naš tednik LETO XXXIX. Številka 25 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 25. junija 1987 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlegspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Sprejem maturantov Slovenske gimnazije^* - Preteklo sredo S/W NSKS in ZSO vabila^ letošnje maturante Slovenske gimnazije ter absolvente drugih srednjih in poklicno-izobraževalnih šol na tradicionalni sprejem, ki je bil letos v Slomškovem domu v Celovcu. Na sliki: Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je pozdravil maturante in jim zaželel na nadaljnji izobraževalni ali poklicni poti vse najboljše. Ocena komisije avstrijske rektorske konference: Za obstoj slov, narodne skupnosti na Koroškem ie pet pred dvanajsto! Na pobudo celovške univerze in pod vtisom dogajanja okoli vprašanja dvojezične šole na Koroškem je januarja letos avstrijska rektorska konferenca — v kateri sodelujejo rektorji vseh avstrijskih univerz — sklenila ustanovitev posebne med- narodne komisije znanstvenikov in strokovnjakov, da bi proučevala položaj in perspektive narodnostnih skupin v Avstriji. V sklopu tega seveda tudi manjšinsko problematiko na Koroškem. Svojo drugo sejo, ki jo je vodil predsednik komisije prorektor celovške univerze univ. prof. dr. Günther Hödl, je Imela ta komisija 22. in 23. junija v Celovcu. Znanstveniki iz Avstrije, Švice, Nemčije in Francije so dobili možnost, da si v neposrednem stiku in pogovoru s prizadetimi napravijo sliko o življenju in položaju slovenske Via-rodne skupnosti na Koroškem, da spoznajo bistvo in posledice deželne in avstrijske manjšinske politike. Na sestanku v Bilčovsu so jim poročali o svojih izkušnjah in pogledih slovenski zdravniki, dvojezični učitelji in druge osebe z dvojezičnega ozemlja. V Celovcu so jim v daljšem pogovoru predo-čili predstavniki Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij (predsednika dr. Grilc in dipl. inž. Wieser ter tajnika Wedenig in dr. Sturm) koroško manjšinsko vprašanje z gledišča zastopstva manjšinske zakonodaje in zaščite, uradnega jezika, dvojezičnih napisov, manjšinskega šolstva, pa tudi svojstveno politično in psihološko atmosfero v deželi, vprašanje gospodarstva, kulture, informacije in sožitja ipd. Po teh pogovorih s Slovenci na Koroškem je dala mednarodna ko- misija rektorske konference prvo interdisciplinarno oceno o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V poročilo za tisk je povedano: Problemi slovenske narodne skupnosti so napravili na člane komisije globok vtis in so jih zelo prizadeli. Za obstoj slovenske narodne skupnosti je pet pred dvanajsto, je ocenila komisija trenutni položaj. Za polni razmah In nadaljnji razvoj narodne skupnosti je socialni, ekonomski, pedagoški, so- cialnopsihološki pa tudi kulturni In pravni okvir nezadosten. Komisija očita na primer popolno pomanjkanje take politične klime, ki bi omogočala interkulturno vzgojo brez ovire in strahu. To po-(Dalje na str. 3) Hartmanove deklice iz Celovca so na vernisaži na Dunaju zapele obiskovalcem v pozdrav in obenem pokazale, kaj so se naučile v dvojezičnem otroškem vrtcu v Celovcu (več na str. 2/3) Politika STRAN o četrtek, O 25. junija 1987 Politika Slovenci v Italiji ne moremo biti zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev, ki so bile 14. in 15. junija. Boj za zagotovitev manjšinskih pravic je zdaj težji, perspektive o pravičnem zaščitnem zakonu pa so potisnjene v nedoločeno prihodnost. Na Tržaškem je prišlo na teh volitvah do prvega velikega poskusa obračuna z Veliko listo za Trst, torej s stranko, ki je po podpisu osimskih sporazumov pobrala ostalim političnim silam toliko glasov, da je dobila relativno večino in da je pomaknila politično os na desno. Vsaj od takrat si večina strank prizadeva, da bi dobila svoje glasove nazaj, vendar dostikrat z oportunističnim pri- in s tem prispevali k izvolitvi očitnega narodnega nasprotnika. Slovenska skupnost je sicer dosegla nekaj pomembnih ciljev, ki si jih je bila zastavila. Bila je aktivno prisotna med kampanjo glasnik slovenskih zahtev. Slovensko besedo in slovensko problematiko je po televiziji nekajkrat prinesla v vse domove po državi. Koalicija z znakom Sardinske akcijske stranke je okrepila svoje zastopstvo: izvolila je dva poslanca in enega senatorja na Sardiniji; v dolini Aoste, kjer so sicer zaradi volilne zakonodaje Francozi nastopili ločeno, sta bila potrjena en senator in en poslanec. Ti parlamentarci so se obvezali, da bodo podpi- Slovensko skupnost čaka ogromno dela stajanjem na nekatera ozka stališča z Veliko listo za Trst. Tako lahko opažamo prehitevanje na desno, pri čemer smo Slovenci zelo hvaležna problematika. Tudi te volitve so pokazale, da se protislovenska politika v Trstu še vedno obrestuje. Lista za Trst se ni predstavila na volitvah, pač pa je sklenila, da za senat podpre socialističnega kandidata, za poslansko zbornico pa postavi svoje neodvisne kandidate na listi socialistov in liberalcev. Med volilno kampanjo pa se je začel lov na glasove Velike liste. Slovensko vprašanje je naenkrat postalo najbolj pereče vprašanje Trsta, negativno pa je vplivalo tudi na kampanjo na Goriškem. Tako so članki, gesla, letaki, lepaki, volilni govori In radio-televizijski nastopi prinesli kopico gorkih protislovenskih gesel, dezinformacij, predsodkov, ki bodo še dolgo odmevali v javnem mnenju. Protislovenski gonji se je s polnimi rokami pridružila socialistična stranka. Podobno so se vedle sredinske in levičarske sile. Kaj so pokazale volitve? To, da sta bila na tej podlagi izvoljena v Trstu tako socialistični senator kakor poslanec najbolj desnega in protislovenskega krila Velike liste, sicer na socialistični kandidatni listi. Komunisti so z določeno težavo izvolili slovenskega senatorja Spetiča. Neofašisti v Trstu so napredovali, Slovenska skupnost, ki je šla v manjšinsko koalicijo, je hudo nazadovala. Slovenski socialisti so kljub vsemu volili za svojo stranko rali naše zahteve za parlament. Negativno pa je nizko število volilcev, ki jih je Slovenska skupnost v kratkem roku uspela informirati in pa prepričati o koristnosti nove volilne preizkušnje s tujim simbolom. 60 % volilcev je potrdilo svojo zvestobo slovenski samostojni politični izbiri. Skupni pogled pa kaže, da je v številnih krajih prišlo pri Slovenski skupnosti do najslabših volilnih izidov po vojni. Povolilni čas zahteva analizo in iskanja perspektiv. Priznati je treba, da je bilo na Goriškem na sami stranki veliko nesoglasij z volilno izbiro, polemike pa so odmevale v javnosti. A so tudi drugi razlogi: od sodržavnih trendov do pritiska velikih strank, od slovenske kandidature komunistične partije do naklonjenosti vplivnih katoliških krogov krščanski demokraciji in do premajhnega stika stranke z ljudstvom. Omenjeno je bilo, da so bile volitve prvi večji poskus obračuna z Veliko listo za Trst. Dejansko se je okrepila. Čez manj kot eno leto bodo v Furlaniji-Julijski krajini deželne volitve, v Trstu in Gorici pokrajinske volitve, v Trstu pa še občinske volitve. Do takrat bo torej ena sama volilna kampanja, protislovensko ozračje pa se ne bo spremenilo. To je tudi rok, ki ga ima Slovenska skupnost, da uredi odnose v svoji sredi in okrepi svoje delo, saj ji drugače grozi izguba mest v deželnem svetu in v pokrajinskih svetih. Ivo Jevnikar Razstava „umetniki pomagajo manjšinam“: Alfred Ströer:..Talm n odpiramo dobro stvar“ „Umetniki pomagajo manjšinam — Künstler helfen Minderheiten“ — pod tem geslom je bila v ponedeljek, 22. junija, na večer v domu sindikatov na Wip-plingerstrasse 35 na Dunaju odprta prodajna razstava v pomoč naši Glasbeni šoli ter dvojezičnim vrtcem na Koroškem. Že ure pred razstavo se je kar trlo poznavalcev in ljubiteljev umetnosti, prišli so in si ogledovali slike, grafike in skulpture, ki so jih dali na razpolago umetniki iz Slovenije, Koroške in ostale Avstrije. Dunajčani pa svoje zavzetosti za narodne skupnosti in solidarnosti z njimi niso skrili in skrivali, temveč ju vidno poudarili: nad glavnim vhodom v dom sindikatov je razpet velik transparent, ki vabi na razstavo in na dražbo, vse pod geslom „Umetniki pomagajo manjšinam — Künstler helfen Minderheiten“. Razstavo in dražbo je organizirala Avstrijska liga za človekove pravice v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slo- Proti Dunaju zaprta, bolj sprejemljiva za nemški kulturni krog (Nemčijo), je Koroška relativno zaključen komunikacijski prostor, ki se izraža tudi v dnevnem (nemškem) časopisju. Dr. Rainhard Ka-cianka je leta 1983 raziskoval koroške dnevnike in ugotovil marsikaj zanimivega. O izsledkih svoje študije je pred kratkim govoril na celovški univerzi. Nekatera dognanja dr. Kacianke so zanimiva zlasti zato, ker se v štirih letih, torej od nastanka študije do danes, ni nič bitstvenega spremenilo. Nasprotno — razvoj zadnjih štirih let nekatere izsledke študije le potrjuje. Koroško dnevno časopisje se navzven razlikuje po strankarski pripadnosti ali pa je celo .neodvisno1. Navznoter tvori močno mrežo, spleteno med politiki, založniki in izdajatelji. Le-ta splet pa skorajda onemogoča stvarno poročanje, da ne govorimo o kritičnem časnikarstvu koroških dnevnikov. Dr. Kacianka ugotavlja, da so določene teme, n. pr. politiki, za časnikarje koroških dnevnikov tabu (nedotakljive), zato je bolje, da o njih molčijo. Nadalje dr. Kacianka ugotavlja ozko sodelovanje koroških dnevnikov pri obravnavi tem, kot sta celovška univerza ali slovenska narodna skupnost na Koroškem. Pri tem vensko prosvetno zvezo. Sad tega tesnega in smotrnega sodelovanja ni samo perfektno pripravljena in organizirana razstava, ampak še katalog s podatki o vseh umetnikih in seveda tudi o razstavljenih delih. Poleg tega so v katalogu zbrane misli, ki so jih umetniki prispevali v duhovno zakladnico razstave prav na tematiko in namen te velike solidarnostne akcije. Zvočni produkt tega sodelovanja je plošča „Mehrstimmiges Österreich- navaja tudi študije Saxerja in Strobla, ki sta v svojih delih raziskovala odnos koroških dnevnikov do slovenske narodne skupnosti. Tesno sodelovanje koroških dnevnikov pri obravnavi zahtev slovenske narodne skupnosti Slovenci najbolj občutimo v diskusiji dvojezičnega šolstva na Koroškem. Jasno stališče koroških dnevnikov smo videli po tiskovni konferenci koroških ,šefov' meseca februarja na Dunaju. Medtem, ko so ostali avstrijski časopisi stvarno ocenili tiskovno konferenco, so časnikarji koroških dnevnikov nekritično sprejeli navodila koroških političnih mojstrov. Druga možnost obravnave zahtev slovenske narodne skupnosti je polemiziranje, še enostavneje pa molčanje, zamolčanje. Temu smo bili priča pred binkoštno akcijo slovenskih mladincev in po njej — polemika, nato kakšna majhna slika ali beležka ali pa ničesar. Tesna povezanost koroških dnevnikov s politiki pač ne dopušča stvarnega poročanja, ker so časnikarji .pismonoše politikov', tako dr. Kacianka. Posledica tega je tudi .nedotakljivost' politikov. Je za nekatere časnikarje koroških dnevnikov zagotovljen socialni položaj važnejši, kakor kritično ocenjevanje koroške stvarnosti? M. P. Alfred Ströer Večglasna Avstrija“, ki jo je posnel moški zbor Dunajskega krožka, to je zbora na Dunaju živečih Slovencev. Zbor na tej plošči poje pesmi vseh v Avstriji živečih narodov. Razstavo v ponedeljek je ot-voril predsednik Avstrijske lige za človečanske pravice in visok predstavnik Avstrijske zveze sindikatov, Alfred Ströer. V svojem nagovoru je izrazil veliko veselje, da sta razstava in dražba v prostorih sindikata in je nato rekel: „Samoumevno je, da je sindikat dal prostore na razpolago tej razstavi in dražbi. Tako namreč podpiramo dobro stvar, ki bo v pomoč in korist našim narodnim skupnostim. Vsak šiling dobička bo šel v ta namen. Zahvaljujem se vam vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri organiziranju razstave in dražbe in nam tako omogočate pomoč in podporo manjši- Občinski seji: V petek, 26. junija 1987, bo ob 18. uri v sejni sobi občinske hiše v Bekštanju javna občinska seja. V ponedeljek, 29. 6. 1987, ob 19. uri, bo občinska seja v mestni občini Pliberk. Seja bo v novem sejnem prostoru v občinski hiši. Občinska seja je javna! Blažej-Center Pliberk, * (04235)2194 nam.