Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto I. - Štev. 26 Gorica - 27. julija 1949 - Trst Izhaja vsako sredo Zakaj ie Cerkev obsodila komnnizem Odlok, s katerim je sv. oficij ob: sodil komunizem, je razgibal vso svetovno javnost. Medtem ko dobri ’n pošteni odobravajo odločni nastop Cerkve, se komunisti in drugi brezverci kar penijo jeze ter obme: tavajo Cerkev z najbolj strupenimi klevetami. Resnica je pa samo ena: Cerkev je obsodila komunizem za* radi njegovega materialističnega in Protikrščanskega nazora. Komunizem sloni na materializmu. To priznavajo vsi komunistični pr: vtki. Lenin zahteva ud svojih pri: Stašev, da se izrazijo za materiali: 'tem odkrito in brez pridržka. Saj *■ni mogoče vzeti iz materialistične: ga nauka, ki je kakor iz celega ulit, niti ene postavke, niti enega bistven nega dela«. (Lenin, Priprava na revolucijo, 1917.) Marksov duhovni oče filozoj Feuerbach je učil, da je niaterializem edino resnični nazor, ki pravi, da je na svetu izključno samo snov; duhovnih bitji ni: ne Boga, ne duše, zato tudi ni večnosti 'n posmrtnega življenja, niti ni greha ali krivice ali sodbe... Kar se duhovno izkazuje, je le posebno delovanje in javljanje materije, sno* vi: misli so n. pr. le izcedek mož: ganov, kot se seč cedi iz ledvic... Kjer koli pridejo komunisti na ob: last, postane materializem bistveni del šolskega pouka. Tako učijo tudi v Sloveniji, da je izšel človek iz °pice, da je razum zgolj treslanje Možganskih celic, da je s smrtjo vsega konec, da sta Bog in duša zgolj 'zrnišljotina... Komunizem proglaša dalje brez: boštvo in brezverstvo. Materialistič: n’ človek se mora nujno otresti vseh verskih »predsodkov«. Če ni duha ’n Boga, ne sme biti niti vere! To le osnovni nauk vseh komunističnih 'deologov. Karl Marks je proglašal: ^Vera je opij za ljudstvo!... Reli: S'ja je vzdih potlačenega bitja, lini; čenje vere kot prividne in varljive Sfeče človeštva je zahteva njega stvarne in resnične sreče«. — Za ^arksom ponavlja Lenin: »Marksi: ient je materializem, zaradi tega je sovražnik vere... Moramo pre: ni8gati verol To je abc m a: ,er>alizma in marksizma«. — Se doslednejši je Buhar / n ; »Vera komunizem ne moreta biti drug * drugim ne načelno ne dejansko... naloga ni reformacija vere, ft>arveč rušenje vseh vrst ver, vseh Vt-st moral«. — In voditelj brezbož: boja v Rusiji, »protipapež« Ja: 'slavskij, vzklika z zagrizeno bes: ^ostjo: »Komunistično življenje je ^ožno samo tam, kjer se je narod tresel vere. Ne bomo popuščali v >lsših osnovnih načelih, ampak bo: £l° v naši stranki uničili vsakogar, ' bo v tem pogledu popustljiv ... *nanjamo borbo brezboStva. Na* 0 dolžnost je, uničiti vsak werski *>kn,«. Hazgled po svetu ^ nepomirljivo nasprotje med On*unizmom in vero dokazujejo Sodovinska dejstva. Boljieviki so Rusiji prizadeli strahovito versko ^*dejanje; rdeči Kaljes je v Mehi: f s krvjo neštetih žrtev na streho* V* način dokazal svoje sovraštvo ^ vere; slično se je zgodilo v Špa: • Komunisti so v Romuniji ter v Italijanska poslanska zbornica odobrila Atlantsko pogodbo Po večdnevnih; živahnih debatah je bil v četrtek 21. t. m. v rimski' zbornici odobren pristop Italije k Atlantskemu paktu. Za vladni predlog ie glasovalo 323 poslancev, proti 160, 8 poslancev se je glasovanja zdržalo. Debata o predlogu se je bila po 11 urni seji zaključila že prejšnji večer okrog polnoči ter je prišlo po zavrnitvi raznih. — zlasti komunističnih —, pro-tipredlogov do končnega glasovanja. Pri tem glasovanju so se pa levičarji poslužili nedostojne igre in so vrgli v žaro tudi nekaj kroglic, ki so jih imeli za druga glasovanja. Ob štetju so zato ugotovili več kroglic kot je bilo poslancev, ki so glasovali. Glasovanje je bilo seveda razveljavljeno in odloženo na drugi dan. Ob otvoritvi seje je zbornični predsednik Gronchi ostro obsodil resni1 parlamentarizem ponižujoče početje poslancev. Vsa zbornica je ploskala predsednikovim besedam, tudi levičarji, ki so računali na tajnost glasovanja, toda vsa zbornica je vedela, kdo so zlikovci, vsled česar se je ponovno glasovanje pričelo med glasnim prerekanjem levice in desnice. Boj za Atlantski pakt razburja že par mesecev vso italijansko javnost. Socialkomunisti so to obrambno zamisel, ki naj bi preprečila prodiranje komunizma in oddaljila nevarnost vojne, proglasili za napadalni pakt. s katerim si hočeta ameriški imperializem in kapitalizem zasužnjiti svet. Z vso prekanjenostjo in zagrizenostjo so začeli hujskati množice in jih pozivati na odpor. Vlada nima lahkega stališča. Samo z odločnim, vendar previdnim postopanjem bo odbila divje komunistične navale, počasi premagala številne težave in si utrdila svoje postojanke, Zmaga v borbi za Atlantski pakt v poslanski zbornici dne 21. t. m. je ena takih pridobljenih postojank. Borba za pakt sicer še ni zaključena, toda vlada z gotovostjo lahko računa na uspeh. Podkarpatski Rusiji v zadnjih letih docela uničili katoliško hierarhijo in dejansko zatrli katolicizem. Tež: ka obsodba nad nadškofom Stepin-. cem, kardinalom Mindszentyjem ter preganjanje nadškofa Berana so samo najbolj kričeči primeri načrtne: ga preganjanja vere v Jugoslaviji, na Madžarskem ter na Čehoslo: vaškem. Komunizem je zatorej bistveno zloben. V teoriji in v praksi je proti veri in Bogu. Zato pa ga je Cerkev obsodila. In ta odločna obsodba je pričetek — konca komunizma. Kralj Peter o Jugoslaviji Kralj Peter je v četrtek 21. t. m. obiskal Rim. O političnem položaju se je nasproti časnikarjem' izrazil sledeče: Združene države naj bodo pri Titovih pogajanjih z Zapa-dom previdne zaradi njegove dvojne igre. Po kraljevem mnenju se ne more pričakovati, da bi se v Jugoslaviji v kratkem izvršil kak preokret. Tita upro-pastijo sedaj lahko samo Rusija in njeni sateliti. Edini' razlog, zaradi katerega Rusija ne pod-vzame tega koraka, je nevarnost nove svetovne vojne, katere Rusija v tem trenutku ne želi. Tito je po kraljevem mnenju »Rdeči Franco«, ki bi napel vse sile, da bi ostala Jugoslavija v kakršni koli bodoči vojni med Vzhodom in Zahodom neutralna, ker samo na ta način bi se ohranil na oblasti. V Jugoslaviji trenutno ne obstoji nika-ko močno tajno gibanje proti režimu, čeprav niti ena petina prebivalstva ne Podpira komunizma. Samo če bi Združene države in Anglija odločno pokazale, da so pripravljene dati svojo podporo, bi to pospešilo 1 itov padec in vzpostavitev demokratičnih svoboščin v Jugoslaviji. Slednjič je kralj izrazil mnenje, da se Titov režim še ni dokončno odpovedal svoji pomoči grškim komunistom, čeprav je podal tozadevna zagotovila. Senat Združenih držav je odobril severnoatlantsko pogodbo Senat Združenih držav je odobril severnoatlantsko pogodbo, s katero se Združene države^ in enajst drugih držav združujejo v kolektivno samoobrambno zvezo proti vsakemu napadu. Senat je odobri! pogodbo z 82 glasovi proti 13 po trinajstih dneh razpravljanj. Da postane pogodba obvezna za Združene države, je potreben samo še podpis predsednika Trumana. Za odobritev sta se zavzemali demokratična večinska stranska in republikanska manjšinska stranka senata. Izmed trinajstih senatorjev, ki so glasovali proti ratifikaciji, sta bila dva demokrata in 11 republikancev. Senat Združenih držav sestavlja 96 senatorjev. V zvezi z odobritvijo Atlantske pogodbe v senatu z 82 proti 13 glasovom se ameriški tisk strinja v tem, da predstavlja odobritev popolnoma voljo a-meriškega naroda. Skoraj' vsi časopisi pišejo, da mora slediti zdaj načrt za vojaško pomoč in da mora po Atlantski pogodbi predvideni svet izdelati ukrepe za zagotovitev vojaške podpore, pa tudi politične in gospodarske varnosti. Senat je opravičil upanje jn pričakovanje svobodnega sveta. Pogodbo morata odobriti še Francija in Nizozemska, toda po odobritvi Združenih držav je ratifikacija v teh dveh državah naravna stvar. Zdaj je odprta pot za ustanovitev severnoatlantske skupnosti v obliki zveze, ki bo imela namen ohraniti mir in braniti svobodo ter varnost proti vsem napadom. Za zagotovitev in dosego teh smotrov pa mora pogodba postati nekaj več kot papirnato diplomatsko orodje. Pogodba mora postati živa in aktivna stvarnost, pripravljena in sposobna odbiti vsak napad, pa tudi preprečiti vsak napad z ustvaritvijo tako močne vojaške, politične in gospodarske zveze, da se je niti najbolj nepremišljena sila ne bo upala napasti. Truman za oborožitev Evrope Predsednik Truman je poslal v ponedeljek 25. t. m. ameriškemu kongresu poslanico, v kateri zahteva 1 milijardo in pol dolarjev za vojaško pomoč tujim državam. Poslanico je Truman nameraval poslati že zadnje dni prejšnjega tedna, pa se je premislil in jo poslal v ponedeljek, čeprav nekateri se-natori tej nameri nasprotujejo. Predsednikov namestnik Bar-kley je novinarjem izjavil, da pričakuje, da bo kongres odobril zakonski načrt za vojaško pomoč še pred odgoditvijo sedanjega zasedanja. Nekateri kongresni voditelji pa so izjavili. da^bo predlog za vojaško pomoč naletel na večje nasprotovanje kot severno-atlantska pogodba. Kot znano mora predlog poleg senata odobriti tudi predstavniška (poslanska) zbornica. Pomoč Kominforma grškim upornikom Po poročilu grške vlade je Kominform ojačil svojo nenapovedano vojno proti Grčiji z do-sedaj neobičajno veliko dobavo orožja in municije Bolgariji in Albaniji ter tako obrezuspešil učinek nedavnega zagotovila maršala Tita, da bo Jugoslavija zaprla jugoslovansko-grško mejo. Grška vlada je poslala poročilo posebni komisiji OZN za Balkan in navaja v tem poročilu med, drugim sledeče: »Kominform je v namenu, da obdrži popolno nadzorstvo nad izvrševanjem načrta za nasilno podjarmljenje Grčijezoziromna položaj v Jugoslaviji premestil oporišča in operacijska središča proti Grčiji na obe krili sovražnih vojaških položajev, v Albanijo in Bolgarijo, ki se slepo pokoravata Kominformu. Poročilo opozarja nadalje na dejstvo, da je v zadnjem času tudi Romunija znatno povečala svojo pomoč grškim gverilcem. Končno omenja, da se vršijo v Albaniji obvezni nabori med 15.000 Grki, ki so jih gverilci pri svojem umiku v Albanijo nasilno odvedli. Sprejem v organizacijo Združenih narodov (OZN) Nova razprava o prošnjah 12 držav za sprejem v OZN pred Varnostnim svetom je pokazala, da ni prišlo v stališču članov sveta do nikake spremembe. Zato je na sestanku Varnostnega sveta prevladalo mnenje, da o teh prošnjah ni umestno glasovati in je svet odgodil svoje