Leto VI.
Szombathely, 1919. március 9.
Štev. 10
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K. 
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Glejmo
očo i moža sv. Jožefa, ki, čeravno je je oča nej poleg tela, nega poleg odebranja božjega, vendar je zgléd vsem očevom i možom celoga sveta, kakši moro biti. Opomina vas njegov zgled, možje, kak morale lübiti svoje tovarišice, vas očevje pa, kak morate vzgajati deco svojo.
Zgled sv. Jožefa potrdi sam Bog v Sv. Pismi. Tü se to čte od njega: »Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti Marije svoje žene, kaj je v njej rojeno, je od svetoga Düha. I je vzeo svojo ženo. (Mataj I. 20, 24.)
Sveti mož je vido svetost Marijino i tüdi to ka je noseča. Od njega ne, to zna, kajti deviški stan žive on. Od nje pa tüdi ne mislo, ka bi zakon prelomila, da tak dobre i svete düše zemlja še ne nosila, kak je njegova žena. — Skrivnost vidi tü, zosaga se, za nevrednoga se ma pri toj skrivnosti nazoči biti — povrči šče skrivoma svojo tovarišico i v samoti preživeti svoje še ostale dni. Ali gda zvedi od angela, ka Bog žele, naj ne zapüsti Marijo, čeravno do ga velike težave čakale, je dobre volje privolo i svoje tovarišice nik i nikdar ne razžalo, nik i nikdar ne ostavo, nego v vseh, še ti najstrašnejših težavah njoj pri strani stao, njoj pomoč ponüdo.
Pa kaj je ne mogo, siromaček oča i mož prestati! Teršilo ga je najvekše siromaštvo, tlačilo ga je zametavanje. Niti za porod ne dobi njegova najsvetejša žena prostora, med nemo stvar, v štalo se mora potegnoti. Kak strašno tere njegovo dobro srcé nezahvalnost ljüdi! Štiri jezero let so čakali na Zveličara i v teh dugih-dugih letah ne mogli Njemi drügo pripraviti, kak ledeno, podirajočo se štalico. I ne toži se. Marijin mož je i deli si njeno težavo. Sprevaja jo v Jeruzalem k pelavanji.
I gda njej sveti Simeon ne da té tolažbe, kak jo vživajo drüge matere ob toj priliki: odraste ti dete i na starost ti na pomoč bo, nego njej meč v srcé zasadi »I tvojo düšo meč prebodne,« (Luk. II. 35.): ne povrže je. Ne, ne povrže je, nego obsedla oslička i na njega posadi kraljico nebe i zemlje, vendar to najvekšo siroto sveta z Stvoritelom njegovim, ki komaj par tjednov gleda z človečimi očmi njegovo svetlost, štero je v začetki sveta z ničesa stvoro. Peški ide skoz duge, nevarne püstine, pregnani z lastnoga doma v tüjino, v Egipt med sovražne ljüdi. Dela noč i den, ne manjari, ne kradne, odeva se tak samo, kak daleč njemi odevalo sega, — čeravno je vse, na nebi i na zemlji tistoga Deteta bilo, štero ga je za očo zvalo, i štero je on kak večnoga oče večnoga božjega Sinü molo v globočini svojega srca vsaki hip.
Možje, to je sveti. Jožef, kak mož!
Kak se razvija naša autonomija.
Zalavski dühovniki so ednoglasno to podpisali l. 1919. jan. 14. v Črensovcih „Rusinsko autonomijo v celoti sprejmemo — odločbam mirovne konference se podvržemo, nas prikapčijo k Vogrskomi ali v Jugoslaviji, nego prosimo tam zastopane oblasti, naj na obe strani dobrestojijo za našo zahtevano autonomijo.“
Novine so febr. 9. objavile točke rusinske autonomije i tüdi tiste posebne žele, štere so zalavski dühovniki sprejeli i tüdi podpisali.
