GOSPODARSTVO
LETO XVI. ŠTEV. 403
CENA LIR 30
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 9. FEBRUARJA 1962
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL Z?. 933
Povezava med Ameriko in EST
Kaj pa druge države? ■ Odločen nastop proti protekcionizmu
Strokovni pa tudi politični tisk je bil na redno katero izjavo predsednika Združenih ameriških držav Kennedyja tako pozoren kakor na njegovo spomenico o novih smernicah za gospodarski razvoj v bodočnosti. Tega vprašanja se je predsednik dotaknil že v svoji novoletni poslanici Kongresu, nato še v drugi, ki je bila izrecno posvečena gospodarskim vprašanjem. Zdaj je še njegova vlada predložila Kongresu zakonski o-snutek, ki naj bi priznal predsedniku popolna pooblastila za dobo petih let, da lahko odpravi carine, ki ovirajo izmenjavo med ZDA in državami Evropskega skupnega trga. Tako naj bi se ustvarilo «odprto» trgovinsko združenje. Nekateri komentatorji pripominjajo, da gre za nekakšno carinsko unijo. Vsebina tega zakonskega osnutka dovolj jasno razkriva Kennedy-jev načrt, da bi se Amerika tesneje povezala z državami Evropske gospodarske skupnosti, in sicer v okviru, ki se nekako krije s politično in strateško organizacijo Severnoatlantske zveze (NATO).
čeprav je znano, da je protekcionizem postal že tradicija v zunanji trgovini Združenih a-meriških držav in da ni dvoma, da bo Kennedy le z velikansko težavo izpeljal svojo državo iz protekcionističnih voda, vznemirjajo Kennedyjevi načrti že danes države, ki niso včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti ali tako imenovane tretje države, ki so upravičeno zaskrbljene za svoj izvoz. Kennedy je v svojih načrtih sicer pustil vrata odprta tudi za te tretje države, toda komentarji njegovega osnutka so v tein pogledu različni. Predsednik ZDA zahteva, da ga s tem zakonskim o-snutkom pooblastijo, da lahko uporabi za tretje dižave klavzulo o največjih ugodnostih. To pomeni, da so Združene ameriške države pripravljene kateri koli drugi državi, to je tudi tistim, ki niso včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti, dovoliti iste carinske olajšave, ki jih bodo deležne na primer države Evropske gospodarske skupnosti. Teh ugodnosti naj bodo deležne tudi tropske dežele ne glede na to, ali so se pridružile Evropski gospodarski skupnosti ali ne. Rimski dogovor o Evropskem skupnem trgu namreč določa, da bodo tiste afriške dežele, ki so do sedaj pripadale državam Evropske gospodarske skupnosti kot kolonije in so se osamosvojile, deležne carinskih ugodnosti Evropskega skupnega trga. Kennedy torej hoče tudi tem državam priznati carinske olajšave, ki bi jih Amerika priznala državam Evropske gospodarske skupnosti. Do sedaj še ni popolnoma jasno, kakšni naj bi bili zunanjetrgovinski odnosi med Ameriko in ostalimi državami. Ali naj velja klavzula o naj večjih ugodnostih samo za nekatere države, morda tiste, ki so ameriški zunanji politiki bliže?
Prof. Erkard
popustljivejši
V Bruslju, kjer je sedež komisije Evropskega skupnega trga so živahna pogajanja o vlogah treh nevtralnih držav (Avstrije, Švice in švedske) za pridružitev. Gre za nevtra-lne države, ki izrecno nočejo sprejeti političnih obvez rimske pogodbe o ustanovitvi Evropskega skupnega trga, pač pa želijo kot pridružene članice uživati iste gospodarske ugodnosti kakor redne članice. Te države hočejo ohraniti politično nevtralnost, nekatere, kakor na primer Avstrija, ne bi mogle niti, a ko bi hotele, prevzeti tudi politične odgovornosti; saj bi se temu uprla z vso odločnostjo Sovjetska zveza. Ta je celo, ko je šlo za izključno gospodarsko sode-
zna v primeru pridružitve EST Sovjetski zvezi klavzulo naj večjih ugodnosti.
Kakor smo že poročali, je belgijski zunanji minister Spaak nedavno napadel nevtralne države, češ da bi rade od pridružitve k Evropskemu skupnemu trgu imele samo gospodarske koristi, nočejo pa sprejeti političnih obvez, ki jih članicam na-
John Kennedp, predsednik Združenih ameriških držav, je zadnji čas v finančnih in gospodarskih krogih sploh zbudil veliko pozornost s svojim drznim načrtom, da bi Amerika sprostila uvoz. Pravijo, da je predsednik Hruščev po svojih zvezah potipal v Washingtonu, ali bi bil Kennedg pripravljen obiskati Sovjetsko zvezo spomladi. Pravijo, tudi, da se Ken-nedy sicer vedno navdušuje za kaj novega in drznega, vendar se za ta obisk še ni odločil. V Moskvo naj bi nato povabili predsednikovega brata Roberta, ki je nekakšen minister za pravosodje (Attorney-General). Ta se je za zdaj odločil za obisk n (z Japonskem. Kennedg je povabil Hruščevega zeta Adžubeja, glavnega urednika lista ilzvest-ja-» na kosilo.
laga rimska pogodba. Spaakov nastop je osupnil ne samo o-menjene tri države, ki bi se rade pridružile Evropskemu skupnemu trgu, temveč tudi vse pristaše svobodne mednarodne trgovinske izmenjave; očitno je politika, ki gre za tem, da se gospodarsko združevanje izkoristi za ustvarjanje političnih blokov, še bolj nevarna svobodni mednarodni trgovini.
Ni slučajno, da je prof. Er-hard, minister za zahodmonem-ško gospodarstvo, pokazal več razumevanja za želje nevtralnih držav. Prof. Erhard se pravzaprav nikdar ni posebno navduševal za ustanovitev Evropskega skupnega trga, pač pa se je tej pobudi pridružil kot discipliniran član stranke, ki jo vodi dr. Adenauer, vnet pristaš Evropske gospodarske skupnosti. Na tiskovni konferenci v Bonnu je prof. Erhard pred tujimi časnikarji izjavil, da nastaja v zvezi z vlogami nevtralnih držav prava babilonska zmešnjava glede pojmov. Gre vendar za gospodarsko sodelovanje med zahodnimi državami in nevtralnim državam ni mogoče danes postavljati političnih pogojev, ko vendar še ni jasno, kako se bo odražala političnost Evropskega skupnega trga. Politični smotri Evropske gospodarske skupnosti vendar še niso bili jasno postavljeni.
Med tistimi, ki poleg Spaaka hočejo nevtralnim držav-m naprtiti tudi politične obveznosti, je sam predsednik komisije Evropskega skupnega trga profesor Hallstein. Druge važne politične osebnosti v Adenauerjevi vladi se do sedaj še niso izrekle glede tega vprašanja. Glede pristopa Velike Britanije k Evropskemu skupnemu trgu je prof. Erhard optimist. Sam se je mudil nedavno v Londonu ter je prepričan, da se bo Velika Britanija sredi tega leta dokončno odločila za pristop.
Pismo is Rangoona
Razvojne smeri jugoslovanskega gospodarstva
Ljubljana, februarja
Znani so rezultati gospo-spodarjenja v lanskem letu. Celotna proizvodnja ni dosegla tistih uspehov, ki so bili predvideni v gospodarskem načrtu in tako se poleg novih nalog, ki jih bo treba na tem področju izvršiti, letos postavlja še naloga, da bo treba nadoknaditi tisto, kar je bilo lani premalo storjenega. To je potrebno zato, ker bi sicer ne dosegli nalog, predvidenih v petletnem perspektivnem načrtu.
OMEJEVANJE KREDITOV
V zvezi z izpadom proizvodnje glede na družbeni gospodarski načrt je bilo mnogo razpravljanja in ugotovljeno je bilo, da je glavni vzrok v prepočasnem prilagajanju podjetij novim pogojem gospodarjenja. Največ težav je podjetjem namreč povzročal med drugim pre hod na ustvarjanje lastnih o-bratnih sredstev, ker so banke dajale kredite za obratne potrebe samo toliko, kolikor so jim bili prejšnji krediti vrnjeni in le za občasne potrebe. Restrikcija kreditov s strani Narodne banke je bila izvajana strogo in brez popuščanja, ker bi sicer vsako večje popuščanje omajalo sistem kot tak. Pričakujemo lahko, da se bo položaj v letošnjem letu in sploh v prihodnje zboljšal, ker so bile začetne težave prebredene; o-benem pa lahko pričakujemo po napovedih v gospodarskem načrtu, da bodo banke dale več sredstev na razpolago v vseh primerih, ko gre za povečanje proizvodnje in podobno.
INDUSTRIJA MORA POSTATI KONKURENČNA
lovanje na primer pri Finski,	.	.
Postavila jasne pogoje, med te- Drug vazen problem se je potni tudi zahtevo, da Finska pri-1 javil v zunanji trgovini, kjer
Posledice EST na področju aluminija
Dva norveška ustavna pravnika sta izrazila mnenje, da bi morala Norveška, ako bi hotela pristopiti k Evropskemu skupnemu trgu, menjati nekatere svoje ustavne določbe. Ra.zlaga ustave sicer dopušča delni prenos oziroma okrnitev suverenosti države v prid mednarodnih Ustanov, toda besedilo ustave ha nekaterih mestih nasprotuje takšnemu prenosu suverenosti.
Morebitni pristop Norveške k Evropskemu skupnemu trgu bo Imel velike posledice posebno za mednarodno trgovino z aluminijem. Norveška ima namreč zelo razvite tovarne aluminija in zmogljivost tovarne A/S Ardal Og Sundall Werk bo povečana kar na 300 tisoč ton na leto; Predlanskim je tovarna proizvedla 108 tisoč ton aluminija. Tudi drugi ' norveški koncern, kakor A/S Norsk Aluminium E-lektokemisk A/S in Det Norske Nitridaktieselskap, bodo svoje obrate povečale. Hkrati bo družba Norsk Hydro svojim dosedanjim proizvodom dodala še a-lumtaij. Na Norveškem so leta 1960 pridobili 165 tisoč ton a-luminija im od tega izvozili kar
so nastale tudi težave zaradi uvedbe carin in zaradi drugih posegov v razvoj zunanje trgovine. Ti posegi naj bi pripravili izvoznike, da bi čim več izvažali, toda tako, da»bi z izvozom dosegli ugodne rezultate brez posredovanja države in zlasti brez premiranja in podobno. Neposredno naj bi prisilili proizvodnjo, da bi proizvajala rentabilnejše in bi postala konkurenčna tujemu blagu, skratka, notranji in zunanji trg naj bi se izenačila, če ne to pa vsaj čim bolj približala.
V tem pogledu so bili lani doseženi že dobri rezultati, vendar pa se je pokazalo, da bo treba še mnogo storiti, da se bomo približali postavljenemu cilju. Predvsem je potrebno dvigniti delovno storilnost na mnogo višjo raven, ki bo enaka tuji, v mnogih primerih pa je industrija potrebna temeljitih rekonstrukcij in obnove. Tako ugotavljajo, da so mnoge tekstilne tovarne, ki sicer po kakovosti izdelkov, lahko tekmujejo s tujimi, nekonkurenčne v ceni. Njihove naprave so namreč zasta-
RANGOON, 30. I.
POSLEDICA -SUSE V INDONEZIJI
Neugodne vremenske razmere so v letu 1961 prizadejale precejšnjo škodo nekaterim a-zijskim državam, in še posebej Indoneziji. Na nekaterih predelih so bile povodnji, na najbolj obljudenem delu Jave pa je bila taka suša, da je sam predsednik Sukamo ob neki priložnosti sodeloval pri veliki skupni molitvi za dež. Takšne vremenske neugodnosti so dovedle tudi do tega, da je Indonezija nedavno zaključila z Burmo trgovinsko pogodbo, po kateri ji bo Burma dobavila 400 tisoč ton riža. Tako je postala Indonezija naj večji kupec burmanskega riža. Hkrati je vlada izdelala načrt do leta 1968, ko naj Indonezija postane popolnoma neodvisna kar zadeva pridelovanje riža. Nasprotno, v letu 1968 naj bi od pridelka ostalo Indonezijcem na razpolago še 2 milijona 300 tisoč ton riža. Morda se bo komu zdel tak načrt preoptimističen,. vsekakor pa je predvidena izvršitev obsežnih del, tako pri namakalnih napravah, pri pospešenem uvajanju umetnih gnojil in sredstev za uničevanje plevela in škodljivcev. Delovne sile je v Indoneziji dovolj. Država je tudi znana kot velik izvoznik kavčuka. Sedaj si številne države prizadevajo, da bi z raznimi krediti pomagale Indoneziji pri pospeševanju gospodarskega razvoja. Tako je tudi Jugoslavija podelila Indoneziji že leta 1959 posojilo v višini 10 milijonov dolarjev. V prizadevanju, da bi na miren način rešila vprašanje Zahodnega Irijana se Indonezija trudi, da bi čim hitreje prebrodila svoje gospodarske težave ter povečala izvoz zlasti kavčuka, nafte, kositra.
PREKOP KRA
VELIKEGA GOSPODARSKEGA
IN STRATEŠKEGA POMENA
Skupina ameriških in francoskih strokovnjakov se je pridružila strokovnjakom iz Tajske pri proučevanju načrta za gradnjo prekopa Kra, ki bo občutno skrajšal pot iz Indijskega oceana v južno Kitajsko morje. Rodila se je zamisel, da bi ustanovili mednarodno družbo za prekop Kra, in sicer zaradi tega, ker so za izgradnjo prekopa potrebna velika denarna sredstva. Po prvih cenitvah bi za to delo potrebovali naj manj okoli 200 milijonov dolarjev; prekop bi bil namreč 30 milj dolg (za primerjavo naj navedemo, da meri Panamski prekop 44 milj). Gradnja pre kopa Kra ni nova ideja, toda to pot soglaša z načrtom tudi tajska vlada. Posamezne države z zanimanjem sledijo temu načrtu, in sicer toliko bolj, ker kaže, da se bodo dela začela v kratkem izvajati. Prekop bi bil velike politične in gospodarsko - strateške važnosti. Z izvedbo tega velikega načrta bi še znatno povečal obseg trgovinske izmenjave med sosednimi državami, predvsem med Burmo in Tajsko, a tudi med Indijo in ostalimi državami, na primer Kitajsko. Na vsak način bi se del prometa, ki gre danes čez Singapur, preusmeril skozi prekop Kra. Prav zaradi
rele, premalo avtomatizirane in i tega Je Velika Britanija takoj
------------;•------------— po vojni zahtevala od Tajske,
(Nadaljevanje na 2. strani) I da opusti načrt o gradnji pre-
kopa Kra. Ob kanalu bi namreč zgraditi tudi novo pristanišče, če bi to res konkuriralo Sin gapuru, bi prekop vsekakor predstavljal koristno pridobitev za Burmo, Tajsko, Indijo in druge države. Strokovnjaki, ki so raziskali področje, koder naj bi stekel prekop, so ugotovili, da so tla bogata s plemenitimi rudninami (kositer, železo, alu minijski silikati); tudi to pou darja važnost ustvaritve novega načrta. Zamisel prekopa Kra je že precej stara in se bo v kratkem uresničila. Vse, kar omogoča povečanje prometa in zbli že vanj e med narodi se namreč prej ali slej mora uresničiti.
BALET GLADI POT KITAJCEM
Medtem ko napadajo Kitajci politično idejo c aktivne koeksistence*, ki so jo sprejeli nekateri sosedni narodi, se pred Burmo vedejo tako, kakor da so pripravljeni na sodelovanje z drugimi državami. Tako so pred kratkim poslali v Burmo skupino 300 članov kitajskega baleta, ki je tako prvič nasto pil v inozemstvu. Skupina je ostala v Burmi okoli mesec dni ter je večkrat presenetila ran-gunsko občinstvo z dovršenimi nastopi (med drugim je uprizorila tudi Čajkovskega «Labcd-je jezero*). Burmanska vlada je dala nalašč za njene nastope postaviti poseben gledališki o-der. To je eno lice burmansko kitajskih odnosov. Drugo je na primer to, da Kitajska ni več največji kupec burmanskega riža, kakor je bila v letu 1961, ker je kupila samo 200 tisoč ton riža (prejšnje leto 350 tisoč toni. Med poslovnimi ljudmi kroži glas, da se preveč forsi ra kupovanje nekaterih vrst kitajskega blaga (na primer tekstila) in da morda to ni dobro. Skrb, da bi to presodili, prepustimo drugim. Kmalu bodo Bur manci začeli graditi nekaj tovarn s krediti, ki jim jih je dovolila Kitajska. To bo vse kakor ojačalo medsebojne odnose. Predstavnik vlade U Nu pa je pred kratkim v nekem svojem govoru apeliral na Indijo, da bi našla not za mirno rešitev spora s Kitajsko glede obmejnih vprašanj. Tako je lani storila tudi Burma, ki bo verjetno sedaj nastopila kot posrednik med Kitajsko in Indijo. Koliko bo njena posredniška vloga lahko pripomogla k poravnavi spora, bo pokazala bodočnost. Znano je le, da Kitajska zahteva od Indije gotove dele ozemlja.
fac.
