343 Novičar iz domačih in ptujih dežel Iz Dunaja. (Iz derzavnega zbora). Poslanci so sklenili, da odložijo zbor za en mesec, tedaj do 4. dne pri- 344 hodnjega mesca; 4. dan t. m. je bila poslednja seja in sklenilo se je ž njo posvetovanje o občinski (srenjski) postavi. Med važniše sklepe spada ta, da se med občino (srenjo) in deželni zbor more (pa ne mora) vmestiti še viša, to je, okrajna ali okrožna (^kantonska ali kresijska) srenja, ako deželni zbor to sklene. Ona obsega tedaj več navadnih srenj, ki se zavolj vzajemnih zadev družijo v kolo te večine. Ne stanovitne opravila opravlja od nje izvoljeni odbor in predstojnik; shaja se pa ob odločenih časih ali po sklicu njenega predstojnika. Osnova občinske postave, kakor jo je zbornica poslancov v 26. razdelkih sklenila, varuje samostojnost srenj, nje gospodarstvo z lastnim premoženjem itd.; tudi pripušča, da se srenje, ki so bile po občinski postavi od leta 1849 v eno združene, morejo spet ločiti in same svoje biti, ako so v stanu spolniti vse tiste dolžnosti, ki jih bojo dotekle po tistih opravilih, ki jim jih bo izročila vlada v oskerbo-vanje. — Omeniti imamo iz razprav izbornice poslancov še sledeče imenitniše reči. Dr. Klaudi (poslanec češki), spoznavši silno potrebo, da se ustanovi nova postava za tiskanje knjig in časnikov, je predložil zboru to v posvet in sklep. Ta predlog je bil enoglasno sprejet in 12 poslancov je bilo izvoljenih v odbor, kteremu je pozneje tudi ministerstvo podalo svojo osnovo, ki jo je o tej postavi izdelalo. Minister Las ser je zboru naznanje dal, da je pre-svitli cesar poterdil od obeh zbornic soglasuo osnovano postavo zastran neodgovornosti in nedotakljivost, deržavnih in deželnih poslancov. Minister Plener je odgovoril na poprašbe nekterih poslancov, ki jih je prejšnji dni sprejel, deržavni minister Schmerling pa tudi na tri, namreč zastran jesuitskih gimnazij, ki jo je sostavil prof. Brine, —- zastran šole v Novem, za ktero je poslanec Ljubiša, in zastran učnega jezika v slovanskih deželah, o kterem je dr. Toman pred nekimi tedni zastavil vprašanje. Minister napomioja v tem odgovoru, kako je vsled cesarskega ukaza od 8. avg. 1859 še bivše ministerstvo za nauk zapoved dalo vsem namest-ništvom tacih dežel, v kterih je slovenskega ljudstva mnogo, da naj se še tega leta natanko posvetujejo, kako bi se omenjeni ukaz (dotikajoč ravnopravnost jezikov) dal i z-veršiti, ter da naj za to i z ve ršeuj e s to re p rini er ne priprave. Dospele so mu, pravi dalje, vsled tega sporočila od češkega in moravskega namestnistva, in od šlezke in kranjske deželne vlade. Nadalje razklada, kako je vsled teh sporočil in nasvetov napravljeno na Ceskcoi 10 čeških gimnazij, 4 nemške in 7 mešanih. Na čeških gimnazijah se ima učiti keršanski nauk samo v češkem; drugi predmeti pa na doljni gimnazii po večem v češkem, na gornji pa po večem v nemškem jeziku; ua mešanih gimnazijah je češki jezik v vseh razredih zapovedan predmet, razun tega se ima za češke otroke keršanski nauk po češki učiti; potem je učiteljem ukazano, da imajo podučevaje v matematiki in v prirodoslovnih znanstvih dodajati češko terminologijo, in prestavljaje klasike rabiti češki in nemški jezik. Tudi je češkim otrokom prosto, pri izpraševanji v češkem jeziku odgovarjati. Na nemških gimnazijah ima češki jezik po vseh razredih po 3 ure na teden biti obligaten predmet. Na Moravske m se bo ravnalo na priliko tako, kakor na čeških mešanih gimnazijah, samo da se bo sem ter tje tudi latinščina v češkem jeziku učila. Glede nas Slovencov pa daje minister sledeči odgovor: „Kar se tiče sloveuskega, po besedah poprašbe tako sila zatiranega jezika, to so poterdili, tako ordinariat kakor škof ljubljanski in deželna vlada, da je celo nemogoče učiti v slovenskem jeziku kaki drug predmet ko keršanski nauk, ker slovstveni učilni pomočki čisto manjkajo. Komaj, komaj je bilo mogoče, poterditi neki, vsaj po ne- koliko pripravon katekizem od Blaznika, da se bo rabil za učilno knjigo pri podučevanju v slovenskem jeziku. V tem oziru tedaj ne morem nikakor več storiti, kakor da bo po soglasnem nasvetu ordinariata in deželne vlade v Ljubljani za keršanski nauk vprihodnje tudi slovenski jezik učilni.a — Še živi želva (sildkrota), ki jo je cesar Kari VI. dal na cesarski vert (vert terezianuma); po takem je že čez 130 let stara; le poleti prileze iz podzemeljskega zimskega^ stanišča. . Stajarsko. Iz Gradca. 30. dan p. m. je po višem ukazu c. k. policija preiskavala stanovanje vredništva nemškega časnika „Volksstimme" in vse časnike in pisma, kakor tudi obilo iztisov wVoIkstimmea vzela; odgovornega vrednika so zaperli. Govori se , čeravno ui bil noben list poprej v prepoved djan, da je 24 listov ukrivičenih. — Iz Marburga. Velikansko poslopje, ki bo delavnica za vozove in druge reči, ki jih železnica potrebuje, se je začelo pri nas zidati, ter mora do prihodnjega poletja gotovo biti. 800 delavcov dela sedaj tu. Hervaško. Iz Zagreba. Deželni zbor praznuje do 15. dne t. m. 55 zbornikov pa je ostalo v Zagrebu, da delajov v dotičnih odborih. reško. Iz Prage 4. okt. Včeraj je oklical mestni odbor z razglasi, na vogle vseh ulic pribitimi, da z dovoljenjem c. kr. deželne vlade in vis. skofijstva se po vseh mestnih ljudskih šolah bojo šolski nauki učili v domačem (češkem) jeziku; nemški jezik se bo, od 3. razreda naprej, učil kot predpisan predmet. Ogersko. Iz Peš t a. „Hirn6k" piše, da je k. deželno poglavarstvo uradnikom peštanske županije resno ukazalo, naj opravljajo svoje opravilo tako dolgo , dokler vlada ne bo družili uradnikov izvolila na njih mesto. — V Kolti, neki vasi komarnske županije, je stavil unidan nek mlad ključar, da bo, ne ganivši se pred, 2 poliča slivovice in 7 poiičev vina spil, zraven pa 20 žemelj in 1 funt slanine (špeha) snedel. Res je dobil stavo, pa drugi dan je — umeri. Rusovsko Poljsko. —- 4. t. m. ponoči se je v poljskem mestu Celadzi punt unel; table z rusovskimi orli so s hiš potergali in poljske na mesto njih djali; župana so umorili. v Cernagora. Knez je zavergel pogoje, ki mu jih turško vlada ponuja; zato ostane meja černogorska terdo oblegana od turške armade.