“ Posebno zahvalo pa je predsednik Ströer izrekel podpredsedniku Lige, Feliksu Bi-stru, konzulentu Petru Paulu Wiplingerju in njegovemu asistentu Christianu Pacherju. Peter Paul Wiplinger, galerist in pesnik, ki je zelo tesno povezan z narodnimi skupnostmi, pa je dejal, naj bi „ta razstava bila signal, da pomagamo manjšinam še naprej in sprožimo proces, čigar zaključek bo spoznanje, da so problemi manjšin problemi večinskega naroda“. Izkupiček prodajne razstave in dražbe je namenjen podpori Glasbeni šoli in dvojezičnih otroških vrtcev. Zato je bilo čisto samoumevno, da so dijaki Glasbene šole in otroci vrtcev sodelovali pri vernisaži na Dunaju. Otroke iz dvojezičnih vrtcev so zastopale Mihaela, Simona pa Katarina Hartman (otroški vrtec „Naš otrok“), ki so v spremstvu mame Marice zapele narodno in pesmi Lenčke Kupperjeve. Dosežke Glasbene šole pa so predstavili Darja Kapus na klavirju in Kristijan ter Hanzi Filipič na prečni flavti. Nad 180 umetnikov sodeluje z nad 200 eksponati na razstavi. Že takoj v ponedeljek je naval na dela bil velik; zanimanje za tista dela, ki so odrejena za dražbo v ponedeljek, 29. junija, zvečer v istih prostorih, pa je že sedaj zares razveseljivo. Dražba bo v ponedeljek, 29. junija, s pričetkom ob pol osmih (19.30) zvečer v Wjpplin-gerstrasse 35 na Dunaju. Franc Wakounig Za obstoj slov. narodne... (Nadaljevanje s 1. strani) manjkanje se izraža predvsem v tako imenovanem „Koroškem pedagoškem modelu“, ki ga komisija pojmuje kot ločitveni model ne pa kot prispevek k skupni dvojezični vzgoji. Državno- in kulturnopolitični učinki pa tudi neposredne posledice za izobraževanje in za obe jezikovni kulturi na jezikovno mešanem ozemlju bi — po prvi interdisciplinarni oceni mednarodne skupine znanstvenikov — tako privedle do dokončne asimilacije slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Avstrijska rektorska konferenca napoveduje nadaljevanje pogovorov, analiz in hearingov komisije 22. in 23. septembra letos na Gradiščanskem in na Dunaju. So časnikarji ,pismonoše politikov'? 8. B razred z učiteljskim zborom Letos je bila na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu že petindvajsetič pokrita maturitetna miza z zelenim prtom. Tega jubileja se spominja predsednik dv. sv. dr. Valentin Inzko v posebnem članku; predsedo- predmetu maturo ponavljala. Med maturanti so končali'gimnazijsko pot z odličnim uspehom Anamarija Debevec, Kristijana Gotthardt, Eveline Sodja in Renata Šikoronja. Spričevalo z dobrim uspehom pa so Jubilejna matura na Slovenski gimnaziji val je namreč skorajda vsem dosedanjim maturitetnim izpitom na naši šoli. 21 kandidatov iz 8. A in 16 kandidatov iz 8. B razreda je nastopilo med 11.—15. majem k pismeni in med 15. in 17. junijem k ustni maturi. V 8. A razredu (razrednik prof. Jože Wakounig) je od 21 kandidatov 19 maturantov opravilo izpite uspešno. Dva bosta jeseni v enem prejeli Rezka Kanzian, Boris Spieler in Janez Rosen-zopf. 8. B razredu (16 fantov in deklet) je razred ni kova la prof. dr. Marija Niemetz. Uspešno je maturo opravilo 13 kandidatov. Spričevala z odličnim uspehom se lahko veseli Sonja Marko, z dobrim uspehom pa so zaključili gimnazijski študij Hanzi Filipič, Gabrijela Ogris in Monika Seher. 8. A razred z učiteljskim zborom Primerjava naših denarnih zavodov Zanimiva primerjava med prometom denarnih zavodov na Koroškem ter onih na Primorskem, objavljena v Našem tedniku (11. rožnika letos), zasluži v naši javnosti vso pozornost. Ob koncu prikazana primerjava med prometom največjih ustanov med temi zavodi, to je Tržaške kreditne banke v Trstu s 3,4 mia in Zveze slovenskih zadrug v Celovcu z 1,2 mia šilingov, pa verjetno ne kaže vsega. Slovenski denarni zavodi na Primorskem kakor na Koroškem so morali na poti svoje obnove po zadnji vojni premagati velike težave omejevalnega značaja. Oni na Primorskem izkazujejo mogoče res večji poslovni promet, ne razpolagajo pa s takšno široko mrežo hranilnic kakor tisti na Koroškem. V tem pogledu imajo slednji res neslutene možnosti razvoja. Poglejmo, kolikšne težave je imela samo tržaška slovenska banka pri svojem napredku. Ustanovljena je bila leta 1957 in dovoljenje za ustanovitev je bilo dano le po tržaškem sporazumu iz leta 1954, s katerim je jugoslovanska stran prepustila Trst Italiji. Na dovoljenje za zunanjetrgovinsko poslovanje pa je ta banka čakala do sedemdesetih let. Šele v osemdesetih letih pa je dobila pravico poslovanja po vsej deželi Primorski—Furlaniji in še sosednji Benečiji. Pravico poslovanja v vsej deželi in v zunanji trgovini je v osemdesetih letih dobila tudi Kmečka banka v Gorici. Kar zadeva odprtje novih poslovalnic, pa je mogla le tržaška slovenska banka odpreti eno samo, in sicer v predmestju Domjo. Dovoljenja za odprtje drugih od osrednjega zavoda Banca d’lta- ßJtjgglQ rzÄNEgj!§u4 :r£nDELAV£2—J za našo sodobno opremljeno KNJIGOVEZNICO. Pismene prijave pošljite na MOHORJEVO tiskarno, A-9020 Celovec, Viktringer Ring 26 ali pa po telefonu: (04222) 56515-12. lia niso bila dana. Slovenska narodna skupnost na Primorskem pa bi potrebovala vsaj še dve hranilnici, eno v Čedadu in drugo v Kanalski dolini. Dovoljenje za ustanovitev hranilnic je v Italiji laže doseči kakor pa dovoljenje za banko, toda primorski ljudje se povojna leta in deloma še danes niso rešili globoke travme, ki jo je v njih zapustilo fašistično nasilje. Nekaj zemlje ali skromna službica brez posebnega tveganja, vse to se je zdelo za življenje bolj varno, kakor pa tveganje z odpiranjem raznih ustanov in ustanavljanjem podjetij. Seveda je bila ta varnost le navidezna, zakaj mlajši rod je potreboval nova delovna mesta. In tako se je vsa slovenska narodna skupnost na Primorskem znašla v dokajšnji zamudi, saj so bile zamujene priložnosti iz gospodarske obnove in razcveta iz petdesetih in šestdesetih let. Danes skušamo, kolikor je le mogoče, nadomestiti zamujeno in uspehi takšne narodno-gospodar-ske politike se že kažejo. Že pri denarnih zavodih je nameščenih precejšnje število slovenskih maturantov, ki prihajajo iz slovenskih trgovskih šol (v Gorici in v Trstu). Tudi nekaj industrijskih podjetij uspešno deluje. Za vse te pobude pa je potrebno kreditiranje in financiranje, brez katerega ni uresničena danes nobena večja gospodarska pobuda. In na tem mestu je seveda odlo- čilno, ali imamo samostojne denarne zavode ali ne. Pri samih denarnih zavodih pa se spet odpirajo na področju poslovanja v zunanji trgovini neslutene možnosti, pa tudi v notranjem poslovanju le-te še niso izčrpane. Od poslov „leasing“ do „factoring“, poslov „forfaiting“ in „confirming“ itd. potem izdajanje raznih vrst kreditnih kart, čekov ipd. Pri eskontih najdemo v Italiji dokaj zanimive primere, v Padski nižini npr. dajejo banke kredit z eskontom skladiščnih listov, ki se nanašajo na sveži sir kot jamstvo. Ta sir mora biti vskladiščen, zato da dozori, do 18 mesecev. Izdelovalci pa za ta čas vzamejo z njegovo zastavitvijo v jamstvo kredit. Zdi se, da tržišče bančnih storitev niti v odnosu do slovenske narodne skupnosti ni docela izkoriščeno, in da ga s primerno propagando oz. obveščanjem premalo obdelujemo. Slovenska skupnost doma in po svetu bi morala biti bolje seznanjena s tem, da obstajajo tudi v zamejstvu slovenski denarni zavodi, menjalnice valute ipd. Ostane pa tudi tržišče v odnosu do strank drugega jezika v deželi, na Primorskem do italijanskih in na Koroškem do nemško govorečih. Ostane končno še širši cilj, prodreti v evropsko denarno poslovanje. Ne le v tem pogledu, temveč sploh za nadaljnji razvoj naše narodne skupnosti v zamejstvu, je nujno, da prebijemo utesnjevalno manjšinsko mišljenje, ki nas je povojna leta verjetno najbolj oviralo, da še nismo prerasli v moderno družbo, ki bi lahko držala korak z Evropo in njenim vzponom. — Nedvomno pa so nova delovna mesta podlaga našemu obstoju, in denarni zavodi, ki jih s svojim kreditiranjem omogočajo, zaslužijo od vseh nas največjo pozornost. Jože Šavli RA D I Š E KOROŠKA SCENA ’87 Srečanje gledaliških in lutkovnih skupin Čas: sobota, 27. junij 1987, ob 14.00 url Kraj: Kulturni dom na Radišah Spored: 14.00 Franci Končan In Peter Mllltarov — ocena gledaliških predstav letošnje sezone na Koroškem 16.00 Jože Faganel — odrski jezik 18.00 družabno srečanje Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza Vabljeni so vsi režiserji, igralci in ljubitelji domačega gledališča! Naš tednik: Kaj te je motiviralo, da si se začel ukvarjati s slikanjem in sploh z umetniškim ustvarjanjem? Walter Mischkulnig: Moja dela imajo družbenokritično vsebino. Reči moram, da se “Hočem Walter Mischkulnig čutim tudi jaz kot del te družbe in da se moram sam mnogokrat boriti proti splošni miselnosti družbe. Tako na primer je pri naših ljudeh globoko vkoreninjena določena vloga ženske; in proti shematični miselnosti, ki ni najbolj pozitivna, se hočem postaviti oziroma boriti. Kar me še zelo moti, je dejstvo, da nasplošno menimo, da živimo v svobodni državi, kljub temu pa imamo vrsto sil, katerim smo enostavno podložni. Naš tednik: Šteješ med taka prisilna sredstva tudi politične stranke? Walter Mischkulnig: Da. Naš tednik: Kljub temu pa si član politične stranke. Ali to ne nasprotuje miselnosti, da hočeš biti čimbolj prost? Walter Mischkulnig: Dejstvo je, da sem član koroške večinske stranke. Sicer sem nasplošno bolj pesimističnega značaja, vendar mislim, da so spremembe, pa tudi če so malenkostne, možne le v sodelovanju. Je pa tako, da z marsičim v stranki nisem zadovoljen, sploh pa ne z miselnostjo večine starejše generacije, zlasti kar zadeva manjšinsko vprašanje. Veliko upanje pa imam pri mlajši generaciji, ki ni obremenjena s historičnimi Danes je naš gost Walter Mischkulnig. Z njim se je pogovarjala Heidi Stingler. pozitivno vplivati na miselnost ljudi“ Walter Mischkulnig, letnik 1961, je bilčovski občan in živi v Spodnji Vesci. Po ljudski šoli, katero je obiskoval v Bilčovsu, je šel na Plešivec, nato pa je obiskoval Zvezno gimnazijo v Celovcu. Danes je po poklicu tehnični risar in kot pravi sam, je to njegov drugi konjiček. Poleg tega se umetniško ukvarja s slikanjem in izraža svojo miselnost na surovi jekleni pločevini, katero obdeluje s svojevrstno tehniko. Trenutno razstavlja svoja dela v prostorih bilčovske Posojilnice in želi s svojo družbenokritično miselnostjo vplivati na mnenje širše javnosti. Z njim smo se pogovarjali o kulturni dejavnosti na občinski ravni in smo se pozanimali, kako vidi on kot umetnik problem dvojezičnosti v svoji občini in nasploh. dogodki, kakor je to konkretno druga svetovna vojna. Morda pa sem član večinske stranke tudi le, ker osebno in tudi poklicno sploh nisem odvisen od stranke, kar pomeni, da imam dejansko možnost pri vsaki priložnosti povedati in prispevati to, kar dejansko mislim in čutim. Tako lahko vedno grem zadovoljen (vsaj s samim seboj) od katerekoli strankine seje. To bi prav gotovo bilo drugače, če bi bil plačan funkcionar stranke. Ali bi to zdržal, ne vem, Verjetno ne. Kot rečeno, stranka me ne sili k nobeni reči, s svojo miselnostjo pa skušam tako dobro kakor le možno vplivati na mnenje tistih, ki so odgovorni za večje odločitve v občini, v deželi. Naš tednik: Ali ne misliš, da je lahko bolj učinkovito, če neka skupina specifične interese, kakor je to na primer manjšinska problematika, samostojno zastopa v javnosti? Saj dejstva v politični vsakdanjosti dokazujejo, da najboljše ideje na primer mlade generacije v večinski stranki utonejo, ker pač iz taktičnih razlogov ni možno, da se večinska stranka postavi na stran neke manjšine. Walter Mischkulnig: Nočem od vsega začetka reči, da je samostojna kandidatura manj-ših skupin nesmiselna. Žal pa je tako, da najboljših idej ni možno uresničiti, če tega ne želi večina oziroma večinska stranka. Škoda se mi zdi, da večinske stranke niso pripravljene prevzeti niti najboljših idej manjših grupacij, tako da se morajo te za dosego svojih ciljev dostikrat poslužiti zadnje možnosti in sicer demonstracije, s katero si žal v javnosti ne pridobijo simpatij. Kot rečeno, morda sem v tem oziru nepoboljšljiv optimist, vendar upam, da bo mlajša generacija v večinskih strankah nekega dne odločala drugače, kakor to delajo tisti, ki so danes odgovorni za politično odločanje. Naš tednik: Morda nazaj v Bilčovs. Kako te zadovolji kulturno življenje v tej dvojezični občini? Walter Mischkulnig: Je tako, da Bilčovs kot dvojezična občina more nuditi dosti več kakor nek prostor, ki je samo enojezičen. Mislim tudi, da 'kljub številnim kritikam sožitje obeh narodov, to se pravi nemških in slovenskih kulturnih društev v Bilčovsu, še kar dobro funkcionira. Tudi kulturni razvoj v Bilčovsu je mnogo bogatejši in bolj raznoličen kakor v drugih krajih. Prepričan sem tudi, da bo sožitje v Bilčovsu sčasoma še boljše, ker mladina nima tistih predsodkov do drugače govorečega soseda, kakor