Karikaturist je pod svojo umetnino zapisal: «Zadnja moda v Parizu*. Francija preživlja vsekakor burne čase. Organizacija tajne vojske (OAS), ki jo vodi bivši general Selan iz tujine, bi rada vrgla predsednika De Gaulla za vsa.ko ceno, preden bi sklenil sporazum z Alžirci. Atentati si sledijo za atentati, toda De Gaulle je zdržal v prepričanju, da bo mogoče v dobrem mesecu zaključiti z Alžirci sprejemljiv sporazum.
Prehod ZAR v socializem
Londonski list o nekaterih težavah
O najnovejšem gospodarskem in socialnem razvoju v Združeni arabski republiki smo zasledili v londonskem listu cFinan-cial Times* zanimiv članek, iz katerega bomo ponatisnili glavne misli, ne da bi se sami spuščali v ocenjevanje današnjih gospodarskih in socialnih razmer v Egiptu.
Diplomatski dopisnik lista v glavnem opisuje težave, s katerimi ima opravka vlada ZAR ob prehodu iz kapitalističnega v socialistično gospodarstvo. Pisec pravi, da ni prišla nacionalizacija tujih bank in zavarovalnic, ki je bila izvršena preteklo poletje, nepričakovano, čeprav je niso pričakovali tako zgodaj. Bolj je presenetil prevzem — v celoti ali samo deloma — 285 največjih poslovnih koncernov, nadalje omejitev kmetijske posesti in določitev dopuščenega dohodka na vsoto 5.000 egiptovskih funtov. Tudi ti ukrepi sodijo v okvir istega splošnega razvoja.
V	Egiptu ni nacionalizacija pravzaprav nič novega, novejši pa je politični nastop proti srednjemu in veleposestniškemu sloju, manjšim skupinam in tujcem ter vsem tistim, ki so bili tesno povezani z zasebnimi podjetji v preteklosti in o katerih domnevajo, da so nasprotni novi vladavini. Predsednik Naser se je odločil za to politiko po svojem razmišljanju o vzrokih septembrskega udara v Damasku (Siriji).
Naser je prišel do zaključka, da je prišlo do vojaškega udara v Siriji, ker je bila politika nasproti koristim srednjega sloja preveč širokosrčna. Socializacija se ni izvajala v Siriji tako naglo kakor v Egiptu, čeprav so se odloki o nacionalizaciji uporabljali z isto mero v Damasku kakor v Kairu. Naserjevi svetovalci so mnenja, da ni bil pameten poskus, u-stvariti socialistično družbo s polovičnimi ukrepi in s politiko, ki je puščala srednjim slojem in zasebnim podjetjem popolno svobodo, da so ti lahko rovarili proti režimu. Danes vlada v vladnih krogih prepričanje, da je treba te sloje politično izločiti.
V	Kairu razpravljajo o načinu, kako naj vlada to stori. To
AGIP PREVZEL VELIKO PETROLEJSKO DRUŽBO
Petrolejska družba «AGIP», ki deluje pod okriljem državne u-stanove za izkoriščanje petroleja in zemeljskega plina ENI, je prevzela družbo «ROMSA», ki ima petrolejsko čistilnico. Do spojitve je prišlo, ne da bi bila povečana delniška glavnica, ker je AGIP že prej kupila delnice družbe ROMSA.
TUJ KAPITAL V ITALIJI
Po podatkih, ki jih je zbral Zavod za zunanjo trgovino (KJE) so znašale tuje naložbe v Italiji lansko leto okoli 41 milijard lir. Naložbe so bile na- j bi dosegli s politično izolacijo menjene gradnji 80 novih to raznih razredov, ki jih je pri-vam in modernizaciji 65 že ob- pravljalni odbor vsedržavnega stoječih obratov.	1 kongresa ljudskih oblasti opre-
delil v 16 razredov. V glavnem gre za »ljudske sovražnike in reakcionarne elemente*, kakor določa ta klasifikacija. V šesti skupini so na primer ljudje, «ki so izkoriščali delavce in kmete*, v deveti skupini »ljudje, ki so krenili na stransko pot*, v deseti »ljudje, ki so svoj položaj v organizacijah, kakor v delavskih sindikatih, zadrugah, trgovinskih in industrijskih zbornicah izkoriščali za dosego svojih lastnih koristi*.
Politična izolacija obstaja v tem, da ti ljudje ne bodo smeli kandidirati za člane bodočega vsedržavnega kongresa ljudskih oblasti. Najprej bo izbran vsedržavni kongres ljudskih oblasti, nato bodo sledile svobodne volitve. Kmetje bodo v kongresu imeli 375 predstavnikov, delavci 300, ženske, študentje in vseučiliščni profesorji po 105 predstavnikov vsaka skupina, koristi trgovcev bo predstavljalo prav toliko ljudi.
Kljub podržavljanju podjetij je njihovo strokovno vodstvo ostalo na svojem mestu, ker nima država drugih strokovnjakov, ki naj bi ga nadomestili. Trenutno se poslovna dejavnost razvija razmeroma ugodno, čeprav je bil pridelek bombaža slab, saj je bil povprečno za 25 % pičlejši kakor običajno. Tudi industrijska proizvodnja kaže napredek. Združena arabska republika ima v zunanjem svetu tudi terjatve, ki dosežejo več sto milijonov dolarjev.
mM
Povojni vzpon poljskih luk
Italijanski tisk, posebno pa tr- (Szczecin). Poljska pristanišča Baltiškem morju,
144 tisoč ton. Na uvoz aluminija iz držav nečlanic so države Evropskega skupnega trga postavile carino 10 %, vendar so to carino na pritisk Združenih a-meriških držav znižale na 8,5 %. Izmenjava aluminija med s a mirni članicami EST, za katere ne velja carina, se bo povečala.
Med državami EST proizvaja največ aluminija francoska družba Pechiney; proizvodnja vseh teh držav doseže 190 tisoč ton na leto, polovico proizvedejo tovarne Pechiney. Carinski obroč okoli držav EST bo najbolj prizadel Kanado in druge države Britanske skupnosti (Commonwealtha), ki proizvajajo aluminij.
Gledišče norveške javnosti o vprašanju pridružitve Evropskemu skupnemu trgu je podobno angleškemu. Proti pristopu so kmetje, ribiči, šibkejši trgovci in obrtniki, ki se bojijo močnejših tekmecev v okviru EST.
Njih podpirata komunistična In ljudskosocialna stranka, gledišče delavske (laburistične)
žaški, pogosto omenja kot tekmece tržaškega pristanišča posebno jugoslovanske luke; o konkurenci belgijskih, nizozemskih, nemških in poljskih pristanišč izpregovori le redko, in to samo mimogrede. Na severu ostaneta za Trst še vedno najmočnejša tekmeca Hamburg in Bremen, ni dvoma pa, da so vsaj nekaj prometa na primer iz češkoslovaške odnesle Trstu tudi poljske luke. Danes smo se namenili navesti nekaj podatkov o razvoju treh velikih poljskih luk ne samo iz tega razloga, temveč tudi, da pokažemo, xaxo napredujejo poljske luke v povojnem času.
Predvsem je sreča poljskih luk v tem, da imajo za seboj obširno domače zaledje in da niso torej odvisne v takšni nv ri od tranzita kakor na primer tržaška luka, ali nizozemska ali belgijska pristanišča, kakor Amsterdam, Rotterdam, Antwerpen in Gand. Pri vsem tem pa je tranzitni promet čez poljske luke dosegel 20 odst.
GLOBOKO ZALEDJE
Več let po prvi svetovni ojni je bila Poljska odvisna od Gdanska, ki je sicer užival mednarodni položaj prostega mesta, a je bil v resnici pod vplivom nemških nacionalistov, ki so rovarili proti Poljski in še posebno proti njenemu dostopu na morje. Zato so Poljaki zgradili novo luko Gdinjo, nekakšnih 21 km od Gdanska. V 10 letih je Gdinja postala največje pristanišče ob Baltiškem morju. Po drugi svetovni vojni je Poljska
stranke ni povsem enotno, med- .	,
tem ko so konservativci za pri- pridobila dokončno Gdansk m
1 nekdanjo nemško luko ščečin
stop.
imajo obširno zaledje, ki se razteza v globino čez 500 kilometrov, tja do Šlezije in Krakova. Zanimivo je, da prav te najbolj oddaljene pokrajine ustvarjajo v veliki meri promet za obmorske luke, v katere prihajajo od tod velike količine premoga, rudnin, raznih drugih surovin in industrijskih polizdelkov. Z druge strani dovažajo razne surovine za industrializirana področja južno od Varšave in Lo-dža prav po morju čez poljske luke.
Zaledje poljskih pristanišč sega posebno po Odri tja do češkoslovaške in se približuje Podonavju. Toda lega poljskih pristanišč je ugodna tudi za promet iz Sovjetske zveze, ker so ta pristanišča porinjena med vsemi pristanišči tako imenovanih vzhodnoevropskih dežel najbolj proti zapadu. Tudi Vzhodnonemška republika dovaja poljskim pristaniščem precej prometa.
GDANSK OB VISLI
Površina pristanišča v Gdan sku znaša 1.008,5 hektara in dolžina pomolov 6.300 metrov. Promet v Gdansku se še vedno razvija ter je znašal leta 1958 5,3 in leta 1960 5,9 milijona ton. Promet se je zboljšal tudi po kakovosti, kajti med prirastkom je bilo 500.000 ton drobnega blaga. Ostali del povečanja sta predstavljala les in žito. Pristanišče v Gdansku je nastalo ob izlivu reke Visle in je torej naravno, medtem ko je Gdinja povsem umetno pristanišče, ki so ga gradili 10 let (od leta 1926 do 1936). Zato je Gdinja danes najbolj sodobno pristanišče ob
VLOGA GDINJE NA BALTIKU Po površini pristanišča Gdinja ne doseže Gdanska, saj znaša njegova površina samo 854 hektarov, toda po dolžini pomolov ga daleč presega (14.900 metrov), Kakor rečeno, zavzema Gdinja v pomorskem prometu zlasti čezoceanskem najvažnejše mesto. Njen promet je leta 1960 dosegel že 7,1 milijona ton (tržaški okoli 5 milijonov ton). Tudi to pristanišče pridobiva, vedno več drobnega prometa, ki daje večji zaslužek kakor promet z množičnim blagom; tudi v tem pogledu je Gdinja med poljskimi lukami na prvem mestu. Naj navedemo podatke o prometu s posameznimi vrstami blaga v Gdansku in Gdinji leta 1960 (v tisočih ton):
Gdansk Gdinja SKUPNO	5.914,0	7.062,9
Premog	2.380,9	2.350,0
Rudnine	787,2	1.146,3
Drugo množično blago	187,9	89,2
Žito	840,2	982,3
Les	379,1	9,2
Razno blago	959,7	2.017,7
Tekoče blago	379,7	467,7
Poljska trgovinska mornarica prevzema čedalje več poljskega prometa; njen delež na prometu s poljskim blagom je znašal leta 1939 10 odst., danes pa predstavlja 25 odst.. Iz Gdanska vodijo proge v druga pristanišča Evrope. Bližnjega vzhoda in Dalinega vzhoda, iz Gdinje predvsem v čezoceanske dežele proti severu in jugu v Afriko, Avstralijo in na Daljni vzhod sploh.
VELTK PROMET V ”'TNU ščečin je bil leta 1793 pripo-
jen k Prusiji, toda mnogo bolj se je mesto pričelo razvijati po letu 1920; ko je bilo vključeno v skupen carinski pas s Poljsko. Leta 1938 je znašal promet v tem pristanišču 8,25 milijona ton, od tega je bilo 60 odst. prometa s tujino. Ostali promet je odpadel predvsem na kabotažno službo v Vzhodno Prusijo, ki je imela predvsem ta namen, da se promet izogne »poljskemu hodniku* (koridorju). Gdansk in Gdinja ležita tik ob morju, pristanišče ščečin pa je ob Odri 65 km od morja. Odra je po vsem svojem toku plovna za čolne 600 ton. ščečin je tranzitno pristanišče tudi za Češkoslovaško, deloma za Avstrijo in Madžarsko. Površina pristanišča znaša 1.760 hektarov, pomoli pa so dolgi okoli 15.000 metrov.
Ko je bil ščečin še pod Prusijo, ni imel čezoceanskih prog, ki jih je nemška politika -re-pustila Hamburgu; ščečin ;e bil predvsem luka za zveze z Evropo. Blizu ščečina se je v novejšem času razvilo pristanišče Swinoujscie, ki je za ščečin to, kar Kuxhaven za Hamburg, Bremenhaven za Bremen in Hoek van Holland za Rotterdam. Zaradi svoje globine lahko sprejema tudi velike ladje, ki bi sicer ne mogle pristati v ščečinu. ščečin ima danes evropske in čezoceanske zveze ter je leta 1960 dosegel promet, 8,818.100 ton. Ta je bil razdeljen takole (v tisočih ton): premog 3.638,0; rudnine 1.674,4; drugo množično blago 1.232,5,
Union Miniere popustila
Belgijska družba Union Miniere ima pravzaprav v svojih rokah vsa naravna bogastva Katange, v prvi vrsti bogate rudnike, ki so glavni vir dohodkov državnih financ, še ko je bil Kongo pod belgijsko upravo je ta črpala dohodke za vzdrževanje državnih financ predvsem iz Katange. Po osamosvojitvi Konga se je najbogatejše dežele polastil čombe in njegovi vladi je tudi družba Union Miničre odračunavala denar, ki je poprej pripadal o-srednji vladi Konga. Ker so druge pokrajine Konga revne je bilo treba vzdrževati osrednjo vlado v Leopoldvillu s finančno podporo Organizacije združenih narodov oziroma Združenih držav. Takšen položaj je bil nevzdržen ne samo s političnega, temveč tudi s finančnega vidika.
Zdaj poročajo iz Konga, da se v tem pogledu pripravlja preobrat, in sicer v prvi vrsti pod pritiskom Združenih ameriških držav. Union Miniere je z ne nar jem v Združenih ameriških državah pa tudi na Angleškem finansirala propagando za čom beja in proti politiki osrednje vlade v Leopoldvillu, ki si nenehoma prizadeva, da bi svojo oblast razširila na vse ozemlje Konga, torej tudi nad Ka-tango, in tako ohranila skupno zvezno državo. Vpliv te iz Katange finansirane gonje je šel tako daleč, da je velik del ameriške javnosti potegnil s Com-bejem, ko so čete Organizacije združenih narodov pritisnile nanj. V zadnjem času so te simpatije za čombeja v ameriški javnosti popustile, hkrati pa je ameriška diplomacija pritisnila na upravo belgijske družbe Union Miničre. Po zadnjih vesteh je ta pritisk učinkoval Eden izmed triumvirov, ki vodijo Union Miničre, je namreč prispel v Leopoldville ter se tam začel pogajati z osrednjo kongoško vlado glede prispevkov, ki naj bi jih Union Miničre zopet plačevala osrednji vladi. Union Miničre naj bi odra-|čunavala osrednji vladi v Leo-;poldvillu izvozne carine, davek Ina dohodke in dividendo od (delnic, ki jih ima kongoška vla-"a pri Union Miničre; te delni-e naj bi predstavljale 20-40 % ielniške glavnice. Katanška de-elna vlada bi potem prejemala amo odškodnino za izkoriščale rudnikov.
Uprava Union Miničre je po-bolj popustljiva tudi za-ultimata, ki ga je pred-osrednje vlade Adula družbi, češ da bo vlada raz-
nase
i 11
liliti luihmefok ne pomaga
Oni dan se mi je celo odvetnik nasmehnil, ko sva se srečala na ulici. Dobro znano, odpira se mi kariera. Hm, nekoliko pozno sem prišel do tega spoznanja, sicer pa dokler še človek giblje, ni vse zamujeno.
Bral sem namreč nekoč — še vedno rad brskam za nasveti in življenjskimi recepti, kakor vi vsi — da si lahko gotov, da boš dobro opravil pri gosposki ali tudi na borzi, ako pred odhodom s svojim vedenjem ali raz-lago svoje zadeve privabiš nasmešek na ustne svojega part-perja. Morda živimo v takšnih kislih časih, da nam nasmešek znamenje dobre volje in optimizma, dobro dene; sicer ni razlaga uspeha potrebna, glavno je, da uspemo.
Moj optimizem, vera v kariero, je torej upravičen. Prava čreda je namreč že ljudi po Trstu, na Tržaškem in Goriškem, ki se mi nasmehnejo, ko me srečajo, celo dame so med njimi in omenjeni odvetnik se jim je pridružil šele na koncu.
S čim pričaram na njihove ustnice nasmeh, ali s svojo držo? Morda vedo, kdo se skriva za — Ib — ali pa se jim celo prej sam nasmehnem? Ne vem. Stoji vsekakor zapisano, da predstavlja nasmešek na tujih ustnah kapital, morda celo težko pri-služen; zato ga je treba toliko prej izkoristiti.
Zdaj se moram samo odločiti, zakaj bi ga izkoristil. Za zdaj mi je povsem jasno samo to, da bi rad laže živel. Glede tega se torej ne razlikujem od nobenega drugega Adamovega otroka. Tega izpuščanja krvi, svoje notranjosti, po kapljicah, tako da nikjer ničesar trajnega ne ostane, kakor je časnikarstvo, se človek vendar naveliča.
