proletarec je DELAVSKI LIST za misleče <":itatelje PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Milice official organ of J. S. Vm AM) ITS educational bureau ftT.—NO. 194K. •tlatt mIM, Um. % IM7, •( Um IIm Act «A Cmi > tšHm •t ( bku«, IU.. r*m «1 Hmrck J, UM. CHICAGO 23, ILLm 10. JANUARJA e žc takoj P™ dan r*—------I podtalci dvignejo na površje, ^nj. dne 3. januarja, čim se Londonu in Parizu z romanji I Cim SQ bi|e dežele „vobojelMt njunih premierjev v Munich . podarila Hitlerju, "zato da bo mir v Evropi". revolucija neizo- Bojazen pred preobrati Kot v prejšnji vojni, tako se tudi v sedanji dogaja stara igra — politika velesil v zasledovanju svojih interesov kjerkoli na svetu, ter njihno tekmovanje za kontrolo nad malimi in velikimi deželami, ako so prešibke, da se jih bi mogle otepati. V napotje tej stari politiki sile pa so bolj in bolj brezpravni delavci in kmetje, ki zahtevajo novo uredbo — tako, v kateri bodo imeli pravice ne samo na papirju, ampak dejansko in s tem kruh ter svobodo. Znani žurnalist Adgar Ansel Mowrer pravi med drugim: Sedanje razlike med tremi glavnimi članicami združenih narodov so nastale največ vsled nasprott\jočih si stališč napram socialni in ekonomski revoluciji, ki se dogaja v velikem delu Evrope. Razvoj, ki ga je bilo pričakovati Dasitje bilo takega razvoja povsod pričakovati in je bil dostikrat prerokovan, vzlic temu so Angleži in Američani osupnili, ko so videli, da čim se na: cijake armade umaknejo, že nastane v osvobojenih krajih revolucionarna situacija. Faktor, ki potiska vanjo, je potreba za planirano gospodarstvo in pa pritisk dosedaj brez-močnih kmetov in delavcev na vrata narodnega življenja. Itvor v Španiji Ta želja za preporod je dobila svoj izrsz s postankom repu- postala gibna. Spremembe v Franciji En dokaz temu je Francija, kjer je večina voditeljev, z de Gaulleom vred izrazito srednjega sloja. Drug dokaz je Belgija, prej trdnjava mednarodne plu-tokracije, kjer je t>ila komunistična stranka neznatna. In tretji je Anglija s svojim načrtom za socialno zavarovanje. .Zedinjene države so sprva ignorirale ta pojav in občevale z reakcionarji, med drugimi s Pe-tainom, Darlanom, Giraudom, habsburškim Otonom in kraljem Emanuelom. Končno so se morali naši uradniki le sprijazniti s situacijo in stopili v zvezo z "levičarskimi gibanji", da jih pridobe v okvir priznanja civil- (Nadaljevanje na 4. strani.) je konstituiral, sprejel predlogo, da takozvani "Diesov" odbor za preiskovanje neameriških, ali bolje, protiameriških aktivnosti ostane v veljavi. le to, ampak imel bo v novi obliki veliko večjo moč kot pa jo je posedoval prejšnji odbor pod na« čelstvom kongresnika Martina Diesa iz Texasa, ki lanskega novembra ni več kandidiral. Na predlog demokratskega kongresnika Rankina iz Missou-rija (tudi Dies je demokrat) bo novi preiskovalni odbor neameriških aktivnosti stalna kongresna ustanova, docim je bil Diesov odbor le začasen. Stalna kongresna komisija pa ima ne samo več avtoritete v preiskavah, ampak tudi pravico kongresu predlagati nove postave, ali pa spremembe v njih. Ker I publikancev, skupaj 207, proti je bil Diesov odbor le začasen, pa 150 demokratov, 34 republi-ni imel te pravice. kancev, en progresivec in en Ravno, ko so biii voditelji politične akcije CIO in pa večina drugih liberalcev najbolj prepričani, da je pokojni Diesov preiskovalni odbor toliko dis-kreditiran, da se ne izkobaca več iz groba, so videli, da je vstal v novem kongresu, ki so ^a toliko hvalili, že kar prvi dan zasedanja! Čemu se je poslancem tako mudilo obnoviti tak odbor in mu dati tudi zobe. ne samo glas, da bi kričal, kot je Diesov odbor? V edinem namenu, da bo "preiskoval" v glavnem tiste delavske in liberalne kroge ter komemiste. ki so se po 7. novembru minulega leta vsi skupaj hvalili, kako sijajno so potolkli reakcionarje. Za Rankinov predlog je glasovalo 70 demokratov in 137 re- V zakonodajah se za delavce le malo brigajo Delavska tajnica Frances Per-kins je v enem svojih predavanj na konferenci za delavsko zaščito rekla, da ima le malo držav "dostojne delavske zakone" in še v tistih, ki jih imajo, se jih površno izvaja, mnegi pa so bili pozabljeni kmalu po sprejetju. Ona smatra, da se bi morale legislature za zaščito na delavskem polju veliko bolj brigati, in če se ne bodo, bo delavstvo pritiskalo na zvezno vlado, da se ona zavzame zanj. Tu so mišljeni zakoni za varnostne in zdravstvene naprave v industri-j ji, za zaščito otrok in žensk, reguliranje delavnika itd. roda j ni vladni komisiji tistih 4.000,000 mož, ki imajo vsled dela na farmah ali iz kakega drugega razloga za nedoločen čas oprostitev iz vojaščine, uporabiti kjerkoli jih v vojne namene najbolj potrebuje. Za trajno veliko ormado Za po vojni je priporočal, da javna dela, a drugo pa naj bo briga privatne industrije, ki pa io kapitalisti nočejo več označevati za "privatno", ampak "svobodno podjetstvo". Za olajšanje davkov Zelo značilno je predsednikovo priporočilo za znižanje dav- (Konec na 5. strani.) Velika produkcija letal V Zed. državah je bilo leta 1944 izdelanih 96,369 letal, kar je za vojno produkcijo velik uspeh. poslanec newyorške Labor Par-ty, skupaj 186. Kongres se pripravlja na ^sprejem tudi raznih drugih določb in zakonov, ki unijam niso ljube, in 4draft" delavcev, proti kateremu so unije AFL in CIO, je gotova stvar. Veliko več pa se brigajo, kako se prikupiti vojakom, ker imajo volitve, ki bodo čez dve leti, že sedaj v uvidu, pa se bodo skušali veteranom čimbolj prikupiti. Težko pa bo šlo predlogam za boljšo socialno zaščito delavstva, kar je bilo pričakovati. Odjemalci vsled podražitev 6 milijard na škodi Iz poročila trgovskega de-partmenta je razvidno, da to konsumenti plačali lani šest ti* soč milijonov dolarjev več kot leto prej in dobili vzlic temu manj vrednosti kot I. 1943. Za dolar se je lani dobilo še enkrat manj kot I. 1133, ko je bila krita, torej Je bil lani vreden le še 50c. V tej ttatittiki trgovskega oddelka to vštete v potroških in podražitvah le najnujnejše potrebščine, kot hrana, obleka, hišna oprema itd. Obleke te je lani prodalo toliko kot predlantkem, toda od- jemalci to morali plačati zanjo 7 odstotkov več. Mnogi tovarnarji to nehali izdelovati cenena oblačila stare popularne vr-ste In jih nadomettili z novimi, in t tem z višjimi cenami, ne da bi dali tudi boljšo kvaliteto blaga. Pohištvo te je izredno podražilo in pa razni drugi predmeti, ki se Jih rabi v hiši in v gospo -dinjttvu. Mnogo tega blaga je "vojnega izdelka", to je, nadomestila, teveda tlabše kakovosti kot je bilo pred vojno in oh enem znatno dražje. Za*o ljudje te ttvari kupujejo le kolikor neobhodno potrebno. Kontumenti morajo torej plačati za vtako stvar več kot kdaj prej, a ob enem to tlabšega izdelka. Ni Čuda. če korporacije, ki kontrolirajo trg potrebščin za konaumetite, žanjejo ogromne dobičke. Čudno je le, kako da jim vlada to dopušča! Ali ni obljubila, da te potrebščine ne bodo podražile, ker bo trg regulirala in cene ona določala? Najbolj prizadeti to kajpada revnejši tlojl, ki štejejo milijone prebivalcev. To so družine z majhnimi dohodki, in na s*ari ljudje, ki žive od prihrankov in penzij. Njihov dolar jc v vred-nos t i znižan in t tem tudi nji-hen življentki standard. Dovoliti si morejo hrano le najtlabše kakovosti in še tista Je sedaj draga. Oni revni ljudje pa. ki so za hrano odvttni od rettavra-cij, ti morejo privoščiti le najtlabše, kar je ticer sprejemljivo za njihne žepe, ne pa sa želodce in zdravje. Svoboda tiska in govora v radiu v teoriji in praksi V Zed. državah je v teoriji svoboda tiska popolna. Tudi svoboda govora v dvoranah je nemotena. Ampak v radiu je ni. Tudi najbolj sloviti radio-komentarci morajo predložiti svoje sfvari upravi radio postaje točno napisane in kar jim cenzurirajo, tisto ne sme v mikrofon. Minulo nedeljo so nekateri poročevalci novic po radiu omenili članek v nekem moskovskem listu proti ameriškemu časopisju, ker podpira papeža v njegovem delovanju za pravičen mir. Tisto, da bi bil papežev "pravičen mir" v prid Hitlerja in njegove Nemčije, so morali zamolčati, ker se lastniki radijskih omrežij cerkvi nočejo zameriti. In tako so se tista poročila glasila kot da je Moskva proti papežu zaraditega, ker deluje za "pravičen mir". Kdor hoče sedaj med maso, mora govoriti po kakem radijskem omrežju. To stane desettisočalce, zaradi tega lahko izražajo svoja mnenja po radiu skozi vse leto širom dežele le bogataški krogi. Tu pa tam darujejo radio kompanije 15 minut časa tudi kakemu radikalcu, n. pr. Normanu Thomasu. V časopisju je več svobode in listi lahko v mejah zakona pišeja kar jim drago. Ampak kdo lastuje časopisje—tisto časopisje in revije namreč, ki izhaja v "masni produkciji'? Spet multimilijonarski krogi in svoboda tiska po njihovo pomeni, da lahko vso vodo—to je urejevanje—napeljujejo na svoje mline. Kriče proti unijam, kot da so zločinske. Pozdravili so Rooseveltovo priporočilo za draftanje delavccv in kričali veselja, ker bo "Diesov" odbor ne samo nadaljevan, ampak imel še veliko večjo avtoriteto kot dosedaj. Svoboda tiska velja n. pr. za zvezo industrial-cev, ki z velikimi cjlasi propagira svoj program in bo dala na ta način listom sto in stotisoče dolarjev. Svoje kapitalistične principe — seveda z mikavno zloženimi stqvki — oglaša tudi v nekaterih delavskih listih (glasila unij jih nočejo), in tudi v listih tujerodcev prodaja svoje misli. Svoboda tiska, in svoboda govora v radiu je torej v praksi'le za tiste, ki kaj premorejo. Zato pa je ameriška masa politično tako nezrela in pa toliko naivna, da sledi onim, ki jo zavajajo. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. iMUj« Jmio.Ii IZHAJA VSAKO SREDO. mak« D«Uv«ka Tiskovna Druib*. Chicago. IU. •/'■■■ -- - GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zedinjenih drtsvan za celo leto *3.0U; za pol leta $1.75, , sa četrt let« 11.00. Inotamstvot sa eelo leto $3.(0; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglaii morajo biti ▼ naAem uradu najpoineje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC urtliMhed eeerj Wednesday by the Jugoslar Workmen'i Publishin* Co. Inc. Eatabliahod 1906. Editor Business Manager... Frank Zaitz ..Charles Pogorele« 8UBSCRIPTI0N RATES: mted States: One Year $3.00; Siz Months $1.75; Three Montha $1.00. Fomgn Countries, One Year $3.50; Siz Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL Telephone: ROCKWELL 2864 JOŠKO OVEN RAZGOVORI Kaj pravzaprav je "manjše zlo" in kdo naj to presoja "V tem obžalovanja vrednem sporu med ruskim in angleškim imperializmam v Grčijnin drugje) podpiram rajše angleški imperializem, ker je manjše zlo." To je en stavek iz članka. ki ga je napisal Litton M. Oak v tedniku Nevv Leader v Nevv Yorku v izdaji z dne 30. decembra. Liston M. Oak je njegov upravni urednik. Dasi v istem članku svari Anglijo, da čimbolj bo podpirala monarhiste in druge reakcionarne, in si prizadevala obnoviti status quo ante bellum, toliko jačji bodo postajali komunisti. Svari, da je socialna revolucija tudi v najugodnejših okol-ščinah nevarna, težavna in negotova stvar. Samo revolucija mirnega in demokratičnega razvoja more človeški družbi prinesti trajne koristi. Izvaja, da glede borbe v Grčiji in v splošnem ni srednje poti. Ali si z enim, ali z drugim. V sredi ne moreš biti, ker sredine ni. Zato on in ves njegov list rajše podpira angleški kapitalizem kot pa tiste Grke, ki so politično organizirani v EAM, in v področju te organizacije pa v obrambne namene v vojaških cdinicah ELAS, proti katerim se je prišla boriti angleška armada vsled Churchillove trme, ki bi Grčiji rad na vsak način usilil fašističnega kralja nazaj. Po Oakovem mnenju je "manjše zlo", ako v teh bojih z Grki zmaga Churchill, kot pa ELAS. "New Leader" nekoč ni pisal tako — ne