Poleg podpisanih žel so »Novine« objavile v načrti autonomije tüdi tiste, štere smo si dogučali v Beltincih na shodi z g. vladnim poverjenikom Dr. Obalom. Dühovniki, ki so podpisali više omenjeno autonomijo so: Bašša Ivan, pleb. bogojanski, Sakovič Jožef,
pleb. törjanski, Čačič Jožef, pleb. črensovski, Kühar Števan, pleb. beltinski, Klekl Jožef, vp. pleb., Lejko Števan beltinski kaplan i Hanko Jožef črensovski kaplan. — Horvat Števan beltinski zdaj jürjenski kaplan se je z rečjov pridrüžo našim zahtevam v Beltincih jan. 16. kak tüdi Klekl Jožef, dolenski plebanoš.
Potom deli je sledeča „Izjava“ bila na Goričko poslana:	„Izjava. K ed-
noglasno sprejetoj odločbi Zalavske dühovščine, dane v Črensovcih 1. 1919. jan. 14. v šteroj za naše slovensko ljüdstvo v samoupravnom okraji po imeni „Slovenska Krajina“ popolno autonomijo zahteva med mejami domovine, če je na mirovnoj konferenci k Jugosláviji ne prikapčijo, v tom slučaji pa tü — kak i k tistoj odločbi, štera za oba kraja prosi garancije našoj autonomiji za vse čase od mirovne konference, se pridrüžim. Poleg više dane odločbe tüdi zahtevam, naj se podpirajo i spunijo prošnje i žele našega ljüdstva, štere gledajo na hasek njegove vere, njegovoga gospodarstva, njegove šole i drüge po krajeh se ločéče potrebe. Naša autonomija je bistveno edna z rusinskov autonomijov.“
Te izjave so z zadovoljstvom i veseljom podpisali, kak so mi v pismi naznanili sledeči gospodje: Tüll Geza, pleb. z G. Sinika, Dr. Lenaršič Mirko pleb. z D. Sinika, Ficko Karol, pleb. z Čöpinec, Bednarik Rudolf, pleb. i Berden Andraš kaplan od Grada.
Drügim gospodom je zavolo slabe poštinske zveze ne bila do rok dana ta „Izjava,“ nego v Novinah so bili oprošeni, naj se njej pridrüžijo. Pridrüžili so se dozdaj: Bagáry N. Janoš, pleb. od Sv. Jelene febr. 12. z temi rečmi: „Naznanim, ka se pridrüžim izjavi zalavskih slovenskih dühovnikov.“
2.
NOVINE
1919. márc. 9.
— Kühar Alojz, pleb. od Nedele tüdi febr. 12. z tem naznanilom: „Z veseljom se pridrüžim izjavi zalavskih slovenskih dühovnikov.“ — Keresztury Vince, pleb. z Cankove, ki je, bodi mimoidoč povedano, madjarski plemenitáš, se je febr. 19. z temi lepimi rečmi pridrüžio izjavi: „Sledevši svoje lastno prepričanje, se z srcom i z düšov pridrüžim tistomi gibanji, štero ste Vi, zalavski dühovniki začeli. — Nikaj ne maram za grdobije i napade protivnoga tabora. Le poskrbite se, ka čem več somišljenikov dobite! Načrt autonomije — iz vzemši znabiti edno-dve točki — je popolnoma poleg mojega mišljenja i odkritosrčna zahvala ide tistim, ki so je z tak velikov previdnostjov i z gorečnostjov, štera ide toj veličastnoj misli, na žitek obüdili.“
   Ob priliki pošljemo tüdi še onim gospodom poziv, ki so ga nej dobili, ki Novin ne čtejo, naj se odločijo za sküpno delo. Z veseljom bodi povedano, ka naša vlada je sprejela naše zahteve i v kratkom se potrdi naša velika autonomija, čeravno so nešteri krogi mrsko brsali i grdo lagali pa hujskali proti njej. Pa čeravno dobimo vse svoje pravice, vendar zato en filer ne de vekše naše plačilo, kak je strašo ljüdi nikši lažljivi sobočki list.