Zato glejte, da si vsaj vi zagotovite boljšo kariero pravočasno. Zato si morate pravočasno zagotoviti «položaj> ali vsaj naslov, ki v današnjih časih zaleže, če hočete živeti v Italiji, je izredno priporočlhv naslov sonorevolen- — tako lepega Slovenci niti nimamo. Ta pojde za vami in pred vami vse življenje in vam bo odvi-ral vrata povsod. Dovolj, ako prodrete na volitvah v eno no-sionsko zbornico. Samo, enkrat. Toda Slovenci v Italiii se moramo tej karieri na žalost odvo-vedati. Razdelili so nas kar na tri pokrajine, da bi nas nikjer ne bilo dovoli. Kdor se pri nas hoče posvetiti politiki, se mora zadovoljiti z mestom občinskega svetovalca, župansko me”to je že višek naše politične kariere; in še na tem mestu boste imeli ob strani tajnika, ki ca postavi notranji minister v prepričanju, da je to popolnoma v skladu z občinsko avtonomijo.
Po politični poti torej ne pridete daleč. Kaj pa kat znanstvenik? Niti do asistenta se ne boste povzpeli, če zvedo, kje vam je tekla zibelka.
Sicer bi se lahko dvignili - a stolico vseučiliščnega profesorja, kjer bi vam nihče ne mogel do živega. Sploh se morate v življenju povzveti visoko, da lahko z višine delite nauke ali ukaze, ni važno, kakšni bodo. če vas z visokega pokličejo recimo o kakšno komisijo, boste vedno tizvedenec» ne glede na to. ali bo vaše mnenje res kaj veljalo Tako lahko torej v naših razmerah postanete lahko, recimo, slovenski odvetnik; konjunktura za ta poklic je danes ugodnejša, saj prodira slovenščina zmagoslavno tudi na sodišče. Lahko postanete slovenski profesor, ki mora vsako leto napraviti prošnjo za namestitev in romati tudi pri 60. letu v Rim na izpite za pomlajevanje. Lahko postanete tudi slovenski inženir ali arhitekt, ki mu bosta na izbiro Milan ali Turin, samo Trst ne.
Kariera slovenskih razumnikov v Italiji, kakor vidite, gotovo ni zapeljiva. Izberite rajši «praktičen poklic», recimo trgovskega. Toda ne pozabite pri tem, da hoče Jugoslavija kupčevati direktno in da se jestvin-čarji, steber našega trgovstva, že upogibajo pod težo samopostrežbe in da so slovenskim pekom že za petami njihovi stanovski tovariši iz Istre. Še kot ratar ne moreš ostati na svoji zemlji, ki so jo odločili za cesto, .tovarno, športno igrišče ali novo istrsko naselje.
Ne pomaga ti torej niti nasmešek na tujih ustih, ako si se rodil na tem koščku zemlje.
-lb-
U°6?l7°in lekoč? blargaoZn4°37bLSO' ^»belgijsko družbo, ako ne
(konec prihodnjič).
plačevala osrednji vladi dolž-piistojbin.
Meščan prlsope na postajo in zavpije proti sprevodniku, ki je stal ob vlaku: rMoja žena je na vlaku. Ali bo še dovolj časa pred odhodom, da jo lahko poljubim in zaželim srečno pot?-»
Sprevodnik za trenutek premišljuje, nakar odgovori: »Gospod, odvisi od tega, kako dolgo ste že poročeni.»
• * *
Sestavek, ki ti povzroči največ razmišljanja, je v nekem listu tisti, katerega je izrezala tvoja žena, preden si ga videl.
* * *
Talent brez takta je samo pol talenta.
* * *
čim več znaš, temveč bi hotel znati.
Stran 2
ZAHODNONEMSKI TISK O JUŽNEM TIROLU
Italijansko poslaništvo v Bonnu je v okrožnici, ki jo je naslovilo uredništvom velikih listov, izrazilo svoje obžalovanje nad načinom, kako ti listi poročajo o razmerah na Južnem Tirolskem. Poslaništvo zanika vesti o zlostavljanju južnih Tirolcev v italijanskih ječah in navaja, da sta Fr. Hoefler in A. Gostner v ječi umrla naravne smrti. To so dokazali tudi zdravniški pregledi. Sicer pojde poslaništvo vsakemu nemškemu časnikarju, ki si hoče ogledati razmere na Južnem Tirolskem na roke, Italijanski listi poročajo z Dunaja, da je avstrijska vlada sklenila, da ne bo dajala organizaciji Berg Isel - Bund podpore, kakor jo prejemajo iz državnega proračuna avstrijske kulturne ustanove.
TITOV ZASEBNI OBISK V ZAR
V nedeljo je prispela v Aleksandrijo ladja «Galeb» s predsednikom Titom in njegovo soprogo Jovanko ter osebnostmi, ki ga spremljajo. Predsednika je sprejel predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser, pričakoval ga je tudi jugoslovanski poslanik dr. Jože Brilej s soprogo. Predsednik je iz Aleksandrije odpotoval v Kairo in pozneje tudi v Asuan. Listi v Kairu naglašajo ob tej priložnosti, da gre za srečanje dveh prijateljev in predsednikov nevtralnih držav, ki uspešno sodelujeta in prispevata k ohranitvi miru.
KITAJSKE VOJNE LADJE V SREDOZEMLJU?
Z Dunaja poročajo, da je predstavnik kitajske vlade v Pekingu posredno priznal, da namerava kitajska vlada odposlati v albanske vode nekaj vojnih ladij. Te bodo nadomestile sovjetske ladje, ki so odšle še pred prekinitvijo diplomatskih stikov z Albanijo. Prisotnost kitajskih ladij naj bi bila samo simbolična, Albanci zdaj v svoji gonji proti Sovjetski zvezi navajajo tudi, da so morali od Sovjetske zveze in njenih zaveznikov kupovati blago po višjih cenah, kakor so na mednarodnem trgu.
MEDNARODNA TRGOVINA Priprave «Alpe Adria»
se ugodno razvijajo
AMERIKA NE KUPUJE SVOJIH PRIJATELJEV V odboru predstavniškega doma za nadzorstvo nad izvozom je ameriški zunanji minister Dean Rusk izjavil, da so odnosi z Jugoslavijo pozitivni in da so se po letu 1948 v znatni meri razširili kot rezultat ameriške politike in reakcije Jugoslavije na to politiko. Diplomatski odnosi med ZDA in Jugoslavijo so prijateljski in iskreni. Ameriška 'trgovinska politika do Jugoslavije je podobna politiki trgovanja z vsako prijateljsko evropsko nevtralno državo. ZDA so dajala pomoč Jugoslaviji za okrepitev njene neodvisnosti. Ni namen ameriške politike, trgovine in pomoči, kupovati prijatelje ali zaveznike. Amerika bo svojo politiko do Jugoslavije nadaljevala.
MED PARIZOM IN BEOGRADOM Francosko zunanje ministrstvo je jugoslovanskemu poslaniku v Parizu dr. Darku čer-neju sporočilo, da francoska vlada ne bo poslala novega veleposlanika v Beograd in želi, da bi tudi Jugoslavija odpoklicala svojega veleposlanika iz Pariza; za diplomatske zveze naj bi v bodoče skrbeli samo odpravniki poslov. Francoska vlada je jugoslovanski vladi zamerila, da je ta priznala začasno alžirsko vlado in da je odposlanstvo te vključila v spisek diplomatskih predstavnikov. Jugoslovani so ukrep pariške vlade sprejeli z začudenjem.
SENZACIJA IZ JUŽNE AFRIKE Predsednik južnoafriške vlade dr- Vervroerd je presenetil svoje pristaše pa tudi svoje nasprotnike s svojim novim načrtom glede notranje ureditve države. V tej bodo velika afriška plemena, kakor na primer narod Transkejcev imela svoje lastne države, ki bodo skoraj popolnoma neodvisne in le rahlo povezane z osrednjo vlado. Pravijo, da se je Vervroerd, ki je doslej dosledno nasprotoval priznanju pravic afriškim plemenom in zagovarjal politiko apartheida, odločil za novo politiko pod pritiskom Organizacije združenih narodov. Po 14 letih, tako komentirajo Verwoer-dovo odločitev, je to prvi pozitiven korak za pomirjenje v državi. Podobno bo urejen tudi položaj plemena Bantu.
MNENJE FRANCOSKEGA KARDINALA
Nedavno je francosko sodišče obsodilo o. Daveziesa, češ da je imel zveze z alžirskimi uporniki in jim pomagal na begu. Kardinal Lienart je ob tej priložnosti razložil svoje gledišče s pripombo sicer, da ne namerava neposredno vplivati na razsodbo o patru Daveziesu, ki je bil pozneje tudi obsojen. Kardinal pripominja, da ima alžirski narod po naukih katoliške cerkve pravico do neodvisnosti, hkrati pa je treba zavarovati tudi pravice Evropejcev v Al-žiru. Mir je treba iskati v priznanju pravic vsem narodom in to s pogajanji in arbitražo. Pravi patriotizem mora priznati tudi domovino drugim in ne se ponižati na raven lastnega e-goizma.
Na italijanskem lesnem trgu
Na italijanskem in še posebno na tržaškem trgu je začelo primanjkovati suhe jelovine.
Povpraševanje po njej je zelo živahno. Tako Avstrija, kakor tudi Jugoslavija imata sedaj na razpolago le manjše količine tega blaga. Cene za jugoslovansko jelovino (fco vagon meja) so naslednje: O-II 37 tisoč, II 34 tisoč, III 34 tisoč, IV 24.500 lir kub. meter. «Medme-trsko» blago gre v promet po ceni, ki je nižja za 1000 lir pri kub. metru. Krajše blago (sotto-misure) stane 25.500 lir kubični meter.
Romunska jelovina konkurira jugoslovanski zaradi svoje cene, ki je nižja za 700 lir pri kub. metru. Romuni nimajo 0-11 kategorije, pač pa ponujajo lepo blago nižjih kategorij. Krajše blago je občutno bolj poceni kakor jugoslovansko, saj stane kub. meter takega blaga 23.500-23.700 lir fco Trbiž. Sicer so romunske cene v zadnjem času stalne. Nasprotno pa se je te dni izvedelo, da je Sovjetska zveza dobavila 125 tisoč standardov jelovine Veliki Britaniji po ceni, ki je za 7-8 odstotkov nižja od običajne. Na italijanskem trgu so prekupčevalci o stali mirni, ni pa rečeno, da ne pride tudi tu do kakšne podobne kupčije z Rusi.
Avstrijska smrekovina ima da nes v Trstu naslednje cene: tombant 30 tisoč, III 27 tisoč in IV 24.000-24-500 lir za kubični meter fco Trbiž. Povpraševanje po mehkem lesu avstrijskega izvora je precej živahno. V lanskem letu so Avstrijci proda'i v tujino tudi mnogo trdega lesa. Kakor znano, ni avstrijski trdi les ravno med najboljšimi, toda za nekatere izdelke (n. pr. za stolice) ga italijanske tovarne s pridom uporabljajo.
Po zadnjih jugoslovanskih u-krepih na trgu s trdim lesom, se je zanimanje uvoznikov znatno povečalo. Sedanje cene za jugoslovansko parjeno bukovino so naslednje: I-II 46 tisoč, mer ka-nitile 40 tisoč, III 41 tisoč lir
za kubični meter; za neparjeno: I-II 36 tisoč, merkantile 33.500 m III 25.500. Jugoslavija ponuja precejšnje količine hrastovega lesa druge izbire. Prvovrstnega slavonskega hrasta je na razpolago le malo. To je tudi razlog, da so njegove cene razmeroma visoke: I-II 65 tisoč, merkantile 52 tisoč, III 36 tisoč lir za kubični meter.
Romunija • je sestavila svoj zadnji cenik za svojo bukovino takole: parjeno blago I-II 45 tisoč lir, merkantile 46 tisoč lir, III 31.620 lir, slabša vrsta 23.800 lir; neparjeno blago I-II 43 tisoč lir, merkantile 34 tisoč lir, III 27 tisoč, slabša vrsta 23.100 lir. Romuni zahtevajo te cene za dobavne količine do 3.000 kub. metrov, če naročilo presega 3.000 kub. metrov, je mogoče doseči bolj povoljne cene.
LESNI SEJEM V CELOVCU
Tudi letos bo avstrijski lesni velesejem v Celovcu, in sicer od 9. do 19. avgusta. V načrtu je posebna razstava o uporabi lesa, katere se bo udeležila tudi papirna industrija. Pri Zveznem lesnogospodarskem svetu na Dunaju so bila te dni posvetovanja o organizaciji sejma, katerih sta se udeležila tudi predsednik sejma Rudolf Novak in ravnatelj Fr. Gutsch-mar. Zvezni lesni gospodarski svet bo letos, kakor poroča ^Slovenski vestnik», še boli sodeloval na avstrijskem lesnem sejmu. Letos bodo organizirali tudi praktične sestanke, na katerih bodo govorili o smotrni uporabi lesa. Sodelovali bodo tudi mednarodni strokovnjaki.
IZVOZ GRŠKEGA BOMBAŽA
V prvih 9 mesecih lanskega leta se je izvoz grškega bombaža povečal, dosegel je namreč 17.729 ton (leta 1960 14.087). Dober odjemalec je Jugoslavija (3.481 ton), sledijo Poljska (2.150)	~
in
tošnja letina je bila zadovoljiva, cenijo jo na 240.000 ton, iz tega bodo pridobili okoli 84.000 ton prediva.
Glede mednarodnega sejma Alpe-Adria, ki bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani meseca maja, lahko napišemo, da je pobuda naletela na splošno odobravanje vseh treh italijanskih zbornic — v Trstu, Go rici in Vidmu. Te so se zdaj po večkratnih posvetovanjih sporazumele glede zadevnih predlogov, predvsem glede se stave blagovnih list; v glavnem so odpadli tudi pomisleki glede navoza nekaterih jugoslovanskih kmetijskih pridelkov, ki sta jih imeli zbornici v Gorici in Vidmu. Skupna vloga vseh treh zbornic je bila te dni poslana vladnemu generalnemu komisariatu v Trstu, hkrati pa tudi v Rim. Ni dvoma, da bodo v Rimu sprejeli predloge treh obmejnih zbornic in tako pripomogli k uresničenju te važne gospodarske pobude v korist naših krajev. Končno naj še omenimo, da je tudi Slov. gospodarsko združenje aktivno sodelovalo pri sestavljanju blagovne liste in da je svoje zadevne predloge poslalo tukajšnji trgovinski zbornici.
Na razstavi pohištva v Koelnu
,, Sovjetska zveza (1.984) Češkoslovaška (1.850). Le-
Ljubljana dobi veliko toplarno
PERON BO ZOPET KANDIDIRAL?
Dne 18. marca bodo volitve
II.
Letna proizvodnja toplotne energije v obliki vroče vode bo znašala — na pragu toplarne — 201.900 Gcal (1 gigakalori-ja je 1 milijon kilokalorij), letna proizvodnja tehnološke pare pa 410 tisoč ton.
Za proizvodnjo 367 milijonov kWh električne energije, 410 tisoč ton tehnološke pare in 201.900 Gcal toplote za ogrevanje ■' bo toplarna potrebovala okoli' 570 tisoč ton lignita.
VELIK PRIHRANEK GORIVA
Če se upoštevajo izgube pri prenosu toplote od toplarne do potrošnika, je ekonomičnost celotne naprave najbolje prikazana z ugotovitvijo, da bi proizvodnja enakih količin e-lektrične energije, tehnološke pare in toplote za ogrevanje v ločenih napravah in majhnih kotlarnah potrebovala letno o-krog 210 tisoč ton velenjskega premoga več, kot ga bo zahtevala kombinirana proizvodnja energije v ljubljanski toplarni. Narodnogospodarski pomen naprave je pa tudi v tem, da se z uporabo manjvrednega lignita prihranijo znatne količine visokovrednih vrst goriva, ki bi ga potrebovala proizvodnja energije v ločenih energetskih napravah. Tudi bi take naprave zahtevale znatno višje investicijske stroške, če se vse to upošteva, bodo s kombinirano proizvodnjo toplarne potrošnikom zagotovljene za 45 de> 60 odstotkov nižje cene toplotne energije.
OKOLI 10 MILIJARD INVESTICIJ
Investicijski stroški za izgradnjo toplarne in celotnega toplovodnega in parovodnega omrežja so preračunani na skupaj 10 milijard in 73 milijonov dinarjev. Finansiranje teh velikih investicij bo omogočeno s tem, da bodo pritegnjeni k prispevanju tudi bodoči koristniki naprav, zlasti industrijska podjetja..
Z izgradnjo toplarne bo Ljubljana dobila močan termoenergetski vir, ki bo zelo pospeševal razvoj že obstoječe in nastanek nove industrije, in podani bodo pogoji za racionalno ureditev številnih problemov komunalnega standarda.
CENA OGREVANJA SREDNJEGA STANOVANJA
Letni stroški za ogrevanje star novanja s toplo vodo iz toplarne bi po kalkulaciji, izdelani na podlagi cen iz leta 1960, v primeru stanovanja s 60 kv. m površine, znašali 17.100 dinarjev.
Polaganje cevovodov za vročo vodo se je ponekod že pričelo, tako n. pr. v kolektorjih na točkah, kjer ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča za-
hteva izgradnjo podvozov pod železniško progo. Ti cevovodi bodo počasno priključeni na staro ljubljansko termoelektrarno, ki naj bi prevzela dobavljanje vroče vode nekaterim novim ob^ jektom. Njena zmogljivost za večje potrebe je pa povsem nezadostna.