dokler je bil socialističen list. Njegov takratni urednik James Oneal se je boril z ameriškimi komunisti in kritiziral sovjetsko vlado, toda ne kot fanatik in zagrizenec. Toda "Nevv Leader", ki je urejevan tako strupeno proti vsemu, kar kdo označi za komunistično in sopotniško, in proti Sovjetski uniji, pa je prav lahko v zadnji volilni kampanji prav tako agitiral za kandidate demokratske stranke, kakor komunistični "Daily Worker", ki je urejevan z druge strani slično zagrizeno kakor "New Leader''. Kaj smatrajo v tem slučaju socialisti v Evropi za "manjše zlo"? V tej številki je članek Harolda Laski ja, podpredsednika angleške delavske stranke, ki razlaga, da je Churchillova torijska politika "glavno zlo" in apelira na predsednika Roosevelta, da on edini lahko pripravi Churchilla k streznjenju predno bo prepozno. Socialisti V Franciji, ki niso malenkostna stranka, ampak ena glavnih v državi, so z borci v Grčiji, nc pa s Churchillom. In enako češki in drugi, ki kaj pomenijo. London Times, ki je eden najvplivnejših dnevnikov, konservativen in sovražen komunizmu, pravi v članku v izdaji z dne 5. januarja, da je angleška politika v Grčiji pogubna za angleške koristi, in da brez gibanja, proti kateremu se sedaj Anglija bori z orožjem, v Grčiji ne bo stabilne vlade. Brez sporazuma z ELASom bo moralo vsako drugo vlado v Grčiji ščititi angleško orožje. To senzacionalno ugotovitev v takem listu kot je Times so omenili vsi ameriški radio poročevalci v Londonu. Liberalni "News Cronicle" pravi med drugim, da za sedanjo angleško politiko v Grčiji ni opravičbe. In liberalni "New States-man" izvaja, da pobijamo (Angleži) naše najbolj navdušene zaveznike — 300 v enem dnevu. Churchill se na to ne ozira. Njegovo samoljubje bi bilo užaljeno, ako bi zmoto priznal, zato vztraja, da to ELASovci nič drugega kot razbojniki in banditi. Kot Litton M. Oak, tako tudi on kipi jeze proti komunistom. Bil je on, ko je po prejšnji vojni organiziral intervencijo v Sovjetski uniji, ki je z invazijo v Arh-angel tako žalostno končala. Tudi precej ameriških vojakov je padlo v nji. Bil je Churchill, ki je javno poveličeval Mussolinija, ker je Italijo "rešil pred barbarskim komunizmom", in bil je on, ki je imel ne še tako dolgo tega v parlamentu za španskega krvnika Franca tako laskave besede. Churchill je sovražnik vsega delavskega gibanja, tudi angleške delavske stranke. Dasi je z njo v koalicijski vladi, zelo manevrira, kako bi jo izigral in to čimprej, da bi torijem pridobil v prihodnjih volitvah zopet večino, kakor jo imajo sedaj. Angleški imperializem, podjarmljenje ljudstev in izkoriščanje kolonij za angleško aristokracijo ni Churchillu nobeno zlo, ampak potreba in poslanstvo Velike Britanije. L. M. Oaku pa je vse to v primeri s Stalinovim imperializmom le "manjše zlo". Socialistom v splošnem pa je vsak imperializem temeljno #zlo. Zato pa imamo to vojno — že drugič v svetovnem obsegu. In že za tretjo se delajo priprave. V ELASu in v njegovi politični zvezi EAM so komunisti — torej ljudje, ki te za rešitev Grčije izpod kralja in njegovih pod-repnikov ozirajo z upom na Rusijo. Ti komunisti niso kak indu-ttrialni proletariat, ampak mali grški ljudje, ki se preživljajo na svoji revni zemlji, ali z obrtjo. Prav tako so v tej politični zvezi po port>čilih iz Londona socialisti in liberalci. Ako bi ne bili, ne bi roogU držati pretežni del Grčije v svojih rokah. Predstavljajo ljudstvo, a vladajoči tloj pa tebe in tista oproda, kf mu služijo. Churchill skuša Grčijo tpraviti na kolena z odvzet jem relifa njenemu ljudttvu, ki je v tej vojni toliko trpelo kot malokateri drug okupiran narod Vse za rešitev njegovega samoljubja REŠEVANJE ŽIVLJENJ NA OTOKU LEYTE na Filipinih. Gornje je pogled v veliko sobo bolnišnice na omenjenem otoku, kjer zdravniki, pomočniki ln bolničarke rešujejo naše ranjene vojake a plazmo in operacijami. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Otroška usta Moja mala modrooka in svetlolasa prijateljica me je po več tednih zopet pospremila domov. Poznava se že več let, vendar ki obleke, posebno manjšemu, ga Tom še ni bil videl Oče je priskrbel dve veliki božični drevesci, mati pa purana in kolačevih piškotov. Vsega še danes ne vem, kako se piše, je bilo dovolj, kakor da priča-kdo in kaj so njeni starši. kujemo pet Tomov. In sestra je Sklepam pa. da Dina prav te- nehala «ledati s sv°j'mi o£mi- videla je samo še s Tomovimi. "Tomu bo to všeč, Tom bi tako Oče pa ga je še nadalje zagovarjal in ga miril. Naslednjo noč je sestra pribe-žala z otrokoma k nam. Otroka je imela zavita, sama pa je bila skoro gola In se je jokala in pravila, da Tom sinčkov ne mara. Posebno Jackieja ne. Hotel ga je vreči..." "Kako pa kaj šola?" sem jo prekinila. Si zadovoljna z njo? Kdo vas pa uči?" Ni zlomka, da je ne bi mogla spraviti na druge misli! Ozrla se je in nekoliko nerada odgovorila: "Sestre, nune žko prebije brez druščine in zato sem ji tudi jaz dobrar, kadar, j i t — — ni ne kod ne kam. Kajti bolja!uredil< tukaJ 1x5 8edel Tom ' ■ me učijo." je i bobova slama, nego prazne 1 Nazadnje je prinesla oba Dali so imeli tudi v šoli kak-jasli! j otroka k nam. in smo se vsi, ra- Sno božičnico, sem jo hitela Ali Dina je prezanimivo bi. ien matere, odpeljali na posta-; vpraševati tje, da bi me mogli taki pomi-1 sleki količkaj motiti. Glasek je globok in krhek, vendar prijeten. Besede ji ne tečejo, pač pa se sipljejo, kakor suhi, tršati orehi. In zmanjka jih menda ne nikoli. V ostalem je prav čedna deklica in obeta postati — ne vsakdanja vabljiva detelja za fantovske oči, če jim le ne bo preresna in premodra. Kako je kaj praznovala. s«m jo vprašala. "Slabo!" je odvrnila. "Saj veste, grde in stare vojne noče in noče biti konec. V zadnji vojni je bil moj oče; v tej je moj svak; v prihodnji bi bil pa moj mož. Ampak jaz ne maram moža!" Hudo našobljena me je resno pogledala. Take otroške izjave vplivajo na odrasle precej ščegetajoče, pa sem se vendarle pravočasno ujela in premagala. "Torej si tudi ti vojne že sita. Zato jo kar lepo obidiva in mi rajši povej, kaj si dobila za božič." Odmahnila je z roko, pa odvrnila jezno: "Tom nam je vse praznike pokvaril!" Tom je sestrin mož in je prišel za praznike na dopust Bil je nad eno leto v vojni nekje na pacifiških otokih. Preden je bil odšel k vojakom se je dal slikati. "Ampak zdaj ni več tak, kot je bil, nič več dober in priden in vesel in mlad; zdaj je grd in poreden in star in siten ..." "Doživel je mnogo hudega. Sčasoma se bo zopet popravil." "Le naj se popravlja, kjer hoče! Pri nas se že ne bo! Kako smo se ga vsi veselili, še bolj nego praznikov. Vse je bilo le Tom in Tom, mene so skoro prezrli. Sestra je nakupila zanj vse polno stvari. Oče ji je moral dati denarja, da je mogla kupiti sebi in otrokoma nove Mati je hotela obdržati 'Jackieja (mlajšega vnuka! doma. Ampak sestra je ponavljala, da bo Tom vprašal naj prvo ^>o Ja-ckieju, ki ga še ni videl. O ne. Novo leto! Ljudje so si izmenjali voščila, mnogi so rajali in dneva je bifo konec. Zunaj je pihala burja, ki je zaledenela okno toliko, da si komaj videl skozi zamrznjene šipe. Ali tudi če bi videl, bi ne bilo ! nič razveseljivega—samo sneg, J na kateremu se je napravila ledena skorja, ter gole, črne veje drevja, katero je bilo pred nekaj meseci še tako lepo zel?no. Človek na tak dan rad filozof ira, še posebno če ga glavobol spominja na prejšnji večer —kako je s čašo v roki čakal, kdaj naznani ura vstop ndvega leta. Ob takem času navadno napravi trd?n sklep: "Nikdar več, ali saj ne v tolikšni meri!" Obljuba, katere nikdar ne drži, je kmalu pozabljena, kot je tudi dosti drugih reči na tem božjem svetu. ✓ Prve novice Odprem časopis. To je prva številka v novem letu. Z debelimi črkami je zapisano: "Železniška nesreča. Petdeset mrtvih, sto ranjenih." 28 od teh je bilo vojakov. Nesreča se je zgodila blizu mesta Ogden, Utah. Malo nižje čitam: 'Mož in žena ubita. Truk je zadrsal po ledeni cesti ter zapeljal pred njun avtomobil. Razultat, razbit avto in oba mrtva." Na isti strani: "Osma zračna flota razbila v letu 1944 nad 7,000 nemških letal." In kajpada: "Firer imel tride-set-minutni govor." Cel govor ponatisnjen. Na drugi strani opazim: 'Claire Luce se povrnila v deželo." Pravi, da je položaj v Franciji glede hrane in obleke zadovoljiv, da je vsega dovolj. Zraven poročila je opomba iz lista "Le Populaire", ..da je gospa Luce obiskala v Parizu samo "upper erust", torej le bogate in ob enem ni pozabila na slovite Šivalne salone. Premolknila je in upala sem, paša, marveč prav; d« jo bom speljala na drug pogovor. "Kdaj bo neki tega leda konec? Pri vsakem koraku mi nekoliko spodrsne. Tebi tudi?" "Prav tako ledeno je bilo takrat, in oče je vozi! silno počasi. Pa še smo morali dolgo dolgo čakati. Otroka sta bila zaspana iin sta sitnarila. Ko sta najbolj I vreščala, je prišel vlak in Tom. Sestra ga je ugledala prva, pa je dala otroka očetu v naročje in mu stekla naproti. Nisem vedela, ali se joče ali smeje, bila je tako vesela. Jaz pa Toma skoro poznala nisem več. Sestra ga je pripeljala k nam. "Glej, Tom, to ti je tvoja mala družina, pa Dina. Ali ni zra-ttla?" Roko je dal očetu in "meni in gledal po ljudeh. Toliko, da te je otrok dotaknil. Sestra je tilila domov in tmo se spet naložili v avto. Tom je sedel spredaj z očetom in smo skoro vso pot molčali. Vežna vrata smo okrasili z vencem in luč je gorela. Mati je pritekla na prag in se ustrašila, dali ni Toma. Ali v tem ga je uzrla in ga je objela Tom pa kakor les. "Tom je zbit in truden," je dejal oče. "Nekaj toplega mu daj in potem v posteljo, da se prespi. Jutri bo že boljši." ' Pa'ni bil boljši ne drugi, ne tretji dan. Četrti dan je odšel in se vrnil pijan. Imel je rdeče oči in smo se ga vsi bali. Oče, ki je bil tudi nekdaj v vojni, ga je zagovarjal. Pa se je Tom zasmejal in grdo zaklel ter se bril norce iz očeta in njegove vojne. Jackie že nc sme osta.i do- sko dete Brž ^ ogiasi Dina dA ma • • ~ so poslušali radio. In ko to ni držalo, je rekla, da so brali v časopisu. ' "Kajne, kako modro sem se odrezala. Ko vendar vem, da niso takrat imli ne časopisov, še manj pa radiov. Naš radio se je pokvaril in so ga dali popraviti. Imeli so jo. In Dina bi bila dobila prvo darilo, da ni ustrelila kozla. Nuna je hotela vedeti. kako so Trije modri iz Jutro-ve dežele izvedeli za betlehem- kJer Je danes dov^lJ svile Ni pa obiskala delavskih stanovanj v Menimoltant. ne malomeščan-; skih v tretjem okraju, kjer to 1 stanovanja brez kurjave, kjer otroci stradajo in je dom tuberkuloze." Citam tudi, da je umrla nekje v Nevv Mexico Mrs. Ruth Han-na McCormick, katera je bila ga Boj, katerega niso povzročili naši ljudje, se bo nadaljeval, dokler ne bo pognan nemški osvojevalec iz jugoslovanske zemlje. In ča se ta boj ne vrši z rokavicami na rokah in po vseh demokratičnih principih, mora človek razumeti, da je tU boj na smrt, za življenj 3 in obstanek junaškega naroda. In če padajo izdajalci, je treba razumeti, da je naša temlja napoje-na tudi s krvjo naših najboljših bratov, tinov in očetov. In kdo more opitati trpljenje naših mater in sester! Zato je geslo, katero je vzraslo v solzah, krvi in sovraštvu, edino, pod katerem es more boriti kdor nima ciničnih misli v svoji duši. "Živel narod! Smrt fašizmu!" Edino to je vredno trpljenja ln žrtev naših pradedov, katerih kosti gnijejo pri Brežicah in po štajerskih poljanah, kateri so padli za "Staro pravdo" in za katero so kronali Matija Gubca v Zagrebu z razbeljeno krono. Zato to ni ugibanje, ampak iskrena želja nas vseh, da v tem letu v zemljah Jugoslavije zašije solnce svobode. Pri nas Kongres in senat sta pričela z delom. To je novo zasedanje, v katerem se bo pogrešalo precej reakcionarjev, ki so lanskega novembra izgubili mandate. Posla, debat in dela ima kongres