jih ima generacija, ki je morala prestati drugo svetovno vojno. Naš tednik: Kak odnos imaš sam do dvojezičnosti? Sam si oče majhnega otroka, tvoj pogovorni jezik je v glavnem nemški. Bo tvoj otrok deležen dvojezične vzgoje oziroma boš dal svojemu otroku možnost, da se bo učil slovenskega jezika in to v primeru, da bo prišlo v šolah do ločitve šolarjev po jezikovnih vidikih? Walter Mischkulnig: Seveda je vprašanje, kakšen odnos imam do dvojezičnosti. Zame je možen le en odgovor: kot je za največji del mladine, je zame le pozitivno, če nekdo govori oba jezika, ker to omogoča dobro sožitje narodov sosedov. Moj otrok že uživa dvojezično vzgojo in zame tudi ni vprašanje, da bom otroka prijavil k dvojezičnemu pouku — morda kljub uresničitvi pedagoškega modela, do katerega imam zelo skeptičen odnos, ker mislim, da le skupna streha šole ne služi boljšemu sporazumevanju narodov, ampak nasprotno. Naš tednik: Walter, kaj si želiš za bodočnost? Walter Mischkulnig: Kratkoročno si želim, da bi s svojim umetniškim ustvarjanjem lahko nagovoril tudi širšo javnost in vplival na miselnost družbe. Osebno si tudi želim dobiti priložnost, da bi nekje dobil na razpolago prostor, katerega bi s svojimi slikami in drugimi izdelki lahko v celoti oblikoval. Nadalje si želim, da bi s svojimi idejami mogel v družbi prispevati k boljšemu sporazumevanju narodov, da bi se ljudje tudi na podlagi mojega ustvarjanja bolj kritično ukvarjali z raznimi problemi, hočem pozitivno vplivati na njihovo miselnost in na njihove nazore. Naš tednik: Torej ti želim za tvojo bodočnost vse najboljše, želim ti, da bi imel še mnogo dobrih idej in da bi ti uspelo, te uresničiti in s tem v pozitivnem smislu vplivati na našo družbo. Zahvaljujem se ti za prijeten pogovor. Rož, Podjuna, Žila Na Baitišah srečanje oktetov SRD „Herman Velik“ s Sel Kota je pred desetimi leti prvič priredilo srečanje oktetov. Po nekaj letih so Kočani to srečanje opustili, a lani, ob 25-letnici društva, se je poro-' dila zamisel, da bi srečanje spet poživili. Rečeno — storjeno in v nedeljo, 21. junija, opoldne je društvo vabilo k Lenčiji na Bajtišah na srečanje oktetov. Dvorana lične gostilne pri Lenčiji je bila nabito polna, ko je predsednik društva, Jurij Mak, pozdravil navzoče in predal besedo nastopajočim. Glasbeni pozdrav gostom pa je prinesel mladinski zbor društva, ki je bil ustanovljen. Mladinski zbor društva je prinesel glasbene pozdrave nastopajočim in poslušalcem. Mladi Kočani pod vodstvom Hermana Keliha so lani popestrili že 25-letnico društva in so tokrat navdušili s tremi pesmimi. Predsednik SPZ, Tomaž Ogris, je pred nastopom oktetov povedal nekaj misli o pomenu in potrebi gojitve domače, lastne kulture, ne da bi se pri tem zapirali pred drugimi. Osrednji del koncerta so sooblikovali moški oktet SPD „Valentin Polanšek“ z Obirske-ga (vodi Emanuel Polanšek), Obirski ženski oktet in moški oktet DPD Svoboda-Fr. Prešeren iz Žirovnice. Brez pretiravanja lahko zapi- šemo, da je mladi obirški moški oktet bil presenečenje in odkritje dneva. Že njihov prvi nastop je pokazal, da se nam v tem pevskem ansamblu obeta za prihodnost zbor, ki ga odlikujejo visoka glasbenost, izjemno zliti in ubrani glasovi in svežina ter razpoloženje, česar ne najdemo več kar tako na vsakem žegnanju. Obirčane vodi Emanuel Polanšek, strokovno pa jim pomaga prof. Bole, ki svetuje tudi ženskemu oktetu. Ženske so v nedeljo imele 280. koncert svojega 14-letnega obstoja, kar zelo nazorno dokazuje priljubljenost in aktivnost zbora, ki je pel po Koroškem, Sloveniji, Primorski in po ostalih avstrijskih zveznih deželah ter drugih evropskih državah. Zbor je, kot znano, ustanovil Valentin Polanšek in zanj zložil mnogo pesmi. Oktet iz Žirovnice je zaokrožil koncert. Oktet obstaja že četrt stoletja in ima za sabo nešteto nastopov doma in v tujini. V nedeljskem repertoarju so imeli poleg Kernjakovih še umetne pesmi in pesmi drugih narodov. Seveda so zapeli tako, da so morali eno dodati. Po koncertu, ki ga je povezovala Eda Velik, pa se pevci in poslušalci niso takoj razšli, ampak še dolgo posedeli in peli, da je bilo res veselo. -wafra- Občinska seja v Galiciji V torek, 16. junija 1987, je v Galiciji bila občinska seja. Prva točka dnevnega reda je bil izredni dodatni proračun za leto 1987, ki znaša 1,3 milijonov šilingov. Nadalje so občinski odborniki sklenili izgradnjo in asfaltiranje občinskih cest, med njimi tudi tiste na Drabunaže. Oskrba občinskih delov s pitno vodo je tudi v Galiciji veliko vprašanje, na pretekli seji so odborniki razpravljali o načrtih za oskrbo Apač z vodo, prerešetavali možnosti spremembe občinskega krajevnega načrta in sklenili, da je dosedanji občinski tajnik Omelko od 1. 7. 1987 naprej tudi vodja občinskega urada. IŠČEMO SNAŽILKO Zagotovljena polna zaposlitev, plača po dogovoru. Prijave sprejme Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, tel.: 04 63/51 23 65-12 * Vršta ali Vršte ležijo ob vhodu v Kanalsko dolino in tvorijo res ,vrata' v ozko, dolgo dolino, ki se vleče tja do Pontäb-va. Nemško se imenuje vas Thörl že od leta 1227 dalje. Leta 1229 je zapisano ime Porta, 1289 Portula, 1346 „dem Toer-lein“. Lokativ se glasi: na Vrš-tah. Prebivalci so Vračšni, žšnske Vračšnke. Na Vratih je od I. 1918 dalje avstrijska meja oz. carinska postojanka. Do konca I. svetovne vojne pa je bila koroška meja na mostu med laškim Pontšbba in nemškim Pontäfel. — Vršta so tudi pogosto ledinsko ime: Vršta se imenuje ozka dolina, ki se vleče od Mčjstrane proti Aljaževemu domu pod sšverno triglavsko steno. Vräta so v Dne 30. aprila 1227 je dospel Ulrich iz Liechtensteina v beli obleki in z vihrajočimi dolgimi kitami skozi Kanalsko dolino NA VRATA, kjer ga je pričakoval koroški deželni knez, vojvoda BERNHARD Sponheimski,s svojim številnim spremstvom. Viteški pesnik Ulrich iz Liechtensteina pravi v znani pesnitvi „Frauendienst“ takole: „Der fürste und die gesellen sin mich hiezen willekommen sin. ir gruoz was gegen mich älsus: „buge waz sprimi, gral-va Venus!“ To pomeni: Knez (vojvoda) in njegovi spremljevalci so mi izrekli dobrodošlico in so me takole pozdravili: Bog vas sprejmi, kraljeva Všnera! Za nas je ta odlomek iz pe- Od Vrat do Trbiža Strmi pšči na poti v Rute (Bärental) itn. Kanalsko dolino imenujejo domačini Kančltol, smatrajo se pa za Kanoltolarje. Rezijäni in Korošci okoli Baškega jezera jih imenujejo „Kanävce“. Če so se izselili, se jih je prijel priimek „Konävc“ ali pa „Knöler“ oz. „Knäl(l)er“. V Dršščah v Ziljski dolini je hišno ime pr Kanävce. Znano je tudi družinsko ime „Kanälz“. Drugi Konävc je bil v Rutah (Bärental). Leta 1151 je zapisano „in Canals“, v srednjevisokonemš-čini so rekli Chančds ali Chnčals. Od 1600 dalje pa je KANÄLTAL. V furlanščini pomeni Chianäl ozko gorsko grapo. VRATA so za nas koroške Slovence zelo pomemben kraj, ker se je I. 1227 zgodilo tam nekaj zanimivega: Štajerski srednjeveški pesnik Ulrich von Liechtenstein pripoveduje v svoji pesnitvi „Frauendienst“ tole zgodbo: L. 1227 se Je podal pesnik in vitez Ulrich iz Liechtensteina, spreoblečen v pogansko gospo oz. boginjo Všnus ali Všnero, od italijanskega mesta Mestre pri Benetkah v spremstvu drugih vitezov na pot proti severu skozi Furlanijo, Koroško In Štajersko na Češko. Preden Je šel na to fantastično potovanje, je obvestil vse viteze dežel, skozi katere se je namenil potovati, takole: vsak vitez, ki se bo z gospo Všnero bojeval in pri tem zlomil svojo sulico, bo dobil zlat prstan kot plačilo. Če gospa Venera oz. Liechtenstein kakega viteza premaga, se mora ta svoji GOSPE na čast prikloniti na vse štiri nebesne strani; če pa kak vitez Venero premaga, so njegovi vsi konji, ki so Liechtensteino-va last! snitve „Frauendienst“ pesnika Ulricha Liechtensteinerja, ki je živel od 1200 do 1276 in bil nekaj let celo štajerski deželni glavar, zelo pomemben, ker nam 1. dokazuje, da je znal Ulrich Liechtensteinski slovensko, in 2. da so razumeli in govorili I. 1227 tudi koroški vojvoda Bernhard Sponheimski ter njegovi spremljevalci — to so koroški plemiči — vsaj v 13. stoletju tudi še slovensko. Brez znanja slovenskega jezika bi koroški knez Venere (alias Liechtensteina) ne bil pozdravil slovensko, in pesnik Ulrich Liechtenstein ne bi bil vpletel v nemško pesnitev dveh čisto slovenskih verzov. Jasen dokaz, da so tedaj ta slov. pozdrav: Büge was sprimi, gralva Všnus! vsi razumeli, je tudi to, da nemški pesnik slovenskih verzov še prevedel ni. Ko sem se pred leti sprl z nekim nemškim koroškim kolegom germanistom, ker je trdil, da Slovenci na Koroškem nismo avtohtoni in da je slovenščina šele v 19. stoletju umetno nastala itn., sem ga med drugim opozoril tudi na to Liech-tensteinovo pesnitev In posebno še na ta slov. pozdrav. Pa je rekel kolega, da o tem še nikoli ni kaj slišal In da se bo šele pozanimal, če je to res. V obširni zgodovinski knjigi „Geschichte Kärntens“ iz leta 1984, ki jo je pripravila in izdala Claudia Fräss-Ehrfeld in v kateri obravnava srednji vek zelo obširno na 800 straneh, je opisana natančno tudi tako imenovana „Všnusfahrt“ viteza Liechtensteina, toda o tem pozdravu v slovenskem jeziku avtorica ni zgubila niti ene besede. Tako objektivni so koroški znanstveniki! F E Čestitamo V Žvabeku praznuje 65-letnico Ani Wutte. Za ta jubilej ji iskreno čestitamo. * V soboto bosta stopila pred poročni oltar Ani Hribernik z Radiš in Hanzi Urak iz Nagelč pri Št. Primožu. Novoporočencema na skupni življenjski poti želimo vse najboljše. * V Borovljah praznuje 86-letnico Alojzija Ogris. Za ta visoki življenjski jubilej ji želimo vse najboljše. * Na pedagoški akademiji v Celovcu sta te dni zaključili svoj študij Lidija Oraže iz Borovelj in Zalka Oraže iz Sel. * Bivši tajnici Katoliške otroške mladine Mariji Starman in Josefu Huberju se je rodil prvi otrok — sinček. Srečnima staršema, ki živita na Dunaju, čestitajo vsi iz hiše na Viktringerci. * Marija Olip, pd. Vrtnikova mama iz Sel, te dni praznuje 75-letnico. Zvesti bralki NT čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta. * 60-letnico obhaja Marjeta Kranjc v Libučah pri Pliberku. Iskreno čestitamo! * Na Zveznem izobraževalnem zavodu za otroške vrtnarice v Celovcu je te dni zaključila svoj študij Olga Kušej z Blata pri Pliberku. Mnogim čestitkam se pridružuje tudi EL-Pliberk Na graški univerzi je zaključil študij prava z magisterijem tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov in sourednik Našega tednika Janko Kulmesch. Novopečenemu magistru, ki je stopil s svojo soprogo Rozijo pred tednom dni tudi v zakonski stan, iskreno čestitamo in upamo, da bo zdaj lahko zopet s polnimi močmi nadaljeval uspešno delo pri Klubu SOO in na uredništvu Našega tednika. * Na Dunaju pa bo 1. julija promoviral za dr. phil. Borut Johannes Sommeregger. Dolgoletnemu odgovornemu uredniku Našega tednika iskreno čestitamo Vogrče: Radi smo jih imeli Smrt se je ustavila pri nas in kar naprej žanje. Za dvema mladima je sedaj segla po starejših. 3. junija smo se poslovili od Fidejevega očeta Johana Trinkausa. 80 let je imel za seboj, polnih dela in skrbi. Z žu-Ijavlmi rokami je ustvaril ljubi dom sebi in deloma tudi svojim otrokom. Sin Foltej je prevzel domačijo, hčerki Micka in Zofka pa sta poročeni v Žvabeku z bratoma Hirm. Poleg skrbi za družino so značilne zanj tri kreposti: najprej neprestano in pošteno delo. Zato smo ga radi klicali na pomoč, kjerkoli smo ga potrebovali. Delal je tudi v Tinjah, g. dekan pa bi ga najraje kar sam imel, nanj se je vedno lahko zanesel. Drugič: močna, živa vera. V molitvi in s stalnim življenjem je bil zgled vsem faranom. Tretjič: zvestoba svojemu narodu. Ni se ukvarjal s politiko, zavestno pa je živel in ravnal kot Slovenec. K pogrebu se je zbralo čuda veliko ljudi, saj je imel veliko sorodnikov, tudi mnogi duhovniki, ki so ga dobro poznali. Poleg domačega župnika g. dekan Srienc, ki nam je v govoru prikazal rajnega in tudi vodil pogrebne obrede, žvabeš-ki župnik g. Simon Wutte, ka-zaški župnik g. Florej Zergoi, g. dr. Pavel Zablatnik, g. župnik treh fara g. Hanzej Dersula pa je opravil osmico. Seveda je vse obrede in slovo spremljal domači cerkveni zbor. Isti dan smo pokopali Emila Bartha. Mladost je preživel tukaj, sedaj pa je bil policaj v jetnišnici na Dunaju. Rak je uničil življenje 49-letnemu Emilu in je umrl v bolnišnici v Št. Vidu ob Glini. V spremstvu domačega župnika je maševal in pogreb dvojezično oblikoval g. župnik Marko Jernej, prepeval pa je domači cerkveni zbor. Rajni se je kljub taki-službi vedno priznaval za Slovenca. 