POTREBE NARAŠČAJO IZ DNEVA V DAN « oVrtfti rfi ‘VPo	. ,.x
Izgradnja nove velike toplarne, ki naj bi se dovršila do konca leta 1963, je postala nujna, kajti številni načrti za nove stanovanjske in javne zgradbe to za obnovo industrijskih naprav računajo s toplotno energijo iz te nove centrale. Njene projektirane zmogljivosti so pa že vnaprej oddane m ne bodo zadoščale za vse potrebe, ki se predvidevajo. Po petletnem perspektivnem programu bi n. pr. v Ljubljani morali zgraditi 12 tisoč novih stanovanj in skoraj polovica teh stanovanj naj bi se priključila na novo toplarno, a tudi pri drugih interesentih je zanimanje za ves načrt izredno močno. Zato se v javnostih in na pristojnih mestih priporoča ne le pospešena izgradnja toplarne, marveč tudi še povečanje nljene zmogljivosti od projektiranih 64 tisoč na 100 tisoč kilovatov.
Dr. O.
OLAJŠAN UVOZ ANGLEŠKIH AVTOMOBILOV V ITALIJO
Uvoz avtomobilov iz Anglije v Italijo je bil doslej kontin-gentiran. Ker se je kupčevanje z avtomobili med državami Evropskega skupnega trga sprostilo, je Italija olajšala tu-h u voz avtomobilov iz Velike Britanije. Carina na uvoz angleških avtomobilov bo še vedno višja kakor na uvoz iz držav Evropskega skupnega trga, ven-dar ne bo uvoz več kontingen-tiran.
Neki tržaški trgovec, član Slovenskega gospodarskega združenja, si je zaradi poslov ogledal znano mednarodno razstavo pohištva v Koelnu ter je prav rad za naše bralce opisal svoje vtise s te pomembne razstave.
Že sam obseg razstave je zelo obširen. Kakor verjetno vsak obiskovalec sem tudi jaz primerjal, kolikor se je v naglici dalo, izdelano pohištvo po" državah, ki so bile zastopane na razstavi; ta se je namreč zaključila že 4. februarja. Po mojem vtisu zavzemalo največ razstavnega prostora 'nemški industrij ci; za to razstavo obrtniki ne pridejo v poštev. Za Nemci so bili močno zastopani Skandinavci. Seveda je težko postaviti vrstni red. Približno enako so bili zastopani Italijani in Jugoslovani, pa tudi drugi Balkanci, kakor tudi Romu-
POMORSTVO
NAPOVEDANE LADJE (Odhodi iz Trsta)
— JUGOLINIJA —
Proga Jadransko morje —
— Indija — Pakistan: Učka 20/2, Velebit 26/2.
— Indonezija — Daljni vzhod: Velebit 26/2.
—	Japonska: Velebit 26/2.
—	Severna Evropa: Zadar 13/2. S everna Amerika: Primor j e
Nove olajšave za tuje turiste
Državni tajnik za blagovni promet FLRJ dr. Marijan Brecelj je na tiskovni konferenci napovedal nove olajšave za turiste ki nameravajo obiskati Jugoslavijo. število držav, katerih državljanom bo lahko podeljen vstopni vizum na meji se poveča. Ta olajšava bo odslej veljala za državljane Danske, švedske, Norveške, Finske, Nizozemske, Vel. Britanije, češkoslovaške, Poljske, Sovjetske zveze,^ Kanade, ZDA, Avstralije, Južne Amerike ter za državljane azijskih držav, razen Južne Koreje in Kitajske in končno za turiste iz afriških držav. Jugoslovanska diplomatska predstavništva bodo odslej podeljevala tudi posebne turistične vizume, ki bodo veljale za 6 prihodov v Jugoslavijo s pravico bivanja vsakokrat po mesec dni. Bivanje inozemskih turistov s tranzitnim vizumom se podaljšuje od dosedanjih 3 na 7 dni.
ni, so pokazali svoje najnovejše izdelke. Razmeroma mnogo podjetij je prišlo tudi iz Anglije.
Kakor sem lahko presodil, je imela razstava namen, da pokaže, v kolikšni meri se je izdelovalec pohištva približal željam in potrebam potrošnika v pogledu ugodnosti, na drugi strani pa tudi, ali je razstavljeno pohištvo bilo izdelano v res sodobnem slogu, ki ga zahteva okus današnjega stanovalca. V pogledu prilagoditve potrebam in zahtevam po udobnosti s strani potrošnikov, pa tudi glede cene, so Nemci po vsej verjetnosti zavzeli prvo mesto. Glede oblikovanja pohištva in dovršenosti izdelave bi pa prisodil prvo mesto Skandinavcem, predvsem Dancem, ki so poleg tega še s svojo čudovito estetično urejeno razstavo pod šotori še bolj privabljali obiskovalce in pokazali res smisel za obliko sodobnega razstavljanja. Ker dobro poznam italijansko industrijo pohištva, lahko povem, da ni italijanska razstava ustrezala dejanskim zmogljivostim italijanske industrije in da je vsekakor bila preskromna. Nekaj posrečenih kombinacij — ne gre torej za masovno izdelavo — so razstavili Romuni in Madžari. Jugoslovansko industrijo pohištva so dobro predstavljala znana velika podjetja, kakor Slovenijales, Exportdrvo in druga. Po številu obiskovalcev jugoslovanske razstave, pa tudi po zanimanju, ki so ga pokazali ter po razgovorih v prostorih razstave, sem zaključil, da so Jugoslovani sklenili mnogo poslov za dobavo svojih finalnih izdelkov, od opreme za urade, pisarne in čakalnice do kombiniranega pohištva. Ti proizvodi jugoslovanske industrije dokazujejo, da je jugoslovansko pohištvo doseglo že vse pogoje, da se uveljavi tudi na mednarodnih trgih, kjer lahko uspešno konkurira z izdelki drugih industrij. Sicer bi lahko tudi glede jugoslovanske razstave dodal, da
Razvojne smeri jugoslovanskega gospodarstva
(Nadaljevanje s 1. strani)
10/2.
— Severna Afrika: Zadar 13/2.
—Južna Amerika: Radnik 7/2.
— Perzijski zaliv: Vojvodina 28/2.
— JADROLINIJA —
Proga Jadransko morje —
— Dalmacija — Grčija (tedenska) : Pelješac 13/2, Orebič 20/2.
Grčija — Kreta (štirinajstdnevna) : Lastovo 16/2, Opatija 2/3.
— SPLOŠNA PLOVBA
Motorna ladja «Bled» je na poti v Severno Ameriko, ladja «Bohinj» je 1. februarja odplula iz Genove proti Neaplju, Palermu, Tesalonikom, Splitu, Benetkam in Reki, kjer bo pristala 17. februarja. Ladja bo ponovno odplula z Reke 28. t. m., in sicer via Trst in Koper. Motorna ladja «Bovec», ki sedaj raztovarja blago v Severnoameriških lukah, bo nastopila novo pot z Jadranskega morja iz odhodom z Reke 28. marca via Trst in Koper.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU priredi v soboto, 17. februarja ob 21. uri v Avditoriju v Trstu premiero Agatha Christie «MIŠNICA:?, (detektivko v 2 dejanjih). Ponovitev bo v nedeljo, 18. februarja ob 17. uri v Avditoriju.
Gorenjski turizem in gostje iz Italije
Gorenjska je dežela Julijskih I ribolova predvsem mir to pri-Alp in Karavank ter njenih j eten oddih.
podguvernerja pokrajine
iivvc j jrt
Bue- j tu;
nos Aires. Poročajo, da se namerava Peron vrniti v Argentino in postaviti svojo kandidaturo na to mesto. Perona podpira Andres Framini, član Izvršenega sveta argentinske delavske zbornice, ki namerava kandidirati za guvernerja omenjene pokrajine. Notranji minister Vitolo je izjavil, da ne bo glede te zadeve zavzel nikakš-nega stališča, dokler ne postavi Peron uradno svoje kandida-
predgoriij. V tem predelu Slovenije razvijejo Alpe še enkrat vso svojo lepoto. Visoki vrhovi, gozdatne planote, zelene doline, mirna gorska jezera in trdni gorjanci so glavne značilnosti te pokrajine, škoda, da ta deželica še ni dovolj poznana v Italiji, sicer bi od tam prišlo v naše kraje več turistov.
Gorenjska je sicer jugoslovanska alpska turistična dežela, vendar se v resnici še ne more kosati z drugimi zahodnimi in severnimi sosednimi alpskimi pokrajinami po svoji ureditvi, komfortu in servisu. Vsekakor pa so se turistične, gostinske kot tudi prometne razmere tudi na Gorenjskem po osvoboditvi močno izboljšale. Gorenjska ima poleg urejenega Bleda, še izredno miren in domač Bohinj in smučarsko Kranjsko goro. Gorenjska pa ima tudi še vrsto mirnih, zanimivih in ne odročnih krajev z gostinskimi objekti, kjer najde tudi inozemec poleg lova in
Slovensko alpsko območje obiskuje iz leta v leto več turistov, kakor vidite iz teh-le podatkov :
preno- od tega leto	gostje čitve	tuje
1956	92.052 349.487	71.970
1957	114.116	477.372	66.132
1958	141.551	629.422	105.427
1959	176.037	709.767	136.089
1960,	194.241	784.480	126.526
1961 do
31.8.	171.021	695.131	152.862
Primerjava med leti 1956 in
1960	kaže, da se je dvignilo število gostov za 108%, število vseh prenočitev za 126%, a število inozemskih prenočitev za 76%. Računa se, da so tudi v 1. 1961 narastla števila gostov in prenočitev.
K uvodni trditvi, da je Gorenjska zelo malo znana med onimi turisti, ki posedujejo italijansko državljanstvo, sodi sledeči pregled, ki zanimivo prikazuje nizek odstotek obiska turistov iz republike Italije:
Udeležba turistov italijanskega državljanstva v primerjavi s celotnim inozemskim turističnim prometom na Gorenjskem leto	•
1956
1957
1958
1959
1960
1961
Italija	go st j e	%	prenočitve	%
	1.426	100	5.617	100
vseh inozemcev	21.857	100	71.970	100
Italija	2.561	180	9.907	176
vseh inozemcev	20.307	93	66.132	92
Italija	4.593	320	13.935	247
vseh inozemcev	29.212	13	105.427	147
Italija	5.758	402	17.474	309
vseh inozemcev	40.570	186	136.089	190
Italija	6.001	421	17.906	319
vseh inozemcev	39.492	181	126.526	176
Italija	5.841	408	17.011	307
vseh inozemcev	46.680	213	152.862	213
to turisti iz Italije	so renijske	od	vseh severno-vzh	
,re.
tudi na Gorenjskem zelo zaže-Ijeni. Njihov obisk, kot je razvidno iz gornjega pregleda, pa nikakor ni zadovoljiv. To je še toliko bolj reš, če upoštevamo dobre sosedske odnose, sorazmerno majhno oddaljenost Go-
nih italijanskih predelov ter cenenost in solidnost gorenjskih turističnih in gostinskih uslug.
(Konec prihodnjič)
BOGO ČERNE
potrebne oonove. Eno izmed tovarn so morali celo konec leta likvidirati, ker ni več konkurenčna prav zaradi zastarelosti naprav, nima pa dovolj sredstev za obnovo. Omenili smo tekstilno industrijo, ki je značilna za slovensko gospodarstvo in je vedno predstavljala v izvozu znatno postavko.
ŽELEZARSKA IN LESNA INDUSTRIJA
Med velikimi industrijskimi vejami v slovenskem gospodarstvu sta važna tudi železarstvo in lesna industrija. Lesna industrija je celo med prvimi v izvozu gotovih izdelkov, dočim je v železarski industriji, ki ima izredno lepo tradicijo in zato tudi zastarele naprave, prišlo do preobrata in je večji del tovarn v rekonstrukciji. Tako Jesenice, štore in druge kjer bodo rekonstrukcijska dela trajala več let.
VPRAŠANJE OBRATNIH SREDSTEV
V letošnjem letu niso predvidena tako visoka vlaganja sredstev v investicije, kot je bilo doslej vsako leto. To naj bi bil eden izmed načinov, da bi dosegli stabilizacijo v gospodarstvu, zlasti pa večje ravnotežje v razmerju med vlaganji za o-bratna sredstva in za investicije. Dosedanji razvoj je spričo lahkote, s katerimi so banke vlagale in odobravale kratkoročne kredite za obratna sredstva večji del tako odobrenih sredstev se je prelevilo v stalne kredite — pripeljal do tega, da so podjetja postala nelikvidna. Medsebojna zadolženost je namreč dosegla tako visoko stopnjo in stotine milijard, da je postalo takoimenovano medsebojno kreditiranje ovira gospodarskega razvoja. Znižanje investicijskih vlaganj v letošnjem letu bo sprostilo večja lastna sredstva za obratne namene in predstavlja tako enega izmed ukrepov za povečanje likvidnosti v gospodarstvu. Kot ukrepe v tej smeri pripravljajo obvezno pobotanje medsebojnih terjatev in obveznosti, v veljavi pa je že odlok o plačevanju obveznosti v določenem roku, kar velja zlasti za negospodarske organe. Dalje je v pripravi uvedba poslovne menice, ki jo bo možno eskontirati v banki. Podjetja nestrpno pričakujejo podrobnejših navodil glede poslovanja s tako menico, ki jo je napovedal že lanskoletni zakon o bankah ter o kreditnih in drugih poslih.
OPERATIVNA OBALA
V KOPRU POVEČANA Od konkretnih nalog iz neposredne bližine naj omenimo nadaljnje večanje operativne obale v Kopru, večanje skladiščnih in drugih naprav ter povečanje trgovske mornarice Splošne plovbe za dva velika objekta. Sploh je poudarek na povečanju prometa zlasti v koprskem
okraju, pri čemer je zlasti omenjeno zaostajanje razvoja železnic ter v počasni rekonstrukciji cestnega omrežja, že za lani je bila n. pr. predvidena popolna rekonstrukcija zastarele ceste Planina-Senožeče, kar pa ni bilo izvršeno, čeprav bi bilo nujno. Vsi ostali odseki te ceste od Ljubljane do Kopra so namreč novi. Da bi letos in v prihodnje bolj uspevali v tem pogledu je predvideno, da bi sodelovale s sredstvi, ki so potrebna za zboljšanje prometnih zvez poleg občih tudi okraji in republika. Posebno je potrebno nadomestiti na daljših razdaljah in za težke tovore cestni — kamionski promet z železniškim, ker je ta s splošnih družbenih ekonomskih stališč bolj rentabilen, čeprav morda individualno za podjetja kaže drugače.
Leto 1962 naj bi pomenilo korak naprej v razvoju gospodarstva s porastom proizvodnje za 11.7 v primerjavi z 1. 1961, v primerjavi z 1. 1959, pa celo za 21.7 odst., ali za nad petino v treh letih, v tak porast naj bi seveda prispevala levji delež industrija, pa tudi kmetijstvo ne sme več mnogo zaostajati za njo. Tak porast pomeni nadaljnje povečanje skupnih realnih dohodkov prebivalstva in to za 9 odst. na prebivalca. Za toliko naj bi se torej dvignil tudi življenjski standard v letošnjem letu, kar je nadaljnji korak naprej v smeri izenačevanja našega standarda s standardom v drugih sosednih državah.
-žj-
Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrst
VELIKA IZBIRA RABLJENIH VESP
IZVOZ
TRST - Ul. S. Francesco, 44
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST
UL. MORERI 31 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
bi lahko jugoslovanska industrija, glede na njeno zmogljivost in dovršenost njenih izdelkov lahko nastopila v Koelnu še z obsežnejšo razstavo.
Glede same uporabe lesa pri izdelovanju pohištva naj povem, da je mahagoni že skoraj popolnoma izginil. Pri površinskih obdelavah, kakor tudi pri masivnem pohištvu so močno zastopani teak, palisander, afror-mozija in še druge vrste eksotičnega lesa. Razstava v Koelnu je tudi jasno pokazala, da se pri oblogah kot pri masivnem pohištvu vedno bolj uveljavljajo javor, jesen in hrast, medtem ko je bukovina zastopana zelo šibko.
Dravinjske doklade višje
Poseom odbor pri Osrednjem zavodu za statistiko je izračunal, da se je indeks življenjskih stroškov v razdobju november 1961 - januar 1962 dvignil od 111 na 112,36. Zaradi tega se draginjska doklada k plačam in mezdam v industriji, trgovini in kmetijstvu dvigne za eno točko za čas od 1. februarja do 30. aprila 1962, in sicer po pravilu tako imenovane premične lestvice.
Tako se na primer v industrijskem sektorju draginjska doklada nameščencev dvigne na mesec pri I. kategoriji od 2.678 na 3. 562 lir (ali za 884 lir), pri II. kategoriji od 2.015 na 2.691 (za 676), pri III. kat. od 1.508 na 2.002 (za 494) in pri IV. od 1.274 na 1.703 (za 429 lir).
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIH 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000000
TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 10
TELEFON ST. 38-101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKREO
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517
1
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont to servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče - Bar.
intermercator
TRST
Ulica Cicerone, 10
Tel. 38-074
UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
tA GORIZIANA
GORICA - VIA D. D’AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
*_______•» V O 1 L A v I J


v-J LJ C O L_ I N I i____________I A
Održava osam linija i to:
Sjeverna Evropa (tjedno)
Sjedinjene Države Amerike (desetodnevno)
Južna Amerika (mjesečno)
Levant (tjedno)
Iran, Irak (svaki mjesec i pol)
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno)
Daleki Istok, Japan (mjesečno)
Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno)
Na svim prugama plovd 40 brzih i modernih brodova, ko ji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
Prevozite robu prugama »JUGOLINIJEn
Razstavljajte in trgujte na mednarodnem obmejnem sejmu
«Alpe-Adria»
J Od 11. do 20. maja 1962 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Jugoslavija)
Prikaz izdelkov obmejnih pokrajin! Najboljša prilika
za sklepanje trgovskih poslov!