dovolj. Treba bo odobriti nadaljne vojne stroške, kajti bog mars ima nenasitno žrelo. Istotako je na agendi precej stvari, katere zadnji kongres ni izvršil ali pa zavrgel, pa bodo ponovno predlagane. Z novim kongresom je nastopil svojo službo že v četrtič ponovno izvoljeni predsednik F. D. Roosevelt. Tudi tu bi bila ugibanja na mestu. Veliko se tudi govori o ponovnem sestanku velike trojice, kateri bo m?nda enkrat koncem januarja. Naš list ter naše aktivnosti Omeniti je treba sedaj, ko smo stopili v novo leto, da je s tem naš Proletarec stopil v moško dobo štiridesetih l3t. Malo je listov, še posebno socialističnih, kateri bi imeli tako dolgo življenje. In kot ima človek v O. Tom bi radio hudo pogrešal, telo prominentna v višji'repub- 'Is^Tvoje^kdže fn težave' isto Ko je Moskva naznanila, da je kominterna razpuščena in to se reakcionarji vseh dežel tega zelo razveselili, smo na tem mestu rekli, da tudi če jo tisočkrat razpuati, socialni potresi se bodo dogajali tudi brez nje, kakor to se v prošlosti. Vsi so seveda "nelegalni" in protustavni, kot je bila ameriška revolucija, čije posledica je republika Zed. držav. Tako, kakor razlaga L. M. Oak, se revolucije ne dogajajo, dele ko je preobrat izvršen in sc prvi viharji poležejo, se lahko dežela s tvojo novo uredbo lahko mirno razvija, če to ji dani pogoji za to. Ako jih nima, se potresi v nji nadaljujejo, kakor so se na Kitajskem, ko je pod Sun Jat Senom izvršila svojo idealistično revolucijo, pa jo po krivdi tvetovnih •mperialistov in domačih lopovov, ki so mu služili, izgubila. Ne, Stalin ni največje zlo. Zlo je sittem, radi katerega imamo po tvetu imperializem, izkoriščanja, vojne in glad. In v borbi s tem sittemom je naatala USSR,— bodisi v dobro ali tlabo. Ret je, da te obubožana ljudttva v Evropi otirajo k nji, ne pa k torij* tki Angliji. Torej je vprašanje, kaj »je večja, in kaj je manjše zlo ob enem vprašanja,, kdo si in t kom si«. so rekli. Ali komaj je stopil v hišo—je zaprl radio. Moral je ostati zaprt. Tako je molčalo vse v hiši do tiste noči. Mislili so. da spim. A kdo bi spal? Posebno takrat, ko je priropotal kmalu za sestro še Tom. Oče ga je skušal pomiriti, a on se je zaletel vanj. Rvala sta se, in oče, ki je večji od Toma in močan, ga je pritisnil ob steno, pa ga prosil, naj odneha. Mama in sestra in deteta, vse je jokalo. Jaz tudi Tom pa je kričal in grozil, da bo..." "Ne pravi mi dalje, Dina. Sploh ne pravi tega, kar si povedala meni, prav nikomur več. Ali mi obljubiš to?" Gledala me je osuplo in malce užaljeno. Vendar je počasi pokimala. "Take stvari, vidiš, je treba pozabiti čimprej. Tom je bolan. Vojna mu je udarila na živce. Čakaj, da ozdravi in pozabi, kar je bilo." "Težko je pozabiti tak božič ..." "Brigajo nas božiči, ki so minili. Saj imamo pred seboj — koliko let, toliko božičev, lepiti in svetlih in srečnih. Na tiste Je lepše misliti. Ali ne?" Cez čas se je oglasila: "Najlepši bi bil tisti, ko bi jaz kot nevesta sedela z ženinom pod drevescem. Pa ne bom nevesta nikdar ... Tom me je oplašil. Bil je najlepši in najboljši ženin ... Pa se je spremenil v podgano. — Na, in zdaj ste doma! Lahko noč!" "Lahko noč, Dina! In pozabi ____" Obrnila sc je napol in pokimala. Vendar se bojim, da jI ne bo lahko odgnati oblaka z njenega pomladnega neba Izgube kanadske armade Izgube kanadske armade do lanskega decembra so znašale 60,941 mož. Izmed teh je bilo 16,720 ubitih, ali pa to piodlagli ranam in boleznim, 37,722 je bilo ranjenih, 6.499 pa je pogrešanih, interniranih in ujetih. likanskih krogih. Svoječasno je zastopala državo Illinois v kongresu. So pa tudi druge novice. — Na primer: 'Poljski začasni komitej v Lublinu se proglasil za ustavno pravomočno vlado Poljske. Jan Masarik dejal v svojem govoru v Londonu, da bo Češka priznala samo takšno poljsko vlado, katera bo prijateljska Rusiji. Med vojnimi novicami je:i Nemška ofenziva v Belgiji uspešno ustavljena. Napredek naših čet na italijanski fronti, kjer je bilo zadnji teden izgubljeno nekaj zemlje. Istotako je poročilo ugodno s Filipinskih otokov. Rusi so zavzeli že skoro celo Budo. Boj je kot pravijo, strahovit. To so v kratkem novice na prvih dveh straneh. i Ugibanja % Kdo ve, kaj vse se bo dovršilo v tem letu? Kar vsi najbolj željno pričakujemo, je konec klanja in povrnitev fantov — ne samo naših — ampak vseh fantov po širnem svetu. To je že sedmo leto vojne — in še ji n vidiš konca. In potem se pa sili vprašanje, kakšen bo mir? Ali se bo delalo kot na Grškem in v Belgiji? AH se res povrnejo tisti potepuhi, kateri so živeli v razkošju, ko jc narod krvavel in stradal? To so ugibanja, na katera je potreben odgovor, PRAVI ODGOVOR! To velja za nas tu, za Jugoslavijo in za vse druge dežele. Kadar se skuša reakcionarno desnico oborožiti in levici odvzeti oro» žje, tedaj se lahko razume, kakšno bo tisto svobodno glasova« nje, ki ga obetajo. Govoriti o demokraciji, kadar se narodu utiljuje fašističnega kralja, je ne samo bedasto, ampak je zločin. Jugoslovani to trečni, da načeljuje njih vojtkam Človek kot je maršal Tito. Tudi spremeni-tev imena it "Tito" v "Tituš", kot sem opazil zadnjič v enemu naših časopisov, ne ratomni te- jih ima delavski list; Proletarcu ni bila pot nikdar posejana s cvetjem. Štirideset let je dolga doba. Marsikatero krizo smo preboleli v nji. Jaz mislim, kakor tudi vi mislite, da smo lahko ponosni na to skupino zvestih prijateljev lista in na one. kateri leže v grobu. Skozi vsa leta depresij, stavk in pomanjkanja so stali listu zvesto ob strani in mu omogočili takšen jubilej. Spomniti se je treba tudi njegovih urednikov ln upravnikov, kateri so skozi to dobo delali za malo plačo v službi, v kakršni je treba veliko navdušenja in precejšnjih žrtev. V tem jubilejnem letu je naša dolžnost, da povzdignemo naš list kot še nikdar prej! To naj bo naše geslo. Tole mi ne gre v glavo? S Kako to, da predsednik, ki je toliko robantil proti skonom-tkim rojalistom. imenuje v naj* važnejše urade večinoma mili-jonarje, ki so nič drugega kot predstavniki ekonomskega ro-jalizma. te mi nikakor ne gre v glavo? Prolcturcc, January 10, 1045. 3 FRANCE BEVK b i;«, imieii si;\«o (Nadaljevanje in koncc.) Stopil sem do izpovednice. Zdaj... zdaj . .. Čakanje je bilo večnost dolgo, godrnjajoči glas meniha je naznanjal, da se bliža moja sodba in odpuščanje. Ko so zaškripala vratca, sem začutil sapo v obraz. Trepetaje sem posluhnil. Šepetajoč glas je prekinil moje pričakovanje. "Povejte grehe!" Stresel sem se. Bilo je zame prezgodaj. Za jecljal sem v sebi in nisem spravil glasu iz grla. Uho, ki sem ga videl za vrat-ci. je zopet izginilo, prikazale so se oči: "Povejte grehe!" Preplašil sem se in v tej pla-hosti sem dobil pogum. Povedal sera s presledki po pol hipa greh za grehom. Vse zoper čistost. Tri velike obtožbe in vrsta manjših. Ko sem končal, sem napol zamižal. Ko sem odprl oči, sem videl skozi okence blesk pogleda: "To je vse?" Moj Bog, ali ni zadosti? Ali ni preveč'* je jeknil v moji notranjosti. Prikimal sem. Nato je pomislila človeška glava, ki je delila odpuščanje za grehe skozi omrežje, in zaslišal sem štiri besede kot štiri udarce: "Ne boste imeli sreče!" Nikoli v življenju me ni človeška beseda huje zadela kot me je ta. Jeknil sem pod njo, sapa mi je zastala. In zlomljen sem šepetal v sebi: Ali sem radi dobre misli, ki me je prignala tu sem, in ki me bo vodila v boljšem življenju, zaslužil to? Ali sem prišel radi tolažbe ali po prokletstvo? Ali govorim z Bogom? Ko je bil križ narejen in so se zaprla vratca, sem še vedno klečal. Počasi sem se zavedel. Saj nisem vedel, ali sera dobil odvezo, ali moram iti domov s težo vsega hudega. Počasi mi je prihajalo v spomin, da sem molil kesanje in da je vse oprav- zaklel, zagrnjeno s preroško besedo vsega hudega ,.. Dvignil sem se. in stopil v j gled in se obrnil od nje. Bilo je končano. Pomikali smo se v cerkev. Komaj sem čakal trenutka, da bom rešen raalekostnih predpisov. "Da?" "Da" In bilo je končano. Nalili smo kozarce, vikar je srednjo ladjo, ki je žurela od. »aPival ncvlsl' h,val'1 solne« Nehote so šepetale ust-!vrllne' na fdJoWm lorU Je niče pozdrav z Bogom in izpra- nal>,sa" P°zdrav; Jaz 6,1 Sevale, ali je bil to mejn.k v mirnejši, L.za se je nagibala na- mojem življenju, ki sem ga na-' me¥ ,n 80 'f fme»la' _ ..... meraval postaviti ... 2e sem se 1 In v««*1 )e v'kar: Ah dvignil, da bi pristopil k ohha-!ste zadovolina; . jilni mizi. nisem se upal... Po- I Du" e deiala t0 Sa> križal sem se in šel iz cerkve; |to sem S1 vedno ielela" teže srca nisem pustil v nji. ' Nastal je smeh med svati. Ciprese, plantane, jasno nebo in luč, luč, luč... V meni pa je Meni se je grenko potegnilo preko obraza. Vikar je zapazil po- šumela beseda besed: "Ne boste jtez0- dvi«nil >e kozarec in imeli sreče," kakor, da nosim j P61 • • t 1 črn pečat v prsih. | cijo, katerih simbol je grški kralj. Predsednik Roosevelt je tudi edini živ človek na svetu, ki more govoriti s Churchillom kot ! popolnoma enak ... in on je tudi edini človek na svetu, katerega glas bi Anglijo prebudil, da bi pripravila Churchilla do tega, da se strezni. To je ena tistih priložnosti, katere imenuje 'Izjava neodvisnosti", ko pravi, • da bi "dostojnost in spoštovanje do mnenja vesoljnega človeštva" morala prisiliti predsednika Roosevelta, da spregovori — predno bo prepozno. Življenje enega naroda je na kocki. Temu narodu bi on moral pomagati. Jeial sem: "Kaj bo z. menoj? ! ,P,red noč>° *°,se suVatje r"S" Kaj bo z menoj'" Nisem si mo- Molče sem podal roko vsem. go- gel odgovoriti ! SDa Fam m mOB,a vzdr7atl 1 solz POLETI BOMBNIKOV na japonske vojne objekte niso nobena šala. Gornja slika predstavlja, ko se Lt. D. O. Horafel (is Kalamasoo, Mich.), poslavlja od generala Arnolda (na levi), predno se s svojim moitvom poda s letalom na Saipan. CHURCHILL IN GRKI PRED JAVNIM mu^rr^m81^^:^i "Gioboito oddabnii. MNENJEM IN SODBO ZGODOVINE menil. Tega življenja nisem mo-1 msem v,del vec 1Judl okro« se" gel več prestajati. Proč od preteklosti. ubežati črni peroti, ki sloni nad menoj kot dih smrti... Na ženitovanje se je povabila tudi gospa Fani. Spletla je nevesti kite in jo je oblekla. Oblečen sera čakal strašno dolgo in hodil po izbi gori in doli kakor zver v kletki. Kakor hudodelec, nad katerim se bo izvršila smrtna obsodba. Se danes čutim to in ne pretiravam Moj oče je stopil do mene. be. Bili so mi v muko. Vse njih značajev. Tako se ljudje zdaj spominjajo marsikaterih incidentov, n. pr. dejstva, da je skozi leta poskušal z intervencijo zlomiti Sovjetsko unijo, da je Svetovno mani socialistični intelektualec In teoretik, sta na licu mesla hitro Pre' •Kaj ti je, da si ne daš miru?" u Zdel ^ mi syečan trenu. | pričala o tem, kako pogubno na-, ,----------------..... ^ .n ^^ mism n.u ^ hip pačna je bila dosedanja politika da bi moglo življenje drugače v Gko sta "P* do" odbiti raa, je nad vse žalostno, da mo-_____________ramo uvideti, kako popolnoma Liza je zaspala kot dete. jaz brezplodno je bilo njuno poto- Gledal sem ga par trenutkov in nisem mogel reči ničesar, ker nisem vedel, kaj mi je. Ironija me je razjedala. Nestrpnost, natezalnica neumnega lišpanja za trenutek ceremonije, me je spravljala v obup. Liza me je poklicala na stran, njene oči so sijale v brezupu: | "Ali smem imeti venec?" » Gledal sem jo in sem si predstavljal špalir ljudi.ob cesti, ki stoje, kakor da bi izbruhnil požar med njimi: "Kaj komu mari," sem dejal. "Imej ga!" Gospa Fani me jc pogledala Moje občudovanje do mno-1 gih Churchillovih potez in de- j janj je globoko in odkritosrčno j — hraber je, in lojalen, odločen in včasi ttydi velikodušen. Toda on je in bo vedno ostal aristo-krat, kateremu so pravice ljudstva čisto tuje, ker jih smatra k večjemu kot darove, katere po- Ijeno. Medlo, površno, kakor j z dolgim, važnim