20. junija smo se poslovili še od Žalarjeve matere Neže Nuck. Doživela je 88 let, toda mnogih zadnjih let bi se rada rešila, da ne bi tako dolgo trpela priklenjena na posteljo. Tudi njena življenjska pot je imela mnogo podobnosti z rajnim Fidejevim očetom. Skromno in tiho je živela še 17 let kot vdova ob sinu Maksu, katerega poklic čevljarstva je danes že nekaj izrednega. Hčerka Mala pa je Čerabinja. Odšla je telesno izčrpana, pa bogata po duhovnem življenju in trpljenju. Vsem prizadetim izražamo iskreno sožalje! Vinko Zaletel „Iz jagrske torbe pod Peco1 Čudovita stvaritev narave Se šele dani, ko že sedim v Borovnici na preži, kjer na breške njive in tedaj še mnoge travnike zelo izstopa divjad. Ptiči vseh vrst že začnejo svoj jutranji koncert in vmes je lepo prisluhniti dvojnemu melodičnemu tonu klica kukavice. S preže imam dober razgled nad krajem, kamor se skoraj zmeraj pripaše oni „pok“, katerega hočem kaj kmalu položiti na dlako. Opazujem in gledam, toda razen srakoperjevega (Neuntöter) gnezda na smreki zraven preže ne vidim nič, vse je prazno. „Karkaj zato,“ si pravim, „morda sem še prezgoden!“ Šele čez čas se mi zazdi, da se v Mrvičevem nekaj premika. Skozi daljnogled ugotovim, da sta kar dva zajca na „pogrnjeni mizi“ žlahtnih trav in dobre detelje. Sonce že s svojimi žarki močno razsvetljuje rosene njive in travnike. Pod veliko brezo v visoki praproti, kot bi iz zemlje zrastel, zapazim kos srnjadi, ki pa v istem trenutku že tudi izgine. Ne premaknem se, kot okamenel sedim, vidim samo, da iz gnezda odleti srakoperjeva samica. Po krajšem, kar zelo napetem čakanju, v moji bližini neki nasmehu podoben glas „hah-hah-hah“. Ustrašim se, kot da me strela ureže. Vidim najčudovitejšo stvaritev narave: kukavica se pokaže pri gnezdu, požre jajce sra-koperke, se vsede na gnezdo in v par sekundah podtakne svoje jajce. Ta premetena ptica zakrivi z jajci zvijačo, kakršne v naših krajih ne pozna nobena druga žival. Znano je, da kukavica nima svojega gnezda, torej porazitira, raje preslepari druge, precej manjše ptice in tako svoje otroke da v oskrbo. Ta zvijača ji dobro uspe, ker se okoristi s celo vrsto posebnosti. Kukavičje jajce je skoraj tako obarvano kot ono izbranih krušnih staršev. Čudovita sposobnost kukavičje samice je njen spomin, kadar išče gostitelja za svoje bodoče mladiče. Dobro si zapomni kraj in stanje okrog izbranega cilja, kamor v pravem času podtakne jajčece. Ta ptica je tako prefrigana, da podtakne svoje jajce v gnezdo izbranega „rednika“ šele potem, ko prava „gospodinja“ že znese svoje prvo, ker bi le-ta kukavičje jajce izvrgla ali pa celo opustila gnezdo. Ker se mi oni rogač le noče prikazati in je že čas, moram proti domu. Zaradi tedaj še službene obveznosti morem šele čez nekaj dni na prežo. Z veliko radovednostjo se mi le posreči ugotoviti, da so v gnezdu štiri jajca, eno nekoliko večje — gotovo podtaknjeno z goljufijo zvijačnega gosta. O onem „poku“, ki je res dober, pa tu tokrat ni ne duha ne sluha. Že dvomim, če morda že ni izkrvavel do zadnje kapljice krvi pod svinčeno težko kroglo kakega veškega „jogra“ — celo že „vandrov“ v pis-ker. Ko sem spet na onem kraju, opazujem, kako starša rednika z vso skrbjo krmita eno samo nebogljeno, nikar zadosti nasičeno spako z neprestanim visoko donečim beraškim vriščem in na široko zevajočim kljunom z živordečim žrelom. Že vedno je kukavica bila ptica ljudskih modrovanj. Že v srednjem veku ljudstvo prešteva kukavičje klice in iz njih kuje vremenske napovedi, načrtuje ženitve, doživetja v starosti in bogastvo. Še danes se trdi, da je treba pri prvem klicu naše operjene prijateljice požven-ketati z drobižem, da bo potem dosti denarja. Njeno nagnjenje k svobodni ljubezni, nekakšno ha-remsko življenje, živi namreč v mnogomoštvu, nezvestoba med roditeljema, jo dela za vzor nemoralnosti. V Lutrovih časih je beseda kukavica veljala kot olepševalna oznaka za hudiča. Celo z rodovitnostjo jo modri človek spravi v zvezo, kar dokazuje star kmečki pregovor. Če ona še dolgo kuka po Kresu — obeta se slaba letina. Praznoverje, da se v jeseni ne odseli, da se spremeni v skobca (Sperber), nikakor ne drži. Česta trditev, da je kukavica neumna ptica, je gotovo napačno mnenje. Čeprav obsojamo zvijačno podtikavanje jajc kot brezvestno početje, je ptica tudi zelo koristna. Uniči mnogo mrčesa, posebno veliko kosmatih gosenic, ki jih druge ptice ne uživajo. Danes je ogrožena predvsem zaradi uničevanja življenjskega prostora in seveda tudi virov prehrane zaradi uporabe različnih kemičnih sredstev v kmetijstvu in gozdarstvu. Za vse nas bi bila velika izguba, če bi morali pogrešati prijetnega operjenega gosta, katerega melodičen klic odmeva skozi naše gozdove; ki ga ne smemo imeti zgolj za znanilca vigredi pred durmi poletja. Zato čuvajmo najčudovitejšo stvaritev narave. Reportaža STRAN q četrtek, ________Ö 25. Junija 1987 STRAN u 1 Četrtek, I I 25. junija 1987 Reportaža od 21. do 28. avgusta 1987 v OHRID Prevoz iz Celovca/Cartrans do letališča Brnik in nazaj, polet Ljubljana—Ohrid—Ljubljana, transfer iz Ohrida do hotela GORICA in povratek. Polpenzion v 2-posteljnih apartmajih. SAMO 401 Or II. IZMENA od 26. septembra do 3. oktobra ’87 v PRIMOŠTEN Prevoz iz Celovca/Cartrans do letališča Brnik in nazaj, polet Ljubljana—Split—Ljubljana, transfer iz Splita do hotelskega naselja ZORA/SLAVA in povratek. Polni penzion v 2-posteljnih apartmajih. 3670r CARTRANS * NAŠ Prijave sprejema turistična agencija Pavličeva 7, 9020 Celovec, tel. O 42 22 / 51 26 80 TEDNIK Za podrobnejše informacije Vam je na razpolago tudi uprava Našega tednika, tel.: 0 42 22 / 51 25 28 - 21 Kot rečeno je bila glavna točka kulturnega sporeda uprizoritev misterija Paula Claudela Marijino oznanjenje, po priredbi Mirka Mahniča. Vsak, kdor si je ogledal to zahtevno igro, katero je režiral Peter Sticker, je bil presenečen, s kakšnim prizadevanjem in s kakšno resničnostjo je uspelo mladim gojenkam uprizoriti eno izmed najboljših religioznih dram. Preostane le, da čestitamo domačemu režiserju Stickru k pogumni odločitvi, da je izbral tako zahteven komad, ki zahteva pravzaprav zelo zrele osebnosti. Priznanje in pohvalo pa je treba izreči predvsem igralkam glavnih vlog, ki so se skrajno vživele v svoje vloge, in tako zbudile pri številni publiki takšno pozornost, da bi človek slišal pasti šivanko na tla. Dejanje igre se odigrava v srednjeveški Franciji med 100-letno vojno, ko se cerkvene in državne sile borijo za oblast. Izpoved religiozne drame je, da je človek oziroma življenje božje darilo ter da ima človek dolžnost, da še boljšega vrne. Dekleta so zapela na zaključni prireditvi Škot- Zaključna prireditev strokovne šole v St. Jakobu Dokaz široke in pestre kulturne dejavnosti Kakor že tradicionalno so tudi letos gojenke strokovne šole za ženske poklice v Št. Jakobu vabile konec minulega tedna na zaključno prireditev. Poleg kulturnega sporeda, katerega glavna točka je bila uprizoritev zahtevnega misterija Paula Claudela, so gojenke pripravile za ogled tudi obširno in bogato razstavo ročnih del in so vabile goste prireditve k bifeju, ki je bil pripravljen z največjo ljubeznivostjo. V središču stoji deklica Violai-ne, ki iz sočutja poljubi gobavca Pierra in zaradi tega sama zboli. Njen oče, posestnik velike kmetije, odpotuje v Jeruzalem in zaroči Violaine s Jacquesom. Zaradi tega nastane med Violaine in njeno sestro Maro največje sovraštvo. Ko Jaques spozna, da je gobava, se poroči z Maro, Violaine pa se poda k neki votlini. Ko Mari umre njen otrok, se poda z mrtvim truplom h gobavi Violaine, ki obudi otroka k življenju. Istočasno oznanijo trompete, da se je kralj podal v Reims, in začetek nacionalnega preporoda Francije. Ko se vrača oče iz Jeruzalema, reši umirajočo Violaine, ki še v svoji zadnji življenjski uri blagoslovi svoje nasprotnike. Za glasbeni okvir kulturne prireditve je poskrbel zbor šentjakobskih deklet, s katerimi je prof. Jože Ropitz naštudiral ne le slovenske narodne, ampak tudi nemške, angleške in škotske pesmi. Poleg tega so bile na sporedu recitacije pesmi Gustava Januša, Joh. W. Goetheja in H. W. Long-fellowa. Številno publiko, med njimi vrsto častnih gostov, je pozdravil dr. Janko Zerzer. Tako so se povabilu na prireditev odzvali med drugim tudi državni poslanec Smolle, predsednik NSKS dr. Grilc, prelat Raunegger, župan Johann Gressl, dv. sv. dr. V. Inzko, ravnatelj SLG dr. Vospernik, rektor Jože Kopei-nig, dekan Hotimitz in predsednik ZSZ Antonič. Stingler Heidi Za glasbeni okvir je poskrbel zbor šentjakobskih deklet pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza. Iščemo dekle ali ženo za trgovsko gospodinjstvo. Nudimo dobro plačo in stanovanje. Interesentka naj bi dobro obvladala slovenščino, da bi Imeli trije otroci v družini možnost naučiti se slovenskega jezika. Interesentke naj se javijo na tel. štev.: 0 42 42 / 25 79 64 (Beljak). Obiskovalci so si ogledali tudi ročne izdelke gojenk. „Razvijmo občutek osebne odgovornosti za ta naš svet...“ S tem stavkom je dr. Hubert Požarnik, ki je v petek, 13. junija 1987, predaval o varstvu okolja v farnem domu v Selah, začrtal rdečo nit svojih izvajanj. Nakazal je celo vrsto čisto konkretnih možnosti, kako lahko vsak od nas prispeva k ohranitvi čistega okolja oziroma prepreči onesnaževanje. Ker so me mnogi Selani, pa tudi drugi, že vprašali, če bi jim posodila svoje zapiske, hočem s tem malo daljšim poročilom ugoditi njihovi želji. V svojem predavanju se je dr. Požarnik lotil vseh perečih področij, kot so npr. zdrava prehrana, pomanjkanje energije, vpliv kemije, problem odpadkov, avto ipd. Začel je s prehrano. Vemo, da številne bolezni izvirajo Iz napačne prehrane. Dandanes se uživa skoraj vsak dan meso, ki pa ni več tisto, kar je bilo nekoč. Živali dobivajo antibiotike, pomirjevalna sredstva proti strahu, v krmilih so pesticidi, kadmij ipd. Za lepo barvo klobas pa se dodajo še kemična sredstva. Zato dobiva postni dan ne samo zaradi verskega prepričanja, temveč tudi iz zdravstvenih razlogov spet večjo veljavo. Opozoril je na to, da se v večini naših kuhinj uporablja vse preveč bele moke in sladkorja, kjer manjkajo vsi vitamini in minerali, ki so le v sveži, nepredelani, polnovredni hrani. Kar se pa tiče uporabe energije, je stanje sploh zaskrbljujoče. Premoga, nafte, vode in drugih surovin bo prej ali slej zmanjkalo. Nujnost časa nam narekuje varčevanje. Z izolacijo oken, sten se npr. da mnogo energije prihraniti. Tudi ne smemo pozabiti na stare, lončene peči, ki dobro držijo toploto. Dajo se celo povezati s centralno kurjavo in ni potrebno, da jih v modernih stanovanjih odpravimo. Hladilnik, ki stoji na toplem prostoru in vsebuje že veliko ledu, uporabi znatno več energije kakor sicer. Pomivalni stroj si pa sploh lahko „prišparamo", če žene „naučijo svojega moža pomivati posodo“. Ni pa slabo, če se začnemo bolj resno ukvarjati tudi z alternativnimi energijami, ki so deloma premalo popularne, kot sta to sončni kolektor ali naprava za veter. Povsod, kjer je povprečno na leto več vetra ko 2m/sekundo, se splača napraviti takšno napravo. V našem vskadanjiku se vse preveč uporabljajo produkti iz kemije. Odplake iz gospodinjstev zastrupljajo naše vode, ki se dajo le deloma spet očistiti. Vsaka gospodinja naj bi vedela za trdoto vode in uporabljala le tisto količino pralnega praška, ki je potreben. Škodljiva belila in mehčalce pa sploh lahko pogrešamo. Zaščita v gospodinjstvu pomeni pred- vsem, uporabljati čim manj te kemije. Tudi kozmetika je polna kemičnih dodatkov, ki pobijajo naše naravne bakterije, ki so nam potrebne za zdravo kožo. Deodoranti in drugi sprayi, ki delujejo na plin, pa načenjajo zgornjo plast zraka, namreč ozon, ki že močno prepušča ultraviolične žarke, ki povzročajo raka na koži. Zmeraj bolj naj se spet poslužujemo naravnih kamnov, opeke, gline in lesa pri gradnji hiš. Uporabljamo pa naj naravne zaščite lesa, alternativna sredstva, ki niso rakotvorna kakor običajni laki, barve itd. Tudi rastline na fasadi so priporočljive, ker naredijo zidovje bolj odporno in izolirajo stene. Torej v stanovanju in na sebi naj bo čim manj plastike, poliestra in drugih umetnih snovi, ker s tem spodbujamo kemično industrijo in škodujemo lastnemu zdravju. Predavatelj nas je opozoril na to, da tudi voda ni več brezmejno na razpolago, predvsem je zmeraj bolj onesnažena. Tudi tu lahko varčujemo, če se npr. tuširamo, kjer se uporabi manj vode kakor v kadi (in je tudi bolj zdravo). Še huje kakor z vodo je z našimi surovinami. Zmeraj več jih uporabljamo, čeprav vemo, da jih bo zmanjkalo. Vendar le 4% resničo uporabimo, ostalih 96% so odpadki. Vsak od nas zakrivi letno 250 kg odpadkov. 