Vse informacije: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
LJUBLJANA (Jugoslavija) ■ Titova cesta, 50
SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-L - TELEFON ŠT. 37-808
SPODARSKF.GA ZORI JZFNJA
Široko zasnovano delo
Ugotovili smo, da po toliko letih obstoja, sami člani združenja, kaj pa še ostali Slovenci, ne poznajo še danes koristnega in široko zasnovanega delovanja združenja. Ugotovili smo, da celo člani združenja plačujejo po nepotrebnem visoke izdatke, ne da bi bili pri tem gotovi glede zaupnosti in popolnosti naročenih opravljenih deli ko se obračajo na razne posredj nike. Zato bomo ponovno opozorili člane združenja, kakor, tudi vse ostale, na naloge in namene SGZ.
Med nalogami in nameni Slovenskega gospodarskega združenja je tudi ta, da daje svoji? članom potrebna pojasnila, i formacije, nasvete in pomoč trgovskih, obrtnih, davčnih i sploh vseh poslovnih in upra nih zadevah.
Te svoje naloge združenje tudi ■vestno opravlja ter je čedalje večje število članov, ki se pri reševanju raznih zadev obračajo na tajništvo združenja; vendar pa hoče združenje to svoje delo še posplošiti na vse člane in jim tako nuditi konkretno gmotno korist.
Ponovno pozivamo zato vse člane, da se v svojih zadevah obračajo na tajništvo, kjer bodo prejeli vse nasvete in pojasnila. še posebej pa opozarjamo, da opravlja tajništvo za svoje člane sledeče usluge:
a)	vse posle na delovnem u-radu (Ufficio del Lavoro) v pogledu sprejemanja nameščencev na delo;
b)	vodi knjige nameščencev (libro matricola) in knjigo prejemkov (libro paga);
c)	prijave in odjave nameščencev pri bolniški blagajni (I NAM) in pri Zavodu proti nezgodam (INAIL), izpolnjuje me-šepne izkaze socialnega zavarovanja za zavod za socialno skrbstvo (INPS);
d)	daje pojasnila in nasvete o sindikalnih zadevah;
e)	sestavlja obračune odpravnin odpuščenih nameščencev;
f)	vse posle v pogledu obnavljanja, razširitve in izdajanja novih obrtnic (licenc);
g)	sestavlja prijave za vse vrste davkov;
h)	sestavlja in vlaga pritožbe proti odločbam davčnih in drugih oblasti;
AVTOMOBIL — GO 7469. Ob cesti blizu nove kapelice na Koloniji že dober mesec tiči o-sebni avtomobil s tablico Go 7469, za katerega se nihče ne zmeni. Morda je kdo avto ukradel na Goriškem in ga pustil na tem mestu.
GRIPA se je v zadnjem času precej razširila po Trstu. Vendar so obolenja lažje narave.
SEŽIGANJE SMETI, Tovarno, v kateri bodo predelovali smeti in odpadke v rodoviten humus, bodo postavili na zemljišču, ki spada upravno pod dolinsko občino, a je hkrati tudi del žaveljskega industrijskega pristanišča. Za gradnjo tovarne se poteguje 11 podjetij.
ZA PRIZNANJE PRAVIC NAŠIH PROFESORJEV. Pod Zavezniško vojaško upravo so bili profesorji na slovenskih srednji šolah, ki so končali študij na jugoslovanskih univerzah, izenačeni z italijanskimi rednimi profesorji. Od plače so profesorjem odtegovali pristojbine za socialno zavarovanje. Ob nastopu italijanske uprave, ki profesorjem ni priznala '«e? konomskega izenačenja», se. je pokazalo, da so profesorjem sicer denar za socialno zavarovanje odtegovali, a ga niso izročali pristojnim zavodom. Prizadeti slovenski profesorji so se zdaj zbrali in so zadevo izročili pravnikom.
OBISK AMERIŠKEGA POSLANIKA. Te dni je obiskal Trst ameriški poslanik Fr. Reinhardt iz Rima. V Rim je prispel nekako pred enim letom, ko je v. Ameriki prevzel oblast Kennedy. Poslanik je 25 let v diplomatski zlužbi. Kot diplomat je bil na Dunaju, v Moskvi, v Vjet-Namu in Parizu. V Trstu se je zanimal za industrijsko pristanišče in druge tržaške ustanove; obiskal je tudi skladišče ameriške ustanove N.
Na političnem obzorju
KULTURNA PREDAVANJA ZA ITALIJANE V ISTRI. Pri halijanski manjšini v Istri, pa tudi pri nas je zbudil veliko Pozornost nekakšen kulturni tečaj (seminarij), ki so ga priredili profesorji iz Italije v Kopru za tamkajšnje italijansKO manjšino in ki bo trajal vsega io dni. Predavanja so bila * raznih področij italijanske kulture. Glede prireditve teča-la so se dogovorili v mešanem Jtalijansko-jugoslovanskem odboru. Italijanski profesorji so si ugledali Postonjsko jamo in °biskali tudi Ljubljano.
OBISK TRŽAŠKE FEDERACIJE KP ITALIJE V SLOVENIJI. V ponedeljek je prispelo v Ljubljano odposlanstvo avtonomne federacije KP Italije iz Prsta, ki ga vodi član centralnega komiteja KP Italije V. Vi-uali. Odposlanstvo je obiskalo tudi Maribor ter se vrnilo v četrtek v Trst. V odposlanstvu SP poleg poslanca Vidalija bi-u Marija Bernetičeva, G. Burjo- L. Radovan, M. Golli (Ko-Jenc), g. Pacco,-Alojz Pirc in °- Pescatori. Odposlanstvo je ^Prejel tudi tajnik CK Zveze komunistov Slovenije Miha Matriko. Gostje so obiskali več krajev v Sloveniji, da bi se Seznanili z delavskim in družbenim samoupravljanjem. Kakor se da sklepati iz poročil agencije Italia v Trstu, je ta bbisk zbudil veliko pozornost v tržaških političnih krogih, zlasti pri Krščanski demokraciji.
SLOVENSKI PROGRAM NA RADIU TRST A ne bo okrnjen, kakor ugotavljajo v italijanskih krogih blizu radia. V slovenskih krogih so namreč izrazili t° bojazen, ker so bila finančna sredstva skrčena. Z italijanske strani naglašajo zdaj, da ?re za reorganizacijo oddaj, ka-f?r na vseh programih v ita-ujanščini, da bi izvedli štednjo, mba ne na škodo kakovosti od-uaj in tudi ne na škodo urad-bistva.
C.W.C. ki z živili in obleko podpira begunce in ki ga vodi msgn. A. Bottizer.
ZAKONSKO ŽIVLJENJE V TRSTU. Ob začetku sodnega 'e-ta je višji namestnik državnega tožilstva dr. Santonastaso u-gotovil, da se je število osebnih ločitev med zakonci povečalo za 25^ odst. število kazenskih prekrškov se je povečalo za 60 odst., samomorov je bilo 82, to je več kakor v vsej videmski pokrajini, ki ima trikrat toliko prebivalcev.
MANJ LJUDI V FURLANIJI. Po zadnjem štetju (15. oktobra 1961) je bilo v Furlaniji 760.040 ljudi (pristojnih), in sicer 370.086 moških in 389.972 žensk. V 10 letih se je prebivalstvo Furlanije skrčilo za 35.228 ljudi. V Vidmu je 85.255 prebivalcev (12.347 več kakor pred 10 leti).
KATOLIŠKI DOM V GORICI so dogradili. Zdaj ga je treba še notranje opremiti.
GORIŠKI NADŠKOF MSGR HIJACINT AMBROSI, ki je do-
li sestavlja raznovrstne najemne, podnajemne in druge pogodbe;
j) končno opravlja vse posle in zadeve, ki jih imajo člani z raznimi oblastmi in ustanovami.
Pozivamo torej vse člane, da se pri reševanju teh zadev obračajo na tajništvo, Trst, Ul. F. Filzi 8, tel. 37-808. S tem, da bodo poverili opravljenje teh uslug združenju si bodo prihranili mnogo tekanja po raznih uradih, mnogo izgube časa ter tudi nepotrebne mnogo večje izdatke v denarju raznim drugim posrednikom.
ENOTNA LETNA PRIJAVA DAVKOV (VANONI)
Opozarjamo člane, naj ne čakajo zadnje dni za prijavo davkov; mnogo boljše in mirno bodo opravili to zadevo, če se bodo že sedaj domenili s tajništvom in napravili prijavo.
AVSTRIJA NA 50 RAZSTAVAH Letos bo Avstrija sodelovala na 50 raznih prireditvah ter se bo udeležila 48 mednarodnih sejmov, med temi tudi mednarodnega velesejma v Trstu.
Težko je delo pristaniških delavčevi
Pristaniški delavci v Trstu so v zadnjem času večkrat prekinili delo da bi s tem podprli svoje zahteve po zboljšanju gmotnega položaja in 1. februarja je trajala stavka ves dan. Njihova glavna zahteva je • bila v tem, da se poveča število delavcev v posameznih skupinah, da bi se tako njihov telesni napor zmanjšal. Povprečno so lani delavci delali po 15 dni na mesec, toda nekateri tudi 18 in 23 dni. Vodje posameznih skupin porazdelijo delo tako, da ne nastajajo razlike v zaslužku delavcev, sicer je to vprašanje zelo zapleteno. Poleg, tega zahtevajo delavci povišanje prejemkov. Uprava javnih skladišč se je njihovim zahtevam upirala, češ da bi njihova izpolnitev imela za posledico povišanje pristaniških tarif in dalje o-slabitev konkurenčne sposobnosti tržaškega pristanišča.
V decembru je bil promet v pristanišču zelo živahen in možnost zaslužka se je povečala, toda delo je vsekakor trdo. Neki tržaški list je trdil, da zaslužijo pristaniški delavci tudi po 180.000 lir na mesec. Odposlanstvo pristaniških delavcev je zahtevalo, da list prekliče svojo trditev, češ da se povprečni zaslužek pristaniškega delavca
Naši listi - naše tiskarne
vec razložil gledišče stavcev o zadnjih pridobitvah grafičarjev, zajamčenih v skupni delovni pogodbi, v svojih nadaljnjih sestavkih pa obravnava položaj tiskarn oziroma odnose med njimi in klienti.
Slovenskih tiskam na Primorskem ni sicer veliko, zato pa je posebno v Trstu še več italijanskih. Nekatere izmed teh so izredno skromne, tako da ne moremo govoriti o pravih tiskarskih podjetjih. Treba je u-gotoviti, da te manjše tiskarne, izvajajo precejšnjo konkurenco na domačem trgu.
Glede ureditve tiskarn moram povedati, da so tiskarne v Trstu 'glede strojev, črkovnega materiala in druge opreme, pa tudi po svoji notranji organizaciji, povprečno zastarele. Tega so krive pogoste krize m konkurenca; zato si podjetja ne morejo ustvariti amortizacijskega kapitala, še manj pa ustreznega dobička ob koncu leta. Iz teh razlogov ni mogoče praktično govoriti o modernizaciji in reorganizaciji tiskarn, kajti stroji, črkovni material, matice in draga oprema so silno draga ma iz Trsta, je te dni slavil I reč. Računati je treba tudi s T5-letnico. V Gorici je 10 let. 1 tem, da je po vojni, tiskarski
- —-; i—
Cez 700 milijonov za turizem
Koper, januarja
V	koprski, izolski in piranski občini bodo letos v gostinstvo in turizem investirali 739 milijonov dinarjev. Približno polovico tega zneska bo dala Jugoslovanska investicijska banka kot posojilo, ostalo pa prispevajo ljudski odbori in podjetja sama.
Največ — po denarju, namreč 417 milijonov dinarjev — bo pridobil Piran. V Strunjanu in Luciji bodo uredili kampinga z dvema restavracijama, ki bosta imeli 710 sedežev (v zaprtih prostorih in na prostem) ter bosta lahko pripravili dnevno po 800 obrokov hrane opoldne in zvečer. V kampingih bo prostora za 140 šotorov (okrog 560 ležišč), gostinska podjetja sama pa bodo imela 280 lastnih šotorov (okrog 840 ležišč). — Hotel «Metropol» v Piranu bo zgradil nočni bar in moderniziral Mestno kavarno (89 milijonov dinarjev), hotel «Palac3» v Portorožu bo pridobil 17 novih sob (36 ležišč, za 45 milijonov dinarjev), medtem ko bo piransko Komunalno podjetje kupilo 5 motornih čolnov za smučanje na vodi (20 milijonov din).
V	Izoli bodo začeli urejati znano razgledno točko Loreto (Lo-reč). Za ureditev parkirnih prostorov in prehodne restavracije (za začetek) je odobrenih 91 milijonov dinarjev.
Mnogo bo letos pridobila koprska občina, čisto novo turistično središče bodo zgradili ob izviru Rižane, poleg znane farme nutrij. Uredili bodo manjši živalski vrt, arboretum, drevesnico s sadjem, ki dozoreva v turistični sezoni, parkirni prostor za 70 osebnih avtomobilov in 5 avtobusov ter zgradili restavracijo (vsega 240 sedežev) in naselje počitniških hišic (64 ležišč). Stroški bodo znesli 32 milijonov dinarjev.
Hotelu «Adria» v Ankaranu so odobrili 72 milijonov dinarjev za ureditev centralne kurjave, vodovoda in zgraditev u-pravnega poslopja. Ta hotel bo kupil tudi motorno ladjo za prevoz potnikov na progi Ko-per-Ankaran (32 sedežev). Ta modernizacija bo hotelu orno gočila_ nepretrgano obratovanje. Največja koprska turistična investicija pa je ureditev turističnega središča s kopališčem in kopališko peščino (plažo) v žu-Sterni. Tu bodo temeljito uredili gostišče «Ob obalb. V novem avtokampu bo prostora za 100 osebnih avtomobilov, parkirni prostor pa jih bo lahko sprejel 180. V naselju bungalovov bo za začetek 100, pozneje pa 200 ležišč. Ta in še nekatera draga dela bodo stala 127 milijonov dinarjev.
Vse te načrte naj bi uresniči-
Zadnjič nam je slovenski sta-1 material dosti slabši in manj
' vzdržljiv kot sicer zastareli obrabljeni material še iz avstrijskih časov. Posledica tega je šibkejša konkurenčnost na trgu zaradi izgube dragocenega časa in s tem tudi denarja.
Tiskarji imajo tudi težave, ker pogosto klienti ne poravnajo računa v času, ki je bil dogovorjen. Tako nastaja velika zguba z izterjevanjem neplačanih računov in pa negotovost glede razpoložljivosti z denarjem. To seveda spravlja uprave tiskarn v zadrego. Zdi se, da je tudi ta pojav odraz splošne tržaške krize.
Nekaj bi rad povedal povsem iskreno o pomanjkljivostih pri sami delovni sili, to je pri delavskem kadru. Za to ni treba iskati krivde izključno pri sami mladini, ako ta ni dovolj izobražena ter se ni dovolj izučila v svojem poklicu, ali ne kaže dovolj čuta za odgovornost in vestnost pri delu. Na strokovnem področju ni šola dala ničesar, v samih podjetjih pa je pogosto prepuščena sami ‘sebi. Večkrat starejši delavci ne kažejo zanjo dovolj zanimanja; dogaja se tudi, da niti starejši stavci niso dovolj kvalificirani, čeprav so že v kategoriji kvalificiranih delavcev.
Tu nastaja vprašanje donosnosti (rentabilnosti)'-tfelovne sile. Hotel sem reči, da zmanjšanj: storilnosti delavca, ako do te pride, ni kriv sam delavec, temveč pada krivda za to na splošne razmere. Včasih se delavci tudi pritožujejo zaradi prostorov, ki niso vedno dovolj higienično urejeni; zaradi tega trpi njihovo zdravje.
(nadaljevanje prihodnjič)
K. S.
li do letošnje turistične sezone. Investitorji ne bodo imeli lahkega dela, saj gre za razsež-ne objekte, ki bodo imeli za posledico nov velik skok v turističnem razvoju koprskega o-balnega območja.
F. M.
giblje med 50. in 70.000 lir mesečno. Ne smemo pozabiti, da je delo v pristanišču zelo naporno, delati je treba ob vsakem vremenu in ne glede na nevarnosti, s katerimi je to delo združeno. Delo pristaniškega delavca je akordno in se torej plačuje po učinku: čim večja je količina vkrcanega oziroma izkrcanega blaga, tem večji je zaslužek. Posamezne skupine delavcev, ki jih vodi poseben vodja, se dogovorijo glede cene za dela, ki ga zahteva raztovarjanje oziroma natovarjanje blaga, in sicer na podlagi tarife za dotično blago. Različne vrste blaga imajo različne tarife, ki se postopoma dvigajo v razmerju z dviganjem specifične teže posameznih vrst blaga. Tako na primer stane vkrcanje ene tone lesa 555 lir, medtem ko je treba za tono vkrcanega železa plačati 731 lir. Toda pri istem blagu se tarife spreminjajo glede na to, ali se blago raztovarja oziroma natovarja. Pri raztovarjanju so tarife mnogo nižje kakor pri natovarjanju, in sicer iz preprostega razloga, ker se blago raztovarja hitreje kakor nalaga. Od vsote, za katero se skupina delavcev dogovori, je treba odbiti odškodnino za obrambo mehaničnih sredstev, ki jih delavci uporabljajo; ta gre upravi Javnih skladišč.