pogledom, da sem v svojem življenju ^arao j Vrgel sem ji zamišljen po- Edisonova domača posluga vam s ponosom predstavlja nisem mogel spati. Ležal sera na hrbtu z rokami pod glavo in imel oči uprte v strop. Podobe so plesale mimo mene. Ta hip mi je bilo vsega prekletega življenja žal. Nekdo je narahlo potrkal na vrata. Dvignil sem se, Liza se ni prebudila. Odprl sera špranj^, skozi je pogledala roka in pismo v nji. "Pozabila sem; to pismo je prišlo danes, morda je kaj važnega v njem." Šepetajoči glas je umolknil, vrata so se rahlb zaprla. vanje, z edino izjemo glede re-gentstva. Ko je Churchill govoril pred-štavnikom grškega naroda, je govoril z naglasom enega kon-dotierijev iz renasančne dobe, in ne kot državnik iz 20. stoletja. Njegova časnikarska konferenca pa je pokazala, da je bil pred nekaj meseci za mesarja Franca. Drugo pa je to, da je Churchill v tej svoji igri pričakoval demisijo delavskih ministrov iz j klanja fevdalni gospodar svo-vlade, na kar bi na podlagi tega jim ljudem. Čim navadni ljudje razpisal splošne volitve, v, veri, iz naroda postavljajo svoje zada bi toriji zmagali v njih z ve- hteve, Churchill izgubi svojo liko večino glasov, ker bi delav- potrpežljivost. Aristokrat v nje-sko stranko dolžili neodgovor- govi duši se vedno boji, da ute-nosti, češ, da je v tako nevar- gne njegova kasta izgubiti ne-nem trenutku povzročila vla- kaj tistih privilegijev, katere dno krizo in volilni boj. tako malo zasluži. Niti za trenutek namreč ne Res je — to je treba priznati smemo pozabljati, da Churchill — da je spravil Labor Party v ni samo ministrski predsednik, j jako težko situacijo. Kajti no- temveč da je ob enem tudi vo- benega dvoma ne more biti o ditelj stranke torijev — in da tem, da so naši resnični sovraž- ima to čudno navado, da oboje niki v Nemčiji in na Japon-glavni rezultat njegove roman- rad in često v mislih in dejanjih | skem. Nikakor se ne smemo za-tične intervencije ta, da je utr-, gamenjava. četi prepirati, predno smo jih dil grške reakcionarne elemen- Resnica je, da bi bila konven-1 porazili. Prepričan sem, da je to te v njihovi opoziciji proti vsa-|cija delavskf stranke (Labor Churchillov račun, ki sporazumni rešitvi. Zakaj partv> . nrJ™0 večino iv>r»- novo ravnateljico hišne ekonomije Z veseljem vam predstavljamo Made-line Meh lig, Edisonovo novo ravnateljico h i Ane ekonomije, ki bo poznana kot Jane Foster. Kot ravnateljica hiine ekonomije na Northvvestern univerzi—kot pisateljica in predavateljica domačega gospodar, stva ter kuhe je Jane Foster postala priznana avtoriteta hilne ekonomije. Jane Fosterjevi so znani vaši domači problemi in v bodočih mesecih vam bo dala svoje lastne recepte in priporočila kako opremiti vašo kuhinjo, da ne boste tratili Časa od enega predmeta na drugega Vabljeni ste, da pridete in se posvetujete z Jane Foster—naj vam ona pomaga rešiti razne probleme, ki so pred vami v yojnem času. litina rassvetflava COMMON WEA L TH EDISON COM P AN T naj bi se pobotali v trenutku, ko jim je Churchill slovesno ob- Moja žena je spala. Odprl sem pismo, trepetal sera po vsem telesu. Vsebovalo je Loj-zino prekletstvo, z zbranimi besedami ženske, ki je toplo ljubila in silno sovražila. Pogledal sem na speče bitje v postelji. Trudna od dneva in od ljubezni ni slutila besed, ki so bile v pismu napisane. Nisem verjel v prekletstvo, a vendar strašno učinkuje na človeka. Kaj je ona kriva ? Ona je nedolžna. Pismo je zgorelo v mojih rokah. Od prekletstva je ostal na tleh samo črni pepel. ljubil podporo moštva in mate-rijala Velike Britanije? Kljub temu, da tega moštva in materiala silno primanjkuje drugje, je Churchill obljubil, da bosta uporabljena v prid grške reakcije, ako ELAS ne sprejme pogojev britanskega generala Sco-bieja. V takih ' stvareh je najbolje govoriti čisto odkritosrčno. Win-ston Churchill, ki je 4ako ravnal v Atenah, ni oni plemeniti Churchill iz leta 1940, temveč le imperialist in tori, ki se poslužuje danes istih metod kot pred eno generacijo, ko je v Stopil sem k oknu. Solnce je St^cetu' * Revnejšem že zašlo. Najvišje točke so se de U kot ™™ter *a svetlikale, dolina je bila pogrez-1 n°Vranje *ad*ve |™Va . n* njena v temo. Odprlo se je bre- VOJakf' ?a ukr?U ^dstvo, zno. zdelo se mi je, da se vse *.er *C nl Hotelo pokoriti pove- podira vanj, moja mladost in lju,fda l2Prazm45. * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * .......................♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦ dne Ut> decembra objavil čla- ^^ — mam m^ mTral m vm m BT !!1 v proslavitev mladega aten-mi^lKi^ TAHJ I t\ tatorja. ki je udaril po Derlanu. nekaj ter. lopa načela veruje jih ne. Tako nekako je razočaranim ljudem raztolmačil to dejal, da sploh nikoli spisan ni bil kot se spiše take dokumente. ampak kar tako, iz opazk zložen skupaj. Podpisov nima, a v tisku so bili pod njim ven- rad vrnil, p« bi ga morali v Ale- i P°stul ie f ,ltku) ®t,h J.u" nah šči iti angleški bajoneti in | « P«*em »lov« v zg«AriAk« stvar Roosevelt. O čarterju Je I tanki. Peter II pa se je menda !£ »J*™* s položajem sprijaznil in p»po-(da » Je ok vedujejo da namerava za stal-1 Preokren.l »z ene v drugo stru- p6 v Zed drlave. kjer ga je «je-l% koncem gov pokojni oce preskrbel z ve- \ ™ " ' . u v tisku so o,u poa nj.m ven- fikiml vlogami. Aleksander je i ^ra Pre^ved.'. plesne dar navedeni vsi zdruieni naro- računal, da vse na svetu je nun-,' J. 'F« v v Jet. di Mojzes je svojih des,t bož- Ijivo. tako tudi tnm v Beo-j" koraki jih zapovedi vsaj nap.sal ee- gradu .....,rlnvnik, vojaki umirajo na fronti, lahko- prav je potem plošče razb.l, ker Srbsk. lUt Ceialj «Olavn.k. ^^ mesU ,„ vtj, ki v tragediji naroda plešejo, so lahkomiselni. Plesalcem ta ukaz ni všeč, še manj pa onim, ki žive od plesnih zabav. Naredba velja tudi za ameriške in druge vojake, toda ker je bila za ameriške vojaške centre in za centre Rdečega križa narejena iz-bodo še lahko plesali. se Izraelci niso hoteli ravnati j pravi v januarski številki pod po tistih zapovedih, kakor se, naslovom "Najčrnejši božič v nočejo vlade "združsnih naro- i srbski zgodovini" m3d drugim: dov" po atlantskem čarterju. "Beograd je osvobojen . Osvo-Mejzes je sicer zapovedi z bojen izpod enega tirana in za-božjo pomočjo ie spravil skupaj sužnjem od drugega Ena med-— med gromom in bliskom se-; narodna "skitnica", ki so nam veda — a so ostale še vedno jo vrgli naši zavezniki, se pro-prav tako neupoštevane kakor glasi za vodjo južnih Slovanov. J"**1 takrat. Čeprav je tudi atlantski Likvidira slavno dinastijo Ka- j J • čarter porojen med (vojnim* radžoržev ..." In potem list na-j ^ carter porojen 'gromom in bliskom", se mu godi nekako tako kot desetim božjim zapovedim. Predsednik je torej to zadevo dokaj pravilno razložil. ............Ampak plesi v francoskih noč- iteva,* dVje pričel Tkanjem £>ih klubih P"ietnejši^ bov Ante Pavelič. sedai Da nie-1 V pričetku vojne je izgledalo da bodo Zed države postale mo- bov Ante Pavelič, sedaj pa nje gov krvavi posel v uničevanju srbskega naroda Tito nadalju ralna voditeljica vsega sveta in je. Kdor v Beogradu ne razobe-, * svojim vplivom uveljavile " _ _ _ _ 1 ■ - - - ------ - - M t M Sophoulis je odnehal, toda, nega od revolucionarne E. A. naznanil je obenem, da bo iz- M,—ELAS? Ukazal je angleške stopil iz vlade z vsemi člani li- • mu poveljniku generalu Scobie-beralne stranke. Leeper je na ju obdržati 'red in mir (kar po- to odgovoril, da tega ne sme storiti, ker bi to napravilo v Londonu slab vtis. Pravijo, da mu je Sophoulis odgovoril nasled- menj o^arijonetnega premirja Papandreou) za vsako ceno. Rooseveltu V vsem tem manjka aktivne, določne politike, in nje: Prijatelj sem sicer An- taj^0 sta ostala na pozorišču v glije in Angležev, nisem pa su- spoprijemih s toki zgodovine neugnani Churchill in pa Stalin. In ta je edini, ki točno ve, kaj hoče."' žerij. Angleško vmešavanje v grške notranje zadeve je doseglo tako stopnjo, da so se morali Grki, ki so prestali osem let pekla, B zaplesti v civilno vojno. Ne PovpreCt\Q StOfOSt glede na to, kakšen bo izid te ameriških premogarjev borbe, jasno je, da bodo izgu- je 47 let bili Angleži vse ono prijatej-stvo, katero so uživali med Grki od leta 1821. Angleški general Scobie je dal nabiti na zidove v Atenah roklamacijo, pod katero so Gr-napisali nemške besede: e "Feld Komandant. h n MALE" DEŽELE PREDMET" SPORA ___ ______MED TREMI PRVAKI (Nadaljevanje s 1. strani.) LETALCI. KI NAPADAJO TOKIO, so opremljeni i Jopici, ki jih navadne kroglje ne morejo prodreti. Gornje Je slika, ko »e pripravljajo nih svobodščin. Toda ta poli- na nov napad na mikadovo glavno mesto. tika je izgubila efektivnost, ker so tem skupinam dopovedovali, Ljudstva, ki so verovala, da si Titove in Stalinove slike, je program pravice in svobode, se lepim proglasom zavezniških po njemu. Ali ga ubijejo, ali pa Profesor Robert M Hutchins. vlad ne bS dogodilo tako. kakor deponiraj* v Sibirijo. In Roose- predsednik cikaske univerze ir | Mehiki se je Wilsonovim štirinajstim! veh ter Churchill vse to dovo-i profesor Wm E Hocking iz uru-točkam. so sedaj nad tem prese- \ ljujeta članek zaključuje s po-; verze Harward sta v njuni bo-nečena in razočarana pa že med zivom v boj za čast in obstanek' ti*m vojno dočim so bila takrat šele j srbskega naroda Prav gotovo la. da je ta dežela tudi v tej voj do prenehale. Tisti, katerim do-1 tika nad Churchillom, ker je naj s svojimi zahtevami poča-našajo bogastva, so že poskrbeli Poljsko pustil na cedilu, poseb- kajo do konca vojne, potem pa za toliko več konjskih dirk na no, ker je dejal, da je Rusija se bo vse po redu rešilo. Kubi in začeli bodo z njimi v upravičena do vzhodne Poljske Taka politika je drugi Versail-I Opiranje ob reakcijo les. pravi papežev list, ker ko' V Angliji so politiki, kot sta Precej premogarjev, ki so vojaške starosti, je bilo vojaščine začasno oproščenih v interesu večje produkcije premoga. Nedavno pa je merodajni urad sporočil, da bodo vse take oprostitve preklicane, in to tudi med najnarji in na farmah, ker armada potrebuje več mož. United Mine Workers Journal pravi v izdaji z dne 3. jan., da ako se to zgodi, bo produkcija premoga zelo prizadeta, a ob enem pojasnuje, da je samo 15 odstotkov premogarjev pod 30 let starosti, nad 15,000 jih je starih čez 65 let, povprečna starost ameriškega premogarja pa je 47 let. I Daniel Tobin. predsednik unije International Brotherhood of Teamsters (AFL) se v januarski številki svojega glasila pritožu- po mirovni konferenci in pa nad »Jugoslavija skozi ta proces ne I ni zgrešila priložnost, ki jo jii j>: nad duhovšiino ki ^^ polomom društva narodov, ker j \*> mogla brez nemirov in nasi-! nudila zgodovina. Eni menijo, ^ ......ul um- ni storilo tega, kar je ob svoji ustanovitvi obljubljalo. Med narodi v Evropi tli in med nekaterimi vre To je znamenje. da takim vladam. kakr|H _ . _ sne smo imeli doslej, več ne za-1 kakor bi idealni ljudje radi, am-upajo in se jih branijo. jpak v krvi in bolečinah. Tak je Winston Churchill, ki je toli- i zakon preobratov od nekdaj. Ko ko deloval za obvarovanje mo- | postane svet res demokratičen, narhizma, ima v tej nalogi sla- in socialne pošten, se bo lahko lja. A težko, da bi v njemu še I da morda še ne Profesor Hutch-kdaj mogli zmagati tisti, ki so J inson je dejal, da četudi je za za povrnitev v tako, kot je bila' obvarovanje civilizacije pora-do te vojne 1 ženje sovražnika neobhodno po- Preobrati se ne dogajajo tako! trebno. to samo na sebi ni še nikakršno jamstvo, da bomo civilizacijo res obvarovali. In res reklo, da je nastala doba resnične civilizacije. "Srbobran" meni. da je Churchillu sedaj že jako žal, ker je zapustil Mihajloviča in oboro-ževal Tita. Kot se razvijajo stvari na Balkanu sedaj, morda bo res kaj na tej trditvi. Atentator na Darlana Fer- bo srečo. Le s težavo in z odobritvijo Moskve ter Washingto-na je rešil tron v Italiji, toda Emanuel je moral v pokoj. V Italiji bi Churchill v obrambi savojske dinastije vzlic pomoči ostalih dveh velesil ne uspel, ako se ne bi vrnil iz Moskve komunistični voditelj Pal-miro Togliatti, kjer je bil v ube-žništvu, in italijanske komuniste potegnil iz gibanja za takojšnjo odpravo monarhije, češ, da sedaj ni na dnevnem redu vprašanje kralja, pač pa vojna proti Hitlerju. Tako se je protimo-narhistična koalicija razvila v lutkarsko vlado, v kateri socialistična in akcijska stranka v njuno dobro več ne sodelujeta. Ko bo vsa Italija prosta Nemcev, bo v nji dinastijo težko obvarovati tudi z orožjem tuje sile. Monarhizmu se po tej vojni obeta še slabša bodočnost kot v prejšnji. Churchill in Roosevelt sta na sestanku v Quebecu gr- zemlju. sedaj pa svobodno, je ni, kakor ni bilo v prejšnji vojni, ko so rekli, da je civilizacija s porazom kajzerja oteta, a v resnici so zmagovalci odprli pota v še hujši barbarizem, kot je bil v oni vojni. Le če bi zmagovalci hoteli misliti na odpravo vzrokov, in jih tudi iztrebi je-vali, bi bila civilizaciji bodočnost zajamčena. Angleška Labor Party bo februarja. kakor poroča Rcuter. se eno vojno pokoplje, se takoj drugo usadi. Ko bi bil Vatikan že kaj storil, da se po nehanju ene vojne vzroke za drugo odpravi, bi mu ne bilo zameriti, je spraviti "pod svojo sfero j ,talijanskega imperializma ni vpliva". V ta namen delujejo n|koU obsoja, Njemu je le ial razne cerkvene skupine. Sedaj, i ker Poljske v kateri bi prev»a-ko je delavstvo na pohodu, išč?