delo, ne da bi’ določil dan prihodnjega sestanka. Jugoslavija je popustila... Ameriški list »Christian Science Monitor« je pred kratkim objavil članek svojega posebnega dopisnika v Beogradu, ki med drugim pravi: Titov režim v Jugoslaviji ima sedaj dva zunanja sovražnika: Kominform in zahodni imperializem. Jugoslovanski tisk se še vedno trudi, da bi nepristransko izlival svoj srd na oba omenjena nasprotnika. Zanimiva je ugotovitev, da se noben napad na Kominform ne pričenja brez vljudnih fraz komunističnega jezika, ki so naslovljene na zahodne imperialiste. Vzrok za to je jasen, povsem komunističen. Jugoslavija ie končno pretrgala vse stike s Kominformgm, z Moskvo in moskovsko trgovino, kljub temu pa trdi, da je še vedno komunistična država, še več, da je edina prava komunistična država. Po vseh komunističnih dogmah pa so tako imenovani »zahodni imperialisti« tradicionalni sovražniki. In zaradi tega se zdi, da mislijo Titovi pisuni in pisači, da ie njihova prva in največja dolžnost, da s peresom in črnilom dokažejo svojim bralcem, kako sta jim sovražna po eni strani Kominform in po drugi, kot oni pravijo, »imperialistični zahod«. če pa čitate današnji jugoslovanski tisk, morate nehote ugotoviti, da so napadi proti vzhodu mnogo bolj vroči in ostri kot pa proti zahodu. Kadar se jugoslovanski tisk razburja nad zahodom, so vse njegove besede nekako avtomatično napisane in se vidi', da so vsi ti napadi napisani bolj iz navade kot pa iz prepričanja. Ne posnemamo pa tega prepričanja le po pisanju jugoslovanskih listov. Zahodni opazovalci so na splošno prepričani, da danes Zahod ni’ več predmet pravih zlonamernih napadov. Zahodni zavezniki se nikakor ne smejo dati zapeljati sedanjim nasmejanim obrazom ti-tovcev. Ti so pač prijazni, ker danes potrebujejo pomoč z Zahoda, če se hfbčejo obdržati na oblasti. A ne smemo pozabiti, da ljudstvo v Jugoslaviji ne mara ne Stalinovega ne Titovega komunizma. OSMA NED. PO BINKOŠTIH Iz svetega evangelija po Luku. Jezus je povedal učencem to priliko: Bil je bogatin, ki je imel oskrbnika, in tega so mu zatožili, da mu imetje zapravlja. Poklical ga je ter mu rekel: Kaj slišim o tebi? Daj odgovor o svojem oskrbovanju, zakaj poslej ne boš mogel biti več oskrbnik. Oskrbnik pa je rekel sum pri sebi: Kaj nuj storim, ker mi moj gospod jemlje oskrbništvo? Kopati ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me sprejmejo v svoje hiše, ko bom od oskrb-ništva odstavljen. In poklical je dolžnike svojega gospoda, vsakega posebej, in dejal prvemu: Koliko si dolžan mojemu gospodu? Sto mer olja, je rekel ta. On pa mu je dejal: Vzemi svoje pismo, brž sedi in zapiši: petdeset. Nato je rekel drugemu: Koliko si pa ti dolžan? Ta je rekel: sto mer žita. Pravi mu: Vzemi svoje pismo in zapiši: osemdeset. !n gospod je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je razumno storil. Zakaj otroci tega sveta so nasproti svojemu rodu razumnejši kakor otroci luči. In jaz vam pravim: Pridobite si prijateljev s krivičnim mamonom, da vas, ko obnemo-rete, sprejmejo v večna bivališča. Da bomo današnjo evangeljsko priliko .bolje umeli, moramo najprej natančneje ugotoviti, o kakšnih dolžnikih in dolgovih nam govori. Dolžniki so bili zemljiški najemniki ali po naše »koloni«, njih dolgovi pa dolžna letna najemnina ali delež na pridelku. Za gospodarja je te reči urejal njegov oskrbnik; on je napravljal pogodbe ter določeno najemščino ob svojem času izterjeval. Oskrbnika je vezala z gospodarjem posebna službena pogodba, po kateri je bil kajpak dolžan varovati gospodarjeve koristi. V današnji priliki je oskrbnik to svojo dolžnost slabo izpolnjeval in ie gospodu delal škodo. To ie bil vzrok, da mu je gospod odpovedal ter zahteval obračun. Nepošteni oskrbnik je spoznal, da se bližajo črni' dneva zanj, brezposelnost in beda. Poiskal si je torej prijateljev med koloni tako, da je spremenil najemninske določbe njim na korist. »Pismo« je namreč najemninska pogodba. Upal je, da mu bodo koloni hvaležni ter ga pozneje podpirali1 v njegovi potrebi. Ko ie gospodar zvedel za to spletko, se je nekako takole izrazil; Glejte ga, navihanca! Pametno si je umislil. Ni mogoče reči, da je trde glave ... Jasno je, da ga ni pohvalil kot da bi bi! oošte- no ravnal. Oskrbnik je bil tržaške šole: pošten presneto malo, navihan in pretkan Da še kar precej. Vsaka svetopisemska prilika pa je bogata na dobrem nauku za krščanske ljudi. Gospodar veleposestnik je vsemogočni Bog. Oskrbnik je človek. Vse pozemeljsko imetje potemtakem človek upravlja samo v odvisnosti od edinega najvišjega gospodarja, ki ga lahko vsak hip na odgovor pokliče. Ta odgovor ne bo posebno lahak, ker smo grešni ljudje in polni zadolže-tija pred božjo natančno pravico. Kako bomo obstali pred sodbo? Jezus nas v tej priliki opominja, naj bomo pametni in domiselni podobno kot si je znal krivični oskrbnik pretkano pomagati in poskrbeti za svojo bodočnost: Pridobite st prijateljev s krivičnim mamonom! Pod besedo »krivični mamon« se razume posvetno imetje, ker človeka rado zapeljuje v krivico. Ni vsako imetje krivično, toda skrb za imetje kaj lahko prestopi meje poštenja in pravice. Namesto da bi se izpostav-j ljali ti nevarnosti, naj