NASE SOŽALJE
DR. KAREL PODGORNIK. Kakor smo že kratko poročali, je v Solkanu umrl v 83. letu dr. Karel Podgornik. Tam so ga tudi pokopali. Od rajnega se je poslovil Milo Vižintin, podpreti sednik Okrajnega odbora SZ DL J, pogrebu je prisostvoval tudi predsednik Izvršnega sveta LRS dr. Jože Vilfan. Rajni se je rodil v čepovanu, dovršil je srednješolske študije v Gorici in pravno fakulteto na Dunaju.
V	Gorici je bil vrsto let odvetnik ter se je z vso vnemo udeleževal prosvetnega in političnega dela. Bil je deželni poslanec. Leta 1921 so ga Slovenci izvolili za poslanca v rimski poslanski zbornici.
DR. BORIS OREL. V Ljubljani je 5. februarja po kratki bolezni umrl 59-letni dr. Boris Orel, ravnatelj Etnografskega muzeja in urednik Slovenskega etnografa.
DR. TOMAŽ KLINAR. V Ljubljani je umrl stolni kanonik dr. Tomaž Klinar v 79. letu, doma z Jesenic. Po drugi svetovni vojni je pastiroval med Slovenci na Koroškem, pred dnev.i meseci se je vrnil v svojo domovino.
V	Trstu so umrli 72-letna Josi-pina Emberger vd. Dekleva, Jo-sipina Zobec roj. Škapin in Anton Kralj-, na Proseku Pavla Magajna por. Milič, v Sesljanu Ida Terčon vd. Legiša, v Lo-njerju Karel čok. Na železniški progi v bližini Kodroipa v Furlaniji je zaradi nenadnega sunka vlaka na prekretnici vrglo iz vagoriske kabine 59-ietnega železničarskega zavirača Alojza Šinigoja iz Trsta, ki je bil na mestu mrtev.
V Trstu je nenadoma umri v 64. letu Rudolf Miklavčič (M.i-cheluzzi), ki je bil pred vojno nameščen pri podjetju Crištal v Mariboru.
lai]tLirainžrvfaije
Trst išče
kulturno poslanstvo
Prof. Diego de Castro pozdravlja v časopisu «Trieste» sklep tržaških študentov na posebnem sestanku meseca novembra, da je treba začeti s široko zasnovanim delom za povečanje vpliva tržaške univerze. Hvalevredna je pobuda tržaških študentov, da bi Trst postal kulturno središče evropskega pomena, vendar je treba vso akcijo zasnovati na realni podlagi. Predrzno bi bilo poskušati razširiti vpliv tržaške univerze na področja, kjer že delujejo slovite univerze, meni prof. de Castro, pač pa se je treba omejiti na dežele, ki imajo vseučilišča s «še mlado opremo in celotno nižjo kulturno ravnijo, kakor je naša» (italijanska). Trst lahko prevzame vodilno vlogo za vse vrste študija, ki utegne zanimati jugoslovanske, avstrijske in morda tudi češkoslovaške in albanske študente, to je iz dežel, ki mejijo na zahodni svet, ki ga predstavlja Italija.
Misel, da bi bilo treba tržaško univerzo tako prikrojiti, da bi lahko privabljala študente iz sosednih držav, je treba vsekakor pozdraviti. V našem listu smo to misel tudi že sprožili vsaj, kolikor gre za gospodarsko fakulteto. Trst bi z gospodarsko fakulteto, ki bi pozorno sledila gospodarsko-sociainemu razvoju pri naših sosedih zlasti na Balkanu ter na Bližnjem vzhodu, lahko mnogo pridobil, in sicer ne samo s čisto kulturnega, temveč tudi z gospodarskega vidika. Tako bi lahko privlačeval ne samo študente iz teh dežel, temveč tudi znanstvenike in poslovne ljudi od drugod, ki želijo biti obveščeni o gospodarskih in socialnih razmerah v tem predelu Evrope, oziroma Azije in Afrike.
Moramo reči, da prof. De Castro nerodno omejuje zemljepisno področje, na katerega naj bi tržaška univerza skušala razširiti svoj vpliv. Merilo o višji in nižji kulturni ravni je zastarelo in odkriva staro miselnost, morda pa izvira tudi iz nepoučenosti. Kulturne stopnje univerze ne smemo več meriti po starosti; kajti marsikatera «mlada» univerza v sosednih deželah je na višji kulturni in strokovni ravni kakor tržaška ali kakor sodi prof. Diego de Castro.
Morda pa pisec tudi to čuti, ko konkretno navaja, kakšne nove znanstvene naloge bi lahko prevzel Trst. Tu bi lahkti''Ustanovili središče za jedrsko energijo, ako bi se za to odločila Atomska agencija na Dunaju; tu bi lahko bilo mednarodno središče za proučevanje ladje-delstva ter središče za proučevanje gospodarskih razmer na Bližnjem, Srednjem in Dalj-njem vzhodu, kakor tudi za proučevanje odnosov teh dežel do Evropskega skupnega trga.
Na nekaj važnega pa je prof.
V GORICI OD TRGOVINE DO TRGOVINE
Tostran in onstran meje
DNINARSKO DELO TOSTRAN MEJE
še en promet je nastal iz videmskega sporazuma, ki ga sicer besedilo ne določa. Ker se mudijo lahko lastniki prepustnic tri dni v tednu na dragi strani, prihajajo posebno s hribovskih vasi, z Banjške planote in pa od drugod mlada dekleta in pa tudi moški v Gorico opravljat razna dela. Dekleta gredo služit ali po družinah ali po gostilnah. Vsake tri dni obnovijo opolnoči na bloku žig. štirikrat po tri dni znese dvanajst dni, po dvanajstih dneh jo zamenja prijateljica in tako je mesec pri kraju. Prihranijo si precej in nakupijo raznin oblačil. Moški hodijo kopat v vinograde v Brda na Oslavje in števerjan ali pa kosit v Furlanijo.
Pred desetletji so ti Banj-ščarji in dragi prebivalci hodili kosit na Kras. Zdaj so samo spremenili smer in hodijo pač tja, kjer se jim bolj izplača, ženskam plačajo na kmetih 500-600 lir, zraven pa še hrano moškim pa tisoč do tisoč dve sto lir in seveda še hrano. Ne gre za veliko število ljudi. Iz bližnjih goriških vasi hodijo na italijansko stran tudi razni mali obrtniki in spretni delavci o-pravljat razna dela in usluge. Pravzaprav najdejo za celomesečno delo samo ženske, ki v dveh nadomestita eno delovno moč za ves mesec. Industrija na jugoslovanski strani pa pobira tudi po hribovskih vaseh ženske. Nekatere, ki smo jih vi deli še pred kratkim v Gorici, so izostale, ker jih je pritegnila medtem tovarna v Anhovem, drage spet konfekcijsKe delavnice v Novi Gorici. V Beneško Slovenijo so pred leti hodili kosit in pripravljat drva Kotarji s Kobariškega kota in nekaterih drugih vasi na Tolminskem, zdaj jih j'e zmerom manj, ker imajo možnosti zaslužka doma; po tolminskih vaseh je čedalje manj ljudi, ker pobirajo mladi no tovarne in šole. S tem se postopno zaključuje zanimiv
proizvodni krog med nami Slovenci: Nekoč so hodili «Bene-čani» k nam v Brda in drugam ali opravljat poljska dela ter Rezijani brusit razna rezila. Nato so po vojni furlanski Slovenci začeli odhajati v belgijske rudnike in na druga dela, ali tudi na jugoslovansko stran, doma pa so si njihove žene najele delavce, ki so jih dobile, sosedne Slovence s Tolminskega. Zdaj tudi teh ni več na razpolago in tudi v Furlanski Sloveniji se manjša zanimanje in interes, da bi vse lepo podelali. Kaže torej, da vsa naša majhna osebna posestva in podjetja pobirajo z ene in druge strani velika podjetja raznih vrst. Tako gremo za zgledom velikih narodov.
življenje se plete naprej med dvema pasovoma ob meji ne samo v izmenjavi dobrin, v trgovini in delu, ampak tudi v zabavi, v človeških odnosih. Marsikatero dekle, ki hodi v Gorico opravljat razne «servi-cije» se tam poroči. So pa tudi senčne strani.
Mnogi igrajo doma »športno stavo», ne izpustijo pa nobenega tedenskega vplačila za «toto-calcio».
V kinematografe v Gorico hodijo ljudje iz bližnjih vasi na slovenski strani le bolj malo, ker so dvakrat do trikrat dražji kot v Jugoslaviji. Tudi ne jedo po goriških gostilnah, ker so zanje predrage, pač pa hite, potem ko so prodali svoje stvari In spet nakupili, kar rabijo za dom, čez blok do velike avtobusne postaje v Solkanu, od koder vozijo avtobusi na vse strani: na Tolminsko, Kras m Vipavsko dolino. Onstran ceste je velika gostilna «Zvezda*, kjer si nekoliko privežejo dušo.
ZABAVLJANJE PROTI CARINARJEM
To pa upravičeno, ker so šli skozi vznemirljivo carinsko kontrolo. Ne bomo ponavljali obtožb proti carinarjem, ki jih slovenski listi z «Delom» na čelu spuščajo proti carinarjem
Ljubljansko «Delo» je celo
sklicalo na konferenco carinar-je in zastopnike gospodarstva, da se pogovore o škodi, ki nastaja iz preveč strogega izvajanja carinskih predpisov. Pri tem so ugotovili, da Slovenci ne gredo v carinske službe, da se ne odzivajo razpisom carinske direkcije za sprejem novih cari-narjev. Na obmejnih prehodih so v večini hrvaški in srbski ca-rinarji, torej ljudje iz južnih jugoslovanskih republik, kot so na italijanski strani carinarji, doma iz južne Italije. Prav zadnje mesece so nastopili na obmejnih prehodih mladi carinarji, ki bolj natančno opravljajo svojo službo. Teže je spravili pred mladimi očmi večje količine nakupljenega blaga, kakor bi po črki predpisov smeli.
Javni uslužbenci in ljudje zaposleni v industriji pravzaprav ne morejo prinesti dosti blaga. Nekaj zaradi predpisov, nekaj pa ker nimajo dovolj lir, kakor na primer kmetijski pridelovalci, ki smejo prodati določene količine svojih pridelkov 111 prejmejo zanje lire. Spričo tega se pri nizkem tečaju dinarja delavcem in javnim uslužbencem ne izplača več v toliki meri kupovati v Gorici. Trgovine so doma čedalje bolj založene in kupujejo raje v domačih trgovinah.
Pač pa se je povečalo število jugoslovanskih avtomobilistov, ki prihajajo zlasti ob praznikih in poleti v Gorico na poti v bližnja italijanska mesta. Pri vrnitvi kupujejo v Gorici, Trstu in Vidmu še za lire, ki so jim ostale od potovanja.
NEKAJ VEČ PROMETA PO ŽELEZNICI
Železniški priključek med južno postajo v Gorici in med nekdanjo severno postajo ali sedanjo postajo v Novi Gorici je prevažal spočetka po odprtju samo osebe. Toda kdo bi se vozil okoli pri toliko bolj praktičnih avtobusnih zvezah! Zdaj je ta kratka železniška proga nekoliko oživela, ker dodajo tovorne vagone in imamo prakti-
čen mešani vlak. Trije Italijan ski železničarji, ki znajo deloma slovenski, ker so iz slovenskih krajev, se pripeljejo na železniško postajo pod Kostanjevico. Carinski pregled je o-pravljen že na južni postaji in deloma v vlaku. V postajni restavraciji si italijanski železničarji privoščijo jedi, ki so bolj tipično slovenske in poceni ter jo odpihajo s svojimi v a gončki nazaj.
čisto drugačno sliko pa nudi prehod pri »Rdeči hiši», kar se tiče prometa. Z obeh strani čakajo veliki tovornjaki s prikolicami, pravi «autotreni» na obmejne formalnosti. Jugoslovanski tovornjaki so naloženi z drvmi za kurjavo, s parketi, z žaganim lesom. Prihajajo tudi cisterne z mlekom iz hribovskih krajev, ki ga pridelujejo v Furlaniji v razne mlečne proizvode. Z nekaterih tovornjakov kuka živina. Na drugi strani pa čakajo italijanski tovornjaki, ki so večidel pokriti z velikimi plahtami, da ni moč videti, za kakšno blago gre. Uvažajo v Jugoslavijo najrazličnejše stroje:	od gospodinjskih strojev
(hladilnikov, štedilnikov, pralnih strojev itd.) do strojev za razna industrijska podjetja.
Italijanski državljani slovenske in italijanske narodnosti iz obmejnega pasu pa se stalno držijo števila okoli 25 tisoč na mesec. Ko govoriš z njimi, melanholično ugotavljajo, da so se gostinske cene za hrano približale italijanskim, tako da je torej ta privlačnost precej odpadla. Seveda se jim še izplača tankirati bencin. Vina po lokalih ne pijejo dosti, ker je dražje kot v Italiji in slabše. Pridružijo se zboru in kritikam, u-radnim in zasebnim, na slovenski strani, da so namreč gostilne najbolj zastarele za splošnim napredkom, da še zdaleč gostinsko osebje ne sprejme gosta tako kot na italijanski strani, da mnogokrat gostinski o-brati puščajo pri gostih vtis za-nikrnosti — skratka vse stvari, proti katerim se v Jugoslaviji že leta borijo.
—ar—
de Castro pozabil. Trst ima sicer vprav sijajno zemljepisno lego za izvrševanje nalog, ki mu jih pisec postavlja, toda današnje tržaško ozračje nikakor ne ustreza temu njegovemu «poslanstvu». V Trstu prevladuje še vedno vzdušje narodnostne nestrpnosti in lanske protislovenske demonstracije zaradi nameravane uvedbe dvojezičnosti so pokazale, da je leglo te nestrpnosti prav na šolah. Radi ugotavljamo, da je na sami univerzi ozračje mnogo boljše in da se naši študentje v tem pogledu ne pritožujejo; toda na italijanskih srednjih šolah se sistematično gojita nacionalizem in nestrpnost proti vsemu, kar ni italijansko, in iz šol se ta nalezljiva bolezen širi po vsem mestu Italijanski nacionalizem je ie ubil marsikatero pametno pobudo tržaških gospodarskih krogov in nevarnost je, da bo zadušil tudi to hvalevredno pobudo tržaških študentov in vss-učilišnih profesorjev.
PRIZNANJE TRŽAŠKEMU UMETNIKU. Tržaškega slikarja Jožeta Cesarja, ki se sicer uveljavlja pri Slovenskem gledališču v Trstu s svojimi drznimi slikarskimi zasnovami, je uprava ljubljanske opere povabila, da pripravi kulise za uprizoritev Bizetove opere «Lovci na bisere*. Dirigiral bo dirigent Švara, režiral pa Debevec. U-prava opere je namenoma izbrala tržaškega slikarja za to delo, računajoč, da bo prav tržaški slikar gledalcem uspešno pričaral prizore z ozadjem morja, skalovja in južnega sonca.
UR ARNA IN ZLATARNA
M1K0LJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Cena goriva v Trstu
Zaradi precej ostre 'zime so se nekatere vrste goriva v Trstu nekoliko podražile, splošno pa ni velikih sprememb. Redkejša (fluida) nafta gre po 16.500 lir tona, gostejša (semifluida) po 18.500 lir tona, ako kupec nabavi večjo količino; za manjše količine velja cena 18.500 in 21.000 lir za tono. Koks dostavljen na dom stane 25-26.000 lir, briket znamke Rekord (iz Vzhodne Nemčije) 20.000; ta ima okoli 4.500.5000 kalorij.Cepljena drva stanejo 1500-1600 lir stot. Najcenejše gorivo je nafta, in sicer se ta uporablja v prvi vrsti za centralno kurjavo. Tako na primer plača stanovalec v stolpnici z 82 stanovanji za manjše stanovanje samo 12.000 lir, in sicer za kurjavo od novembra do konec marca, v večjem stanovanju pa 20.000 lir. Površina stanovanj se suka med 70 in 120 kv. metrov. Uprava stolpnice porabi približne 60 ton nafte za zimo.
..GOSPODARSTVO"
izhaja trikrat mesečno. - UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. - CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Post. tek. račun »Gospodarstvo št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba »Gospodarstva*. ■ Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst.
Hotel POSTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 lir dalje.
Gostilna „ Bi u/ssno"
Iptif-^rUlhMČ w
a/1 jjA s ul. CAttouec/ ♦/


Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu
TRANS- TRIESTE
Societa a r. I.
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 —Tel. 38 327, 31-906, 95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Splošna plovba VU
Piran
Telefon 51-70 Telex 03523 03522
Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike
Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni
Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat’mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe
Šporlholel POKLJUKA
(BLED 1250 m)
Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo centralno kurjavo in dvigalom • Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom • Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jeze-to. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
Grand Hotel Toplice - Bled
Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23»C. Drsanje na je. zeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedri, la. • Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlična domača vina.