-1 dovalo plemstvo in hierarhija, jo vpliv in veljavo v njegovih \ M yeč ne ^ unijah razne cerkvene skupine, ki ga prej niso hotele poznati, V Huronu. So. Dakota. je za- stavkalo 300 članov unije AFL. toliko bolj prijateljske pa so bi- Rer je dobila družba vsled nuj. le delodajalcem. Tobin verske i nih mrMl nekaj -bracero$ov-klike svari, naj drže od unij ah težakov iz Mehike. To je sto-roko proč, ker jih organizirano i rila s sodeiovanjem vlade. Vs-delavstvo ne bo toleriralo. Naj- • led tega incidenta je bilo v me-bolj delavni v iskanju kontrole hiSkem časopisju veliko kritike. nad unijami so '^^ol^e kh- i Te vrste stavk in sporov zaradi t,- . . 4 •• polti in inferiornosti je bilo v unijah mnogo in jih še bo. Solidarnosti med delavci nič ne ke" s svojimi že ustanovljenimi celicami Tudi Osservatore Romano, ki je glasilo svete stolice, se spo- pomagajo. no delavsko gibanje trdnejšo podlago. Angleško delavstvo nand Bonnier de La Chapelle je poslala v Moskvo uradno dele bil za svoje dejanje obsojen vv gacijo, ki bo skušala v posveto-smrt. Pred dvemi leti. v času i vanjih s sovjetskimi zastopniki tega dogodka, sta Anglija in I pripraviti za bodoče mednarod-Amerika, posebno slednja, še podpirali darlanizem in La Chapelle je bil zločinec. A sedanja Francija pa ga slavi za junaka Darlan je bil odstranjen z atentatom, Giraud pod pritiskom francoskih upornikov in končno se je moral udati tudi Washing Nekaj slike iz tragične civilne vojne v Grčiji Ko je nemška armada vsled ima torej v tem oziru popolno-.1 nevarnosti pred sovjetsko ofen- ______________1 • . T_____1 ...11! n-111^_____ ma nasprotno mnenje od onega, ki ga zastopa AFL. Da-li bo imelo v tej misiji kaj uspeha, je odvisno tudi od "velikih treh". Če se bodo sprli, namesto vojno ton in pustiti, da ju nasledi de \ složno vodili in za bodoči mir Gaulle. čeprav brez ameriškega blagoslova List "Franc Tireur \ ki je pod edinstveno delali, bo delavstvo v enotnost težko prišlo. In demokracije bo v slučaju razdora nemško okupacijo izhajal v pod- m«> tremi glavnimi silami še PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnin* ma Zdruien« driav« (imn Ckicaga) In Kanadlo S6.00 na loto; $3.00 aa pol lota} $1.60 sa Čatrt lata; sa Chicago ia Citar* $7.50 aa calo lato) $3.78 aa pol lata; sa inosamttvo $9 00. Naslov za list in tajništvo je: 26 J 7 So« Lan ndale A ve mir Chicago 23, Illinois veliko manj, kot pa je je bilo pred to vojno. Kaj počne Mussolini ? Iz Chiasso v Švici je bilo po milanskem listu "Republica Fasci-sta" poročano, da navdušuje vojaštvo in ljudstvo, da ga slika v omenjenem listu predstavlja stoječega v oklopnem avtu. ko govori vojakom in druga slika ga predstavlja, ko se smehlja množici, ki ga pozdravlja. Če je to res. je torej mož še živ in zdrav, čeprav je bilo o njemu že dostikrat rečeno, da je neozdravljivo bolan, da je zblaznil, da je bil umorjen, da je zaprt itd., kot vse to pripovedujejo vsa ta leta o Hitlerju. Mussolini je bil enkrat, res zaprt, pa tako "nalahko", da so ga naciji zlahka rešili'... V Zed. državah so v začetku leta prepovedali konjske dirke, ki so največje raketirstvo izmed vseh v deželi. Ljudje, ki igrajo 44 na konje", so vsako leto oskubeni za stotine milijonov dolarjev. Ako so v Parizu vsled vojnih razmer celo plese pre- zivo v Jugoslaviji Grčijo zapustila. so jo prevzele v upravo domače borbene čete. Za Nemci so prišli na Grško Angleži, v imenu zaveznikov seveda. In s sabo pa so pripeljali grško zame j no vlado, ki je tisti čas ve-drila v Kairu v Egiptu. Domači gerilci levičarskih skupin je niso hoteli in ne se ji pokoriti. Angleško poveljstvo njegovih fašističnih pristašev. Eden prejšnjih grških ministrov mi je dejal: "Velika Britanija bo morala to drago plačati. Grki so ponosen narod. Ta bahava procesija tankov, o katerih vemo, da jih je zgradila Amerika, so prišli sem v našo deželo šele dolgo potem, ko so bili vsi Nemci pregnani iz naše dežele... Grški narod tega ne bo požrl. Ne glede na to da-li so desničarji ali levičarji, Grki so v pretežni večini proti tuje- Churchill in Eden v svojem stremljenju po prijateljskih vladah, začeli gravitirati k "legitimnim" suverenom in kabinetom. Tudi Franciji so iz Londona priporočili, naj se osloni na Anglijo. Toda Francija, s svojo "mirno revolucijo", se je obrnila rajše na Moskvo in poslala tja de Gaullea. kjer je sklenil zvezo s Sovjetsko unijo. V Španiji se ljudstvo sugestiji za sprejem konservativnega princa Juana burbonskega trdovratno upira, čeprav mu iz Londona namigujejo, da bi bila taka sprememba izboljšanje Fran-kove Španije. V Italiji niso dobili od Anglije blagoslovjeni princ Umberto, maršal Bada-glio in marijonetni premier Bo-nomi nobene znatne podpore. V Jugoslaviji, ki je označena za "skupno interesno sfero" (op. Anglije in Rusijeje komunist Tito popolnoma "proruski". V Albaniji je vodja ljudske fronte Enver Hoxja pretil angleški vojni misiji z aretacijo. Ali je torej kaj čudnega, ako| se je v od Anglije podpirani Grčiji Churchill znašel ogrože- ZAHVALA ZA VOŠČILA Buhl, Minn. — 2e dolgo se nisem oglasil. Vzrok je, ker sva s soprogo na starost ostala sama, in ona vrh tega še s slabim zdravjem. Nikoli pa si ne bi predstavljal, da imam toliko prijateljev in znancev. L. 1943 sem prejel 103 božičnih voščil, o minulem božiču pa 163. To število naju je presenetilo in vzradostilo ob enem. Ker nisva odgovarjala, se na tem mestu vsem iskreno zahvaliva. Max Martz in soproga. LEPA PRILIKA ZA DELAVKE ŽENSKIH KLOBUKOV Iščemo delavke na slamo (stravv operators). Ure si lahko same določite. Naj-' višja plača. Richard Hat Co. 65 E. So. Woter Street 6th floor Tel. Central 2317 p'io je pzl°hgr,°o S Naš zavedni rojak v Shippen-villu, Pa., Mike Klenovšek, se jc po smrti svoje soproge spomnil revežev v Jugoslaviji, ki trpijo pomanjkanje obleke. Pripravil je vsa njena oblačila in čevlje, mnogo skoraj popolnoma novega in odposlal v Nevv York. Pošiljka je tehtala 148 funtov. Prva dva meseca v tem letu se vrši kampanja Ameriškega odbora za jugoslovanski relif. Pobirajo se prispevki v gotovini in blagu. V Detroitu vodi tozadevno kampanjo Združeni odbor avtnih delavcev in je odprl nabiralnice v vseh svojih unijskih dvoranah. Apele za pomoč Jugoslaviji je poslal na vse svoje člane tudi ameriški Vseslovanski kongres. Kampanjo je odprl med vseuči-liščnimi dijaki tudi Hunter kolegij v newyorški okolici ter poznana dekliška šola Smith College < v V glavnem uradu ameriškega odbora v Nevv Yorku je uposle-nih 20 oseb, v skladišču pa 19. Predsednica tega odbora, ki vodi jugoslovansko pomožno akcijo izključno med Amerikanci neslovanskega pokolenja, je gospa Jovce Borden Balokovič. Denarni prispevki Vojni relifni fond Amerikancev južnoslovanskega porekla je imel do 31. decembra skupnih dohodkov $293,830.23. Slovenski prispevki v tej vsoti znašajo $74,069.69. Dohodki v prvem tednu januarja so povišali skupno vsoto nad $300,000. Samo prve štiri dni tega meseca nam še niso vrnili naročilnih pol za SANSove znake. Te prosimo. da jih ob priložnosti izpolnijo in odpošljejo. Ker se je vojni položaj precej spremenil ln je nastala potreba za večjo i produkcijo vojnega materijala bolj nujna, bomo imeli nekoliko ovire tudi pri nabavi naših snakov. Družba, ki je dobila naše naročilo, nam sporoča, da mora za nedoločen čas obrato- i vati izključno za vojne potrebščine ter da so vojaške oblasti zastavile vsa civilna naročila. Vojna je prva in njenim potrebam za čim hitrejšo zmago in j mir se moramo udati tudi mi. Upamo, da odlašanje glede znakov ne bo trajalo dolgo • V svojem porqčilu o poteku dela Vojnega relifnega fonda Amerikancev južnoslovanskega porekla tWRFASSD> je omenil tajnik Strahinja Maletič tudi sledeče: "Že pri samem začetku organiziranja Vojnega fonda se je poudarjalo prepričanje, da je potrebno dati pomoč našim napadenim narodom v Jugoslaviji v najkrajšem času, tq je: predno nastopi kruta zima. Hitra pomoč je dvojna pomoč — to je vodilna misel našega dela. Radi tega so bile vse aaše sile dosledno usmerjene na delo v dveh poglavitnih nalogah: 1. da se na hitro zbere med ameriškimi južnimi Slovani kar največ relifnega materiala in 2. na prizadevanje. da se pri višjih oblastih doseže korak, da se dobi posebna ladja, katera bi nabrani material prepeljala pred nastopom zime naravnost v Jugoslavijo. Prvo postavljeno nalogo smo začasno rešili, v pogledu ladje same pa smo dobili po vsestranskem prizadevanju šele 21. oktobra od predsednika jugoslovanske vlade drja. Ivana Šuba-so nam poslale naše podružnice i šiča potom jugoslovanskega po-ter nekaj posameznikov lep zne- slaništva v Washingtonu uradno in strogo zaupno sporočilo, da pride jugoslovanska ladja v Nevv York v sredi meseca no- F. D. ROOSEVELT 0 SVOJIH NAČRTIH ZA ZMAGO IN MIR (Nadaljevanje * 1. strani.) tista v Lublinu, ki se je postavila na krmilo samo sebe. Ampak nobena skrivnost ni, da ima režim v Lublinu vso podporo Moskve. Čeprav bi ga uradno še ne priznala, ima v med-kov industriji čim mine vojna, nar0iini politiki in na Poljskem zato, da bo imela več kapitala vso njeno za^ito. A sedaj je od za ekspanzijo in s tem za upo- nje tudi priznan slitev delavcev. Nič skritega ni, j Vojna je lorej uslVarila ne-da so dobički korporacij celo se- šteto kompliciranih problemov, daj, ko; so davki visoki, po od- ki ^ toiki ^ p^bno zaradi bitju istih še vedno ogromni. tega ker Anglija, Amerika in Večji ko kdaj prej. Sovjetska unija ne delajo v so- lndustrialci in vsi bogataški glasju* sloji pritiskajo, da se bi jim .......... davke čimprej znizalo in v nadomestilo pa uvedlo federalni prodajalni davek (sales tax). Tako bi še več davčnega bremena padlo na tiste mase, ki ga najtežje plačajo. - Socialna zaščita Priporočil je, da naj se so- LETNA SEJA DRUŽABNEGA KLUBA Chicago, IU. — V soboto 13. januarja bo letna seja Družabnega kluba Slovenskega centra. Prične se ob 8. zvečer. Vsi člani so bili pismeno povabljeni. Kdor bi slučajno vabila ne do- cialno zavarovanje razširi še na bu naj mu veljgjo u vrstice v tistih 20 milijonov delavcev, ^^; obvestilo ga po sedanji postavi niso de-1 Po seji bo zabava Krvavice z BITKI ZA SAAR so si smeriške čete pripravile mnofo municije, kot