bi kristjani bolj mislili na dušo in večnost; posvetno imetje naj bi bolj velikodušno uporabljali za dobra dela in si tako pridobivali za pc smrti prijateljev, ki jih bodo sprejeli v svoj večni dom. Jezus se pritožuje,da kristjani (otroci luči) ne znajo biti tako bistroumni in domiselni v skrbi za dušo, kot so v skrbi za telo posvetnjaki hitri in zuajdeni. Ali morda tudi tebe zadeva ta očitek? Ali znaš biti' velikodušen v pomoči bližnje-; mu, v podpiranju dobrih na- • c a a Ina šol Iz življenja Cerkve Odmev odloka o obsodbi komunizma Odlok sv. stolice, s katerim je ponovno obsodila komunizem, je izzval pri komunistih mnogo hude, naravnost histerične jeze. Tako je n. pr. praški radio odgovoril z neumno trditvijo, da hoče Vatikan s tem odlokom zrušiti temelje čeho-slovaške ljudske demokratične države in da se za verskim plaščem odloka skrivajo zlobni načrti mednarodne reakcije. V Romuniji ie sklicala vlada ministrsko sejo, na katero so poklicali pravoslavnega, komunistom prevdanega patriarha Justinijana. Na tej seji so preučevali odlok sv. stolice o obsodbi komunizma, niso pa izdali o tem posvetovanju nobenega poročila. Dobro informirani krogi trdijo, da ie naročila vlada patriarhu, naj napravi čim-preje konec vsakemu odporu katoličanov v državi. Isti' krogi poročajo, da misli sovjetski patriarh Aleksij sklicati še to poletje nekako »velepravoslav-no« konferenco, na kateri naj bi prerešetali stanje katoličanov v vseh vzhodnoevropskih državah. Tudi italijanski komunistični in filokomunistični (Netinijevi) listi so zelo razkačeni ter na razne načine, z besedo in slikami, napadajo in smešijo protikomunistični odlok sv. stolice. Razni ameriški časopisi soglašajo v tem, da je silna reakcija komunistov po vsem svetu najboljši dokaz za učinkovitost papeževe obsodbe. Cerkev je s svojim korakom prizadejala komunizmu hud udarec, zavrla njegovo nadaljnje širjenje in mogoče tudi omajala komuni- stično oblast v deželah, kjer je zdaj na krmilu. List »Denver Post« piše n. pr.: »Dejstvo, da je Čehoslovaška objavila, da namerava prevzeti popolno nadzorstvo nad rimskokatoliško cerkvijo v državi; dokazuje, da se komunistični voditelji bojijo posledic, ki jih bo papežev odlok imel glede njihovih pristašev.« Cerkev na Čehoslovaškem V zadnjem času skoraj ni bilo dneva, ki bi ne prinesel kake novice v nadaljnjem razvoju komunistične kampanje proti rimskokatoliški cerkvi na Čehoslovaškem. Pred dnevi pa je odšlo 6 ministrov čehoslava-ške vlade iz Prage na dopust v Sovjetsko zvezo. Med temi sta tudi minister za prosveto in minister za obveščanje, ki sta imela vodilne vloge v proticer-kveni gonji. Kake bodo posledice tega potovanja? Kampanja je dosegla višek z objavo uradnega izvlečka o zakonskem osnutku, ki uvaja splošno nadzorstvo nad vsemi cerkvami' na Čehoslovaškem. Vsa cerkvena imenovanja so pod nadzorstvom in odobreni bodo samo politično zanesljivi kandidati. Zakonski osnutek predvideva tudi nadzorstvo nad cerkveno imovino. O tem zakonskem osnutku bodo razpravljali na prihodnjem zasedanju čehoslovaškega parlamenta, ki bo v jeseni. Zadeva vse cerkve, zlasti pa je naperjen proti rimskokatoliški cerkvi, ki so jo uradno označili kot »sovražnico«, brez dvoma zaradi velikega števila vernikov in zaradi predanosti papčževi oblasti. Brez dvoma ni' pripisati igri slučaja, da so objavili izvleček o zakonskem osnutku takoj po papeževi obsodbi komunizma. Dan po objavi izvlečka o zakonskem osnutku so v katedrali sv. Vida v Pragi in v drugih cerkvah prečitali izjavo čeških duhovnikov, da so zvesti svojim škofom in da odklanjajo »katoliško akcijo« pod pokroviteljstvom vlade. Nekaj podatkov o katoličanih v Združenih državah lz kat. uradnega letopisa za l. 1949 sledi, da je doseglo število katoličanov Združenih držav Amerike, vštevši Alasko in Iiavvajske otoke, skoraj 27 milijonov. Od lanskega leta so napredovali za približno 050 tisoč vernikov. Škofije, ki imajo več kot milijon katoliških vernikov, so Chicago, Boston, New York, Filadelphia in Broocklyn. — Kardinale imajo štiri, nadškofov dvajset, škofov pa 157. Vseh duhovnikov je 42.534 poleg 7302 laičnih bratov in 141.600 redovnic. Velik del duhovnikov se bavi s poučevanjem in vzgojo mladine. — Katoliške šole poseča približno 4,400.000 o-trok; od teh je 240 tisoč vseuči-liških dijakov, to je še enkrat toliko kot leta 1946. Katoličani vzdržujejo 715 bolnišnic s 95.283 posteljami. Nov škof domačin na Cejlonu V novi stolnici v Jaffni na Cejlonu je bil posvečen za škofa msgr. Emilijan Pittai, domačin iz rodu Tamul na Cejlonu. Slovesnosti so se udeležili poleg katoličanov in protestantov tudi hindujci in mohamedanci, ki so vsi izražali veselje, da je njihov domač človek prišel do tolike časti. Novi škof ostane kot pomožni škof v Jaffni. Danes si bomo ogledali, kakšno stališče zavzema krščansko družboslovje do davkov. Vsi vemo, da države in razne druge samoupravne ustanove pobirajo od državljanov davke. Ali so do tega upravičene? Ali so državljani dolžni' plačevati davke? Država ali kaka druga samoupravna edinica (n. pr. občina) sme pobirati davke, v kolikor jih odobri ljudstvo po svojih predstavnikih, ki v narodnih predstavništvih ali