80% od tega bi se dalo spet uporabiti, če bi bolj vestno sortirali papir, glaževino, gume, železo od ostalih odpadkov ter jih odlagali v posebno za to določene kontejnerje. Najvažnejši prispevek v tem oziru pa je: preprečiti odpadke. Treba je postati kritičen kupec in uporabnik. Demonstrativno naj zavračamo tiste stvari, ki so zavite v nepotrebne plastične vreče in embalaže. Kupujemo naj stvari z dolgo življenjsko dobo. Uporabljajmo npr. steklenice za mleko namesto kartonov, ki za svojo izdelavo potrošijo neverjetno veliko energije. In nazadnje se je predavatelj dr. Hubert Požarnik lotil še naše „svete krave“ — avta. Izračunal je, da se za 1 avto uporabi 60 m2 cest, 30 m2 garaž, 30 m2 parkirnega prostora in 20 m2 za popravila in prodajo. Povprečno se za avto potrebuje 40% vsega prostora, za otroška igrišča pa le 5%. Mnogi delavci (v Sloveniji, pa tudi pri nas) delajo več ko 2 dni v tednu samo za avto. Ena tretjina vsega prometa v mestih je iskanje parkirnega prostora. Zato njegov predlog: Bolj uporabljati javna prevozna sredstva in kolesa (predvsem v mestih) ter čim večkrat pustiti avto v garaži. Saj nam je ljubi Bog dal noge, ki jih zaradi naglice in udobja vse premalo uporabljamo. Pavli Oraže O Zadružni list Občni zbor Posojilnice-Bank Št. Jakob v Rožu Na letnem občnem zboru Posojilnice-Bank Št. Jakob dne 22. 5. 1987 je predsednik Tonči Schlapper pozdravil zadovoljivo število članov Posojilnice, zastopnika Zveze slovenskih zadrug, poslovodji ter odbornike upravnega in nadzornega odbora. Poleg poročil je bil na dnevnem redu pregled in potrditev računskega zaključka za leto 1986 ter diskusija o nadaljnjih načrtih ter poslovanju Posojilnice-Bank v prihodnjih letih. Bilančna vsota se je nasproti letu 1985 zopet povečala in je znašala v letu 1986 nad 68 milijonov šil. Rezultat je bil v zadnjih treh letih negativen in to predvsem zaradi tega, ker je bila prevzeta Posojilnica z blagovnim prometom Ledince, pri kateri so se morali napraviti nekateri vrednostni popravki. Zaradi novele zakona o kreditnem gospodarstvu si bi morala Posojilnica pridobiti novih deležev, po možnosti prodati vse za posojilniško poslovanje nepotrebne nepremičnine ter povečati obratni donos. Že z začetkom leta je zadruga Št. Jakob prevzela blagovno poslovalnico Posojilnice na Ledincah in jo misli nekoliko popraviti. O rentabilnosti bančne poslovalnice v Ledincah pa bo potreben poseben obračun ter posvetovanje z lokalnimi faktorji. Tudi poslovanje z mešanimi podjetji se mora popraviti, ker je sedanji delež poslovanja s temi podjetji zaskrbljujoče nizek. Torej precej dela za prihodnje. Poslovodji, upravni ter nadzorni odbor so prepričani, da bodo to delo zmogli, saj še posebej v Št. Jakobu tradicija obvezuje, ker je bila tu ustanovljena prva posojilnica na Koroškem že v letu 1872. „Gospodarstvo“ ne piše k stvari brez polemike Kot priloga Slovenskega Vestnika je prejšnji teden izšlo „Gospodarstvo". Dr. Kristijan Schellander piše v artiklu „Kam z denarjem" o možnostih čimboljšega in čimmanj rizičnega nalaganja privarčevanega denarja. Prikaz je dober, če proti koncu ne bi vseboval skritih hibov na nameščence in poslovodje naših kreditnih zadrug. Kako bi sicer mogli smatrati sledečo pripombo: „Od vaše banke ali hranilnice, ki ji končno zaupate vaš denar, lahko brez nadaljnjega pričakujete in zahtevate, da vam v teh zadevah strokovno svetuje in vam pomaga najti za vaše razmere najbolj primerne in donosne varčevalne in naložbene možnosti, če vam pa svetovalec v vaši banki ni v stanju nuditi več kakor ubogo navadno hranilno knjižico, potem mu svetujte, naj obišče kak tozadeven seminar, vmes pa si oglejte, kaj vam bodo ponudili pri konkurenci." Mnenja smo, da poslovodje naših bank ravnotako dobro morejo razložiti možnosti nalaganja denarja, kakor pa dr. Kristijan Schellander, saj imajo za to potrebne strokovne tečaje. Namigovanje na to, da naše poslovodje to niso v stanju razložiti in naj zaradi tega obiščejo tozadevni seminar, ni v smislu dobrohotne kritike in ne bo spodbudilo pri naših sodelavcih še večje angažiranosti za nadaljnje izobraževanje. Zdi se, da ne znamo pisati gospodarskega komentarja brez delitve skritih udarcev. J. H. Veljavne obrestne mere: od 15. 06. 1987 a) za bonificirane kredite BÜRGES 7,25% ■ 2,00 % p. a. p. a. prispevek ostane 5,25% p. a. za stranko AIK 7,625% - 3,813% p. a. p. a. prispevek (50 %) ostane 3,812% p. a. za stranko ERP (promet) 7,25% - 3,00% p. a. p. a. prispevek ostane 4,25% p. a. za stranko ERP (turizem) 8,125% - 2,000% p. a. p. a. prispevek ostane 6,125% p. a. za stranko VARSTVO OKOLJA 7,7877 % - 6,0000% p. a. p. a. prispevek ostane 1,7877% p. a. za stranko najnižje kondicije (prima rate) za: — kredite s fiksnimi kondicijami.......... 8,50% p. a. — kredite z variabilnim obrestovanjem .... 8,25% p. a. Kakor kaže razvoj na kapitalnem in denarnem trgu, se bo „prima rate“ še znižala na 8,0% p. a. za kredite z najboljšo boniteto. D. P. Veljavne obrestne mere za vloge in potrošniške kredite od 15. 6. 1987 naprej: Vloge v tekočem računu Hranilne vloge z vezavo vsaj 3 mesecev Hranilne vloge z vezavo vsaj 6 mesecev Hranilne vloge z vezavo vsaj 12 mesecev Hranilne vloge z vezavo vsaj 24 mesecev Hranilne vloge z vezavo vsaj 36 mesecev Potrošniški krediti (Konsumentenkredite) 1/2% p. a. 2,875% p. a. 3,0% p. a. 3,25% p. a. 3,50% p. a. 4,0% p. a. 10,50% p. a. M. K. POSOJILNICA-BANK Vaš partner v vseh denarnih zadevah! Redakcija: dipl. inž. Štefan Domej (SJK); Drago Pörtsch, dipl. trg. Joža Nabernik, Mirko Oraže (ZSZ); Joško Nachbar (Posojilnica Pliberk); priložnostno drugi sodelavci. O Zadružni list Nove težave za kmetijstvo Tržna novela, ki ureja nakup in prodajo žita v letu 1987/88, bo prinesla za kmete občutne obremenitve. Zaradi dramatičnega poslabšanja situacije na svetovnih izvoznih tržiščih je vedno težje odprodati viške žita v izvoz. Na svetovnem trgu je ponudba vedno večja, nizek nivo dolarja je pa še dodatno prispeval k propadu cen žita. V letošnjem letu se zato predvidoma potrebuje za izvoz 1 mio. ton žita okoli 3,6 mrd. šil. (3,35 šil./kg žita) denarne subvencije. S tem bi razbremenili domači avstrijski trg s kmetijskimi viški žita (ječmen, pšenica, koruza itd.) Vzporedno s tem razvojem pa se večajo težave pri zveznem proračunu; ministrstvo ni več v stanju, prevzeti celotnega finančnega bremena. Delež kmetov pri financiranju izvoza kmetijskih artiklov — iz rastlinske in živinorejske proizvodnje — naj bi bil v bodoče višji. Kako torej izgledajo spremembe nove tržne novele 1987/88? 1. Povišanje davka za mineralna gnojila za 50% VIŠINA DAVKA na MINERALNA GNOJILA za kg čistih hranilnih snovi trenutni davek v bodoče za kg čistega dušika (N) .... 3,5 šil... . .. 5,- šil. za kg čistega fosforja (PoO^ za kg čistega kalija (K90) 2,- šil.... . .. 3,- šil. 1,— šil... . . . . .1,5 šil. Pri posameznih vrstah gnojil se višina davka s tem poviša: šil.Ag gnojila šil.lkg gnojila Nltramoncal 28% 0,98 . . . 1,40 NPK 15:15:15 0,975. . . 1,425 N PK 13:13:21 0,925 . . . 1,355 Dlamonphosphat 18:N + 46 P2Os.. 1,55 ... 2,28 Tomaževa žlindra 15% P205 0,30 . . . 0,45 Kali 40 % K20 0,40 . . . 0,60 Prihodnji teden se bo zato že začela predhodna akcija skladiščenja mineralnih gnojil za leto 1988; se pravi nove ugodnejše cene (Frühbezug). 2. Obdavčenje koruznega semena — Vreča koruznega semena (50.000 zrn) bo obdavčena s šil. 300,—. Za ha posajene koruze bo kmet s tem plačal okoli šil. 500,— (80—90 tisoč zrn/ha). S tem ukrepom bodo tudi kmetje, ki sicer ne proizvajajo koruze za trg (silažno koruzo ali koruzo za pitanje prašičev), plačali delež v državno blagajno. Kmetom se svetuje, da se predhodno založijo s semensko koruzo za leto 1988. 3. Povišal se bo tudi direktni prispevek za prodajo žita (Absatzförderungsbeitrag). Trenutno znaša 0,20 šil./kg za kg prodanega ječmena, ovsa in koruze, 0,59 šil. za kg pšenice in 0,36 šil. za kg rži. Točna sprememba višine prispevka še ni znana. 4. Garantirane mesečne cene za posamezne vrste žita se s tem po tržni noveli za leto 1987/88 gotovo ne bodo povišale z ozirom na lanske. Pričakuje se celo nominalno znižanje cen (brez upoštevanja prispevka za prodajo) predvsem pri koruzi in pšenici. Tržna novela za žito 1987/88 bo predvidoma začela veljati sredi julija ali s 1. avgustom. Ni pa še točno znan način izvedbe — predvsem pri obdavčenju koruznega semena. S temi ukrepi se prizna zgrešena kmetijska politika zadnjih let. Predvsem nepravilno usmerjanje kmetov v vse višjo proizvodnjo. Zanemarjale so se možnosti pridelovanja oljnatih in beljako- vinskih rastlin — se pravi nove perspektivne alternative. Za male kmete, kot so pretežno na južnem Koroškem, pa tudi ni uvidevno, zakaj naj sedaj oni skupno s kmeti z veliko ugodnejšimi pogoji v drugih žitorodnih zveznih deželah, nosijo breme slabše tržne situacije. Majhne kmetije v strukturno šibkejših regijah (npr*, na južnem Koroškem) postanejo s tem žrtev diktata enostranske kmetijske politike. Na ta način gotovo ni dana pravična delitev dohodka med posameznimi kmetijami pod različnimi pogoji kmetovanja znotraj Avstrije. Kultura Walter Mischkulnig razstavlja v Bilčovsu j Prvič se je širši javnosti predstavil Walter Mischkulnig, ki trenutno razstavlja v prostorih bilčovske Posojilnice surove jeklene pločevine, katere je obdelal s svojevrstno tehniko. Poleg tega razstavlja v glavnem oljnate slike, katerih vsebina je izredno družbenokritičnega značaja. Odprtje razstave je bilo v petek, 19. junija, in posebnost razstave je bila, da se je prvič predstavil s svojim umetniškim ustvarjanjem domačin. Zanimivo in ogleda vredno razstavo je možno videti še do 31. 7.1987. Številne obiskovalce, med njimi tudi dobro zastopane občinske odbornike na čelu z županom Hanzijem Ogrisem in podžupanom Gasserjem ter kulturno zainteresirane iz Celovca in sosednjih občin je ob odprtju razstave pozdravil Herbert Seher. „Razstava Misch-kulniga se od prejšnjih bistveno razlikuje v stilu in obliki slik oziroma del, pomembno pa je predvsem tudi, da prvič razstavlja domačin,“ tako Seher. Walter Mischkulnig, doma v Spodnji vesci pri Bilčovsu, se je s to razstavo prvič predsta- vi širši javnosti. Že več let se je kot samouk ukvarjal z raznimi oblikami umetniškega izražanja in je končno s svojevrstnim obdelovanjem surovih jeklenih plošč našel svojo idealno možnost umetniškega ustvarjanja. Vsebina njegovih umetnin je izredno družbenokritičnega značaja. V ospredju celotnega cikla velikoformat-nih pločevin, ki je nastal v zadnjih dveh letih, pa stoji sodobni človek, podvržen družbenim silam in družbenemu pritisku. S to tehniko želi Mischkul- nig opozoriti na splošno omalovaževanje stvari v vsakdanjosti in jim dati poseben pomen. Prikaže sliko današnjega človeka, ki je pod pritiskom nekaterih družbenih sil in izraža človekovo negodovanje in negotovost. Za literaren okvir ob odprtju razstave je poskrbel mlad literarni umetnik Fabijan Hafner, ki je v posebno pripravljenem tekstu izrazil, kako vidi on slike Walterja Mischkulniga. Hafner pojmuje razstavljena dela v glavnem kot poskuse, kako se osvoboditi s pomočjo umetniškega ustvarjanja. Zanimivo je bilo videti in slišati, kako paralelno je pravzaprav ustvarjanje oziroma miselnost Mischkulniga in Hafnerja. Oba čutita v družbi, ki se ima za svobodno, močen pritisk, in se skušata osvoboditi — eden v izražanju s pomočjo literature, drugi v slikah, a motivi so si zelo podobni. sti-h Racman Pepe plesal in pel pri Joklnu Mladim in starejšim ljubiteljem lutkovnega gledališča se je v nedeljo popoldne v kulturni taberni Pri Joklnu predstavila lutkovna skupina Bežigrad. Z velikim zanimanjem so otroci sledili predstavi o Racmanu, priredbi besedila Račka (po N. Černetovi). Andrej Ada-mek, Katja Benčina, Janez Rojec in Jože Zajec so ob glasbeni spremljavi Andreja Žiberta pritegnili pozornost otrok, ki so z veliko vnemo sledili dogajanju za in pred paravanom. Kateremu otroku ne bi bil simpatičen racman Pepe, ki pleše in poje ob zvokih moderne glasbe? In vrhu tega racman Pepe ne mara špinače! Zato so otroci prav radi pomagali racmanu, ko ga je prelisičila lisica. S takim veseljem so otroci posnemali pse in lovce, da bi človek pričakoval pred Joklnom divjo jago. Zanimiv pa ni bil samo racman. Tudi ostale lutke, lisica, ježek in žabi (mala in velika) so zaživele v svetu otroške fantazije. Živi posrednik med lutkami in otroci pa je bil lutkar Jani. Z njim so otroci še bolj živo sledili predstavi, ki se je zaključila s pesmijo racmana Pepeja. Velik je bil živžav med otroki, ko je ob ponavljanju pesmi priznal racman Pepe, da mora počakati na trak, saj poje samo „Playback“. Kaj je lepšega za otroke, kakor stik z lutkami? Zato so si po lutkovni igri ogledovali in otipavali lutke in kdor je želel, je lahko kupil lutko za spomin na Posebno aktiven je v zadnjem času mešani pevski zbor „Zvezda“ iz Hodiš. V soboto, 6. junija, je hodiški zbor gostoval na povabilo MoPZ „Hotuljci“ v kulturnem domu „Prežihov Voranc“ v Kotljah. Med ho-diškimi pevci in zborom Hotuljci so v zadnjem času nastali najboljši prijateljski stiki, saj oba zbgra vodi Albin Krajnc, ki se tedensko vozi v Hodiše k pevskim vajam. Tako so društveniki in pevci v Kotljah pripravili Hodišanom po koncertu tudi lepo družabno srečanje in so sklenili, da bodo vrnili obisk. Teden pozneje pa je Obrtno predstavo. Mladi gledalci so bili tokrat še toliko bolj veseli, ker je pred nedavnim napovedana predstava zaradi bolezni igralke odpadla, tokrat pa so prišli vsi na svoj račun. M. P. združenje Ravne na Koroškem vabilo MePZ „Zvezda" na srečanje z glasbo, petjem, plesom in dramo v Družbeni dom na Prevaljah. V soboto, 21. junija, pa je občina Ribnica priredila folklorni večer za goste, h kateremu je povabila tudi slovenske pevke in pevce „Zvezde“ iz Hodiš in MePZ „Danica“ iz Št. Primoža. Predstavnika obeh zborov sta se ob tej priliki rade volje poslužila priložnosti, da sta gostom predstavila dejavnost slovenskih društev. Slovenski društveniki so se še posebno razveselili tega povabila, saj je to bila prva priložnost, katero jim je dala ribniška občina za tak nastop. NAUTIK KLUB KOROTAN prireja tudi letos od 23. 