dokatuje gornja slika. Toda I ^ljem se bo serviralo prosto. Nemci so se močno upirali in nato podvseli protinapade. Trdijo, da jim je priilo v pest veliko tavecniške municije in opreme in na fronti ob Belfijl milijon bošičnili paketov, ki m> bili poslani tja ca ameriške vojake. Vsled nemškega pritiska so se morali umakniti in talofe pustiti kjer so jih imeli. rd^eCt^P-S pi:: "Slovenski List" o Primorskem vprašanju vilno reši. V tem pogledu smo dosegli izredne in'jako koristne rezultate, toda na žalost, o njih še ne smemo pisati v javnosti." Mirko G. Kuhel, tajnik. zavarovalnine zviša in uvede d ^ nadaljne. posebno take, ki bi za- rak) običajnih cenah. Igral varovance ščitile v boleznih z ^ j Steblaj iz Waukegana nudenjem zdravniške oskrbe. _*___ Predloga, ki vključuje vse c •• to, je bila senatu že lani pred- rfOnCIJO 30. ClaniCO ložena in ostala na polici. "Free združenih narodov ne enterprise", zdravniška komora -Slovenski list" v Buenos je usode razmišljamo, se ne Dne 1. januarja, ob tretji ob- Airesu piše v izdaji z dne 21. udajamo cenenim fantazijam in m VS1 aiu«1 reakcionarni Krogi letnici ^^^ narodov, je oktobra, katero smo prejeli ne- sanjarenjem, pač pa svoje sile se protivijo socialnemu zavaro- Francija t poslaia njihova davno, pod naslovom "Primor- štedimo za dan, ko bo vsaka ker nJlm ,ga nl\2a 1 članica; z njo vied je sedaj 36 ski Slovenci" zelo ostro na na- slovenska pest v Primorju tako Probleme mase. ki jim kuje bo-slov onih. ki mislijo, da je Pri- krvavo potrebna. O teh resnič- #»stva, P« nimajo smisla. Pred- vseh skupaj. POROČILO "ZARJE"S morska že pridružena Sloveniji nostih naj razmišljajo posebno Cleveland. O. _ O uspehu in da je sedaj vsa dežela zedi- tisti Slovenci, ki so si prosto- koncerta. ki ga je imela "Zar- njena v eno telo. Velika večina voljno naprtili na ramena usod- Slovencev v Argentini je iz Pri- ne odgovornosti, ki pa zahtsva- morske, ki so se naselili tja naj- jo bogate izkušnje, ki jih ne de- več po prejšnji vojni. Iz članka li niti sama mladost, niti golo bi bilo razvidno da sta med navdušenje, niti vse filozofske Le s tesno ja" 25. novembra v SND na St. Clair Ave., je bilo že takrat poročeno, tu pa bom dodal finančno poročilo, ker smo bili to sednik bo moral zastaviti ves svoj vpliv, če bo hotel, da bo sedanji kongres storil v tem oziru kaj zares konstruktivnega. •mmm Naročite si Ameriški družinski koledar 1945. Stane $1.25. Bojišča in mir Glavni del njegovega poroči-kajpada tikal bojišč, DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK priredbo oglašali, da gre polo- njimi dve strani ena, ki je zelo modrosti tega sveta. Le s ------ vico dobička od nje v pomoč optimistična in daje proglasom povezanim delom vseh sil sme- J bednim v stari domovini. To se slovenske osvobodilne fronte mo Slovenci upati, da bomo svoje tudi izvršilo. Vzrok, da o fi-; vso važnost, in druga, ki izraža je politične cilje v tej vojni nancah nismo že prej poročali bojazen, da bodo velesile pri ze- vendar le enkrat tudi dosegli je. ker je bilo treba čakati, da leni mizi spet sklepale za kožo Udajati se utopijam in fataliz- so vstopnice vsi poravnali. slovenskega naroda kravjo kup-1 mu je najmanj neodpustljiva Vseh dohodkov je bilo $1007,- čijo. Članek se glfsi: I lahkomiselnost, če že ne zasluži moramo ze v tem letu z ustvar- 85. izdatkov pa $457.87. Cisti Ne zadostuje, da se ponosno krepkejše ocene ^udaril PTUnek to^j znaša $549.9£ otresamo slovenske bolečine z ^ Serju je de- Polovica od te vsote, $275, se avtoritarnim aestami: za to je VJMr" ' * izroči v prej omenjeni relifni nl pr»krb- -etovnih nazorov, zeduute - f ^^/^veiko sklad. I Ijeno. ko. sta za vsako pogodbo "> slrn,te v eno samo volJ° 'jaVljale k°Ilk°r J* C'0Vesk° nova knjiiica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DR2AV-UAN. uspehov, potreb in pa začasnih neuspehov naše armade, in izrazil prepričanje, da bodo zdru- Po,e« vprašanj, ki jih navadno sod- ženi narodi zmagali na celi črti. A še predno bomo zmagali. Na letni sej. Zarje 30. decem- ^manj^dva' goslovanskl čen način po svoji volji. Izrazil Slovenija, demokratična in so- osvobojenim deželam obljubili bra se je med drugim razprav- benika V našem slučaju pa se ^vemjM, ». »u- —----—• ""'J t i u j i * * ueninu v iut»c-ui »iuv«ju p« ^ cialno nravična v iuaoslovanski določiti si vlade na demokrati- ljalo o prihodnjem koncertu te- b^o vmešavali še tretji, ki ima- ci«no pravična juKoa»ov«iiwu ga zbora. Bilo je sklenjeno, da jo vsekakor več besede, kakor hiS1- »»ovanskega naselja bo "Zarja" tudi v bodoče pri- mj vsi skupaj Lahkomiselna in —--- spevala polovico svojega prebit- z ničemer podprta samohvalisa IZKAZ 300-TERIH sek $3,395.16, ki poviša skupne slovensl"> prispevke na $77,-464,85 kozi SANSov urad $63,529 28. naravnost v Nevv vembra Mi smo to s kratki-York pa je bilo poslano $13,-1 mi noticami sporočili naši tu-935.57i. kajšnji javnosti. Medtem smo Mnoge podružnice in posa- nedolgo za tem izvedeli, da an-mezniki nam pošiljajo lepe zne- gleške oblasti niso izdale za to ske, ki so jih darovali naši za- ladjo nobenega "releasa '. Od vedni rojaki, obenem pa tudi, tedaj pa do danes se predstav-nabiralne pole z imeni prispe- niki našega fonda neprestano Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim zo učenje slovcnSčine je DR, KFKNOVO // ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO" "English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Naročila prejema PROLETAREC 2301 S. Lowndole Ave., CHICAGO 23, ILL. lil spevateljev pod gornjim našlo- delati zanjo, vom zvišala iz dve na tri sto. ka v omenjeni namen. Na slo- nja nimajo prav nobene velja-vensko publiko pa apeliramo, Samo trdo in žilavo dolo bo da stoji zboru ob strani. re$ii0 naše brate v Julijski Kra- Vsi stari odborniki so jjni. na Koroškem in na Mad- bili ponovno izvoljeni. " žarskem! Ali se bomo Slovenci V nedeljo 28. januarja prire- spet zanašali na "pravičnosti" di farma elevelandske federaci- zelene mize in uvidevnosti tuj- je SNPJ v Slov. nar. domu na cev St. Clair Ave. koncertni program. Prebitek gre nji Tudi j sko tragedijo na Primorskem v pomoč agitaciji za njegovo ve|:'Lft T|nfn "Zarja" bo nastopila z nekaj tako strašno pozabljivi in tako merjenje. *>ruRi prispevki so *ia'a pevskimi točkami. naivni, da mislijo, da nam bo priobčevani pod običajnim na- j Zaradi nerešenega spora med niki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu-nekaj važnih Ictnic iz zgodovine Le-dinjenih držav, v III. delu pod na-janjem trdnega temelja za bo- j »lovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti. Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. C»m kajiiici $mmo 50 etal«? • poštnino »rtd. Naročilu sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. Lavvndale Avcnue CHICAGO 23, ILL. je vero. da se bo to zgodilo vzlic sedanjim nesoglasjam in sporom v nekaterih deželah. Njegov govor o položaju do- __ma in po svetu je bil poln si- | gurnosti in vere v lepšo prihod-Na priporočilo Joškota Ovna njo»t. a ob enem poudaril, da več drugih sc jc kvota pri-jako jo hočemo, moramo tudi Ali so tudi tisti gospodje. Namen tega sklada je obvaro-ki so sami sodoživljali sloven- vali |ist pre<| zadolžitvijo in pa Poljska ima v inozemstvu 4 Mn i • nn Dr i L itm li ^.f lt __ t ------------_ - Pevci in pevke naj se zatorej Primorje padlo s samimi ' ži- slovom »Tiskovni sklad Prole spet redno udeležujejo njenih | vio" klici v naročje0 Slovenije tarca'\ vaj. da pomagamo tudi drugim, ki se bore za napredek in obstanek naših ustanov. Na pristop v zbor so vabljeni vsi, ki jih petje veseli in imajo zmožnosti zanj. Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. zvečer v starem poslopju v SND na St. Clair ju.— Smrt fašizmu! Svoboda narodu! Za publicijski odsek, J. Krebel. Višje cene, večji davki, nagrado v letu 1945 Urad za določanje, oziroma za kontrolranje cen, prerokuje, da bodo letos znatno narasle. Draginja torej ne bo pojenjala. A ob enem se bo novi kongres, ki se snide januarja, bavil z načrti za zvišanje davkov. ne loči od njenih sosedov -t- XII. 1ZKA2 morje, pač pa bo potrebno po- Frank Oblock Tiona, Pa $ stavi jati meje z živimi telesi. | Gosp. odsek SND. Wauke-Svojo usodo moramo Slovenci *«an. 111. predvsem zaupati svojim lastnim silam! Ce nam bo kdo pomagal, mu bomo hvaležni, ali še preveč sveži so nam v spominu dogodki 1. 1918 na Koroškem, ko se je slovenski Koro-tan reševal v Ljubljani z "ži-vio klici", na bojišče pa so odhajali nedorasli otroci. Slovensko zemljo bomo morali Sloven- Milan Medvešck, ChicaKo Anton Marinsich, Pueblo. Colo. Frank Leskovshek. Port VVashington. Wte Skupaj t Prejšnji izkaz Skupaj do 31. dec. 10.00 5.00 5 00 5 00 30.00 1,341 00 1944 __________#____________________________________________Prispevateljcv v tem izkazu 5, ci v prvi vrsti sami braniti in pranji iskat 241, skupaj 24«. — sami tudi osvoboditi. Danes, ko Manjka 54. leži fašizem pod nogami zma- —— govitih zaveznikov, je dolžnost fWB vseh Primorcev, da o dneh svo- prosimo, obnovite jo čimprej! Dobički ameriške trgovske mornarice Kongresni Merchant Marine committee je poslancem nedavno poročal, da so lastnice ameriške trgovske mornarice imele s prevažanjem blaga iz Amerike za Anglijo skozi Rdeče morje in Sueški prekop leta 1941 $26.874,000 dobička na $31.364,- 000 vrednosti prometa. Ameriška vlada jih je potem primo-rala tarifo znižati in ob enem ji vrniti del pretiranega profita, kar sta storili dve družbi, druge pa se branijo in zadeva je dana v odločitev sodišču. Kadar se gre za profit. tedaj patriotizem izgine, kajti dobički so pri ta- 1 kih ljudeh prvn in temeljna krig«. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONIt CANAL 7172—7173 • • • *............................. • • *.......,vMU*** DRŽITE CENE ŽIVILOM NIZKO e Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v do|u proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljenje določenih (ceilinj) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite. ' OFFICE 0FWAR INFORMATION poljsko zamejno vlado in Krem-linom in pa ker se je poljski narodni osvobodilni odbor v Lublinu nedavno proglasil za vlado osvobojenega dela Poljske, je poleg diplomatičnih problemov glede tega vprašanja nastala tudi zagonetka, katera izmed teh dveh vlad ima pravico do zlata 5.001 poljske države, ki ga ima vloženega v inozemstvu, pretežni del v Londonu. Ta poljska vloga v zlati valuti Znaša okrog $86,000-000. Precej milijonov je poljska $1,471.001 vlada v Londonu že zapravila. Vzdržuje zelo drag propagandni aparat in njeni člani poslujejo kot je dostojno za tako državo, kot je bila Poljska. Torej so njeni izdatki veliki. Vlada v Londonu ima na raznih bojiščih {največ v Italiji, v Franciji in pa na bližnjem vzhodu) precej poljskih vojakov in oficirjev in jo tudi to precej stane. Tudi veliko političnih begun-vzdržujc. ki bržkone ne prejemajo manj, kot so prejemali in še prejemajo jugoslovanski begunci. Vlada v Lublinu jc koncem decembra izjavila, da nima zamejna vlada v Londonu odslej nobene pravice več razpolagati z omenjeno imovino in da za njene pogodbe in finančne transakcije ne prevzame nobene odgovornosti. Toda ker je poljska zame i na vlada še priznana od ameriške in angleške vlade, je to zlato še vedno v njenem področju in sme vsled tega le ona razpolagati z njim Po mednarodnem pravu, v kakršnega verujeta angleška in ameriška vlada, je samo zamejna vlada V Londonu "legalna", ustavna vlada, ne pa poslušajte vsako nedeljo prvo in naj* starejšo jugoslovansko ra* dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, posto|o WGES/ 1360 kilocyclev Vodi jo George Marchan PRISTOPAJTE K SLOVENSKI PODPORNI NARODNI JEDNOT1 NAROČITE SI DNEVNIK I -PROSVETA" I Stane sa celo leto $9.00, pol lata $3.00 Ustanavljajte nov« druitv*. Deset rlanov(ic) je treba aa novo druitvo. Naslov za lini in ta tajništvo je: 2657 S. Lavvndale Ave. CHICAGO 23, ILL. 4MMMIIIIIII Dr. John J a Zavertnik PHYSICIAN and SURCEON 3724 West 26th Street Tal. Crawford Z212 OFFICE HOUUS: 1:30 to 4 P. M 30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Re». 