske stroke 7 kontoiistmj, 2 blagajničarke, 8 prodajalk, 5 učencev, in 3 učenke. — Službe išče: 2 kontorista, 3 poslovodja, 0 potniki, 17 skladiščnikov, 22 pomočnika mešane stroke, 6 pomočnikov železniške stroke, 15 pomočnikov manufakturne stroke, 16 pomočnikov špecerijske stroke, 0 pomočnika modne in galanterijske stroke, 23 kontoristinj, 18 blagajničark, 25 prodajalk, 5 učencev in 4 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce, 'člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se' pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala ustreči željam kar najnatančneje.
^HBaaBBaBsa»BBBBBBaaBMs*ennt!fiafcaua*^
(TONE MALGAJ\
a	a
£ stavbeni, pohištveni pleskar : ■	in ličar i6,52-8 5
: LJUBLJANA, Kolodvorsko ulica 6. i
B	R
i Zajamčeno predvojno blago £ • za portale in prodajalne. ^
BBBBBBOIBBRII	'Tv.
s
Na debel®.
I Fr. Zebai
n
j Rudnik—Ljubljana
Dolenjska cesta.
M
£ Telefon interurban št. 430.
s
S Priporočam po najnižjih cenah:
g SLADKOR v kockah in kristal. S RIŽ, SOL, MILO, SVEČE, S PETROLEJ beli, VŽIGALICE S	itd.	itd.
S	o	a
■
■ Kupujem po najvišjih dnevnih cenah in v vsaki množini
Zahtevajte ponudbe I
82, 15-13
BBBBBBBBBBBBBBBMBaBIlUOBBBBBBBBBBBaBBBBBBB
fižol
¥sem trgovskim tvrdkam,
elružban? 8sv korporacijam s® priporoča za vse vrste tiskovin
A. & E SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TRG ST. 10.
Coloniale
Ljubljana.
Uvoz in prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga in pletenin..
¥ Kranju
Na debelo in drobno:
Zvonika ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana* Import. Eksport.
Gosposvetska cesta l
priporoča svojo zalogo
železnine, poljedelskih strojev in železnih blagajn na debelo.
Prodajamo In Memo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65, 26-19
priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega železnega blaga po nizkih cenah!
¥	Priporoča	se veletrgovina
Fran Derenda, Ljubljana
I 165,20-10 Emonska cesta 8.
Brzojavi: Derenda Ljubljana.
podružnica: TUN A J ll., Obere Donaustrasse štev. 105. Zastopstva: ZAGREB, ZEMUN, SARAJEVO.
I Glasna zastopstvu Stietoanlfi teboskraatKIb tosaren.
?
Sukno, hlačevina, podloga. - En gros,
V bogati od najfinejšega do .	vlv^iJ&S.	najpriprostejšega kroja in izdelave.
Telefon interurban štev. 313
Brzojavi: Tonejc Maribor. — Telefon 5t. 68. — Čekovni račun št. 11.668. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru.
uvoz
IZVOZ
lletrgovino mana-1 Hedžet & Koritnik
fakturnega blaga Uubliana, Frančiškanska ulica št. 4.
—   ——  ----------------------——■ Telefon interurban št. 75. —   —
Dobiva ponajvef iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago.
I
BALKAN
delniška družba za mednarodne transporte.
Brzojavni naslov: Spedbalkan.	6,	52-19
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vsa strani.
Pršo Uuisljansko javno skladišče spojeno s tirom južne železnice. - - Carinska agentura lasnih skladišč.
=== Največje domače špedlcijsko podjetje v Jugoslaviji. =
m
mm
mm
38
uh
mm
s:
na
MK
K
■■
mm
mm
a
mm
::
■e
KB
88
■a
ss
na
Bi a aa aa aa aa aa
::
a kr) aa aa ea
»
aa
£
najboljši amerikanski pisalni stroj
m
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizra&Ofee steklene plotfe.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:	15,20-16
The Rex Co. Llubllana, Gradišče 10. Moderno vrojeno poprovilnieo vseh pisalnih strojev.
ai
aa
aa
n
na
ca
ca
aa
as
aa
aa
::
aa
s:
aa
na
HM
ac na aa ea ■a aa aa ■ ■ aa
«3
OB
aa
KB
88
80
I. C. MAYER
LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA
MANUFAKTURA
Ch
K)
ENGROS
ENDETAIL
;
W\xij~jwrri*|iij'ijiiijLri-rrinj'i.vyiu,Lri'ii*ii*‘~,rri‘i‘ Vi“ m m * * ** *** A	^	^"* - *^li • -■ **!*
b n m a
;	.-V.''’ •'■	"■I:'!''-i} -	''	""'".f	'	r
domača, 46/50‘
tropinovec
nad 50°	226,	3-1
priporoča na debelo in na drobno
0. Sturm
Ljubljano, Marijin trs 1.
S3«#X*#38&3IS$*t3iaiU
%
Semena za preprodajalce
priporoča
SEVER S SOUP.
LJUBLJANA.
Kupujemo deteljno, repno, |gg korenjevo in travno seme, gag suhe gobe ter vse v našo £3 stroko spadajoče predmete. St
14,20-18 H
Vazelino in kresno A galanterijo, Marijo
pletarske izdelke
vsak čas VaufflHifA za ž®Pn® sveže VUlmjE svetilke
S« BALOH t (Kil
MARIBOR, GRAJSKE TRG it. 3.
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kopito! zo.ooo.ooo k. - Rezerve okrog 6,000.000 K.
izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Sprejema: vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: devize, valute, efekte itd.
Eskontira: menice, terjatve, fakture.
Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd.
Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska
mesta.
pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in
izvoz.
Brzojavni našlo«: Eskomptno. ioterurb. tel. St. 146.
50, 20—14
j. KOPAČ, svečarna M. Haveržnik
Celovška' cesta 90
Ljubljana veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba!
2, 50-18
ta ss a <3 *a s es m
•Q>
P
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
I.
Ljubljana
-t
Resljeva cesta št. 3. —- Sv. Petra cesia št. 35.
Zaloga : vin, salam, likerjev, mineralnih vod.
13, 20-19
vil*
Ljubljana,
Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo.
Kupuje 60> 2°-15 čebelni vosek, suhe satine, kap-ljine po najvišji dnevni ceni.
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami
MARIBOR, Aleksandrova c. 16.
Zaloga vsakovrstnega usnja in vseh čevljarskih potrebščin po najnižjih cenah. 124,10—2
lenne s t
izdeluje	lil,	5-5
Tovorna lesenih žebljev
luni Mii ml.
Tacen god šmarno goro pri Ijubliasti.
Na debelo.
Na drobno.
IB
lipi s piiji na veliko
Ljubljana
Miklošičeva cesta št. 6/1.
KNJIGARNA, TRGOVINA UMETNIN IN MUZIKALU
Goričar & Leskovšek, Celje LeOPOMPeUDlell
KRALJA PETRA CESTA 7. -PREŠERNOVA UL. 2. L|ubI|0nR . ildOUSkd UliCB 4.
115, 10-8
Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, založna knjigarna, prodaja šolskih knjig in igralnih kart. Lastna zaloga vseh tiskovin za urade in pisarne, vsakovrstnih razglednic, ljudskošolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. — Molitveniki, koledarji, papirnate vreče, nagrobni venci in traki. 4, 10-9 Na debelo.	Poštno-čekovnl	rač.	10716	—	Telefon	60	Na	drobno.
Trgovina s papirjem, šolske
potrebščine. - Razglednice.
106, 52-10
Na debelo. Na drobno.
N