parlamentih sprejemajo zakone, med drugim tudi davčne zakone. Z zakonom določeni pravični davki, katerih pobiranje se izvaja prav na pravičen, po zakonu določen način, so obvezni in so državljani po vesti dolžni, da jih plačujejo. Obveznost po vesti bi prenehala le, če bi bili davki pretirano visoki in bi imeli namen davkoplačevalce gospodarsko uničiti. Sicer pa socialna pravičnost zahteva, da državljani vestno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti do države. Plačevanje davkov, to je dajanje denarja v državne in druge javne fonde brez neposredne koristi ali protiodškodnine, je osebna obveznost vsakega državljana, tako da ne zadeva neposredno i m o v i n e, ampak njenega lastnika. Zdrava pamet pravi, da mora plačati višje davke tisti, ki ima več premoženja. Ker država potrebuje denar za vzdrže- vanje državne uprave in zadnje čase tudi vedno bolj za izvrševanje nekaterih važnih nalog, ki’ jih je prevzela, je jasno, da zato potrebuje denar, ki ga pobira od državljanov v obliki davkov. Vendar pa davki ne morejo biti vedno v neposrednem sorazmerju z dohodki, marveč se I sorazmerno z imovino obvezan-! cev postopoma višajo do neke zgornje meje. Take davke ime-; nujerno »progresivne« davke. S teoretičnega stališča bi bilo najbolj idealno, da bi veljala na splošno ena sama progresivna davčna lestvica za vse dohodke., V praksi' pa se je izkazalo, da je del javnih dohodkov lažje kriti s posrednimi davki, ki jih ljudje raje sprejmejo in plačujejo. Pri predpisovanju davkov naj bi se zakonodajalci ozirali zlasti na naslednje: Pri predpisovanju novih davkov naj se obdavčijo dohodki in ne toliko osnovna imovina, ki je itak gospodarsko bolj sterilna in potrebna v drugačne, bolj koristne namene. Visoko naj se obdavči luksuzno in tako blago, ki služi bolj zabavi kot resničnim neobhodnim potrebam^ prebivalstva. Davki na zapuščino naj ne bodo previsoki, ker bi sicer nasprotovali načelu zasebne lastnine ter bi bili bolj podobni zaplembam kot davkom. (Dalje) Koledar za prihodnji teden 31. julija. NEDELJA. Osma po* binkoštna. — Ignacij (Ognjeslav) LojoLski, spozn., ustanovitelj jezu* itskega reda (16. stoletje). 1. avgusta. PONEDELJEK. Vezi sv. Petra. Prvak apostolov je bil v Jeruzalemu zaprt v ječo, iz katere ga je Bog čudežno rešil. Pozneje pa je bil zaprt v Rimu v Mamertinski ječi, nakar ga je križ osvobodil vseh zemeljskih vezi. Spomnimo se na sodobne ječe in obsodbe katoliških škofov. Satanova igra je stara. 2. 7 OREK. Alfonz Liguori, škof in cerkv. učenik. — Porcijunkula je bila prvotno majhna cerkvica, kjer je sv. Frančišek rad zbiral svoje brate. Zdaj pod to besedo razume* mo posebne odpustke, ki so imeli svoj začetek pri tisti cerkvici pod Asizijem. .3. SREDA. Najdba( telesnih oi Stankov) sv. Štefana. — Lidija, vdova. 4. ČETRTEK. Dominik (Nedelj* ko), sp. Bil je sodobnik sv. Fran* čiška ter je ustanovil beraški red pridigarjev, ki se po njem imenujejo dominikanci. Šteje sc med najod* ličnejše osebnosti srednjega veka. 5. PETEK. Marija Snežna. — Ans* bald (Ožbolt), kralj. — Prvi petek. 6. SOBOTA. Jezusovo spremene* nje na gori (Mt 17, 1*9) Slovenci in obsodba komunizma ! Ljudstvo v Sloveniji je spre- I jelo vest o obsodbi komunizma j z zadoščenjem in odobravanjem. Saj je prišla obsodba v trenutku, ko je vse ljudstvo spoznalo komunizem v vsej svoji1 strašni resnici kot brezbožno in brezsrčno tiranijo. Komunizem jih je izropal in pahnil v bedo in pomanjkanje, napolnil je ječe in uvedel poli-! cvjski teror, preganja duhovnike i in ruši kapelice. Najbolj jih je j pa zadel s tem, da jim je pričel nasilno ropati otroke in pošiljati na prisilno delo. Vsa Slovenija je videla ob tej priliki obupni jok mater ter pravcate ljudske upore, katerim je sledilo masovno zapiranje... In tedaj je prišla — obsodba komunizma. Kot blisk je letela novica od ust do ust, od vasi do vasi: »Sv. stolica je obsodila komunizem! Pravi partijci so izobčeni! Ostalim so odvzeti sv. zakramenti!« V dušah vseh se je tedaj zjasnilo! Sv. Cerkev nas ni zapustila! Obsodba sv. Cerkve nam je zagotovilo, da bo satan premagan, da bomo spet pozidali kapelice, spet vodili otroke v Cerkev, spet peli: »Povsod Boga ...« Dva misijonarja sta odkrila nov rod Dva holandska misijonarja sta od* krila meseca septembra lanskega le* ta, na Novi Gvineji nov, do sedaj nepoznan rod ondotnih domačinov, ki so pravi divjaki in še ljudožrci povrhu. Zaupanje teh »lovcev na človeške glave« sta si pridobila z malimi darovi, posebno pa z igra* niem na harmoniko. Naselbine teh divjakov so nad vse preproste: moč* vimata tla so pokrita z debli in vejevjem; koče za moške so iz ve* jevja ter pokrite počezno s listi palme saksak, koče za ženske so pa na drevesih, tudi do 25 m visoko od tal. Ti divjaki ne poznajo stalnega bivališča. Na istem mestu ostanejo kvečjemu osem mesecev, nakar po* rušijo svoja naselja ter si poiščej0 kak drug kraj. Njih glavno hran0 tvori neki črv, ki živi v strženu me sargo. Da pridejo do teh črvov, ki jih pojedo kar žive, moraj0 dostikrat posekati veliko palm, kaf je tudi vzrok, da morajo svoja b>' vališča večkrat menjati. Polog t® hrane jim tekne tudi divjačina tudi človeško meso. Svoje koče ki°' čajo z glavami