2210 So. Ridfew*y Ae«. Tal. Cr»wford $440 If m»«r — Ca* Auatin 5700 BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20*961 ' 424 Broad Street JOHN3TOWN, PA. > iHn i A V ugo*luv WeokIy Devoted to Uie Interest of the Workers e OKFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMON WEALTH NO. 1948. PublUHod W.«Ur at 2301 S«. L«wn«UI« Av«. CHICAGO 23, ILL., Januar* 10, 1045. VOL. XL. THAT "EX0DUS" FROM VVAR INDUSTRIES American vvagc-earners are being done a grave injustice by scarc headlines about the "cxodus" of vvorkers from vvar plants to aecure peacetime jobs. The press and ccrtain Aripy officials have created a pieture in the public mind, and in the minds of soldiers and sailou, that shortages are novv occuring because vvorkers are fallina over each other in their flight from vvar Jobs The facts do not bear out these accusations. „ • Why these shortages in heavy artiller.v and heavy ammunltion, in radar, ships, dry celi batteries. cotton duck, forge and foundry pro ducls?" asks Paul McNutt. "The labor-haters shout their elassical ans-wer: Labor.' They have confused large sections of the American people." , Confusion in the minds of i^mericans, civilians and soldiers, could ret the stage for a post-vvar tragedy, could lead to strife betweeh veterana and vvorkers. Public officials and newspapers should be ex. tremel? careful to avoid confusion, to stick to the facts. ( Shortages in vvar materials are a serious matter They must be made up. But in looking for the causes. aH the available facts must be analyzed coolly. • The CIO has asked the officials to supply it vvith the names of plants vvhere labor shortages are crucial On the basis of this information, local unions are being notified and every effort made to reeruit labor and utilize it properly. ln the past, produetion rieiavs said by employers to be due to manpower shortages have often been found on examination to have other causes—CIO HOW DEMOCRACY WORKS! The Bankruptcy of British Policy in Greece At the moment vvhen Allied armies in the West are locked in de-cesivc battle vvith the enemy, Mr. Churchill and Mr. Eden have flown to Athens. This dramatic and surprising move, vvhatever its consequen-ces for the Greek people, clearly gives the lie to the opinion, stili official in Britain, that the E L. A S forces are a small minority of "ruffians," ' gangsters," and Communists. The inadequac!y of the British position became patent vvhen the right-vving E. D E S., lon^ recognized by Britain as the authentic Greck resistance movement and abundantly supplied vvith gold sovereigns and tommy guns, utterly IN THE WIND From THE NATION WHY PIT SOLDIER AGAINST VVORKER? The United Automobile Workers, CIO, has applied to thc Federal Communications Commlasion fo« permission to operate FM radio gtations after the war in Detroit, Fllnt, Čleveland, Los Angeles, Chicago and Nevvark New Jersey, A statement of purpose filed by R. J Thomas and Georg F. Adde*. res pectively president and secretary-treasurer of the union, said the U. A. W. vvill undertake FM broad-casU "to enhance the cause of our politicai, economic. and social democracy through affording to ali groups and classes such freedom of cpeech and opportumties for discussion as to be unparelleled in the hiatory of the radio broad-casting industry. Literary criticism: Ella Maxwell vvrites in the Nevv ( York Post of December 14, "Cole (Porter) is the Proust, Moliere, and Verlaine of America." F. F. McNaughton, editor of the Pekin, Illinois, Daily Times, sum Employers, Feoring Unions, and Politicions Seeking Votes May Precipitote Most Dongerous Problem of New Yeor We are entering a nevv year. It vvill not be an easy year for Americans It vvill vvitness the overthrovv of Hitler. Then vve vvill find ourselves up to our ears in the problem of establishing something like order throughout the length and breadth of Europe. If vve achieve the right ansvver, vve vvill contrlbutc greatly to the cause of vvorld peace. If vve don't get the right ansvver, vve may drift into another vvar, and such a conflict might snuff out Christian civiliza-tion as vve have knovvn it. It is too much to hope that 1945 vvill see the end of the vvar vvith Japan. Before Pearl Harbor a brilliant Senator said wc could clean up the Japs in six vveeks That shovvs hovv little brilliant Scnators knovv about vvar. # We vvill clean up the Japs, but vve vvill be lucky if vve finish the Job before the ends of 1946 Thafs the view of our military commanders ♦ « • With Germany beaten, this year may see the beginning of an attempt to get back to peace-time produetion. Tvvo or three million men, vvho have vvorn the uniform, vvill be looking for jobs. Employers vvho do not like labor unions vvill be craftily endeavoring to array the soldier against the vvorker vvho helped hold the home front vvhile the fighting is going on. Strangely enough. the government is doing something like t right novv. By Presidential order, governmental departments and »•gencies are being combed to find positions vvhich may be given to re-turning soldiers. What vvill become of the civilians novv holding these med up the Greek situation in tvvo ,obs? Apparently no one is worrying about that side of thc problem. Couifrr Apprmciaf A m«i krm. Ime Gagging a Spanish Republican Frederick Kuh reports from The Sun's London bureau that the British foreign office commentator had a rough time" at a press con-ferrence Uho he delanded his govemments gag on Dr. Negrin, collapsed in Epirus before the E L A S. forces Now the E A M and I former Spanish Republican premier. The commentator deserved that its fighting braneh, E. L. A. S., emerge as '.hc 0»ly mfartance meve kind o! (lm, ment in Greece and the actual masters of the country, for General Scobie s troops have onlv secured against the E. L A. S a small part of Attica. Faced vvith the total bankruptcy of British policy in Greece and vvith the bitter opposiion of a large proportion of the British public, Mr. Churchill is obviously trying to salvage vvhat he may. The Central E. L. A. S. Committee vvas invited to send delegates to take part in a meeting of politicai groups, over vvhich Archbishop Damaskinos. vvho has no status in the puppet government. rather than Premier Papan-dreou, vvas asked to preside. The E.'A M. has vvon a great victory, and it may be hoped the politicai lesson of Greece vvill affect Allied policy in other liberated areas —The Nation. * Some of the Ouestions of Which the People Better Be Thinking Now By RAYMOND IIOFSES, Editor, Reading Labor Advocate One of the many bad things about any vvar is that in time of vvar people look too much at thc enemy and too little at themselves. Objective analysis is not popular in vvar times. What is popular and vvhat is done by most people is to agree that vve are ALL right and that the enemy is ALL vvrong and that a victory for our side vvill be ALL to the good vvhile a victory for the enemy vvould be ALL to the bad. And so, having pegged their thinking to those premises. further thought is unnecessary Not only had the foreign office banned Dr. Negrin's scheduled radio talk of Tuesday to a Nevv York mass meeting in favor of a .iemocratic Spain; the ban vvas inTfne vvith the British govemment s stipulation, vvhen granting Dr. Negrin a visa in 1940, that he refrain from politicai activity vvhile in Britain. In other vvords, the premier of a legitimate liberal government, betrayed by the great democracies, must not offend by activities in England that might contribute tovvard even-tual restitution of freedom in his country. But if such is the attitude of Mr. Churchilli 'foreign office, note one fact: It vvas British nevvspapermen vvho ga ve the defensive commentator the rough time—vvith questions eloquent of dissent, We have no doubt that their attitude represents majority British opinion in Its concern over the Churchill line of atterr.pting to vveight European fcales against purposeful dcmocracy. Whether the foreign office alters its stand on Dr. Negrin may mean little to him. since he intends to leave soon to confer vvith Spanish Kepublicans in France, and is contemplating a trip to the United States and Mexico. But protest against the line revealed to have been taken in his čase should be one more impetus for Anglo-American polcles Why do our politicai leaders t to aid not hinder, liberal movements in Europe. murmur darkly vvhen France and As fQr Francos reg^e, it is difficult to see vvhat reason remains for American recognition of it. We should break vvith it on the simple grounds set forth by Dr Negrin in the telegram he vvas permitted to send to the Nevv York meeting: "It violates the expressed vvill of our people and is an outrage to human dignity."—The Chicago Sun % Russia vvrite a two-party pact? Why do thc statesmen of Britain and America split on the diplomat-ic front about policies in Italy and Greece even vvhile the tvvo nations are united against a common foe on the military front? What does it mean vvhen the ovvners of America, through the agency of thc National Association of Manufacturers, are planning to svving the nation into an accept-ance of their way of life after the war ends? Hitler and Hirohito have noth ing to do vvith those problems, vvhich vvill remain after both rulcrs have passed from the scene. Here are some of the questions vvhich the common people vvill have to ask of their ovvn native rulers. And they'd better be ask-ing them novv. brief columns. On December 12 he vvrote "Stalin came pretty close to taking over both Greece and ltaly once before. Mussolini hcaded him off in Ita!y. John Metaxes (sic) headed him off in Greece ,.. It is too bad John Metaxcs died." And on December 13 came the clinch-er: "Perhaps America is trying to force democracy onto nations that can't afford it. Democracy is a lux-ury ... Yet vve insist that poverty-stricken lands like Italy, Greece. and Germany have democracy ... That vvould be silly." Correction: On December 2 this column stated that the 1943 sur-vey of church membership by the Federal Council of the Churches of Christ in America vvas the first since 1926 Bishop G. Bromlcy Ox-nam informs us that a survey is published every year. It vvas also stated that the number of deno-! minations had inereased by 21.7 I per cent. The Bishop points out ! that 97 per cent of ali church members in the country belong to 52 denominations and that thc rc-maining 202 denominations have only 3 per cent of church members Black International ovvn nations continue the human labor Most Americans are novv con-scious that they didn't get vvhat they expected out of World War I. But already it is becoming appa-rent that out of the present vvar there are developing things quite different than vvhat the people vvere encouraged to think about vvhen the vvar vvas being launched. And vvhen the vvar is finally vvon it vvill become apparent to most people—in time—that vvhat they need fear and vvateh is the class vvithin their vvhich propose to game of exploiting for private profit. While vvorkers may and do make common cause vvith their ovvn native exploiters during the fighting of a vvar. those exploiters vvill loom as the eneiny *l»cn thc var ends. A vanquished Hitler and a erush-ed Hirohito won't be important then; vvhatever course the vvorld may take after this vvar vvill not be the result of their decision any more than the late