8.-4. 9. jadranje po Jadranu. Cena znaša po osebi za 1 teden 2800,—. Kot prijava velja vplačilo 500,— do 8. 8.1987 na kt. št. 3172 pri Posojilnici-Bank Celovec S poskočnimi vižami v lastni priredbi, deloma Avsenikovimi in deloma hrvaškimi koli, je ansambel Jepa iz Loč v petek, 19. t. m., privabil mlade in stare plesalce na plesišče v hali v Mjenovu/Kroatisch Minihof. Na povabilo HAK-a (Hrvatski akademski klub) in društev Mjeno-vo na srednjem Gradiščanskem je ansambel namreč dal svoj delež ob dnevu mladine poleg skupine Cocktails ter zelo znane pop-skupine Pax. Predsednik HAK-a Petar Tyran je v uvodu na kratko predstavil naš ansambel številni publiki in po zadnjem komadu (ob treh Ansambel Jepa pri gradiščanskih Hrvatih zjutraj), so bile njegove besede polne zadovoljstva nad pisanim nastopom. Povabil nas je še v soboto na ogled okolice in izrazil željo za ponoven večerni nastop, povabilo pa je žal večina ansambla odklonila. V pogovoru z brati Hrvati, ki j so se kar najbolj trudili za naš dobrobit, so člani ansambla izmenjavali svoje Izkušnje iz vsakdanjega življenja z avstrijsko politiko, ki obema narodnostnima skupinama ni preveč naklonjena. Spoznavali smo tako težave manjšine na Gradiščanskem, njihovo borbo za narodni obstoj, ki se je izražala na transparentih kot: — 30 Ijet naš jezik nlje ravnopra-van — zač? Za dvojezične ču-varnice! Dajte nam član 7! Kot udeleženec te manifestacije si bil priča, kako resno se Hrvatje zavzemajo za svoja narodna načela, kako se upirajo asimilacijskim težnjam, ki prihajajo tako iz lastnih vrst, kakor tudi iz zunanjega okolja. In če si se z nekoliko dobre volje v srcu približal tem ljudem, si povsod našel odprte roke, vidno si občutil tople bratske vezi do nas koroških Slovencev. Dan mladine 87 v Mjenovu je široko zasnovana prireditev, ki vsekakor nagovori staro In mlado ter obsega poleg številnih kulturnih nastopov še otroške igre, zabavo, razstave, bogoslužje in šport. V nogometu i je tako igral tudi naš Černi, i kjer je zastopal barve HAK-a. Tudi ORF je v tem okviru v živo poročal pod geslom: Naši ljudje. Človeku, ki je globoko povezan z narodno usodo, s tem tudi usodo bratskega naroda, je čas vse prehitro potekal. Ostala pa je želja, da čim prej in dosti bolj povezano nadaljujemo prijateljske stike. Irena Černut INSERAT KG Zadruga na Brnel razpisuje I. mesto poslovodje Pogoji: znanje obeh deželnih jezikov in vozniško dovoljenje kategorije C II. delovno mesto pisarniške moči Pogoji: končana strokovna ali trgovska šola in znanje obeh deželnih jezikov Pismene ponudbe sprejema: KGZ BRNCA 9586 Brnca 88 tel.: 04257/2234 MePZ „Zvezda“ sodeloval pri občinskem folklornem večeru Kultura Odličen koncert učencev Glasbene šole v Št. Jakobu V sredo, 17. junija, je Glasbena šola skupno s šentjakobskim društvom SRD „Rož“ priredila letni koncert, na katerem so nastopali učenci vseh oddelkov Glasbene šole. Tako so imeli številni mladi glasbeniki priložnost, da so svojim staršem, vrsti častnih gostov in vsem prijateljem glasbe dokazali visoko raven svojega znanja, katerega so si pridobili v zadnjem šolskem letu. Da starši cenijo primerno in vzorno ter dobro organizirano sodelovanje Glasbene šote s krajevnimi društvi, so dokazali s številnim obiskom v šentjakobskem kulturnem domu. Ob tej priložnosti je Urh Kassl pozdravil tudi vrsto častnih gostov, med njimi predsednika komisije za manjšinska vprašanja in mednarodno sodelovanje Željka Jegliča, dv. svet. dr. Pavla Apovnika in zastopnika ZKO Marka Stud-na. Poleg zahtevnih nastopov učencev Glasbene šole je prvič pri takem koncertu bil na sporedu tudi nastop zbora učencev vseh oddelkov, ki šteje približno 50 ljudi, pod vodstvom Alberta Kraigerja. Ob koncu kvalitetnega koncerta je Herbert Seher dejal, da so taki nastopi najbolj pri- Odličen je bil nastop Dieterja Maierja > meren odgovor na nerazumljivo zadržanje pristojnih javnih institucij in politikov glede za-branjanja podpore Glasbeni šoli. sti-h Nastop šolarjev glasbene šole je bil izredno kvaliteten. NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) In Izda-JatelJ: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tlak: Mohorjeva/Hermagoras, Viktrlnger Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktrlnger Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka In uprave: (0463)512528. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 223023. „Luša“ Koprivna — sončni kraj, občina Železna Kapla, 1.600 m2 zemljišča z gozdnim sestojem, šil. 200.000,— tel.: 04 63/21 7 44 Kresovanje pri Cingelcu V soboto, 27. junija, zvečer bo SPD „Borovlje“ priredilo pri Cingelcu ples ob kresu, kjer bojo med drugim pokazali nekaj starih običajev, ki jih je svojčas ljudstvo ob kresu opravljalo. Vzporedno s tem pa pripravljamo za prihodnjo številko Našega tednika širši reportažni zapis o teh običajih. Ljudje iz boroveljske okolice iz Sel so nam povedali veliko zanimivega in že skoraj pozabljenega o kresu. Gorazd Živkovič v Tinjah ftŠL V galeriji doma prosvete v Tinjah visijo dela mladega Kot-mirčana Gorazda Živkoviča. Posrečeno je umetnik dal razstavi naslov „geometrični impulzi“ — stroge črte, geometrično razporejena in kot odrezano ločena belo-črna polja. Živkoviča ne zanima in ne mika človekova zunanjost, ampak žene se za dojemanjem in dohitevanjem čustvenega in umskega sveta, ki ju upodablja strogo, razčlenjeno, pri čemer popolnoma izloča naključje. Živkovič svet, ki ga riše in upodablja, zreducira na golo ab- straktnost, ki pa je polna simbolike in zato prav zaradi tega izpovedna kot odprta knjiga. Ne more in tudi noče pa Živkovič skriti, da je šahist, ki mu šahovnica daje umetniške navdihe, geometrične impulze. Na vernisaži je vodja tinjske galerije Janko Zerzer poudaril, da je njena naloga tudi nuditi mladim, še ne tako znanim likovnikom, možnost razstavljanja in uveljavljanja v javnosti. Razstava Gorazda Živkoviča je odprta še do jutri, 26. junija. -wafra- Rožek: oče in sin Horvat razstavljata V soboto, 20. junija, na večer je bila v galeriji Rožek odprta razstava Jožeta Horvata-Jakija in njegovega sina Gorana Horvata. Jaki razstavlja oljne slike, Goran pa risbe. Goranove slike so razobeše-ne v lopi in prednji sobi, Jaki-jeva olja pa v nekdanji veliki hiši bivše gostilne, današnje galerije Rožek. Risbe, ki jih razstavlja Goran, niso kar nič veselega, optimističnega sporočila, ampak polne skrbi in zaskrbljenosti nad grozečo in bližajočo se katastrofo, ki bo prišla nad človeški rod, če, ja če ... kajti figure, podobe in spake, ki jih Goran riše, nosijo zvečine človeško podobo; v njih je človek golazen, ki se je razpasla po svetu in ga tira v propad. Jaki, ki osebno ni bil navzoč, se v Rožeku predstavlja z olji, ki so razdeljena v barvne ograbke in iz njih pronica podoba. Razstavo je odprl generalni konzul SFRJ, Borut Miklavčič, vernisaža pa je bila nadvse dobro obiskana, kar pač tudi pomeni, da je galerija Rožek za poznavalce in ljubitelje likovne umetnosti in slikarstva ponovno pripravila razstavo, ki je v vsakem oziru vredna ogleda. Razstava bo odprta do 12. julija, ogled pa je možen od petka do nedelje med 15. in 18. uro. -wafra- Radio/Televizija STRAN .* a Četrtek, I 4 25. junija 1987 Prireditve AVSTRIJA - 1. In 2. SPORED 1. SPORED Petek, 26. junija: 16.05 Rožnato rdeči panter — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Kapetan Future — 17.30 Risanka — 17.35 Ana, Giro in Co. — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.25 Vstopite — 21.40 Jolly Joker — 22.25 Umetnine — 23.40 Ingeborg Bachmann—nagrada 1987 — 0.20 Poročila Sobota, 27. junija: 14.35 Preljubljeni svet — 16.00 Pinocchio — 16.25 Okoli sveta — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Ogledni obhodi skozi naravo — 17.30 Vse jasno — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Fröhlich v soboto — 18.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Narodna glasba — 21.50 Danes zvečer v živo ... — 22.55 Šport — 23.55 Ingeborg Bachmann— nagrada 1987 — 0.35 Poročila Nedelja, 28. junija: 14.25 Igra v troje — 15.55 Risanka — 16.20 Medvedki — 16.45 Florijan 14 — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 18.50 6 iz 45 — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Anna Bo-lena — 23.10 šport — 23.30 Ingeborg Bachmann— nagrada 1987 — 0.40 Poročila Ponedeljek, 29. junija: 16.05 Rožnato rdeči panter — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Risanka — 17.30 Opica v hiši — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Nastop v Manhattenu — 22.05 Harmonija — poslanik življenja — 22.50 FBI — 23.35 Poročila Torek, 30. junija: 16.05 Risanka — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč - 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Inozemski report — 21.15 Dallas — 22.00 Svet knjige — 22.45 American Graffi-ty — 0.30 Poročila Sreda, 1. julija: 16.30 Začarana voda za kopanje — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Perrine — 17.30 Obalni piloti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 škandal v Ischlu — 21.45 Pravi Dunajčan se ne po-grezi — 22.35 Buddy lovi samo velike ribe — 0.15 Poročila Četrtek, 2. julija: 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mlnl-ZIB — 17.05 Naša gospa učiteljica — 17.30 Lepi Črni — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki - 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tele-As — 21.50 Magnum — 22.35 Doma je doma — 23.55 Poročila 2. SPORED Petek, 26. junija: 17.35 Luč pravičnih — 18.30 Kobra, prevzemite — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dežela planin — 21.15 Čas v sliki — 21.45 šport — 22.15 Vražji - 23.40 FBI - 0.25 Poročila Sobota, 27. junija: 15.45 Iz parlamenta — 16.45 Drombuschovi — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Alpe-Jadran magacin — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Harry in sin — 22.10 Umor v ekstazi — 23.30 Magnum — 0.15 Poročila Nedelja, 28. junija: 14.00 Športni popoldan — 17.40 Reinhard Fendrich — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Kraj storjenega dejanja — 21.55 Dinastija — 22.40 Blazni par — 0.20 Poročila Ponedeljek, 29. junija: 18.00 Lipova cesta — 18.30 Kobra, prevzemite — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Podeželski zdravnik — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Tat koles — 23.30 The Ad-dams Family — 23.55 Poročila Torek, 30. junija: 17.30 Orientacije — 18.00 Vroči ovitki — mrzli nalivi — 18.30 Kobra, prevzemite — 19.30 čas v sliki — 20.15 Modro bele zgodbice — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 — 'nato poročila Sreda, 1. julija: 14.55 Šport - 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prva ljubezen in ženitna stvar — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Romanja — 22.35 Svoboden — 0.15 Poročila Četrtek, 2. julija: 14.00 Šport — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.50 Šport — 22.20 Club 2 — nato poročila 1. SPORED Nedelja, 28. junija: 8.55 Poročila — 9.00 Živ žav — 9.55 Dolga bela sled — 10.25 Tedenski zabavnik — 11.25 šopek domačih — 12.00 Kmetijska oddaja — 14.00 Poklici v kmetijstvu — 14.15 Poročila — 15.00 Poznate Jugoslavijo? — 16.30 Prisluhnimo tišini — 17.10 Dekle s konjske dirke — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Kino; Turistični nagelj-neža — 19.30 TVD — 20.05 Tretje obdobje — 21.00 Poletna noč Ponedeljek, 29. junija: 17.45 Poročila — 17.50 Zakaj zbiramo star papir — 18.20 Državni ansambel gruzinske folklore — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.20 Vrnitev — 21.15 Aktualno — 21.55 TVD — 22.10 Poletna noč Torek, 30. junija: 17.40 Poročila — 17.45 Tedenski zabavnik — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Zadnja pustolovščina — 21.25 Integrali — 22.05 TVD — 22.20 Poletna noč r Petek, 22. 