Vidoje Žarkovič
Resnični velikan naše revolucije
Pred slabim mesecem sem, skupaj s tova-rišem Lazom Koliševskim, obiskal bolnega tovariša Kardelja na njegovem domu v Ljub-ljani. Imela sva namen, da se le na kratko zadrživa pri njem, toda zadržal naju je sko-raj uro in sam vzpodbujal k živemu pogovo-ru o tekočih vprašanjih iz dela predsedstev SFRJ in CK ZKJ, ne da bi govoril o svoji bolezni. Z njemu lastno resnostjo in pleme-nitostjo se je tudi tokrat zanimal za številna aktualna vprašanja in probleme. Kot vedno poprej je govoril z izjemno pronicljivostjo in jasnostjo svojih razmišljanj in pobud. Če-prav sem se zavedal teže bolezni tovariša Kardelja, ki ga je vidno izčrpavala, sem se poslovil od njega z upom, da bo močnejši od neozdravljive bolezni in da bo še vedno dajal svoje sile na razpolago zvezi komunistov in naši družbi, da bomo še vedno spoznavali
sveže in bogate misli in predloge tovariša Kardelja, ki nam bodo omogočali, da se lažje znajdemo pri reševanju zapletenih na-sprotij in težav.
Zal se upanje ni uresničilo in tovariš Kar-delj je umrl 10. februarja. Toda smrt ne more preprečiti, da ta resnični velikan naše revolucije, ki je posedoval in izžareval naj-globljo plemenitost, komunistično moč in nemir raziskovalca, ostane trajno prisoten v naši skupnosti kot spodbuda in inspiracija sedanjim in prihodnjim rodovom. S svojim svetlim likom in ogromnimi deli, ki jih je pustil za seboj in vgradil v dediščino naše revolucije in v socialistična snovanja sodob-nega sveta, bo Edvard Kardelj kot neugas-ljiv žar trajno prisoten v vseh nadaljnjih obdobjih boja za socializem in srečo ljudi.