živali, od znotraj p* s človeškimi glavami in drugimi $0> veškimi kostmi. Zato se ne sinem0 čuditi, če se širi iz njihovih k°^ grozen smrad. — Žene in dekleta se lepotičijo s školjkami in kožami raz' nih kač, medtem ko se moš^1 postavljajo s tem, da si probodeJ0 nos s kosom lesa ali s kako kostj0' Kulturni obzornik Šolske prireditve na Tržaškem Z veseljem beležimo, da so letošnje šolske prireditve na Tržaškem dosegle velik uspeh. Po krivdi rdečih nasilnežev je nastal v prvih letih po vojni velik prepad med šolo in domom. V mnogih krajih učitelji zaradi komunističnega obrekovanja niso imeli ali še celo danes nimajo potrebnega ugleda, ki je tako nenadomestljiv v šolski vzgoji. Vse te laži sedaj počasi plahnijo in šola dobiva zopet tisto moč in ugled, ki ju v vsaki res svobodni državi uživa. Odkar sta se skregala Stalin in Tito, ie na šolah vse boljše. Pionirčki in njihovi tovariši — učitelji so kar čez noč zginili Tako je šola vedno bolj prosta pogubnega političnega vplivanja in se pričenja resno delo v korist mladine in naroda. Gornje misli potrjujejo velike zaključne prireditve, ki smo jih doživeli v zadnjih tednih. Na večini naših šol je učiteljstvo pripravilo take razstave in prireditve, da kaj podobnega v naših krajih še ni bilo. V Devinu, Nabrežini, Trstu, Dolini in drugih večjih krajih so bile te proslave dogodek prvega reda. V Devinu je že nekaka tradicija, da znajo tovrstne prireditve Prav lepo in vzorno pripraviti. To jel hkrati velika sreča za nas vse; tako m devinskem gradu stanujoči tržaški gospodar vsaj od te strani spozna Slovence v pravi luči. V Nabrežini so imeli letos kar celo igro »V kraljestviq valjčkov«. Tržaške osnovne šole so ob koncu prav tako pokazale, kako znajo otroci vračati, če v teku leta prav sprejemajo. Izreden dogodek pa ie bila zaključna proslava v Dolini. Tam je agilni ravnatelj združil vse šole svojega področja. Tako so imeli številni Dolinčani nrflikfi videti veliko razstavo in akademijo osmih šol. Od nepozabne akademije omenimo le prekrasno pesem »Domovini«. Mala šolarka iz Ricmanj je to pesem tako občuteno in brezhibno deklamirala, da bi še Gregorčič ne želel boljše. Prav luko so se postavili boljunski šolarji s svojim ljubim »Trdoglav čkom«. Take velike prireditve, ki mulijo občinstvu toliko zdravega veselja, nevsiljivega Pouka in pravega užitka, niso samo v čast prirediteljem ampak tudi šolariem. Po tako lepem šolskem letu, po tako krasrUh šolskih proslavah je želja vseh zavednih Slovencev le ta, da bi naša učeča se mladina na tej poti nadaljevala in tako sebi gradila srečo in dom. Gospodarski listek Dobra žetev v AmeriKi Velik uspeh „Divjega lovca“ na Repentabru Nedelja je bil lep sončni dan. Kljub temu, da je bilo nekoliko vroče, so začeli prihajati na Repen« tabor ljudje v večjih skupinah takoj v popoldanskih urah. Prijazni grič je postajal vedno bolj živahen. Av« tobusi so vozili kar naprej in na obrazih ljudi je bilo videti zelo ve« selo razpoloženje. Niti namerne prireditve drugod, ki naj bi odvrni« le ljudi od Repentabra, niti članek v Demokraciji, ki je indirektno do* povedoval ljudem, naj se ne udeleže prireditve Slovenskega odra, nič ni preprečilo ljudem, da bi ostali doma-Le tistih nismo videli, ki jih je ve« zala stroga strankarska disciplina. Prireditev je bila manifestacija slo« venske besede. Italijanski izletniki, k: so prihajali na Repentabor in zavezniški častniki in vojaki kar niso mogli razumeti, da se zbira na slovenski kulturni prireditvi na Svo« bednem tržaškem ozemlju preko dva tisoč ljudi. Udeleženci so bili s predstavo ze* lo zadovoljni in so odhajali na svoj0 domove z novimi močmi in novim navdušenjem za slovensko narodno stvar. Igralcem gre vse priznanje, prav tako pa tudi komornemu ziboru »Škrjanček«, ki je poživljal vso igro z lepim, ubranim petjem. O predsta« vi sami bomo še poročali v strokov« ni oceni. Tako je doživel Finžgarjev »Divji lovec« novo zmagoslavje na Primor« skem. Res, da je igra že nekoliko stara, a je našemu ljudstvu izredno všeč. To je res prava ljudska igra. Med udeleženci so bili slovenski di hovniki, ki so prišli s svojimi fa« rani. Bili so delavci, kmetje, otroci in vsem je igra nekaj nudila. Pred« stave se je udeležil tudi starešina slovenskih advokatov v Trstu, več« letni predsedn ik Cirilmetodove družbe, znani prosvetni in narodni delavec, dr. Josip Abram. Po pred« stavi se je zelo laskovo izrazil o prireditvi. Tako je prinesla slovenska prirc« ditev na prostem novo zmagoslavje slovenski misli in je pustila daleč za seboji vse ozke strankarje, ki ne prenesejo ničesar, nad čemer ne bi držali svoje pokroviteljske roke. Ob priliki predstave je izšel tudi program v izredno lepo urejeni knji« žici z naslovom Slovenski oder. V brošuri je mnogo bogatih in drago« cenih misli naših prosvetnih in kul« turnih delavcev. Kmetje v ZDA so imeli skoraj rekordno žetev, drugo največjo žetev v zgodovini svoje države. Kmetijsko ministrstvo ZDA (10. V. 1949) je poročalo, da znaša celotni pridelek zimske žetve 1,021.000.000 bušlov (približno 29 milijonov ton žita); samo 1,300.000 ton manj kot 1. 1947. Žetev se je začela v jugozahodnih krajih in se hitro pomika proti severu. Letos je bilo posejano z žitom mnogo več zemlje, kakor kdajkoli prej in sicer 27,828.000 hektarjev zemlje. Povprečni pridelek na ,l* ha zemlje je bil 18,4 bušl. (okrog 521 kg na '/a ha), 1. 1948. 18,7 bušl., leta 1947 19.5 busl. Povprečni pridelek v prejšnjih 10 letih 1937 «46 je bil 16,6 bušl. na 1l,ha. Predvidevana pomladanska žetev bo dvignila celotni letošnji pridelek na 1,312.000.000 bušl., 5 milijonov bušl. manj kot 1. 1947. Bogata žetev bo omogočila izvoz večje količine žita v po« trebne dežele. Kmečka Opravila V avgustu i prazne sode, glej, da so osušeni, za« ž\ eplani in zabiti. Ne pusti jih kje DAVKI: Avgustov obrok davkov zapade v dneh od 10. do 18. V teh di:eh ali pa prej plačaj; če zamudiš le en dan s plačilom, moraš plačati 2°/o več, če pa zamudiš 4 dni, mo« raš plačati celo 6°/o. Se ne izplača zamujati. Itak moraš plačati! NA DOMU: Kar smo svetovali za prejšnji mesec, velja tudi za te« ga. Sonce je zdravje, snaga pa zdravnik. — Si prečistil in razkužil shrambe in kašče, kamor spravljaš pridelke? Če si že pobral krompir, ali si ga dobro prebral, da ne boš imel v shrambi gnilega, nagnitega ali drugače poškodovanega. Preberi krompir večkrat. Ni slabo, če krom« pir poprašiš z apnenim prahom. — Če nisi krompirja še pobral, ne nosi v shrambe vlažnega, temveč pusti ga par ur na soncu, da se osuši. Ako si spravil kako zrnje, bodisi žito ali fižol, si H poskrbel, da ti ne bodo molji in žužki delali škode? Prah »Geigv 33«. ki je napravljen na podlagi DDT uniči škodljivce v zrnju. S 100 grami prahu obvaruješ 100 kg zrnja. — Če imaš v kleti na vlagi, da ne splesnijo. — V kleti ne drži kisa, ne skisanega vina, ker drugače boš tudi drugo leto imel kislo ali eiknjeno vino. Tudi slani« na in sploh meso ne spada v klet, kjer je\vino. — Hlev skidaj vsalc dan, ker gnoj kvari zrak. Ne krmi ngrete detelje ali otave, ker je ne« varnost za napenjanje. Vsaj zvečer privošči živini malo izprehoda, malo paše. — In prašiče pereš redno? Vsak dan jih bi moral oprati, po« tem bodo ješči, živahni, razvijali se bodo in ti jih boš vesel. Sveže, a ne ugrete detelje jim pa le pri« vošči. So ti cepljeni proti rdečici? Dogovori se s sosedi in pokličite živinozdravnika. — Ali že kaj mi« sliš na jesensko setev? Kakšno p še nico misliš sejati in s čim ji pogno. jiti? NA VRTU ne zmanjka dela ni« koli: uničevanje plevela, pletev in zalivanje so na dnevnem redu. V tem mesecu seješ zgodnje zelje vrzotine (ekspres, etampes itd.), se« ješ špinačo in motovilec, zimsko endivijo, lahko pa seješ tudi še ra« dič — zelen in rdeč, cikorijo, tudi peteršilj. Na prazna mesta zasadi brokole, kapus, ohrovt (vrzote). Lahko seješ tudi poletno čebulo, katero boš novembra presadil, ma« ja pa boš imel že pridelek. — Imaš na vrtu kaj cvetlic? Lahko še cepiš vrtnice v oko. V SADOVNJAKU poberi vse sadje, ki pade z dreves. Lahko na* praviš sušje, ostanke pa pokrmi p ra« šičem. Ne puščaj gniti sadja pod drevesi, ker s tem množiš razne škodljivce in bolezni. Ne meči od« padlega sadja na gnoj; kar je dobre« ga, pokrmi, gnilo pa) vrzi v ogenj. — Si že začel cepiti v speče oko? Še ta mesec imaš čas. — Če obiraš sadno drevje, ne puščaj na drevesu r.ikakih plodov: pazljivo oberi vse, ker s plodovi na drevesu je isto kot z odpadlimi. NA NJIVI: Kaj si sejal za pše« nico in za krompirjem? Krmsko repo lahko še seješ. Ta mesec boš tudi sejal deteljo inkamatsko (ruso dete* ljo), da boš imel maja, mogoče eelo aprila, na razpolago mnogo tečne sveže krme. — Si pregledal, kako kaj raste koruza? Jalovo — brez kiasa — odstrani, enako pa tudi snetljivo. Slednje ne vrzi kar v jasli, temveč odstrani gobave dele in te sežgi. Slabo delaš, če gobave dele puščaš na njivi ali če jih vržeš v gnoj, ker s tem bolezen samo širiš. Činkvantinu, pesi, repi in zelju bi še vedno koristila gnojinica: se« veda jo razredči nekoliko z vodo. VINOGRAD bi moral biti v av* gustu lepo okopan, pod trtami ne bi smelo biti nobenega plevela. Saj to veš, da je plevel pravo leglo za oidij, ki letos škoduje mnogo več kot peronospora. Kazalo bi celo se* daj še enkrat žveplati. Z žvepla* njem pa je tako: kdor ni žveplal prvič dovolj zgodaj — ko so po* ganjki komaj ped dolgi ali še manj, — se bo pozneje skoraj zaman bo* ril proti oidiju. — Pazi, da imajo letos sajene cepljenke zdravo listje. Le cepljenke z zdravim listjem bo* do imele zdrav les, ki bo tudi pra« vočasno dozorel. Še enkrat jih po« šk/opi z modro galico. Ne gnoji več cepljenk z gnojnico ali kakšnim drugim dušičnatim gnojilom, ker bi les pozneje težko popolnoma dozo« rel. — Si cepil trte v speče oko? Še kakšen dan imaš časa za to cpravilo. — Predvsem pa pasi, da v vinogradu nimaš plevela! NA SENOŽETI boš kosil otavo. Kositi moraš dovolj zgodaj, če ho* češ imeti še jesensko pašo. To pa itak veš, da moraš kositi takrat, ko je detelja v cvetju in enako tudi trava, ker takrat košena krma bo imela največ redilnih snovi. Saj sla« me imaš dovolj od pšenice, ali pa jo PlERRE L' ERMITE Kako sem ubila svojega otroka Predragi Dominik! Zdi se mi, da menda ne prejemale ^ojih pisem, ker me tako po krivici dolžite, da Vam ne pišem? Povem da sem Vam pisal vsak teden le natanko preberiteI — prav v>fafc teden! Pisal sem Vam kot pri« tete!} in duhovnik. Ali bo to pismo imelo več sreče? Upam, da bodo tudi vsa druga P'sma, ki so najbrž kam zašla, ne« ^ega lepega dne priromala v Nnir< 111outier, da ne boste mogli reči, da 17«s je Kaš župnik čisto pozabil; S®J veste, da to ni mogoče. I7as naj bi pozabil? Nikdar in **o// rte! Preveč ste se zanesli na* f>le, da bi Vas prepustil nevarno« ,*'rn, ki groze bogatcem! Ko sva se poslavljala, ste mi za-uPeli — fcar scm Sam že zdavnaj vedel — da se Vam v duši morda budi duhovniški ali redovniški po« kl/c. Vedite, dragi prijatelj, da taka izpoved tesno zveže dve duši, a nat laga tudi mnogo dolžnosti! In jaz sem v prvi vrsti duhovnik, zato imam nalogo, da Vas poslušam in Vam pomorem poiskati pravo pot v bodočnost. V zadnjih dveh pismih pravite, da Vas duhovniški stan mika in straši obenem. S temi besedami ste nevede izrai zili občutek, ki ga ima sleherni du< hovnik: Sveti Vincenc Pavelski je večkrat dejal: »Ako bi bil vedel, kaj se pravi biti duhovnik, se niks dar ne bi dal posvetiti!..a Pa saj boste že še sami spoznali, da kadar stoji človek na razkrižju 'm se odloča, tedaj postavi Bog za njim neko skrivnostno silo, ki g a nagne k odločitvi. Toko se ta odloči 7,a vojaščino, drugi se poroči in tretji postane duhovnik... Vendar je razlika, kajti prva dva poklica Vas vodita po navadni. S/« roki cesti, koder hodi naj\’eč ljudi, duhovniški pa Vas pelje po izjemni poti in zato tudi zahteva, da človek natančno preudari vse razloge, ki ga nagibljejo k temu stanu. Zase morem reči, da nikdar nisem storil, kar bi bil sem hotel. Poslednjič sem storil, česar nisem mislil storiti. V mladosti sem sanjal o vojni akademiji in o politehniki. Ko se n govoril s tovariši, ki so me obiskom vali v zavodu, sem poželjivo pogle* doval perjanice vrh kap in mislil sam pri sebi: »Čez dve leti boš tudi ti nosil takšno obleko/...« V govorih nici sem videl sestre svojih znancev, pa sem si dejal: »Čez nekaj let bo tale mogoče moja ženo?... Dokončal sem šole... Tedaj pa začnem bruhati kri, vsak večer me je napadla vročica... Prišel je zdrav« nik in mi preiskal pljuča in srce. V zrcalu sem videl, kako se je na--mrdnil! še isti večer sem zdrobil šipo na omarici, kjer so bila zdra= vila, da bi prišel do listka, ki ga je napisal zdravnik. Čital sem, da me čaka gotova smrt... Odpravim se k prijatelju, ki se je v »HoteUDieuiju« učil medicine in ga vprašam: »Ti, če dvajsetletnega mladeniča vsak večer kuha vročica in se celo noč poti in bljuje kri —---------* »Potem ne bo več dolgo tlačil zem« Ije!« mi seže prijatelj v besedo. — »A čuj, pojdi z mano, boš videl pljuča nekega prav takega bolnika, o k& kršnem govoriš/« Stopila sva v sobo za seciranje. »Ali si pripravil pljuča št. 27.?« usta\>i tovariš služabnika. »Da, v vodi so.e matere, ki niso marale otrok! Mi krščujemo in poučujemo v sveti veri, poročamo in pomagamo bolnim in umirajočim. Kdor hoče biti duhovnik, mora imeti res mnogo srca, ki ga pa mo* ra držati z obema rokama, da mu ne zaide na napačno pot. Prav vsak dan mora prenesti brez števila od* povedi. Zato tudi vedno tako goreče mo* lim za Vas... za Te... Če imaš poklic, Dominik, varuj in neguj ga kakor predragoceno mladi* ko, iz\ katere se bo nekoč razbohoti* lo veličastno drevo, pod katerim bo našlo zavetje mnogo duš. Če pa nimaš poklica, potem se potrudi, da boš pošten in trden kri* st jan. Zvesto izvršuj vse verske va* je, ki so najtrdnejša opora vsakega nadnaravnega življenja. Če ne čutiš v sebi duhovniškega poklica, si pre* jel sicer le en talent, vendar glej, da vsaj tega ne boš zakopal! Zategadelj tudi vedno pazljivo spremljam tvoje duševno življenje. A Bog varuj, da bi hotel le količkaj vplivati nate; niti toliko ne, kolikor bi moral, ko si včasih tako omahljiv in neodločen. Vidim, da imaš dobro voljo in da zvesto iščeš pravo pot v življenje. Zaradi tega upam, da naju Bog ne bo zapustil. Trdno sem prepričan, da Te bodo tvoja načela in pošteno življenje privedla tja, kamor Te kliče Bog. Potem bi se izpolnila moja najsreč* nejša želja in Ti bi dosegel nepre* cenljivo čast, da bi mogel služiti Njemu... Tukaj ga ustavi gospa Yholdy, ki je stopila v kuhinjo. »E*e*e, Rožica, ko bi videli, kakšno pisemce je spet priromalo! In kako dolgo je! Ta črnosuknjež sploh ni več človek, temveč zverina. Če ne morete zaspati, kar tole čitajte! Ko pa se prebudite, vas čakajo še: tri pisma! Možakar je namreč zelo pre* viden, pa je rajši napisal več pisem.« Gospa vzame pisma. Ko odpre pr* vo, se ji usujejo iz ovoja še sveže cvetlice. Kar ostrmela je. »O, nikar se nič ne vznemirjajte!« jo miri ujec, to mu pošiljajo otro* ci... Ej, ko bi mu jih poslala Lolita, Lolita!... Sicer pa Vam naznanjam, da sem1 jo povabil drevi na večerjo.« »Res? To bo še največ vredno! Izvrstna misel!« »Ali sem že kdaj: slabo iztuhtal? Poglejte tale pisma: ako ne bi bil® mene, bi vsa prišla v roke nesreč* nemu Dominiku in kmalui bi imeli pred sabo drugega črnosuknježa! Zdaj: pa ni več nobenega strahu.« Za tem prav imenitno odkrije v«* likanski lonec in glasno cmakaje p°' žira vonj, ki se je dvigal iz: njcg0> ter se zasmeje: »Vidite, Rožica, poleg ljubezni j® na tem svetu samo še takšna jad kaj vredna!« (Dalfe)