Svecki gospodje, kim na srci leži doberbit tistoga ljüdstva, med šterim živejo; šteri ne iščejo njegovoga žepa, nego njegov hasek: se krepko potegüjejo za popolne pravice slovenskoga naroda, čeravno so nato niti oprošeni nej bili. Hvala njim! Ljübezen je goni. Tak je prav. Naj narod zna, što so njegovi.
Le naprej, svecka inteligenca, sodniki, fiskališje, vučitelje, notariušje i vsi drügi gospodje, stopite zdaj v našo vrsto i delajmo sküpno, roko v roko za naš narod slovenski. Stopite na pomoč tomi zatiranomi narodi, vaša krv je, vaša skrb je!
Črensovci, 1919. febr.
KLEKL JOŽEF,
     vp. plebanoš.
Ljüdska pravda
(1919. XX.) one, ki vu nevarščino spravlajo, ka nam je revolucija prinesla, pod policajsko pazko postavi. Tak i one, kem delovanje je na občinski red sumljiv, na svojem domi ali vu drügoj občini se pod pazko vzemejo. Bivši ministerski predsednik Wekerle je pod policajskov pazkov. Tak je odločeno interniranje jezuita Bangha, generala Surmayja i sombatelskoga püšpeka Mikeša.
Verskoga navuka iz šole ne püstimo.
Med novoosnovanimi državami je Češkoslovaška ta prva, štera je krščanski navuk iz šole zbrisala. Zlato Marijino podobo so razdrobili v Pragi namah, kak njim je sunce slobode zasijalo. Za Marijov je prišo njeni Sin, Jezus. Toga so pa ešče bole zdrobili: iz šole so ga stirali. Siromaško češko dete nesme od njega nikaj čuti, nego od bogotajca Masaryka, predsednika države de si mnogo moglo v glavo zabijati. Nesrečna država!
Brez podloge se zidaš, stalna biti ne moreš. Tak pravijo, pišejo vsi verni Čehi. Pa še drügo delajo. Dozdaj jih je više eden milijon pisalo na vlado prošnjo, v šteroj zahtevajo verski navuk v šolah.
Na Francozkom že več let nevčijo vere v šolah.
— I sad te vzgoje je to, ka se od leta do leta na jezere povekšava število maloletnih hüdodelnikov. Leta 1905. je že blüzi dvatreseti jezero bile hüdodelne mladine, štera, si je vozo, smrt zaslüžila.
V Parizi se je zgodilo. Pred sodišče je bio postavljen maloleten dečkec zato, ka je za ništerno krono neko žensko vmoro. Gda ga je sodnik pitao, „če bi znao, ka samo tak malo penez ma, bi jo tüdi klao?“ — Bi jo — odgovori dete. 
— Pa zakaj? Pa zakaj?
— Prosim, nato so me ne včili, či je to greh.
Strašen odgovor z vüst ednoga deteta. Sodnik se zdaj obrne na fiškališa zagovornika, naj drži svoj zágovorni govor. Te ovara na stoli razpetje i pravi: „Gospodje! Znam, ka vi toga mladenčeka obsodite za njegovo delo. A jaz pa vas obsodim, ki na klopi obtožencov trpite razpelo (križ), iz šole ste pa vrgli vero. Spravite verske navuke nazaj v šole, pa te menje posla meli na klopéh obtožencov.«
Glejte! Kam pela včenje brez Boga? Pa na Vogrskom po vsoj sili bi radi navuk iz šol spravili. A ne püstimo to. V Pešti so jan. 13. z celim srcom kričali to verni krščeniki. To kričimo tüdi mi Slovenci tak katoličanci kak evangeličanci: verskoga navuka iz šole ne püstimo. Zato odločno zahtevamo to v našoj autonomiji, ka se verski navuk iz naših šol ne sme zbrisati.
Ki napada našo autonomijo, napada našo vero, on to šče, ka bi naša mladina brez Boga rastla gor kak kropiva za plotom. Ne, draga gospoda, ne — mi v to ne privolimo. Kaj bi hasnilo, če
bi naša deca znala vso modrost sveta, bila bi pa nepoštena, pokvarjena? Pravo poštenost, nepokvarjenost mladine samo vera, Kristušova vera rodi. Navuka verskoga iz šol ne püstimo!
Mirovna konferencija.
Ruska vlada je poziv izdala, vu šterom da na znanje, da mir v Bresti Litovskem sklenjeni razveljavi i bojno napove nam i Nemcom, da, prej, komunizem, düh bolševiški na vlado spravi.
Na mirovnoj konferenciji so odločili, da države rojene iz stare austrijske—vogrske monarhije plačajo dug i odškodnino. Čeho-slovaki so izjavili, da plačajo dug pred bojnov napravleni. Ništerni, tak Hrvati ne ščejo plačati.
Nemci samo 250 jezer vojakov slobodno majo za obrambo znotrašnjega mira. Vsa vojna materija je pod kontrolom ententa. Ladje i podmorski čuni se potopijo.
Vogrsko vlado so zvünešnji zroki prisilili, da prve dni aprila de dala odebirati poslance vu narodno spravišče (nemzetgyülés.)
Čehoslovaški finančni minister je odredo štemplanje 10—20—50—100 kr. bankovcov od 3. do 9. marca. Edno i dve kroni banke ne bodo štempljali. Na Českom je velki nemir. Časopisje žele aretiranje Muma, ki je vod bolševikov.
Anarhist Rogovsky je šteo atentat zvršiti proti Wilsoni. Čüje se, da je Wilson v prsi več strelajov dobo.
Na mirovnoj konferenciji v Parizi močno delajo. Zrok je, da vojska entente že tüdi domo sili.
Rumunski poslanik v Beči je pravo ednomi časnikari, ki ga je pohodo: Vu Bukovini i na Erdeljskom je mir, samo od magjarske i ruske bolševiške strani je velka agitacija. Na Erdelyskom se vsakomi narodi da pravica. Od grozovitnosti vojske nikaj ne vem. Düh vojaštva je prve vrsti. I to je naravno, mi smo zmagovalci. V Rumuniji so vogrske čete ne nihale lagojega spomenka, nego tem bolje Nemci, čete Mackensena. Ešče več povem, pred sod ga pozovemo.
Z drügoga kraja se čüje, da Rumuni s groznim grobijanstvom delajo proti Madjarom. Varaš Zilah so spostrelali i na nikoj spravili.
1919. márc. 9.
NOVINE
3.
Blokad proti Nemškomi samo teda stavi ententa, či se mir podpiše i je odstranjena nevarščina nove bojne. Zdaj samo malo živeža püstijo na Nemško, drügo nikaj ne.
     Taljani od Austrije želejo 12 milijardov odškodnine (1 milijard je jezero miljonov.) Odškodnino Austrija vu lesi za cimper plača.	
Magjarska vlada je za volo zasedbe Požuna protestirala pri češkoj vladi. Čehi so pismo brezi odgovora nazaj poslali, nönč razpravljali neščejo.
Petrogradi nemiri. Med bolševikami je dosta Magjarov i Nemcov.
V Nemškom je položaj kritični. Tak se kaže, da se kommunisti močno protijo vladi. Nej nemogoče, da nova revolucija nastane, V Müncheni je tüdi nemir. Zaistino, Nemška zdaj preživi najžmetneše čase.
V Rumuniji je revolucija nastanola. Marija, rumunska kralica je s tremi hčerami na posebnom vozovlaki prek Segedina v Paris pobegnola.
Nasprotje med Jugoslovanom i Taljanom je sploh ostreše. Okoli Lublane so Srbi mobilizirali. Novo nasprotje je najbole zato nastanolo, da so Gorico Talijanje osvojili, čiravno je večina prebivalcov slovenska. Talijanje Slovence preganjajo, je internijanjo, njim vkraj jemlejo živež, še ništere vmarjajo.
An das deutsche Volk
in Westungarn — Nemškomi lüdstvi na zahodnom Vogrskom. Tak se začne plakat Geza Žombora, guvernöra (ravnitela). Na znanje da lüdstvi, da so dobili autonomijo, da vu šoli, vu vadlüvanji, vu pisarnah i uradah „nemški materni jezik celo i puno dobi svojo pravico, kinči nemške kulture, znanosti se zdignejo i se obrnejo na nüc i porabo vsem prebivalcom.“ Na Slovenskom tüdi plakate dajo pribijavati, nego ne dajo pravic, tem bolje preganjajo one, ki se kre ljüdstva gori jemlejo. — Najbolje nam je žmetno stanolo, da so se i socijalni demokrati v Soboti proti nam obrnoli. I oni so dugi čas trdi krüh robstva jeli i zdaj, kda so na vlado prišli, spozabili so se svojega zleženja, spozabili so se onih, ki so brezi pravic. Ne razumim, kak se internacionale zjedini s šovinizmom?
Volitve
se približavajo. Vlada se je ednok li nakanila, da volitve vöspiše. Vidi, da je nemogoče tak dale ravnati. Najbole zavolo inozemstvetnih zrokov. Mirna konferencija je samo tak pripravna se pogajati s nami, či mamo postavno vlado, štera je nej iz svoje vole, nego od lüdstva zvoljena.
Prišestni mesec, aprila prve dni bode volitev poslancov. Nej tak več, kak inda. Vsaki skrivoma štoj votum doma doli da pismeno.
Postavlali pa bomo na lajšter. To telko zadene, da celi orsag de razdeljeni na krajine. Vsaka krajina de več poslancov zvoljavala. Na primer v Železnoj županiji bodemo zvoljavali deset poslancov. Ki ma votom, on listo notri da, na šteroj je deset imen tiste stranke, k šteroj on sliši. Vse te doli dane votume vküp čtejo, i tisti deset lüdi, šteri so največ votumov dobili, postanejo poslanci one krajine.
Štero je pa naša stranka? Že smo vam pisali nej dugo v Novinah, da Slovenska krščanska socijalna stranka. To je stranka za male, za proste lüdi. Nieden nesmi na drüge stranko svoj votum dati.
Slovenci! Znate, ka to zadene, da prišestni mesec volitve bodo? Telko to zadene, da se zdaj naša cela prišestnost odredi. Kak si zdaj postelemo, tak mo počivali. Či poštene krščanske poslance zvolimo, lehko se vüpamo, da zdašnja nevola se pomali popravi i pridejo pa lepši časi. Či pa zdaj zgübimo, pa na nas pride radikalna, brezbožna, židovskoga düha vlada: te do nas še pozni potemki i vnükov vnüki preklinjali, da zavolo našega zamüdjenja oni morejo trpeti.
Moški! Vsaki 21 let star moški ma votum, ali zna pisati, ali nej. Ni eden naj vö neostane, da vsakoga moška votum je potreben. S vašim votumom zdaj nej samo na vašem kraji nego po celoj županiji pomorete poštene poslance zvoliti.
Ženske! Vsaka 24 let stara ženska, štera zna pisati pa čteti, ma votum. Niedna naj vö neostane. Ne mislite, ka je volitev samo kakša ceremonija. To je zdaj preveč važno delo. Votum doli dati je vaša krščanska dužnost. Greh včini, ki zaostane, pa s tem pomore protivnike krščanske vere. Kelko naši zaostane, telko se protivnikov pomore.
Kunfi socijalistni minister je pravo, da od primere močih visi, jeli bode vera v šolah ali nej. To telko zadene, da či socijalisti pa radikalci dobijo ve-
čino, te je krščanstvo pri nas zgübleno. Ne dopüstite.
Pripravlajte se k volitvi! Ne poslüšajte zapelavce! Posnemajte vaše prave voditele!
Što je pisatelj?
Kak smo že pisali, v Soboti so nikše letake (röpirat) raztrosili. Sobočke novine so ne davno menile pisatelja vu vredniki „Novine“ naiti. Kda je vrednik njihov sum i laž nazaj lüčo, se dalje čemerijo, kda so, prej, odgovora ne dobili, što je dönok pisao. Vredništvo ne pozna letaka, vu iskanji na pomoč ne more biti. Vse ne trbe želeti od vredništva, dosta drugoga dela ma.
Interniranje püšpeka.
Še nej dugo je med nami hodo. Nas je v težavnih časah kak dobrovolen oča pogledno, nas blagoslovo. Šteo je zvediti želenje i nevole svojih dobrih slovenskih ovčic. Znajšli so se hüdoga nakanenja lüdje, ki so pred vladov ga tožili, da je prej tisti čas za Jugoslavijo delo propagando (!) Što pá de to vervo? Čeden človek nej!
Zdaj pa je internirani! Znate, ka je to? V klošter so ga zaprli, kde ga vojaki stražijo. Kda kommuniste vöpüstijo iz voze, te sombotelskoga püšpeka, našega višešnjega pastira notri zaprejo!
Ka je pa za greha včino? Ne je spoznao prej, da je lüdovlade predsednik na Vogrskom najvišji cerkveni patron. Znamo je, da je kral bio najvišji patron cerkvi, njemi je to dano bilo od rimskoga papo. Zdaj kda je kralestvo odpravleno, nevemo, što je patron. Tü rimski papa ma reč, on pa še je nej to pitanje odločo. Tak pravijo pravdoslovci. Sombotelski püšpek je to mnenje v novine dao djasti: za toga volo je internirani.
Svetoga Petra so tüdi zaprli ednok v vozo. Ali vsi verni so neprehenjeno molili za njega. Slovensko lüdstvo s žalostjov na znanje vzeme to preganjanje. S molitvov i sočütenjom tam stoji v dühi pri svojem višešnjem pastiri. V zgodovini cerkvi so bili že žmetneši časi. Ali sunce pravice je predrlo oblake.
Na posestvo ali vlastelinstvo grofice Brandis sv. Peter niže Maribora potrebüje 5 do 6 delavcev (Saisonarbeiter), naimre za vinograde in polja. Plača ino hrana po dogovoru, nastop 15 februarja do 15 novembra. Naj se javi gazda.
4
NOVINE
1918 márc 9.
Dom i svet. — Glási.
Sinkovich Elek, sombotelski okrajni glavar, kak namestnik vladnoga komisara je v Soboto poslani.
18. divizijo napravijo iz 18. honvedskoga i 76. peškoga regimenta. Divizija bode stala iz 3 bataljonov, iz genie (müszaki) stotnije, iz topničarskoga regimenta i konjenikov. Sedež poveljstva bode v Sombateli, koma pride štab regimenta i 2 bataljona, v Küseg pride genie stotnija, vse drügo pa v Šopron. Vojaki do za peneze (sold) slüžili posebno obljübo denejo.
Rekvizicija. Od železne županije vlada ešče 800 vagonov silja žele. Vladni komisár dr. Obal Belá je na spravišči 20. febr. izjavo, da či štera ves ne da navrženo silje, vojake dobi; ne dajo njoj cukra, petrola i t. d. Preporača, naj vsaka ves nastavi svet (tanač) i naj sama notri požene silje. — So jo vesnice, štere so že vse vred spravile, zakaj so je pozavali v Sombotel? Zdaj tüdi nikši gvant delijo v Soboti. Naj župan i notarijuš ide po gvant, de dragi tisti obleč. K šenki je nišče ne dužen hoditi. Bi ne bilo boljše, či bi spisali, da Peska ves dobi 2 kaputa, 3 srakice, 5 rokavic. Nakaznice (cedale — utalvany) bi župan prek dao siromaki, ki bi sam šo po gvant. Či bi se njemi ne vidlo, bi povrgo. Zdaj pa znam vesnice, da za volo dosta hodbe so doli povedale.
Zakaj ne ga drož (kvasa)? Vu magjarskih novinah čtemo, da mesti Somboteli je firma Gschwind na vsaki tjeden obečala 200 kg. drož. Veletržci bi dobili 1 kg. za 13 K, ki bi malim tržcom prek dali za 13 K 50 fill. Veletržci so ne zadovoljni bili s 50 filerami pa je kvas ne prišeo. Dobi se kvas, deka za 1 K. Dobijo se špice, škatula za 1 K. Ki svoj pov moremo po maksimal ceni ta dati, želemo tüdi kaj dobiti po maksimal ceni.
V Austrijo granico samo on slobodno prek stopi i dobi dovoljenje, ki je vu prostori 40 kilometrov od meje. Dovoljenje samo 15 dnih vala. Dobijo delavci brez imanja, osebe, štere ne majo več dohodkov od delavcov, na dalje oni, ki od svojega grünta menje od 7 kron plačajo. Dovoljenje na svedočanstvo veškoga poglavarstva da okrajni glavar (szolgabiró) ali voditel straže na granici. — Prekstopanje granice je pa prepovedano, da se penezi i drüge vrednosti prek ne švercajo vu nemško Austrijo. Vu sobočkoj okrajini v Giderovci i na Cankovi, v Monošterskoj okrajini na Velike, v Ženavci i v Radafalva slobodno prek stopiti mejo.
Što zna za njega? Vohar Karol, gimnazijalec 5 razreda (v Küsegi), z Beltinec, je 15. aug. leta 1918. z Albanije zadnjokrat piso. Te je šo v špital. Zvedilo se je, da je vu mesti Voiri ležao. Stariške prosijo Slovence, lehko bi štoj kaj znao od njihovoga sina, naj naznani na naslov: Vohar Ivan, Beltince, Saladska županija.
Marof na Šarvari država prek vzela. Pisali smo že, da so delavci tak velko plačo prosili, da bi na vsaki plüg 580 kron spadnolo. Kda bi se ne mogli pogoditi, ravnitelstvo je marof — 18 jezer plügov — državi ponüdilo na odajo. Država ne razdeli posestva, nego celo prek da delavstvi, kak drüštvi.
Küpčija zemlje. Či je štoj od 31. dec. leta 1917. do 1. novembra leta 1918. zemljo küpo, nego je ešče celo ne plačo, vu 60 dnevah od 1 marca leta 1919. slobodno prosi od sodnije, da se njemi z cene popüsti, či je preveč drago küpleno bilo.
Šoštarje i 95 kron. Odločeno je, da eden par cipelov samo delo 95 kr. košta. Mi konsumenti se nevolivamo, da ne moremo plačati, šoštarje v Somboteli pa pravijo, da gor plačajo, več morejo plačati delavcom, kak oni dobijo. Novi štrajk se začno. Do zdaj so delavci stavili delo, zdaj pa majstri stavijo delo. Pravico majo. Maksimal ceno ma pšenica, žito, leder i t. d. Samo delavci ne majo maksimal lon. Prosijo, ka ščejo.
Dühovnicke i vučitelje prisežejo na ljüdovlado tak je vlada odredila.
Poletno računanje vremena se začne 1. aprila.
    V Pragi gradi je vlada. Bele hiše, slike iz časov Marije Teresije, s damastom oblečeno pohištvo. V ednom izmed prostorov uredüje predsednikov tajnik, komi je ime Sisar, ka pomeni casar. Zato pravijo Pražani: Naš predsednik ma casara za tajnika.
Provizorna omejitev plačilnoga prometa (fizetési forgalom időleges korlátozása). Na Vogrskom je do nadalnje odredbe prepovedano bankovce na Vogrsko prinesti; — vu obmejnom prometi se smejo prinesti vsote, šteri ne presegajo 500 kron.
Kakša mera? Znamo da pri naboljšoj voli se zgodijo zmotnjave. Opominamo one, ki petrol delijo, da tri slovenske vesnice Hodeškoga notarijuša so samo po 9—12 deci dobile, dokeč druge vesnice so po 15—20 deci dobile.
3 milijon metrov štofa dobi Vogrsko. Zastopniki vlade so se pogodili z Českov, da pošlejo sirovo blago, iz šteroga tam štof napravijo.
Kolodvor vu Deši, kde je eden vagon s ekrazitom napunjeni stao, je 24. febr. vu zrak zleto. 30 mrtvecov i 80 ranjenih so naprej zvlačili.
Pošiljanje pisem v Ameriko. Na poštnino za vsako pismo določeno v Ameriko trbe od sega mao poslati mesto tri krone pet kron. Najboljše je na nakaznici (utalvány) poslati. Pismo po sebim. Naslov; G, Albin Kunc, Basel, Schweiz, Centralbahnstrasse 21.
Kalendari l. 1919 so jo ešče k odaji pri vredništvi „Novin“.
Na podporo : Žalig Kata z Črensovec 4, Hanc Marija 2, Nerad Bara 1, Kolenko Jožef z D. Bistrice 10, Djörek Marija 1, N. Z Petrovec 10, Edšidt Jožef z Gederovec 10, Gerič Ferenc z M. Polane 10, Čeh Ferenc z Nedelice 10, Matjaš Mihel od Lipe 2, N. z Adrijanec 10, Raščan Ana V. Polane 2·50, Smodiš Martina žena z G. Bistrice 4, Tompa Števan z V. Polane 1, Hozjan Marija 2, Hozjan Jožef 1, Hozjan Stefan 2, Düh Ana M. Polana 1, z Dolnje Lendave: Ric Mihala žena 1, Kovač Jožef 1, Jaklin Iván 3, Kocet Martin 1, Zverice 2, Levašička 3, Lovenjak Ferenca žena 2, Šernek Verona 1, z Večeslavec: Čontala Agneš 2, Kolmanko Jožef 11, z Cankove: Dravec Etelka 2, Kočar Katarina 2, Kerec JuIiška 1, Gutman Št 1, z Kakovec: Kočar Matilda 10, Kos A. 2, Bertalanič 2, Mencinger I. 2, z Domajinec: Geder Mima 2, Lápoši Jožef 2, Benko Janos 2, z Korosec: Kolmanko Franc 2, Dravec Ana 1, z Črnec: Lük Roza 2, z Topolovec: Idič Mihal 2, Žilavec Rudi 2, z Poterne: Ciglar Marija 4, Vagula. Minka 4 k, Pavel Elizabeta 7·40 Drobec Ana z Obranje 4, Rajbar Alois z Tropovec 2, Kellner Lipot iz Markušovec 4, Bočkaj z Görlinec 2 kron. Z Vadarec: Kovač Ana 4, žena Lapoši Aloisa 4, z Vidonec: žena Perkič Jožefa 4, Gjergjek Jožef 1, Sukič Mihal od Grada 1, Ivan Šašelj 12. Iz Lükašovec: Kočar Janoš 5, žena Kočar Janoša 5, žena Horvat Ivana 4, Lük Marija z Domajinec 4, Tkalec Matjaš z G. Bistrice 3, Od lipe N. 10, N. 2, Pücko Ana z M. Polane 4, Klekl Bara z Krajne 20, Forjan Števan z Lipovec 10, Tretjired z Črensovec 50 kron.
Pošta, T. Pišete: »Žalo mi, da morem praviti, da od nas takši ščejo vzeti vkraj pravice, šteri bi nam mogli pomagati. Prišli so k nam v šole, pravli so nam, da naj več ne prosimo, samo dva klasa (razreda). Pozvani so bili eden par starih očakov, šteri so pravili; Dobro, dobro. Nas pa nišče nikaj ne pito, ki mamo deco za šole.« Vsem naročnikom. Na nakaznici (utalvány) napište, na koj pošljete peneze. Posebim vsakomi ne moremo pisati, da smo v roke dobili peneze, — to bi dosta stroškov znamenüvalo za „Novine“. Za ništerne tjedne stavimo vsem onim, ki so se ne zglasili i kaj naročnine ne posali.
Nyomatott a Martineum nyomda R.-T. Szombathelyen.