Kaiser can be blamed for the fact that after World War I humanity immediat-ely vvas direeted along thc road that lead to World War II It vvas the vietors vvho drevv the maps and dietated the policies It vvas OUR pollcjrmakers vvho got us into the present ness. And , again it vvill b« the victor nations CATHOLIC GROUP H ITS that vvill have to accept respons nrircrikic ibillty for the kind of vvorld that DRAFT IN PtACfcllMt Rupprecht von Wittelsbach calls on the Pope. Otto von Hapsburg has cropped up, Royalist circles see vistas of hope VVhen Europe*s republics are mopped up. Hapsburgs are Holy as vvell as Imperial, Their annals are old as their story is serial. Family thrones they are ready tp fill, As presidents fall vvith their ministries, From Chile, Bollvia, Peru and Brazil Flock claimants of dead and gone dynasties. With Papal support (and a thumping minority) Pretenders receive a high travel priority. This situation doesn't look very serious just novv, but if that policy of shoving civilians into the breadlines, in order that the returning soldiers may have jobs. is adopted, vve are bound to have trouble in this country. • • • Organized labor takes the position that the only safe policy is to provide jobs for ali Americans, able and vvilling to vvork.From the beginning of this vvar effort, organi *ed labor has advocated the best for ihe soldier—the best vvages, the best clothing, the best food, the best vvcapons the best of everything. It has also advocated adequate care for the soldier'6 dependants. After the vvar it has contended that .the soldier should bc restored to the job he left vvhen he vvent to the front, plus the seniority he vvould have vvon, had he remained home; also such training and education as he dosires. The policy advocated by organized labor is sound. The policy vvhich vvould pit soldiers against vvorker is unsound. If adopted, it vvill lead inevitably to Fascism, possibly to Communism, and certainly vvill jeopardize, if not destroy, good old-fashioned American democracy. From the letters vvhich reach this office from soldiers LABOR is convinced the big majority of our fighting men desire a square deal and nothing more, • • ♦ This may prove to be the nastiest problem vve vvill have to face in 1945, so vve should be given some thought to it. When you are vvriting to your soldier friends, in camp or overseas, it might be vvell to dis-cuss it vvith them. If the soldi#rs, the vvorkers, the farmers—resprecenting an over-whelming percentage of the population of our country—vvill work together, in peace as they have in vvar, they can set this America of ours on a mountain top—an inspiration to harrassed peoples everywhere, and an example of the "miracles" vvhich may be vvrought by "men of good vvill" vvho seek for themselves only vvhat they are vvilling to con-' cede to others.—Labor. VVINNING THE VVAR BY HEADLINES VVILL NOT LEAD TO VICTORT Capitalism vvill be faced vvith the same compulsions after this vvar as before. It vvill have to ex-pand or dic. But vvhat if tne rulcrs of thc victorious nations decide that capitalism can no longer expand at i the expcnse of each other? What ; if they do divide the vvorld inU, cconomic portions abandon free cornpetition but stili maintain the profit motive7 Then the vvorkers vvithin each nation vvill have to be controlled as never before. Then the pattern of fascism vvhich novv is being justified as a vvar expedient vvill have to be frozen as the perman-ent way of life. Then a nevv set ol fuchrers by a super class can pos-sibly by the way of life. Then it vvill be increasingly clear that vvhile alien enemies come and go, thc explolter on the home mu*t|App£AL FOR AID stili be reekoned vvith VVetttns may sit upon Saxony's throne, ZaHringens flourish in Baden, VVUrtemberg Brandenburgs get back their ovvn. VVhen the tenant vacatcs Berchtesgaden. The Third Reich is marked by exceptional brevity, Hapsburgs rejoice in amazing longevity. Monarcbs may rise in the vvake of the peace, Wittelbachs .reign in Bavaria, Sonderburg-Gllickburg find vvelcome in Greece, Saxe-Coburgs inherit Bulgaria The Vatican offers a nevv opportunity . . For public devotion and Catholic unity. ATLANTIC CHARTER IS NOW MORE VALID THAN EVER Last vveek President Roosevelt made tvvo statements regarding the Atlantic Charter. In the first statement he shocked the vvorld by let- ting it knovv that the Atlantic The German drive into Belgium and Luxembourg may bc con- Charter vvas never signed by any s dered a counter-blovv against Allied operations, or a desperate aetion one of the United Nations and that i «*«"«d at raising the morale of a nation vvhich for tvvo years has heard it didn t even exist as a legal docu-! neWR of retreat- But the f«ct remains that the Germans have ment. In the second statement. | «ttacked and that the orders of Marshal von Runstedt to his forces hi h we are kd to believe was I,ndicate any*hin8 but an inclination to surrender. This, mdeed. must ♦ ^ u« miMcrnilc in bea lesson to those vvho refuse to recognize that this vvar is not deve- prompted by the lopinR aceording to patterns set by military history. This is a vvar quir.es and protests he must hive ^ by ^^ fanaUcs whQ rfo ^ care whethcr lheir country u torn received, he assured the American |q g or ^^ thefr ^^ ^ ^^ dfty anrf night aneople and thc peoples of thc rest w|U gQ on fighting ^ the rifle has becn snatched from their of the vvorld that the principles j ^^ The Ume fQr beUing thgt . everything wiu ^ over by Christ- mas" has ended. Christ mas. 1944, instead of blessing American homes vvith an end of hostilities, has brought nevvs of an unexpectcd sctback. For many it has been a rude avvakening, but the army at least savv the shape of future events. Three measures vvere taken recently: boys under nineteen vvere sent overseas as replacements for infantry and armored forces: announcment vvas made that additional men in the twenty-six-to-thirty-seven age group vvho vvere not cngaged in essen-tial jobs vvere lo be inducted to replace service personncl released for vvork in "critical vvar programs"; casualty figures vvere listed at more than half a million. These measures alone should be enough to dissuade ihe American public from follovving the press in its irresponslble and obstinate habit of vvinning the vvar by headlines.—The Nation. Ex-Bourbon-Hapsburgs in Spain mavv be found, To mateh Lisbon s Hapsburg-Braganza. # Hnpsburg-Leczinskis in Poland be crovvned, For thafs vvhat the Vatican plans are. Catholic courts of antique consanguinity, Rulers restoring the right of divinity. (Nation, pec 30, 1944 ) enunciated in the Atlantic Charter are valid and just as valid as are the ten commandments. I We enthusiasticaily accept and I approve the second statement of ; the President. Whether or not the i United Nations signed the novv his-i torically tamous document drafted on the Atlantic in August 1941, thc principlcs therein enunciated are stili cherished by the great major-1 ity of thč people in every land j vvho are longing for the end of vvar and for a lasting peace vvith secur-ity, and the aims of the United > Nl^on. m th.K war cannot be uthci UN|JED STATES than those embodird m said docu ment knovvn as the Atlantic Charter, and that any nation or group of nations trying to disre-gard those aims or violate them. vvill have to ansvver before the consciencc of civilization. — La Parola ILLITERACY IN THE VVORKERS FROM GREECE & lies ahead Because that responsibility can not be evaded, it is desdly important that the American people should keep a sharp eye upon vvhat is happening here at home and vvithin the nations vvith whom our nation is allied. Why has the State Departrtient been fllled vvith men vvhose Interests are those of the class? The Catholic Association for International Peace this vveek came out. vvith a vigorous attack on con-scrlption in peace-time The pro-posal, it declared, cannot be de-fended either on practical or moral grounds. "America« ncw position in vvorld affairs," the assoeiation said, "calls for a reorganization of our national dt^ense pollcy. But uni-owning versal peace time military service sMtould be the last rescrrt ' poulus, Gavalaas Martroyannakes. Kalomiris is general -secretary of the Greek Federation of Labor; Theos is a member of thc lovver house of representativs; Straits an official of the Federation; Margelis ari officer of the Seamen s Union of Pireaus; and Gavalas an official of th£ Typographers Union. "In the name of OreCk wqrking class, vve address ourselves to the representatives of our sister vvork-jng class of Great Britain to de-nounce the erimes of General Sco bie against our heroic martyr peo ple, vvho have given everything for the Allied cause. General Scobie, entrenehed on Holy Ročk, catmon-ades, bombards, and machine guns «llh tanks and acroplanes, the FEWER PEOPLE IN vvorkers quarters. We address our- j^fN^nt PMPIPF nelves to the English vvorkers. and t ■ LIVtrIl\t ask them that Justic« be done to our people, and that their libcrty and independenee be respected" Signed, Athens, December 12, for DETROIT (FP),—Average number of employes on General Motors payrolls in the third qu*rter of 1944 vvas 641,707, compired the Executiv« Bureau, Kalomiris, l vvith 475,471 in the second quarter BUMPER HARVEST OF VVHEAT IS IN OFFING If present prospects pan out, the wheat harvest ln the United States this year wlll go s long way tovvard feed ing s hungry vvorld. Thc Department of Agriculture, on the basis of December crop conditions, forecast^ a yield of vvell over a bil-lion bushels, probably exceeding last yesr's crop vvhich topped ali records. Annusl dom*stic consump-tlon is sbout 600,000,000 bushels NO RUSU The sweet jroung thing grabbed a taxl and Mld to the driver: MTo the maternltv hospital, but dont rush, I only work there." The adoption by the government. of Indla of compulsury education 1 for ali children betu cen six and j fourteen marks a momentous step ahead for that country. It might not be amiss in this oonnection to recall the amount of illiteracy that stili persists in such advanced countries as the United States, for instance. According to the report of a subcommittee of the Senate Committee on Educatio?. and Labor, made in 1939 there are in the United States approximately 3,600.000 totaly illiterate persons, and 15 million adults vvho cannot read a nevvspaper or vvrite a simple letttr. In one State 15 percent of the population is illiterate. Nearly a million children of ele-mentarv school age in this country are not enrolled in school st sil, msinly beesuse of the lsek of fscl-lities in impoverished snd isolsted rursl areas. For these children, freedom and opportunlty have proved to be freedom and oppor-tunitj to-grovv up ln ignorance, thc report remsrks. In the light of these fscts, it is not surprising that our armed iorces have rejec teti almost m qii uT-ter of a million young men because df educational deficiencies. A Selective Service Bulletin point-ed out last Summer that educs-tlonal deficiency had deprived our armed forces of more physically fit men than operations of the enemy. "These dats emphssize thc im-portance to this nation as a vvhole of insuring that every Americsrt citizen has opportunity for a reasons ble minimum of education," the ststement said. We Americans are inclined to look upon Indis ss s sort of "bsek-vvsrd" nstion; novv, it seems, Indis hss turned the tsbles on us—st lesst in the importsnt mstter of giving sil children equsl educs-tionsl opportunities. Bat Not fcnoafh Father (reproachfully)—Daugh-er, don t you think thst young man is rsther fsstT Daughter—Yes, father, but ! don t think he'll get away.