Stran 4
GOSPODARSTVO
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski trg s sadjem in zelenjavo je kot vedno dobro založen, vendar pa se kupčije razvijajo ugodnejše s sadjem kot z zelenjavo; cene zelenjavi so v tem zimskem času tudi precej visoke. Trg z žitaricami nasploš-no nazaduje. Cene pšenici so nizke in kupčije so zelo redke. Nekoliko ugodnejši je trg z oluščenim in neoluščenim rižem, blago gre sproti od rod in cene se držijo na zmerni višini. Povpraševanje po živini je dobro. Tako je trg z govejo živino živahen; živ je tudi trg s konji in prašiči. Kupčije s perutnino so zmerne, boljše pa so kupčije z jajci. Trg z mlečnimi izdelki je miren. Cene maslu so zmerne, cene siru pa nekoliko nazadujejo. Povpraševanje po vinu se je v zadnjem času zelo povečalo, posebno finejše vrste vin gredo zelo dobro od rok. Cene so čvrste.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave: Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1210, Santos Fancy 18 1295, Victoria V 18719 1185; Srednjeameriška kava:	Ekvador extra superior
1170, Haiti naravna XXX 1265, Kostarika 1370; Arabska in afriška kava:	Gimma 1240, Moka
Hodeidak št. 1 1280; Indonezijska in malajska kava.: AP/l 1010, AP special 1020, Rob EK/1 3-5%	1000, Rob EK/1 special
1010, Rob EK/3 10'2% 950; Slonokoščena obala 995 lir za kg.
POPER
TRST. Sarawak črni 322-6 šilingov za cwt. cif., Sarav/ak beli 375 šil., Tellicherry garbled 287, Tellicherrv extra bold 300, Ma-labar 287 šil. za cwt. cif.
LES
| 22,50-20, sveža uvožena ožigosa-1 prometni davek in trošarina ] 640-660, provolone svež 520-540, na jajca I. 19-21, n. 1618 lir nevračunana. Fina mehka pše- postan 580-610, gorgonzola svež jajce	niča 6925-7100, dobra merkantile I 340-350, postan 550-570, italico
TRST. Navajamo cene za avstrijski rezan les, neocarinjen, f.co meja. Smrekov rezan les:
I-II širok 31-33.000, 0-III širok . 26.500-28.000, O-IV širok 25-26.500, III-rV širok ali ozek 22-
23.000,	IV širok ali ozek 19.500 ŽITARICE do 21.000, tramovi 25.500-26.500, les krajših mer izpod 4 m 19-
20.000,	izpod 3 m 15-17 000, trar movi po «običaju Trst» 14-15.000;
Macesnov les: I-II 32.500-34.500,
I-H-IH 28-29.500, III 22.500-24.500; Borov les: I-II 31-33.000,
I-II-III 25-26.000, III 18-20.000, lir kub. meter.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče merk. 40-50, extra 85-90, rdeče pomaranče extra 125-140, merk. 70-90, taroki 85-95, mandarine extra 80-120, I. 70-75, jabolka abbondanza I. 50-70, Im-peratore I. 40-70, renette extra 100-110, delicious extra 110-120, hruške I. 90-105, extra 120-140; suh česen (netto) 350-280, erbe-te 32-40, karčofi Riviera 40-55 lir kos, korenje krajevnega pride! ka 50-65, od drugod 60-100, cvetača 40-45, zelje 30-55, čebula krajevnega pridelka 70-75, od drugod 75-80, dišeča zelišča 200-240, koromač 110-120, cikorija 50-65, solata 150-170, rdeč radič 190-250, solata endivija 90-100, trokadero 150-220, krompir bint-je uvožen 45-47, majestic 4547, okrogel krompir Berlino 3640, paradižniki 160-200, peteršilj 60-115, zelena 60-100, špinača 100-120 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi domači piščanci extra 900-910, živi domači piščanci I. izbire 700-800, živi piščanci iz umetnih vališč 220-230 zaklani domači piščanci 1000-1100, zaklani piščanci extra 280-250 I. 230-260, uvoženi piščanci zaklani v Italiji 390-500, žive domače kokosi 550-620, zaklane 800-950, žive uvožene kokoši zaklane v Italiji 600-610, zmrznjene uvožene kokoši 450-550, žive pegatke 900-950, zaklane 1050 do 1200, zaklani golobi I. izbire 1200-1400, II. 1000-1100, žive pure 700-750, zaklane 800-900, zmrznjene uvožene pure 400-500, živi purani 550-600, zaklani 650 do 750, zmrznjeni uvoženi purani 400-500, žive gosi 480-500, zaklane 500-650, žive race 450-550, živi zajci 470-480, zaklani s kožo 550-630, brez kože 600-700.
Sveža domača jajca I. 25-26,50 lir jajce, navadna domača jajca
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
PIACENZA. Cene veljajo za kg žive teže, f.co hlev. Neod-stavljena teleta za rejo 500-600, neodstavljene telice 420460, ne-odstavljena teleta za zakol I. 580-600, n. 480-500, junice za rejo 6-12 mesecev stare 280-320, junci in junice za zakol I. 280 do 310, n. 250-280, krave mlekarice I. 170-200.000 lir glava, II. 100-130.000, krave za zakol I. 220-240 lir kg, II. 170-190, debeli voli za zakol I. 320-340, II. 240 do 260, voli in junci za vprego 300-320, biki za zakol I. 310-340, II. 280 T 30; žrebeta 1 leto stara 270-300, konji 190-220; mladi prašiči 18-20 kg težki 610-640, 2040 kg 490-540, 40-60 kg 460480, 60 do 80 kg 440-460, 80-100 kg 430 do 440, zreli prašiči 100-120 kg težki 360-365, 120-150 kg 365-370, 150-180 kg 365-370, čez 180 kg težki 370-375 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 730-770 lir stop/ stot, 11-12 stop. 770-790, barbera superior 13-14 stop. 820-880, Ol-trepč pavese 10-11 stop. 730-770, mantovansko rdeče 10-11 stop. 670-690, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 740-770, Soave belo 11 stop. 760-780, raboso 10-11 stop. 650-670, merlot 11-12 stop. 780-800, reggiano 10-11 stop. 720 do 730, 11-12 stop. 730-750. rdeča sladka filtrirana vina 11-12 stop. 8000-8400 lir stot, modensko vino 10-11 stop. 720-730 lir stop/ stot, belo vino iz Romagne 10 do 11 stop. 690-710, rdeče 10-11 stop. 680-700, bel mošt 10-11 stop. 560-570, Chianti 12-13 stop. 400440 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5 do
11.5	stop. 700-720, aretino belo 10,5-11,5 stop. 700-720, belo vino
Mark 10,5-11,5 stop. 680-700, rdeče 10,5-11,5 670-690, barletta-no extra 14-15 stop. 590-600, san-severo belo 11,5-12,5 stop. 620 do 640, belo sardinjsko vino 12,5 do
13.5	stop. 590-610, rdeče 13,5-14,5 stop. 580-600 lir stop/stot.
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, takojšnja izročitev in takojšnje plačilo, embalaža,
6725-6800, merkantile 6625-6675, trda domača pšenica dobra merkantile 8600-9100, Manitoba 8200 do 8300, pšenična moka tipa «00» 9500-11.000, krušna moka tipa «0» 8800-9100, tipa «1» 8400 do 8500, domača koruza 5250 do 5325, navadna koruza 41004150, koruzna moka 6600-6700, uvožena rž 46504700, uvožen ječmen 47004850, domač oves 4200-5000, uvožen 42504300, uvoženo proso 41004150. Neoluščen riž arborio 7900-8300, vialone 8300-9000, car-naroli 10.500-12.000, Vercelli 8000-3400, R. B. 8400-8800, Riz-zotto 8100-8400, P. Rossi 8100 do 8300, Maratelli 7700-8000, Stirpe 136 7000-7300, Ardizzone 7100 do 7400, Balillone 6800-7000; oluščen riž arborio 14.200-14.600, vialone 15-400-16.000, carnaroli 21-22.000, Vercelli 20-22.000, R. B. 14.300-14.500, Rizzotto 13.900 do 14.000, Maratelli 13.700-13.800, Stirpe 136 11.300-11.500, Balillone 10.900-11.100, P. Rossi 13.600 do 13.800, Ardizzone 11-600 do 11.900 lir za stot.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena tropine 3000-3100, laneno in ricinusovo seme 11.300-11.700. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 34-34.200, iz sončnic 33.600-33.800, iz koruze 30.500 do 30.600, iz soje 32.600-32.800, iz tropin 31.300-31.400, iz kokosa 19-500-19.700, iz lana 27-27.200, iz ricinusa 34.500 35.500. Semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 37.400-37.600, iz sončnic 36.700-36.900, rafinirano olje iz soje 36.100-36.300, semensko jedilno olje I. 36.400-36.600, II. 34.500-34.700. Oljčno olje: «lam-pante» 47.50047.700, retificirano 53.000-53.500 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Cene veljajo za kg, f.co skladišče, trošarina in prometni davek nevračunana. Domače maslo 815 lir za kg, lombardsko maslo 790, maslo iz centrifuge 845. Sir grana proizv. 1959 820-870, proizv. 1960 720 do 770, proizv. 1961 630-700, grana svež 450-460, postan 460-500, sbrinz 470-500, postan 550-580, emmenthal svež 540-550, postan
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel) Koruza (stot. dol. za bušel)
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) .
Cin (stot. dol. za funt) . . .
Svinec (stot. dol. za funt)
Cink (stot. dol. za funt)
Aluminij (stot. dol. za funt)
Nikelj (stot. dol. za funt) . Bombaž (stot. dol. za funt) .
Živo srebro (dol. za steklenico) Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt)
LONDON
Baker (funt. šter. za d. tono) . . Cin (tunt šter. za d. tono) .	. .
Cink (funt šter. za d. tono) . . Svinec (funt šter. za d. tono) . .
SANTOS
16.1.61	26.1.62	7.2.62
204.75	209.V,	208.75
107.50	106.25	107.75
31.—	31 —	31.—
120.75	120.—	121.—
9.80	10.—	9.75
12,—	12,—	12,—
24.—	24,—	24,—
81.25	81.25	81.25
35.50	35.55	35.55
191.—	193.—	191.—
34.25	34.25	34.25
228.25	234.25	235,—
953 —	947,—	953.50
71.25	69.V,	68.75
59.50	59,—	58.25
844,—	844 —	844,—
VALUTE V MILANU
26-1-62	7-2-62
65,00	66,00
619.80	619,80 591,00 589,00
124.80	124,63 143,70 143,46
23,98	24,01
Dinar (100) Amer- dolar Kanad. dolar Francoski fr. švicarski fr. Avstrijski šil. Funt šter. pap. Funt šter. zlat Napoleon Zlato (gram)
1742,70 1743,75
6300.00	6250,00
5400.00	5350,00 709,00 709,00
BANKOVCI V CURIHU 7. februarja 1962
ZDA (1 dol.)
Anglija (1 funt šter.) Francija (100 nov. fr.) Italija (100 lir)
Avstrija (100 šil.) Češkoslovaška (100 kr.) Nemčija (100 DM)
Belgija (100belg.fr.) švedska (100 kron) Nizozemska (100 gold.) Španija (lOOpezet) Argentina (lOOpezov) Egipt (1 eg. funt) Jugoslavija (100 din.) Avstrija (1 av. funt)
4,30
12,10
85,50
0,693
16,55
15,00
107,80
8,57
83,20
119,70
7.00
5.00 n. k. 0,45 9,50
Kennedyjeva namera, da bi VLAKNA Američane pripravil do tega, da bi prenehali z nakupovanjem surovin za strateške zaloge, ni vzbudila na mednarodnih trgih posebnih nihanj. Na londonski borzi je baker ostal skoraj neizpremenjcn. cm je nekoliko napredoval; cena sladkorja se je nepričakovano dvignila na vseh trgih. Bombaž je ohranil stalne cene, volna je nekoliko napredovala. Med žitaricami je pšenica za malenkost pridobila na ceni.
ŽITARICE
V Čikagu je cena pšenici v tednu do 2. februarja napredovala od 202 3/8 na 203 V8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. Cena Koruze je tudi nekoliko napredovala, in sicer od 106 1/8 na 106 3/4 stotinke dolarja za bušel pod Istimi pogoji. Kakor poročamo že na drugem mestu, bo pridelek pšenice 1961-62 manjši kakor so pričakovali. V samih Združenih ameriških državah bo pridelek zimske pšenice za 12 odstotkov manjši, kakor navajale prve cenitve.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Na newyorški borzi je bombaž ohranil neizpremcnjeno kvotacijo 35,55 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Ameriški izvoz bombaža bo znašal v sezoni 1961-62 samo 5 milijonov bal, to je nekoliko manj kakor v prejšnji sezoni in znatno manj kakor je Amerika povprečno izvozila v zadnjih 5 letih (po 6 milijonov bal na leto). Volna vrste Suint je v New Torku napredovala od 125 na 125,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Na londonski borzi je vrsta 64’s B napredovala od 99 1/2 na 100 3/4 penija za funt proti izročitvi v marcu. V Rou-baixu je cena ostala nespremenjena pri 12,85 franka proti izročitvi v februarju. Juta je v Londonu popustila, in sicer od 124 na 122 funtov šterlin-gov za tono (vrsta First mark).
KAVČUK
V Londonu je vrsta R.S.S. napredovala od 24 1/4-24 3Z8 na 2411/16-24 3/4 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je cena rahlo nazadovat la, in sicer od 28,37 na 28,25 stotinke dolarja za funt nroti izročitvi v juliju. Malajski izvoz naravnega kavčuka je dosegel v letu 1961 102.260 ton ter je bil za 9 odstotkov višji od izvoza v prejšnjem letu.
KOVINE
svež 420-440, postan 500-520, ta-leggio svež 380-390, postan 490 do 520, crescenza svež 320-340, postan 440-450 lir za kg.
GRADIVO
FLORENCA. Cement tipa 500 750 lir za stot, cement tipa 680 880, gašeno apno 410-480, pesek in prod 700-900 lir kub. meter, polna opeka 26X13X6 11 do 12.000 lir 1000 kosov, dvopre-katni votlaki 26X13X6 11.000 do 11.500, šestprekatni votlaki 26X13X8 11-12.500 lir za 1000 kosov.
KONSERVIRANA ŽIVILA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 135-145 lir kg, po 5 kg 140-150, po 1 kg 150-155, po 1/2 kg 160-170, v tubah po 200 gr 42-44 lir tuba, po 100 gr 30-31; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 145-155 lir kg, po 5 kg 150-155, po 1 kg 160-165, po 1/2 kg 170-180, v tubah po 200 gr 46-48 lir tuba, po 100 gr 32-33; olupljeni paradižniki v škatlah po 3000 gr 230-240 lir škatla, po 500 gr 50-52, po 300 gr 33-35 lir škatla.
PAPIR IN LEPENKA
FLORENCA. Cene veljajo za kg, od skladišča do prodajalca na drobno. Bel tiskarski papir 165-175, navaden bel papir 150 do 190, bel pisarniški papir srednje vrste 160-195, barvan pisarniški papir 185-205, bel tiskarski in pisarniški papir srednje vrste 170-225, fin pisemski bel papir 200-240, navaden papir za embalažo 120-160, finejši papir za embalažo 165-220, siva lepenka 60-95 lir za kg.
KRMA
GENOVA. Pogače iz zemeljskih lešnikov 7600-6800 lir za stot, koruzne pogače 4500-4600, moka iz zemeljskih lešnikov 5900-6000, kokosova moka 4100 do 4200, koruzna krmna moka 3600-3700, lanena moka 5500 do 5600, moka iz sezama 5700-5800, moka iz soje 5300-5400; seno iz spomladanskega travnika 2800 do 3000, seno avgustovskega reza 2500-2700, pšenična in ržena slama 1300-1500, riževa slama 700-900 lir stot.
VREČE
BOLOGNA. Vreče za pšenico in moko 120X70 cm 225-230 lir vreča, vreče za otrobe 120x70 cm 450 gr težke 152-154, vreče za riž 105X70 cm 550 gr 178-181, vreče za umetna gnojila 115X65 cm 450 gr 146-148, vreče za krompir 100X60 cm 300 gr 100 do 102 lir vreča.
IZREDNA KONJUNKTURA ZA BAKER
Meseca januarja je bil trg z bakrom razmeroma miren; kazala se je celo težnja, da bo cena padla glede na to, da se je mirno zaključilo gibanje za zvišanje plač v čilskih in ameriških rudnikih. Toda nenadoma je zadnje dni januarja poskočila cena na londonski borzi kar za 5 funtov šterlingov pri toni, in sicer na 234 funtov 2 šilinga in 6 penijev. Že dolgo časa ni bila cena tako v" oka. Skok pripisujejo raznim okol-nostim, med temi tudi posegu proizvajalcev v Rodeziji z namenom, da bi ceno dvignili. Po statističnih podatkih so zaloge bakra na svetu zadostne. V zadnjem času so na londonski borzi prodali mnogo bakra v Evropo. Kar utegne dvigniti ceno, je samo strah pred novimi stavkami. Tako računajo z novo stavko v rudniku El Tenien-te v Čilu, ko zapade 1. aprila sedanja delovna pogodba.
Proti davku na vino
Italijanski vinogradniki so te dni naslovili na ministrstvo za finance in na ministrstvo za kmetijstvo poslanico, v kateri pozivajo vlado, naj spremeni sistem izterjevanja prometnega davka na vino. Kakor smo v «Gospodarstvu» že poročali, je bil v Uradnem vestniku z dne 14. dec. 1961 objavljen predsedniški odlok, ki je odpravil trošarino na vino. Hkrati je bilo s po,...bnim odlokom določeno, da se v zameno prometni davek na to blago poviša, in sicer na 6,30 odst. Vinogradniki naglašajo v svojem pismu, da sam povišek prometnega davka še ne dela težav, pač pa da se je pokazalo, da je ustroj, po katerem se ta davek sedaj pobira, zelo zamuden in drag. U-rad, ki izterjuje prometni davek na vino, ima pravico, da si zaračuna za svoje delo 2 odst. za «stroške» pa drugih 8 odst. izterljivega davka. Tako se dejansko višina prometnega davka na vino dvigne kar na 6,93 odst. in ne samo na 6,30 odst, kakor to določa zakon.