6. 1987 Domača in ledinska imena: Trbiž in okolica (dr. A. Feinig). Sobota, 27. 6. 1987 Duhovni nagovor (mag. Ivan Olip). Voščila (M. Hartmann). Nedelja, 28. 6.1987 Večglasna Avstrija — poje moški zbor „Dunajskega krožka“. Ponedeljek, 29. 6.1987 Pričevanja — dr. Pavle Zablatnik ob 30-letnici Slovenske gimnazije. • Celovec ZAKLJUČNA PRIREDITEV Mladinskega doma SŠD čas: petek, 26. junij 1987, ob 20.30 Kraj: dvorana Mladinskega doma Mikschallee 4, v Celovcu Prireditelj: Mladinski dom SŠD • Celovec SKUPNA ZAKLJUČNA PRIREDITEV Mohorjevih domov in Provincialne hiše čas: torek, 30. junij 1987, ob 19.30 Kraj: dvorana Modestovega doma, Dr. R. Canavalg. 114, v Celovcu Prireditelji: Modestov dom, Provincialna hiša šolskih sester in Slomškov dom Sreda, 1. julija: 18.35 Poročila —- 18.40 Pravljice iz lutkarskega vozička — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Moje Titovo Velenje — 20.45 Ciklus švedskega filma: Amorosa — 22.35 TVD — 22.50 Poletna noč Četrtek, 2. julija: 18.35 Poročila — 18.40 Kobilja jajca — 18.55 Zmajev ples — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Sedem mladih — 21.00 Naraščajoče vode — 22.00 TVD — 22.15 Poletna noč Petek, 3. julija: 18.35 Poročila — 18.40 Dolga bela sled — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 tulu — 21.05 Zgodovina izumov — 22.00 Rezerviran čas — 22.15 TVD — 22.30 Poletna noč; Marie Ootobre Sobota, 4. julija: 8.55 Festival kurirček — 9.20 Padlim, Bela Krajina — 9.50 Bratstvo in enotnost — 16.55 Nadla — 18.35 španska državljanska vojna — 19.00 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.30 TVD — 19.50 Zrcalo tedna — 20.15 Vrnitev — 21.50 TVD — 22.05 Poletna noč --------> Torek, 30. 6. 1987 Halo, prijatelji! Partnerski magacin. Sreda, 1. 7.1987 Narodno-zabavna glasba. Četrtek, 2. 7.1987 Rož — Podjuna — Žila. Petek, 3. 7.1987 Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. RADIO CELOVEC Slovenske oddaje _ OC| 18.10 do 19.00 TV LJUBLJANA - 1. SPORED "R/ PRIREDITVE j • Celovec OKRASI - NAKIT Razstava del Erwina Posamiga Čas: do konca junija Kraj: kulturno društvo Pri Jokl- nu Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu • Dobrla vas Igra: SEN KRESNE NOČI čas: sobota, 27. junij 1987, ob 20.30 Kraj: dvorišče v samostanu v Dobrii vasi Ob slabem vremenu bo igra v nedeljo, 28. Junija, ob Istem času • Borovlje PLES „OB KRESU“ Čas: sobota, 27. junija 1987, ob 20. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Igra: trio „Drava“ Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Borovlje“ • Velikovec SKLEPNA PRIREDITEV IN OGLED ŠOLSKIH IZDELKOV Čas: sobota, 4. julij 1987, ob 15.00 uri in nedelja, 5. julij 1987, ob 13.30 in 16.00 uri Kraj: Kmetijsko gospodinjska strokovna šola v Št. Rupertu pri Velikovcu Kulturni spored: Igra: Kraljevi smetanovi kolački, režija: g. Peter Sticker; instrumentalna skupina iz Žvabeka, vodi Rozina Katz; Prireditelj: Kmetijsko gospodarska strokovna šola • Zilska Bistrica Krščanska kulturna zveza in Slovensko prosvetno društvo „Žila“ vabita na DRUŽINSKO PETJE Čas: nedelja, 12. julij 1987, ob 14.30 Kraj: na Zilski Bistrici Prireditev bo na prostem, ob slabem vremenu na farovškem skednju • Št. Lipš Žitara vas KOLESARSKI IZLET Čas: nedelja, 28. junij 1987, zbirališče od 12.30—13.00 ure v Št. Lipšu; od 12.45—13.15 v Žitari vasi (gostilna Rutar) Proga: Št. Lipš — Žitara vas — Mlinče — Bela — Galicija — Krejance — Encelna vas — Klanče — Drabunaže (piknik pri Pevcarju) — Goriče — Dule — Kot — Miklavčevo — Žitara vas — Št. Lipš Prireditelja: Farna mladina Št. Lipš in Slovensko prosvetno društvo „Trta“ v Žitari vasi Ob slabem vremenu bo kolesarski izlet preložen na 12. julij 1987 ob istem času. • Nonča vas SREČANJE V ROMARSKI CERKVI V NONČI VASI čas: petek, 3. julij 1987, ob 19.00 uri Kraj: cerkev v Nonči vasi Mašo bo daroval Pepe Marketz ob asistenci Marija Tazminja, ki je na obisku iz Guayaqulla v Ekvadorju in bo govoril in kazal DIA slike iz Ekvadorja, kjer se trenutno nahaja diakon Janko Krištof, domačin iz pliberške fare. Prireditelj: Katoliško žensko gibanje v Pliberku • Suha ZLATA MAŠA Čas: nedelja, 28. junij 1987, ob 14.30 Slovesnost zlate maše bo obhajal g. Matej Igerc Prisrčno vabljeni! • Škocijan SREČANJE OB KRESU Čas: sobota, 4. julij 1987, ob 20.00 uri Kraj: na Žamanjah pri gostilni Picej Prireditelj: SPD „Vinko Poljanec“ Za ples igrajo „Fantje iz Podjune“ Sodelujejo: Plazniška dekleta; MoPZ „Trta“ iz Žitare vasi; MoPZ „Foltej Hartman“; MoPZ „Vinko Poljanec“; MoPZ „F. Leder Lesičjak“ • Tinje RAZSTAVA DEL GORAZDA ŽIV-KOVIČA - „slike“ Čas: do 26. julija 1987 Kraj: Katoliški dom prosvete v Tinjah Prireditelj: Katoliški dom prosvete v Tinjah Celovec UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE -JOŠT ROTAR Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu Prireditelj: Mohorjeva družba v Celovcu • Režek JAKI IN GORAN HORVAT -„slike“ Razstava Je na ogled ob petkih, sobotah in nedeljah od 15.00 do 19.00 ure Kraj: Galerija Rožek Prireditelj: Galerija Rožek • Bilčovs RAZSTAVA DEL WALTERJA MISCHKULNIGA - „Jeklene pločevine“ Čas: do 31. julija Kraj: Galerija „Bi“ v Posojilnici Bilčovs Prireditelj: Belerija „BI“ ŠPORTNO DRUŠTVO PLIBERK/BLEIBURG SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA in KOLESARSKA SEKCIJA RAVNE NA KOROŠKEM vabijo na/laden eil zur kolesarjenje PO SOSEDNJIH OBMEJNIH OBČINAH Radwanderung DURCH BENACHBARTE GRENZGEMEINDEN START; 10.00 pri ZADRUGI PLIBERK RLEIRURG POKROVITELJSTVO/EHRENSCHUTZ: predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov, mestni svetnik FRIC KUMER predsednik skupščine občine Ravne MAKS VEČKO PROGA/STRECKE: Pliberk/Bleiburg — Suha/Neuhaus — Labot/Lavamünd — Dravograd — Ravne — Prevalje — Pliberk/Blelburg Dolžina proge/Länge der Strecke: 53 km PRIJAVE/ANMELDUNGEN: 1 uro pred Startom/1 Stunde vor dem Start Ob slabem vremenu preloženo na 5. julij. Bei Schlechtwetter findet die Veranstaltung am 5. Juli statt. Ne pozabite potnega lista! Unbedingt Reisepaß mitnehmen! • Sveče SKLEPNI KONCERT GLASBENE ŠOLE za oddelek Sveče in Št. Janž Čas: petek, 26. junij 1987, ob 19.30 Kraj: stara šola v Svečah • Bilčovs SKLEPNI KONCERT GLASBENE ŠOLE, oddelek Bilčovs Čas: petek, 3. julij 1987, ob 19.30 Kraj: ljudska šola v Bilčovsu • Šmihel SKLEPNI KONCERT GLASBENE ŠOLE IN ZBOROVODSKE-GA TEČAJA Čas: nedelja, 5. julij 1987, ob 15.00 uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Prireditelj: Glasbena šola na Koroškem in Katoliško prosvetno društvo Šmihel • Globasnica PONOVITEV SKLEPNE PRIREDITVE strokovne šole za gospodarsko-ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu čas: nedelja, 28. junij 1987, ob 19.30 Kraj: farna dvorana v Globasnici Spored: nastop šolskega pevskega zbora — pozdrav; misterij Paula Claudela MARIJINO OZNANJENJE v priredbi Mirka Mahniča in v režiji Petra Stick-ra Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici SREČANJE PRI PERŠMANU Čas: nedelja, 28. junij 1987, ob 14.00 uri Kraj: pri Peršmanu Prireditelj: Zveza koroških partizanov Sledil bo kulturni spored. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. • Pliberk „DISCO TIME S FÖNIX IN YETI BAND“ Čas: sobota, 27. junij 1987, ob 20.00 uri Kraj: v farni dvorani v Pliberku Prireditelj: Katoliška mladina Pliberk • Žitara vas VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE Čas: nedelja, 5. julij 1987, ob 20.00 uri Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Trta“ v Žitari vasi Nastopajo domače skupine • Dražba slik Ponedeljek, 29. junij 1987 — Dražba slik v prid Glasbeni šoli • Železna Kapla ŠPORTNA NOČ Čas: sobota, 27. junij 1987, ob 20.00 uri Kraj: v Lobniku pri Brunnerju Igra: ansambel „Spomini“ Prireditelj: Slovenski športni klub „Obir“ V petek, 26. junija 1987, DISCO pri Brunnerju Igra: „Do-lt“ • Luže Katoliška mladina Podjune vabi na MLADINSKO MAŠO IN PIKNIK Čas: nedelja, 28. junij 1987, ob 14.00 uri Kraj: na Lužah (1200 m) v vse-verski cerkvi Možnost dovoza je preko Globasnice ali Železne Kaple In Lepene • Globasnica VI. NOGOMETNI TURNIR IN PLES KATOLIŠKE MLADINE Čas: sobota, 11. julij 1987 začetek nogometnega turnirja: ob 9.00 uri na športnem igrišču v Globasnici začetek plesa: ob 20.00 uri pri Šoštarju v Globasnici Za ples igra znani ansambel „12. NADSTROPJE“; koncert Marjana Smodeta in polnočni vložek skupine Yeti. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU Viktringer Ring 26 Tarviserstraße 16 (VINKO KUŠEJ) (MILKA KOKOT) tel.: 0 42 22 / 51 25 28 / 21 tel.:0 42 22 / 51 43 00 / 40 Vljudno Vam sporočamo, da bo letovanje otrok na MORJU V SAVUDRIJI letos v eni izmeni in sicer _____________od 14. julija do 28. julija____________________ KOORDINACIJSKI ODBOR NUDI: prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitelja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj. Cena za 14-dnevno bivanje znaša 2000,— šil. Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih naslovih. Zadnji rok prijave 30. junij 1987. Ker je število prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave. Šport STRAN -j g Blatograd — Bilčovs 1:1 (1:1) Bilčovs: Schaunig 4, Bürger 3, Kuess 4, Schellander 4, Quant-sehnig 4, Schöffmann 4, Kuess II 4, Hobel 4, Ogris 4, Stojil-kovski 4 (80. Partl 4); Blatograd, 400 gledalcev Sodnik: Smollner (slab) Strelec za Bilčovs: Schöff- mann V zadnji prvenstveni tekmi so Bilčovščani potrebovali le še točko, ki so jo s taktično disciplinirano igro tudi dosegli. Sicer je libero Bürger igral nekajkrat v obrambi zelo nesigur- no, kljub temu pa domačini niso mogli resno ogroziti bil-čovskih vrat. 1. razred C 1. Bilčovs 2. Gospa Sveta 3. Oberglan 4. Vetrinj 5. SV Kraig 6. Liebenfels 7. Glanegg 8. Kotmara vas 9. Vrba 10. Wölfnitz 11. Metnitztal 12. Blatograd 13. Straßburg 14. Reichenau 26 15 6 5 49:32 36 26 13 9 4 45:28 35 26 14 5 7 43:36 33 26 12 8 6 65:34 32 26 10 11 5 40:29 31 26 11 7 8 42:35 29 26 11 6 9 43:38 28 26 9 8 9 34:32 26 26 8 7 11 42:42 23 26 10 2 14 51:47 22 26 8 5 13 51:67 21 26 5 11 10 32:48 21 26 6 6 14 36:52 18 26 2 5 19 25:78 9 Sodnik Mayer bil nasprotnik Žrelec — Globasnica 2:2 (1:1) Globasnica: Modre 4, Micheu 3, Schatz 4, Kollmann 4, Dum-pelnik 4, Galo 3, Dlopst 4, Bla-žej 3, K. Micheu 4, Beliš 4, Thonhofer 4. Žrelec, 150 gledalcev Sodnik: Werner Mayer (zelo slab) Strelci: Buchwalder (enajstm.), Primig, oz. Beliš, Dlopst. Globašani so v zadnji tekmi nastopili v Žrelcu proti tamkajšnjemu moštvu in dosegli le neodločen rezultat. Da pa so osvojili domačini točko, jim je krepko pripomogel sodnik Mayer, ki je bil 12. mož domačinov. Oba zadetka Globaša- nov pa sta padla iz zelo lepih akcij, ki sta ju uspešno zaključila Beliš in Dlopst. V zadnjih tekmah so igrali Globašani vedno bolje in prišli na skupni seštevek 31 točk in se s tem uvrstili na odličnem tretjem mestu na lestvici. Igralci in trener Gostenčnik pa so mnenja, da bi lahko igrali za 1. mesto, če bi imeli vigredi boljše možnosti za treninge. 1. razred D 1. Klopinj 2. Železna Kapla 3. Globasnica 4. DSG Sele 5. St. Paul 6. Reichenfels 7. Sinča vas 8. Žrelec 9. Grebinj 10. Žitara vas 11. Podkrnos 12. Metlova 13. Neca 14. Pokrče 26 14 8 4 53:21 36 26 13 7 6 56:36 33 26 12 7 7 47:37 31 26 11 9 6 39:40 31 26 12 5 9 52:47 29 26 10 6 10 44:35 26 26 8 10 8 37:34 26 26 8 8 10 27:39 24 26 7 10 9 35:49 24 26 8 7 11 51:55 23 26 8 6 12 35:42 22 26 8 513 48:50 21 26 7 6 13 39:57 20 26 5 813 30:51 18 DSG Sele — Metlova 3:1 (2:1) Sele: Oraže 5, Jakopič 4, Užnik 4, Pristovnik 4, Kuimesch 4, Woschitz 4, Urban 4, Olip 5, Wieser 4, K. Hribernik 4, (45. A. Oraže 4) N. Hribernik 4. Sele, 50 gledalcev Sodnik: Janosch (poprečen) Strelci: Urban (60.), K. Hriber- nik (20.), N. Hribernik (6.), oz. Krische (5.) V zadnji tekmi na domačem igrišču so jmeli Selani kot nasprotnika Žitaro vas. Tekma ni bila večjega pomena, Žitara vas se je s 23 točkami tesno rešila izpada, Selani pa so že v prejšnjih tekmah zapravili zadnje možnosti za prvo mesto. Smihelska obramba v 15 minutah dobila 4 zadetke Frantschach — ASKÖ Šmihel 5:3 (2:3) Šmihel: Leitgeb 2, K. Berchtold 2, Šuler 3, Lopinsky 2, Šumnik 2, W. Berchtold 3, Motschilnik 3, Kräusler 4, Ramusch 3, Bla-žej 3, Andrej 3. Frantschach, 100 gledalcev Sodnik: E. Maier (poprečen) Strelci: Mautz (23.), Vallant (46. enajstm.), Oberrieser (76.), Petzmann (85.), Preiml (89.), oz. Andrej (1. enajstm. in 34.), W. Berchtold (35.). Pretekli konec tedna se je zaključilo prvenstvo tudi v pod- ligl. ATSV Wolfsberg, ki je osvojil naslov prvaka, bo v naslednji sezoni igral v Koroški ligi, Weitensfeld in Velikovec pa morata nazaj v prvi razred. Smihelčani so v zadnji tekmi nastopili v Frantschachu, kjer so vodili že s 3:1 in nato dobili še 4 zadetke in podlegli s 5:3. Podliga 1. ATSV Wolfsberg 2. Wietersdorf 3. ATUS Borovlje 4. St. Leonhard 5. Frantschach 6. št. Andraž 7. ASV 8. KAC 9. ASKÖ Šmihel 10. SCA Št. Vid 11. Dobrla vas 12. Ruda 13. Velikovec 14. Weitensfeld 26 22 2 2 71:17 46 26 19 4 3 61:25 42 26 10 11 5 46:31 31 26 12 6 8 43:42 30 26 8 9 9 44:43 25 26 7 10 9 33:35 24 26 6 12 8 31:36 24 26 8 8 10 25:39 24 26 9 5 12 40:53 23 26 6 10 10 42:45 22 26 8 6 12 36:40 22 26 6 7 13 30:45 19 26 5 7 14 33:49 17 26 4 7 15 22:57 15 Bilčovš naslednjo sezono v podligi! Šele v zadnji tekmi je padla končna odločitev; Bilčovščani so iz lastnih moči postali prvak in se s tem povzpeli ligo višje — v podligo. Po vsej verjetnosti bodo Bilčovščani igrali v zahodni skupini. Prvenstvo v 1. razredu C je bilo vso prvenstvo izredno napeto, Bilčovščani so bili 16-krat v vodstvu, največji konkurent Oberglan le 6-krat. Trener Bernd Golda je lani jeseni prevzel zelo kompaktno in izenačeno moštvo, v katerem so starejši in mlajši igralci odlično har-monirali. V jesenskem delu prvenstva je bil Bilčovs brez resnih nasprotnikov, šele vigredi je Oberglan za nekaj kol prevzel vodstvo, to pa predvsem zaradi tega, ker so bili Bilčovščani v krizi. Večja izkušenost in nenazadnje tudi košček sreče pa sta Bilčovš-čanom pomagala na 1. mesto, kar je doslej tudi največji uspeh v zgodovini kluba. Znaten del uspeha gre seveda na sekcijsko vodjo Karla Haslau-erja, ki je v dveh letih postavil na noge moštvo, ki je končno doseglo ta veliki uspeh. Haslauer je mdr. pridobil za Bilčovs rutinjeja Gustija Zablatnika, legionarja Sto-jilkovskega, držal pri klubu tudi napadalca Sigija Hobla in okoli teh igralcev formiral mlado moštvo, v katerem je „goleador“ Jože Partl v odločilnih tekmah poskrbel za potrebne zadetke. Starešina moštva Schöffman je igral letos izredno požrtvovalno in bil tako v vsakem oziru mladim zgled. Seveda pa velja celotnemu moštvu velika pohvala. Kako bo jeseni šlo v podligi naprej? Trener Bernd Golda je Iz službenih razlogov oddal mesto trenerja, igralci pa bodo očitno vsi ostali pri klubu. Brez dvoma se bodo morali Bilčovščani jeseni na nekaterih mestih še ojačiti, če bodo hoteli ostati naprej v podligi. Potreben bo seveda tudi še dodaten sponzor, ki bo kril višje stroške. Gotovo pa bo tudi dolgoletni sponzor, oče kluba, Franc Gasser tudi v podligi krepko podprl svoje moštvo. Aktualni intervju Trener prvaka 1. razreda C Bilčovs Bernd Golda Naš tednik: Najiskrenejše čestitke k naslovu prvaka. Ste po turbulentnih zadnjih kolih prvenstva še računali s 1. mestom? Bernd Golda: Prepričan sem bil, da bomo ob koncu spredaj, zato tudi po porazu doma proti Oberglanu nisem obupal. Igrali smo do konca s polno paro in kot se je izkazalo, z velikim uspehom. Naš tednik: Kot trener najbolje poznate moštvo. Kaj so bili glavni faktorji, da ste postali prvak? Bernd Golda: V prvi vrsti seveda kompaktnost moštva in velik izenačen kader igralcev. Dobro vzdušje v moštvu pa je vplivalo tudi na uspehe. Naš tednik: Po tem velikem uspehu boste menda zapustili Bilčovs? Bernd Golda: Seveda bi rad tudi v podligi treniral moštvo, s katerim sem letos lahko odlično delal. Iz službenih razlogov pa moram na žalost oddati trenersko mesto. Naš tednik: V podligi čaka na Bllčovščane popolnoma nova in seveda znatno težja nalo- ga. Bo Bilčovs s tem moštvom tudi v podligi uspešen? Bernd Golda: Moštvo je brez dvoma kvalitetno, kljub temu pa bo potrebnih nekaj novih igralcev. V prvi vrsti potrebuje moštvo vratarja, dobrega igralca v sredini in seveda organizatorja v obrambi. S takšnim moštvom bi Bilčovs gotovo tudi v podligi igral dobro vlogo. Naš tednik: Še enkrat iskrene čestitke in hvala za pogo-vor- Silvo Kumer Sigi Hobel (levo) in Bürger sta po uspehu prva odprla steklenico sekta In praznovala veliki uspeh. Veselje po zadnji tekmi je bilo v bilčovskem moštvu seveda neopisljivo. S sektom so igralci praznovali skupaj z navijači vstop v podligo, kjer čaka Bilčovščane povsem nova naloga. Na sliki od leve: vrater Herbert Schaunig, uspešni trener Bernd Golda, Werner Kuess, Schellander, Vincenc Ogris, Bürger in legionar Stojilkovsky. Slika: Fera Boks: srečanje med Koroško — BC Ascona (Švica) Švicarski profesionalci namahali Korošce Profesionalci boksarskega kluba iz Ascone v Švici so pretekli teden bili v gosteh v Celovcu. V primerjalni tekmi s koroškimi boksarji so gledalci videli deloma profesionalen boks, ki so ga pa na žalost pokazali samo Švicarji, za katere je boksala vrsta profesionalcev iz Italije in Jugoslavije. Najboljšega nasprotnika je imel Franci Wieser v srednji kategoriji. Nastopil je proti švicarskemu prvaku 1986, Xaverju Viševu, ki je zmagal tudi že na jugoslovanskem prvenstvu leta 1984. Čeprav je bil Višev odličen boksar, je Wieser zgubil dvoboj šele po točkah — in to zelo tesno. Skoraj vsi ostali Korošci so predčasno zgubili, ker so bili nasprotniki enostavno premočni. Marijan Oraže tokrat ni imel nasprotnika, ker v njegovi kategoriji gostje niso imeli več boksarja. Boksarska tekma BC Celovec — BC Ascona se je končala 3:13, iz rezultata samega pa je že razvidna razlika. Wieser bo konec tega tedna nastopil v Braunauu in v Linzu. Trener „Joe Tiger“ Pachler je trener Marijana Oražeta In Francija Wieserja, ki boksata za HSV (zgoraj). Franci Wieser je boksal tehnično odlično In je tako navdušil celovško publiko, kljub temu je profesionalec Višev dobil dvoboj tesno po točkah. Sliki: Höfler Šport Trener Jože Fera nazaj v Sele? Prvak 1. razreda D Jože Fera se bo po vsej verjetnosti vrnil jeseni v Sele, kjer je postal že dvakrat prvak. Fera Je sam sicer novico še dementiral, Selani pa so imeli z njim že prve pogovore. Sedanji trener Selanov Matjaž Jakopič pa bo ostal v moštvu kot igralec. Sele bosta gotovo zapustila Janko Woschitz (nazaj k SAK) in Lencej Kreutz (na Nižjo Avstrijo). Tudi Nanti Travnik ne bo igral jeseni za Selane, vleče ga k SAK v Celovec. Martin Hobel, ki je letos le nekaj tekem igral za SAK, se bo vrnil verjetno v Sele. Rudi Urban in Mirko Wieser (oba sta igralca SAK) bosta še eno leto igrala v dresu Selanov, kjer sta se letos dobro počutila. V Sele pa vleče tudi nemško govorečega dvajsetletnega veznega igralca Andija Berg-manna iz Smarjete v Rožu. SAK na turnirju proti Olimpiji V nedeljo, 28. junija, bo SAK igral na turnirju v Naklu pri Kranju, kjer praznujejo jubilej. Na turnirju bo SAK igral mdr. tudi proti prvaku slovenske lige Integral Olimpija Ljubljana, ki bo naslednje leto igrala v II. ligi. SAK bo na dveh tekmah preizkusil nekaj novih igralcev, mdr. bodo igrali za SAK Nanti Travnik, Marijan Sadjak, Erwin Gallo, Reinhold Schatz in Karli Preschern, mogoče tudi vratar Milan Oraže (DSG Sele). Ta teden se je SAK prvič pogajal tudi z mladim Šmihelča-nom Dieterjem Ramuschem, ki velja kot eden največjih talentov. Jerčič v Pliberk? Čeprav se trening v Pliberku še ni prav začel, igralci sami zase že intenzivno trenirajo. Ramšak je očitno svoje igralce že pred pričetkom treningov znal toliko motivirati, da so že zdaj začeli s pripravami, kar v Pliberku doslej še nikoli ni bilo. Za Pliberčane je menda podpisal že pogodbo Globašan Albin Dlopst, za katerega pa se zanimata tudi Klopinj In SAK. Prve kontakte je imel trener Ivan Ramšak tudi že s Karlijem Preschernom, ki pa se naj bi letos vrnil k SAK. Zaradi tega so SAK-ovci nekako hudi na Ivana, ki še ni dobil izpisnice. Novi legionar bo v Pliberku jeseni mogoče libero slovenskega prvaka Integral Olimpija Terčič, katerega si je trener Ivan Ramšak že ogledal. Z ASKÖ Šmihelom pa so se Pli-berčani že pogajali za Kristijana Lopinskega, ki hoče letos izkoristiti zadnjo možnost. Rahel poletni dež, ki je rosil popoldne, je marsikaterega zvestega obiskovalca kulturnih prireditev zmotil, da je raje ostal doma. Lepo število tistih, ki se niso ustrašili dežja, pa je potrdilo dobro zamisel pobudnikov teh pevskih srečanj, ki naj bi služila medsebojnemu spoznavanju in razumevanju obeh narodov na Koroškem. Predsednik SPD „Edinost“ v Pliberku, učitelj Jožko Hudi, je zaželel dobrodošlico vsem navzočim in se zahvalil lastniku gradu, da je dal na razpolago lepi grad za to kulturno prireditev. Lastnik gradu, grof dr. Ari-prand Thurn-Valsassina, je uvodoma pozdravil vse nastopajoče skupine in poslušalce in v lepih in prisrčnih besedah nagovoril vse navzoče. Med drugim je grof Thurn dejal, da so v tem gradu poleg domačih zborov peli že zbori iz Nizozemske, Italije, Irske, Francije in iz drugih držav. Vsi ti zbori pa so izvrševali nalogo medsebojnega povezovanja narodov. In ravno koroška pe- Podjuna je zapela na Pliberškem gradu sem naj bi s svojo lepoto dosegla, da bi tukaj nastalo ozračje povezave narodov, da bi se vsi ljudje, ki že stoletja tukaj skupaj živijo, dobro počutili, in da bi slovenska manjšina, ki razpolaga z ogromnim kulturnim bogastvom, se v svoji domovini resnično dobro počutila in s svojim nemško govorečim sosedom v prijateljstvu skupaj živela. Zastopnikom slovenskih kulturnih društev je grof Thurn dejal, da so lahko ponosni na to, kar so zgradili, kar so za svoj narod storili, kajti manjšina, ki narodno kulturo izvršuje in neguje, ni ogrožena, da bi podlegla asimilaciji. Ob koncu pa je grof Thurn želel, da bi kulturno delo zbliževanja in povezovanja narodov rodilo sadove, prireditvi pa zaželel prav lep uspeh. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je v svojem govoru poudaril, da je pesem že od nekdaj zbliževala narode. In kar je mogoče na kulturnem in pevskem področju, naj bi bilo možno tudi na šolskem področju v obliki skupne šole, je poudaril predsednik ZSO. Obširen popoldanski spored so oblikovali: ansambel „Korenika“ iz Šmihela (Albert Kraj-ger), pevsko instrumentalna skupina KPD „Drava“ iz Žva- Na dvorišču starodavnega gradu grofa dr. Aripranda Thurn-Valsassina v Pliberku se je v nedeljo, 21. junija, odvijalo 2. srečanje pevskih zborov, katero sta skupno priredila SPZ v Celovcu in SPD „Edinost“ v Pliberku. Letošnjega srečanja, ki je stalo pod geslom „Podjuna poje — Singendes Jauntal“, se je udeležilo 10 pevskih zborov iz Koroške in en zbor iz Italije. Mešani pevski zbor „Podjuna“ je zapel pod vodstvom zborovodje Toneta Ivartnika tri pesmi, publika pa je kljub slabemu vremenu poslušala v velikem številu. beka (Rozina Katz), vokalni Italije, MoPZ SPD „Vinko Po-kvintet Št. Lipš (Pavel Stern), Ijanec“ iz Škocijana (Franc MePZ „Lipa“ — Bazovica iz Starc), MoPZ „Kralj Matjaž“ iz Libuč (Hannes Košutnik), Bur-schenquintet Griffen (Laurentius Rappatz), MePZ „Peca“ iz Globasnice (Janez Petjak), moški oktet „Suha“ KPD „Drava“ iz Žvabeka (Bertej Logar), MePZ „Podjuna“ Pliberk (Tone Ivartnik) in MoPZ „Foltej Hartman“ — SPD „Edinost“ Pliberk (Božo Hartman). Vsak zbor je dovršeno zapel po tri pesmi. Na koncu pa so skupno zapeli vsi nastopajoči moški zbori pesem „Domovini“. Trije mešani pevski zbori pa so s pesmijo „Rož, Podjuna, Žila“ in „O, Podjuna“ zaključili ta lepi popoldan. Posamezne točke sta s teksti koroških pesnikov v obeh jezikih povezovala Krista Messner in Francej Kuežnik. Pevskega srečanja so se med drugimi gosti udeležili tudi: predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik KSOO mestni svštnik Mirko Kumer, kulturni referent občine Pliberk, mag. Raimund Grilc, številni občinski odborniki in zastopniki kulturnih društev Pliberške občine in sosednjih občin. Želeti bi bilo, da bi se to pevsko srečanje nadaljevalo in postalo tradicija, da bi Pliberški grad postal kraj, kjer se srečavajo različni narodi v pri-jateljsvu in medsebojni povezanosti.