Toda to ni edina te*-' je prinesla nova davčna ureditev za proizvodnjo in promet z vinom. Vsi vinogradniki morajo javiti vsako leto davčnim oblastem najkasneje do 30. novembra, koliko vina so pridelali, kako visoka je njegova alkoholna stopnja, ali kako visoka je sladkorna stopnja če gre za mošt. Poleg tega bodo morali vinogradniki vsako leto javiti, koliko vina jim je ostalo od prejšnje trgatve. Oblastva imajo pravico, da ob vsakem času stopijo v klet in preverijo, ali je bila prijava resnična. Trgovino z vinom bodo precej zavirale tudi birokratične formal nosti, ker bo treba vsak prehod blaga od proizvajalca do grosista, od tega do skladišča in dalje do potrošnika notrditi s posebnim dokumentom.
Tržaška občina je postavila za razdobje I. jan. do 31. julija 1962 višino prometnega davka na vino na 6,30 odst.. Kot povprečno ceno za hi vina pa je treba vzeti 8.000 lir. Tako ie treba plačati za vsak hi vina:
Prom. davek
(6.30% na 8000)	= 504,00
8% na 504 lire
za stroške	= 40,32
fcffnJfc KMEČKE ZVEZE
Bruceloza in malteška bolezen

Živalska
bolezen, ki se je naleze tudi človek
Na newyorški borzi je cena sladkorja poskočila od 2,10 na 2 20 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Do tega je prišlo zlasti pod vplivom vesti, da je Kuba sklenila stopiti s svobodnega tržišča do konca leta in da Fidei Castro ene vidi rad da vzhodne države prodajajo naprej kubanski sladkor po nizki ceni». Zaloge sladkorja na Kubi so znašale 1. januarja- samo 1,2 milijona ton. Pridelek 1962 cenijo na 5,3 milijona ton. Kava je v pogodbi «M» nekoliko napredovala, m sicer od 41,39 na 41,70 stotinke ! dolarja za funt proti izročitvi : v marcu; cena kakava je nazadovala od 21,04 na 20,16 stotin-j ke dolarja za funt pod istimi I pogoji.
Skupaj lir 544,32
Vsoto je treba zaokrožiti na 545 lir za hi. Te dajatve veljajo tudi za ostale občine Tržaškega ozemlja. Pri pobiranju prometnega davka na vino, ki ga bodo domači gostilničarji kupili izven tržaške občine, bodo latinski organi računali tudi oo 10 lir za «statistiko» in kolek.
Precej več vina v Jugoslaviji
Lani so pridelali v Jugoslaviji skoraj za tretjino več vina, kakor leta 1960. Vinski pnuele.it se je v zadnjih letih gibal takole: leta 1957 42.100 vagonov, leta 1958 57.800, leta 1959 46.000, leta 1960 33.500 in lani 45.000 vagonov. V slovenskih primorskih krajih je bilo lani malo vina, a -to je odlično. Kljub temu se letos še ni razvila prava kupčija. Na Vipavskem na primer sploh ne povprašujejo po vinu. Zato si ni mogoče ustvariti še jasne slike o odkupnih cenah. Kakor poroča «Kmečki glas», so odkupne cene lani prvem polletju zelo narastle, ker je bila predlanskim letina slaba. Do junija se je odkupna cena dvignila že na 112 dinarjev, medtem ko je oktobra popustila na 105 dinarjev, in sicer rre den je prišel na trg novi pridelek. že tedaj so računali, da bo novega vina več.
Zovnoze imenujemo tiste bolezni, ki se prenesejo iz živali na človeka. K zovnozam prištevamo tudi brucelozo ali Ban-govo bolezen, katere se človek naleze, ko pride v dotik z bolnim govedom, ovcami ali kozami. V tem pogledu so za človeško zdravje še najbolj nevarne koze. Brucelozo pri ljudeh imenujemo malteško mrzlico. Bolezen po/zroča bacil, katerega je prvi raziskal angleški učenjak Bruce na otoku Malti. Od tod tudi ime za brucelozo pri živalih in malteško mrzlico pri ljudeh. Bruceloza je kužna in nalezljiva bolezen, ki povzroča pri kravah izvrženje v času med 4 in 8 mesecem brejosti, pri ovcah med 3-4 mesecem brejosti. Pri kozah sicer ne povzroča izvr-ženja, vendar je bolezen na kozah še najbolj nevarna, ker se od koz človek še najbolj pogo-j sto naleze malteške mrzlice. V | naravi obstajajo trije tipi Ban-govega bacila: 1. brucella meli-tensis, ki napade ovce in koze ter posredno tudi človeka; 2. brucella abortus, ki napade govedo in le v redkih primerih človeka in 3. brucella suis. ki napade prašiča in tudi človeka, vendar v manjši meri kakor brucella melitensis. Ta tip doslej še ni - bil opažen v Italiji, je pa zelo razširjen v ZDA in pa na Danskem.
V	južni Italiji je zelo razširjena brucella melitensis, ki je — kot smo že omenili — zelo nevarna za človekovo zdravje. Zaradi tega morajo tamkaj vršiti vsako leto razpoznavno cepljenje nad ovcami in kozami, da spoznajo bolne živali, katere morajo zaklati in zakopati. Za prisilno zaklane živali plača država prizadetim lastnikom primerno odškodnino. Zakol živali je pa potreben, da se prepreči morebitno obolenje ljudi, ki bi slučajno prišli v dotik z bolnimi živalmi.
V	severni Italiji je pa zelo razširjena brucella abortus, ki povzroča izvrženje pri govedu. Ta tip brucelle je za človeško zdravje tudi nevaren, vendar v manjši meti kakor tip melitensis.
V	okuženem okolišu se zdrave živali nalezejo bolezni neposredno od bolnih ali pa posredno po okuženi krmi, vodi ali pa, če se pasejo na okuženem travniku. živali v zdravem hlevu se pa nalezejo bolezni, ko pridejo v dotiko z nanovo kupljeno bolno živaljo. Inkubacijski Stadij pri goveji brucelozi traja od 14 do 180 dni. Prvi znak bolezni je povišana telesna toplota, ki jo pa lastnik živali navadno prezre. Prvi in edini znak, ki živinorejca opozori na bolezen je izvrženje. Izvrženje lahko nastopi v vsakem času brejosti, vendar je najbolj pogosto med 4-8 mesecem brejosti. Pogosta posledica zvrženja je zaostanek posteljice, ki jo moramo odluščiti od maternice, če nastoni zvrženje v zgodnji dobi brejosti, so izvržena teleta mrtva. V zadnji dobi brejosti so izvržena teleta sicer živa, vendar običajno poginejo v prvih dneh življenja. Okužene krave izločajo z mlekom povzročitelje bruceloze, ki so tudi za ljudi nevarni.
Pri bikih so pogosto znaki o-kužbe: otok spolnega uda, ki ima močno rdeč glavič in pa zelo pogosto vnetje mod. Pri vnetju mod se pojavi tudi povišana telesna temperatura. Včasih se tako pri kravah kot tudi pri bikih pojavljajo vnetja sklepov kot posledica okužbe z brucelozo.
tega zdravje bližnjih živali ter ljudi, ki bi slučajno prišli v dotik s takimi živalmi.
Ljudje se okužijo z uživanjem surovega mleka, živinorejci pa tudi pri delu z okuženimi kravami zlasti tedaj, bo imajo malo ranjene roke. živinozdravniki se nalezejo malteške mrzlice ah Bangove bolezni, ko izločajo zaostalo posteljico. Malteška mrzlica je pri ljudeh zelo muc-na. Spremlja jo mrzlica, glavobol, zbitost in hujšanje in je zelo dolgotrajna.
Dolžnost vsakega živinorejca je, da vsako sumljivo zvrženje čimprej prijavi, živinozdravnik bo pa ugotovil vzrok zvrženja ter svetoval in odredil potrebno zdravljenje.
Dr. D. R.
Slovenci na kongresu Vsedržavne kmečke zveze
Preteklo soboto se je v Rimu zaključil prvi kongres Vsedržavne kmečke zveze (AUeanza Naziona-le dei Con-tadini), to je zveze, ki združuje male posestnike, neposredne obdelovalce zemlje, spolovinarje in kolone iz vseh italijanskih pokrajin. Na kongres je vodstvo zveze povabilo tudi predstavnike tukajšnjih kmetovalcev. Slovenske kmetovalce s Tržaškega. Go-
. listom v objavo. Sploh bi mo-| ralli pri nas zopet poživiti zadružno misel; za razvoj zadružništva so dani pogoji tudi v Italijanski zakonodaji. Pismo » pozarja naše kmete na nekatere pobude ljudi oziroma organizacij, ki se delajo prijatelje našega kmeta (Federazione Bonomiana coltivatori diretti, Ente Rinascita Agricola in Con-sorzio Agrario), ki prihajajo na dan z raznimi načrti, v resnici pa imajo druge resnične namene. Našim kmetovalcem priporoča naj čim bolj izkoristijo ugodnosti, ki jih predvideva zeleni načrt. Ta bo lahko v veliki meri prispeval k zboljšanju kmetijskega gospodarstva na Tržaškem, ako ga bomo pravilno izkoristili.
Za kmečko ženo
Na seji predsedništva Konference za družbeno dejavnost žensk FLRJ v Beogradu je Lidija šentjurc govorila o položaju ženske na vasi. Dejala je, da niso kmečki ženski dejanski proizvajalki še dali dovolj mc'no-sti za upravljanje zamotanih poslov z ustrezno kvalifikacijo. Skoraj vse delo v tem pogledu je omejeno na izobraževanje žensk; ženske so «nekvalificira-na» delovna sila in obravnavalo jih bolj kot pomožnega proizvajalca. Konferenca naj tudi v prihodnje podpira zaposlene ženske, zlasti kmečko. Latinka Perovič je rekla, da je treba mnogo bolj kakor doslej pomagati zlasti kmečkim ženskam, ker njihov napredek zaostaja za gospodarskim in družbenim razvojem.
Življenje v Mačkovljah
- , • _ 1XI- TJ’ -v*-.	'7X70.	"	V
TVRDKA
SILA JOŽEF
uvoz
IZVOZ
TRST - Rlva Grumula 6-1 - Tel. 37-004, 55-689
Na londonski borzi so v tednu do 2. februarja zabeležili naslednje kvotacije:	baker 235
(prejšnji teden 2341/2) funtov šterlingov za tono (1016 kg); cin 952 (prejšnji teden 946); svinec 58 1/8 ( 59); cink 68 3/8 (69 1/8); v New Torku so bile kvotacije naslednje: baker 30,31 (prejšnji teden 30,26); svinec N. J. 10 (10,50); cink St. Louis 12 (neizprem.); aluminij v ingotih 26 (23 V4); antimon La-redo 28-28,50 (neizprem.) stotinke dolarja za funt; lito železo 66,44 (66,41); Buffalo 67 (neizprem.); staro železo povprečni tečaj 36,83 (37,50) dolarja za tono. živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 190-193 dolarjev jeklenka.
Trunsmlria
IMPORT-EXPORT
VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV
IN STROJEV ZA LESNO INDUSTRIJO
TRST — Sedež; ulica Cicerone 8-II — Tel. 30-214
Potek bolezni je pri govedu različen. Pri tistih izvržen j ih, kjer posteljica ni zaostala v maternici, krave bolezen hitro prebolijo, a pri ponovni brejosti običajno ponovno izvržejo. Pogosto je pa posledica izvrženj kronično vnetje maternice in s tem zvezana jalovost krav. O-kužene krave bolezen lahko prebolijo, vendar ostanejo nosite-ljice klic ter ogrožajo zaradi
ni tainik tržaške Kmečke zveze inž. Jože Pečenko. V Rimu so bili tudi predstavniki kmetijskih organizacij iz Francije, Avstrije, Grčije in Belgije, medtem ko so svoj pozdrav poslale stanovske organizacije iz številnih drugih držav.
Glavni govor je imel dosedanji predsednik Vsedrž. kmečke zveze Sereni, ki je poudaril zlasti nujnost združevanja italijanskih kmetovalcev in njihovega zbliževanja z delavci izven-kmetijskih strok. Med drugim je predsednik poudaril, da imajo kmetie največje možnosti za uspeh v' tem, da se združijo v zadružne organizacije ter tako združeni kljubujejo zunanjim pritiskom.
Med drugimi predstavniki na rimskem kongresu je spregovoril tudi inž. Pečenko, ki je zbranim strokovnjakom in stanovskim predstavnikom predočil posebnost položaja slovenskega kmeta v Italiji, in sicer na Tržaškem, na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Govornik je zbudil nenavadno pozornost, saj je govoril v slovenskem jeziku, njegova izvajanja pa je prevajal v italijanščino predstavnik Zveze malih posestnikov Dušan Kodrič. Ob koncu je kongres izbral 101-članski glavni odbor Vsedržavne kmečke zveze, v katerem je tudi inž. Pečenko.
Ob povratku slovenskih predstavnikov iz Rima smo zvedeli, da jih je stanovska organizacija s Sicilije povabila na svoj kongres, ki bo v drugi oolovici februarja v Palermu.
Iščimo rešitev v zadružništvu!
V našem listu smo v zadnjem času ob vsaki priložnosti, ko je šlo za prodajo mleka v Trstu in koristi naših živinorejcev, poudarili, da je napočil čas, ko se je treba lotiti ustanovitve zadružne mlekarne; le tako bomo zavarovali koristi naše živinoreje in našega malega človeka. To smo naglasili tudi, ko so v zadnjem času z italijanske strani prišli na dan s predlogom, da bi ustanovili na našem Krasu mlekarno in sirarno. Podčrtali smo, da bi morala biti takšna mlekarna v domačih rokah.
Te misli naglasa zdaj tudi Kmetijska zadruga v Trstu v pismu, ki ga je poslala našim
Popotnika razveselijo novi zidovi, ker kažejo novo življenje v naših krajih. Zato te toliko bolj razveseli vsaka nova streha, še posebno, če človek pomisli, da so Nemci skoro popolnoma požgali to vas, kakor bližnjo Gabrovico. Po vojni je Zavezniška vojaška uprava vas obnovila in uredila tudi cesto, zgradili so novo šolo sredi vasi proti Prebenegu, ker je šola namenjena tudi tej vasi. V Mačkovljah imajo vrtec in šolo pa tudi trgovino in gostilno. Vas je znana po izredno žlahtni vinski kapljici, vendar se ljudje danes bavijo bolj z vrtnarstvom kakor z vinogradništvom. Zelenjavo, posebno radič, pa tudi nekaj sadja nosijo na tržaški trg na debelo, in sicer imajo tam povečini stalne odjemalce. Vina je bilo letos pravzaprav le malo, vrtnarstvo pa se je zato toliko bolj obneslo. Vino prodajajo navadno že pred zimo, tako da ga malo ostane do pomladi; sicer prihajajo Tfžd-čam radi posebno ob praznikih v domačo gostilno. Od tod je tudi krasen razgled na dolino Ospa, na morje in daleč po istrskih vaseh gor do Tinjana, ki kraljuje visoko nad drugimi naselji. V gostilni imajo televizijski sprejemnik, pred katerim se posebno rada zbira mladina; dobro se vidijo tudi televizijske oddaje iz Ljubljane. Iz Mačkove! j hodijo ljudje tudi na delo v tržaške tovarne. Nekaj mladine tudi študira, toda po dokončani šoli ne najde vselej zaposlitve, posebno ženska šolana mladina nima posebne sreče. Ljudje so še vedno navezani na svoj domači kraj, to lahko spoznaš po njihovih domovih, ki jih čistijo in obnavljajo. Mačkovi j e imajo sredi vasi prastaro lipo, okoli katere se zbira mladina, pa tudi starejši ljudje se shajajo pod njo in radi obujajo spomine na stare čase. Naj še povemo, da je vas komaj dobrih 500 metrov od jugoslovanske meje.
S. R.
VISTA
TRST — Ul. Carducci 15, telefon 29-656
Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov. šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
Hotel «D0M NA POLŽEVEM
Višnja Gora
Stalna telef. veza št. 8
Samo 6 km od avtoceste Ljubljana - Zagreb, odcep Višnja gora ali Ivančna gorica. Lep hotel C. kat. —
22 sob, 50 ležišč— izbrana jedača in pijača.
IDEALNA IZ L ETNI SK A TOČKA višine 624 m, tereni za smučanje ob hotelu
BESTI
- ŠPEDICIJA
Železniška postaja
Časa Rossa ■ Tel. 55-33 UUlllIilil.
MORILI MARALOSSO
TRST-TRIESTE, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740
Pohištva - dnevne sobe - oprema za urade - vozički - posteljice
^laMine
permafles
Razstave: Ul. Valdirivo, 29 - Ul. F. Filzi, 7
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38 136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: lmpexport - Trieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES -BENI MATERIAL -
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE TEKSTIL - KOLONIALNO
CEMENT IN GRAD-MES0 IN ŽIVINO
STROJE
BLAGO
Posreduje po Tržaškem m Goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije