MANI] CENA 120 SIT / •mmmm—mmmm |p0|« ŠPORTNIH Objfeo LASTNINJENJE ŠPORTNIH Obul LOJZE TURISTICUS / KDO JE ANDREJ NARTNIK ? IZDAJALSKI POLJUB (Mef) Na jugu Italije velja, da si prijatelji v poslu delijo poljube, takšno dejanje pa je pravno skoraj pokopalo doživljenskega senatorja Andreottija. V Sloveniji se poljubi še niso "prijeli" kot način izražanja zavezništva med "našimi", zato je včasih kar težko ugotoviti čigav je kdo, nekaj pa je gotovo res: pomembno je biti od nekoga. In kdo je to "nekdo"? V naši stvarnosti, imenovani tranzicija, so to politične stranke. Človek brez stranke je zapisan ignoranci in pozabi, pozabljen bo pri vseh priznanjih in povabilih, njegovi dosežki spregledani, njegove skrbi ne bodo našle poslušalca. Stroka, znanje, izkušnje, zavzetost in vizije veljajo prav malo, pripadnost pravi stranki je vrlina, ki jo ima tisti, ki želi biti nekdo v današnjem času. Pa ne le kadrovanje, tudi posli se sklepajo med "svojimi", baranta se z zemljišči, projekti, podjetji in društvi, sklepajo se povezave in pragmatična K Banka Koper 4. marec 1999 prijateljstva. Vsi vemo, kje in kdaj se dogaja večina takšnih dogovorov, kje zborujejo najbolj in kje malo manj levi, kje se zbirajo desni in tisti s sredine. Vse to se dogaja, le poljubov ni. Zamenjali so jih mobiteli in GSM-i, brez katerih ne bi bilo slovenskega parlamentarizma. Poljub pa je v Sloveniji še vedno le izraz ljubezni in zato ga brez strahu ponudite tistemu, ki ga imate dovolj radi. Zaradi tega vas nihče ne bo zmerjal z mafijo. Še posebej ob osmem marcu ne. TRGOVSKA 4 OBRTNA CONA IZOLA tel.: 066 646 - 608, 645 - 778 fax: 066 645 - 779 A OPREMA NOVO v IZOLI!!! okrepčevalnica FAST FOOD VENI Ekspres pripravljene pečene jedi za dom: piščanci, Krače, rebrca, pizze, hamburger, topli sendviči, pommes frlttes. Vsak dan od 8. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih od 12. do 20. ure. ____________Telefon: 646 333 VIRTUALNA IZOLA Izolo si vsakdo lahko skoraj "v živo" ogleda vsak trenutek, preveri vreme, pogleda kaj se dogaja na Sončnem nabrežju ali kako je z jadrnicami v marini. Dovolj je, da ima računalnik, Internet in odtipkan naslov www. sigov, si/izola. Spletne strani ga bodo popeljale na vladni strežnik, kjer bo pod imenom Izola našel vse informacije o občinski upravi, o nekaterih turističnih ponudnikih in dobil živo sliko iz kamere, nameščene na strehi občinske stavbe. V naslednjih dneh pa bodo montirali še senzorje z merilci vetra, temperature, vlage itd. Vsem deklicam, dekletom, ženam, tetam in babicam v Izoli iskreno čestitam in želim prijetno praznovanje 8. marca - dan žena, za vse leto naprej pa strpno in vztrajno uresničevanje resnične in prave enakopravnosti med spoloma. Županja: Breda Pečan In occasione deli' 8 marzo, Giornata Internazionale della Donna, auguro a tutte le bambine, alle ragazze, alle donne e alle nonne isolane di passare questa festa in serenità' e di continuare a lavorare, con spirito di tolleranza ma fermamente, per l'attuazione effettiva e leale del principio di uguaglianza tra i due sessi. Il Sindaco: Bredà Pečan Adriatic % VAŠA ZAVAROVALN m SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PORTOROŽ Obala 114, Portorož 066 / 770 ■ 328, 770 -728 fax: 066/ 770-329 TOVARNIŠKA ULICA - MRTVA ULICA Skupina obiskovalcev Izole, ki že vrsto let redno preživlja dopust v Izoli, meje zaprosila v priložnostnem razgovoru, naj pristojnim izrazim njihovo nevoljo zaradi neurejenosti te ulice. Gre za ozko ulico, ki bi kot sprehajalna pot uspešno nadomestila Kosovelovo ulico. Taje namreč zatrpana z parkiranimi avtomobili, spričo dokaj močnega prometa pa tudi nevarna. Prav na to cesto so vezani številni sprehajalci, ki bi raje uporabljali Tovarniško ulico, če bi bila vsaj za silo usposobljena. Sprehajalci niti ne pričakujejo, da bi jo zaradi njih asfaltirali, lahko pa bi odstranili kamenje in jo toliko zravnali in utrdili, da bi bila uporabna kot pešpot. Spričo dejstva, daje bila Izola prav v zadnjem času deležna dragocenih izboljšav cestne infrastrukture, gre morda le za namig, da bi se dalo z minimalnimi sredstvi usposobiti tudi to kumunikacijo. Nekoč bi tak problemček rešili s preprostim vabilom na udarniško akcijo in zadeva bi bila po najkrajšem postopku rešena. Če bodo pristojni slučajno sprejeli to zastarelo metodo, se takoj javim z lopato in "karjolo". Rajko Makovec, S. Mašere 4, Izola LOV ZA DIREKTORJI ? Ker smo kot stranka omenjeni v prispevku uredništva Mandrača od 25 .2.1999 v povezavi z nekaterimi izmišljenimi trditvami dajem komentar: Ne vidim kaj je groznega, če se razpiše delovna mesta, ki sledijo normalnim in rednim postopkom. Direktorji javnih zavodov se morajo vsaka štiri leta, ko jim poteče mandat, ponovno izbirati. To pomeni, da so vsake štiri leta postavljeni na trg dela in morajo dati konkretna dokazila o uspešnosti svojega dela, če hočejo biti ponovno izbrani. Torej tudi taka odgovorna delovna mesta niso večna. Center za kulturo šport in prireditve ni nikakršna "ZABAVA" kot naivno ocenjuje članek, ampak zelo premišljen in RESEN projekt. Gre za občinski zavod, ki naj usklajeno, strokovno, in v interesu vseh Izolanov dolgoročno skrbi za šport in kulturo v obče ter z upravljanjem z infrastrukture na teh področjih v enem organizacijskem centru skrbi tudi za usklajeno organiziranje javnih -občinskih prireditev v sodelovanju z drugimi organizacijami. Tako se znanje in infrastruktura združujeta v eni organizaciji, kjer pa sta dejavnosti športa in kulture transparentno ločena in imata vsak svojega programskega vodjo. Že od samega začetka je dogovorjeno, da bosta, dokler ekonomski rezultati ne pokažejo drugače, vodila center DVA namesto predvideni trije ljudje, s tem, da bo eden pokrival mesto direktorja in programskega vodjo ene, drugi pa bo programski vodja druge dejavnosti. Po novih zakonih naj bi imeli dva ločena zavoda, Izoli pa smo naredili enega. Čas bo pokazal, kako bo delovala nova organizacija. To je zelo pomembno, saj vemo, da imamo na srečo v Izoli zelo razviti dejavnosti športa in kulture. To zahteva veliko denarja in infrastrukture, ki jih nikdar ne bo dovolj, kar nakazuje, kako zahtevno je in bo vodenje teh področij. DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH KOPER razpisuje tečaj ZNAKOVNEGA JEZIKA GLUHIH začetni tečaj (40 šolskih ur), ki se bo pričel predvidoma v mesecu marcu I999. Tečaj bo 1 krat tedensko po 3 šolske ure. Prijavnina 1.000 SIT. Rok prijave je 28.2.1999. Dodatne informacije in prijave na tel. 066/ 276 - 277 VABILO Ob prazniku Dneva žena, 8 marcu, vabi Društvo upokojencev Jagodje Dobrava na družabno srečanje, dne 6. marca ob 19 uri v hotel Delfin Izola. Cena večerje s pijačo znaša 1800 SIT. Listke za večerjo lahko kupite v Cvetličarni, nasproti lekarne San Simon pri gos. Krbavčič. Vljudno vabljeni! MALI OGLASI -PRODA1M ZASTAVO 128. letnik 85, reg. do februarja 2000, tel.: 644 423 zvečer - PRODAM FERAL ( 600 sveč ) informacije: 600 010 -PRODAM RENAULT 11 GTL 1,4 , let87, rdeč, motor generalno obnov., radio, šibedah, reg. do 11/99, cena 250.000 SIT, tel 041 704 853 - HITRO IN POCENI TISKAMO kvalitetne vizitke, Garfield tel.: 645-296 - UGODNO PRODAM OKNA 140X140,180X140, vrata 120X220. Tel.: 645 296 - UGODNO PRODAM REGALNIK za dnevno sobo ( 270 X 235 cm ), tel.: 643 595 - PRODAM SUHA HRASTOVA DRVA za kurjavo, naželjo jih tudi razžagomo in razsekamo, tel.: 648 628 - NUDIM POMOČ PRI UČENJU za osemletko, tel.: 647 601 - PRODAM RENAULT 18 letnik 82, tel.: 647 601 - PO POVZETJU prodam brošuro 100 idej za dodaten in pošten zaslužek, tel.: 648 628 - UGODNO PRODAM ZAKONSKO SPALNICO staro 5 let, tel.: 648 628____ Na to, da bi kdo "pozabil, da bo moral poslovni direktor skrbeti za lastno plačo" ni res. To je logična posledica naloge oziroma bistvene želje, da bi Center uspel tako poslovati, da bi pridobival dodatna sredstva, ki bi v čimvečji meri krila lastne stroške. Na ta način bo šlo čimveč denarja za osnovne dejavnosti. To mora biti bodočemu direktorju jasno. Vse to in še vse drugo, kar mora opravljati zavod, je zahtevno in odgovorno delo. Zato je neodgovorno in žaljivo imenovati tiste, ki se bodo prijavili na razpis, za "IDIOTE". Zato vas sprašujem, kateri kandidat je postori! kakšne "kadrovske in organizacijske spremembe" in kje? Po kakšnem merilu in informacijah in na katerem mestu je bil nekdo omenjen kot "resen" kandidat (ali so drugi neresni)? Ker se je ponovno pojavila manipulacija, da smo v ZLSD gospodu Bornšek Miru obljubili mesto direktorja v zahvalo za "njegovo sodelovanje", naj pojasnim: * ZLSD ni in ne more obljubiti česa takega, saj je samo politična organizacija. Izbira direktorja bo tekla v skladu s proceduro iz statuta zavoda. Torej bosta odločala svet zavoda in občinski svet. * Gospod Miro Bornšek se zna gotovo sam zelo dobro braniti. Kar se nas tiče, vemo, da je bil občinski svetnik iz stranke SDS. Zagotovo je tako kot vsi tudi on glasoval po svoji vesti. Če se to ni vedno ujemalo s stališči njegove stranke, to ni rezultat kakršnegakoli našega pritiska nanj ali še huje - naših obljub. Želim si, da bi delovna mesta, o katerih je govora, pripadla najsposobnejšim, ki bodo tako opravljali od vseh nas plačano delo, da bodo omenjene dejavnosti, ki nam vsem, posebno pa mladim, pozitivno izpolnjujejo življenje, čimbolje delovale in se ne bo stanje zaradi splošne krize še poslabšalo. Z najboljšimi željami vas pozdravljam. Predsednik ZSLD Izola Lucio Gobbo BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktoberske revolucije 1, 6310 Izola, telefon: 066/ 647 530 e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure NAŠI ČLANI IŠČEJO: -Nekoga, ki zna igrati na citre in bi to bil pripravljen naučiti 10 letnega dečka -Informacije o ladji REX in železniški progi na relaciji Trst - Poreč Obenem prosimo gospoda, ki se nam je oglasil v zvezi s tem, da nam sporoči svojo telefonsko številko -Pomoč pri manjših hišnih popravilih NAŠI ČLANI PONUJAJO: -Pomoč pri prevajanju tujih jezikov v slovenski jezik ( italijanski, angleški, francoski in nizozemski jezik ) -Inštrukcije pri učenju tujih jezikov: italijanski, angleški, francoski, nemški in celo nizozemski jezik -Pomoč pri učenju matematike, zemljepisa, kemije, fizike za osnovnošolce in srednješolce -Inštrukcije na področju računalništva: WORD, EXCELL, CorelDraw, FOXPRO, INTERNET -Pomoč pri učenju za osnovnošolce -Svetovanje pri brezposelnosti, samozaposlovanje -Vas zanimajo organizacijski vidiki zadružništva ter postopek ustanavljanja? -Vegetarijanska prehrana, ter dietna prehrana pri sladkorni bolezni IN ŠE: -Bi radi znali igrati šah? -Sanjarite, da znate igrati klavir? -Se želite naučiti rolanja? M'/AIYIITTt/YC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel .066/600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago MisleJ/ Uredništvo: D. Mislej, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: B/ROGRAFIKA BORI, Izola BOR Z A ZNANJ/ Y Vprašanja g.F.Goljevščku Že dober mesec si g.Goljevšček z javnosti neznanimi somišljeniki prizadeva za pravično južno mejo v Istri. Čim bolj proti jugu, tem pravičnejša bo. Za pridobitev Savudrije je navajan argument, da je to ozemlje konec prejšnjega stoletja mestu z oporoko zapustil Pirančan: Če Savudrije ne dobi Piran, naj jo dobi švicarski Lugano. Tako pobudniki peticije. Vprašanja, ki se zastavljajo ob morebitni zahtevi Republike Slovenije za premik meje z dodelitvijo (po dediščini) Savudrije, so: 1. Ali se po stotih letih in petkratni menjavi državne oblasti lahko zahteva izvršitev oporoke? 2. AIÌ izvršitev oporoke pomeni vkniženje lastništva mesta Piran na Hrvaškem ali premik meje? 3. Če g.Goljevščku morebiti ne uspe, ali bo Švica na Savudriji dobila izhod na morje? Zbiranje podpisov peticije teče. Najprej na tržnici, potem v bolnici, naslednja ciljna skupina brez obrambe so lahko gojenci domov za starejše občane, potem pacienti v Starmanovem volilnem okolišu itd. Mi Slovenci že vemo: če zbereš 43.710 podpisov, lahko ob primerni režiji premagaš logiko, matematiko in zakone povrh, pa ne bi Hrvatov! Gregor Kirn Je bolnica pravi kraj? (za podpisovanje Peticije) Ni pravi kraj! Vendar ne iz razlogov, kijih navaja avtor članka pod gornjim naslovom v zadnjem Mandraču. V bolnico prihajajo ljudje z mislimi na bolezen in zdravnika na čakalno vrsto in izvide, odhajajo v skrbeh ob mnogih zdravstvenih negotovostih. Zato vabilo k podpisovanju Peticije ni močnejše od njihovih osebnih skrbi. Kar pa navaja avtor zapisa, kot dvomljivost v pravšnost kraja za takšna dejanja, je povsem in v celoti zgrešeno. Peticija Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri gotovo sodi v globoko politično področje, vendar v področje nacionalnega, državotvornega in državno vitalnega pomena. Ne gre za strankarsko politiziranje, ne za politikantsko pretegovanje. Za Peticijo takšnega pomena ne bi smelo biti med Slovenci nobenih zaprtih vrat. Pobuda te vrste ima svoj prostor v vsakem kraju države, tudi "v cerkvi, kjer bi se moral grešnik spovedati tudi za grehe storjene proti ljubezni do domovine". Enačenje peticije namenjene državotvornim interesom, s pobiranjem podpisov za metanje petard ali za odpravo težav hari krišnovcev, ni samo neduhovitost ali nevednost ali neosveščenost, ampak je tudi težak pfjunek na nacionalno zavest. Branje Cankarjevih Hlapcev je globoko politično dejanje. Tragično je, da smisel Cankarjevih besed ne prodre skozi ušesa kam globlje in da hlapci ostajajo še naprej hlapci, za hlapce rojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Za možnost podpisovanja peticije smo zaprosili več primernih ustanov na Obali (zaradi večjega pretoka ljudi), vendar je bil gospod dr. Tomaž Gantar, direktor bolnice v Izoli, edini politično - dražavotvorno osveščen in nam je dovolil podpisovati v bolnici, s čimer se bo smel ponašati. Frane Goljevšček ANONIMKE SO PLOD UBOGIH Seveda ne ubogih po denarju, sicer bi jih pisala polovica Slovencev. Anonimke so orožje ubogih po pameti, znanju, srcu in kulturi. Na občini so že vajeni, da vsake toliko pride med pošto tudi nepodpisano pismo, velikokrat z zelo pestro vsebino. Takšno je tudi pismo, ki je priromalo iz Maribora, njegov avtor pa je pomešal vse skupaj, od pomoči za Gojka in druge reveže, do mafije, ki vlada Izoli in tako naprej. Natančno branje pove, da gre za nekakšnega sodobnega Robin Hooda, ki bo naredil red v Izoli, če ne bo šlo zlepa pa bo podstavil kakšno bombico. Čeprav takšnih pisem načelno ne jemljejo resno, so ga vseeno izročili kriminalistom, saj se nikoli ne ve. Preiskava o tem, kdo si je privoščil takšne vrste neslanost. še traja, "pogumnemu" avtorju pa se že tresejo hlače. *UU- /-*•« ^ v' ••J tul Jv)i« 1-1 d.« v J>„ v t;* j ->t* v i V- »tr.i . J’. rt {.t >,I ,, i-V,x ... j f.K.t'w,. •fr* r Ihti. V rt' >t/> u-t.i... ca ' l<- , k«, t» k. J* *• 4" AauVv. , * • o (At jf U.k’M l v • •s U*l. v tf- » \r'*** • rili* s. ^vt , •j rs. rvs*r t, t tilct O » r»"» «► j SW\h . K rf- . c* Ì1 , l /vv. I if«, a l-n !4 r fu l»' f t ULic 'U+it "/■' V‘4 V ’> ■>' •>-•< r- l< . jf j, ^ , »mIi « VM./ I r v «a (w, •va ZW-. 1%|WU. .*1^ , -jf /-»(c ju; /V* ■, C »♦.A .V' • 'T*«4 . ' W ir U .N<
    L i -le d.. Ir J Va f. ,.rLt te%~ Aw t. X /c t u ,a '‘. ‘ ; J. ZVv * AV« »-» -? Cp j;’""" |,1 A,. V J « /V v , - f/ o.V.„ LEŽEČI POLICAJI OSTAJAJO Hitrostne ovire, ki so jih pred dobrim mesecem postavili v Jagodju na zahtevo okoliških prebivalcev in krajevne skupnosti, so v začetku povzročile kar nekaj nejevolje, na občino pa so letele kritike, češ da so namerno izbrali tako nepraktične in neprimerne ovire, ki so dejansko ustavile promet skozi mesto. Glede na različnost mnenj so se na občini odločili, da bodo takoimenovano preizkusno obdobje podaljšali še za 30 dni, potem pa se bodo, glede na mnenje krajanov, odločili o tem, ali bodo ovire ostale na cesti ali ne. Redna seja OS PRORAČUN, STATUT, OBJEKTI V ponedeljek 15. marca se bopo daljšem premoru na redni seji sestal izolski občinski svet. Čeprav je načrtovan dnevni red precej obsežen pa bodo svetniki najverjetneje ponovno sedli v klopi že teden dni kasneje na novi seji občinskega sveta. Dnevni red sicer še ni dokončen, med predlogi pa je tudi nekaj zelo zanimivih, ki bodo zagotovo deležne precejšnje pozornosti svetniških skupin in predmet številnih usklajevanj. Med predlogi je tudi podaljšanje začasnega financiranja iz proračuna, saj je osnutek novega proračuna za leto 1999 prav zdaj v delu. Glede na številne spremembe v financiranju lokalnih skupnosti, katerih bistvena značilnost je, daje država ukinila pojme zagotovljena poraba in obvezna poravnava, kar pomeni, da bodo občine morale živeti od tistega, kar "zaslužijo" same. To pomeni, da se višina sredstev občinskega proračuna v tem letu ne bo zviševala, čeprav bodo v občini skušali slediti vsaj rasti življenskih stroškov. Osnutek proračuna bo verjetno nared za drugo sejo OS. Svetniki se bodo soočili tudi s predlogom sprememb statuta, za kar je potrebna dvotretjinska večina, ki pa je le nimajo dokončno zagotovljene. O predlogu reševanja lastninskih odnosov v športu pa pišemo na naslednji strani. RAČUNALNIŠKI PROGRAMI: • Glavna knjiga • Saldakonti dobaviteljev posredovanje plačilnih nalogov preko diskete ali elektronske pošte • Saldakonti kupcev • Materialno poslovanje v gostinstvu • Trgovinsko poslovanje • Osnovna sredstva • Blagajniški dnevnik • Fakturiranje+izpis položnic daljinsko ogrevanje poraba plina stroški upravljanja • Izdelovanje programov po naročilu • Knjigovodstvo za podjetnike in obrtnike ( knjiga prejetih in izdanih računov, knjiženje temeljnic, opomini, zamudne obresti, obračun prometnega davka, obračun plač in prispevkov, osnovna sredstva, bilanca uspeha, davčna napoved, statistika,.) Razvoj programske opreme v okolju Windows Vzdrževanje programske opreme Javno podjetje KOMUNALA Izola Novi telefonski številki uprave namesto 647 370 uporabite: 600 - 180 in 600 - 185 Vse druge telefonske in fax. številke so nespremenjene LASTNINJENJE ŠPORTNIH OBJEKTOV Na prvi seji izolskega občinskega sveta bodo svetniki najverjetneje razpravljali tudi o predlogu pravilnika o ravnanju s pomembnimi športnimi objekti v občini Izola. Ker gre za dokaj zahtevno problematiko, saj je pred vrati postopek lastninjenja športnih objektov, ki ga predvideva lani sprejeti zakon o športu, smo za predstavitev omenjenega predloga zaprosili predstojnika urada za družbene dejavnosti, Mirana Žlogarja. - Lani marca je bil sprejet zakon o športa, ki je lokalnim skupnostim določil, da v določenem roku opredelijo javne športne objekte kot objekte namenjene športu in objekte občinskega pomena. Zakon ima ssveda intenco, da bi lastninjenje športnih objektov razširil tudi na tisti del športnih objektov, ki so bili po zakonu o kmetijskih zemljiščih prenešeni na državo. Mi imamo dva takšna objekta in sicer objekte Konjeniškega kluba Madljan in objekt Taborniškega odreda Jadranskih stražarjev pod južno obvoznico. Vsaj za ta dva objekta lahko trdimo, da sta namenjena športu, hkrati pa sta tudi turistično pomembna, zato sta zajeta v sklepu o objektih občinskega pomena. - Kaj pravzaprav določa ta sklep? - V tem sklepu bomo zajeli vse tisto, kar smo Izolani skozi čas zgradili in uredili. Vemo, da smo imeli sistem družbene lastnine in da so se objekti v glavnem urejali z družbenimi sredstvi, bodisi, da so bila to občinska sredstva ali sredstva SIS-ov in zdaj sredstva lokalne skupnosti, kar pomeni, da so bila v vsakem primeru javna sredstva. Zdaj, ko moramo te stvari opredeliti kot objekte obinskega pomena smo zbrali vse tiste objekte za katere menimo, da so za občane Izole pomembni. Teh objektov je trenutno 15, skupaj z večnamenskimi telovadnicami in drugimi površinami, ki so bili zgrajeni z javnimi sredstvi, vendar v njih društva opravljajo svoje dejavnosti. Vključili smo jih, čeprav je v tem primeru lastnina nesporno občinska. - Kateri objekti so to? - To je večnamenska telovadnica v Livadah, telovadnica TVD Partizan v Arrigoniju, športna dvorana v Kraški, mestni stadion s pomočnim igriščem, ZAVAROVALNICA MARIBOR Cankarjeva 3, Maribor iŠČ6 ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE Za področje Pirana, Portoroža, Izole, Kopra, Sežane in Ilirske Bistrice Vabimo komunikativne ljudi, ki jim pridobivanje novih znanj ter kontaktiranje z ljudmi pomeni ustvarjalni izziv in imajo najmanj srednješolsko izobrazbo, da se pridružijo našim že uveljavljenim zavarovalnim zastopnikom. Nudimo vam ustrezno šolanje ter v času le-tega sklenjeno pogodbo o delu, stimulativno plačilo, po izpolnitvi v naprej dogovorjenega plana pa tudi sklenitev delovnega razmerja. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o šolski izobrazbi in predhodnih izkušnjah na področju prodaje pošljejo na ZAVAROVALNICO MARIBOR d.d., Predstavništvo Koper, Ul. Zore Perello Godina 2, 6000 Koper v roku 15 dni od objave oglasa. O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni od izbire. strelski dom v Kraški ulici, nogometni stadion s pomožnim igriščem na Maliji, balinišče v Kortah, balinišče v Arrigoniju, društveni prostori v Dantejevi ulici, kjer trenutno domujeta balinarski in veslaški klub Izola, zimska veslarna in čolnma veslaškega kluba Argo, čolnarna in društvena pisarna jadralnega kluba Burja, društveni prostori v Pleričičevi 3, tabor s šotorišči v Jagodju in rekreacijske površine južno od Šareda. Za vse te objekte smo dobili zemljiško-knjižne izpiske in nesporno je, da je to družbena lastnina v lasti občine, nedvomno pa je, da v njih domujejo društva, ki bodo imela pravico predložiti zahtevek s katerim bodo skušali dokazovati svojo društveno lastnino. - Ali občina lahko zadrži zahtevo društva, da postane lastnik teh prostorov? - Mi v zvezi s tem nimamo kakšnih navodil in mislim, da bo ustrezno ministrstvo moralo podati navodila s tem v zvezi. Gre za občutljivo temo o kateri se bomo morali vsi opredeliti. Mi s tem sklepom nobenemu društvu nismo zožili pravic, morda je celo obratno in mislim, da smo kar zgledno poskrbeli za ta del družbenega življenja, saj smo porabnikom omogočili, da pod ugodnimi pogoji dovolj avtonomno upravljajo s temi prostori. - Glede na to, da so vlagali sredstva v te prostore imajo tudi določene pravice ob lastninjenju. - Mi se bomo pač morali na občinskem svetu o tem dogovoriti, kakšna merila bomo uporabili. Pomembno pa je, da s tem pravic ne omejujemo, da pa obstaja možnost pridobitve društvene lastnine, kar pa pomeni, da tudi v tem primeru še vedno velja tudi zakonodaja o društvih in o športu. - Če bodo objekti v občinski lasti, kdo bo upravljal z njimi? - Vsebinsko in statusno se ne bo nič spremenilo, postavlja pa se vprašanje, če bo lokalna skupnost zmogla to breme lastnika vseh teh objektov. OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK V demokratičnih državah sveta in Evrope, v katerih so enake možnosti žensk in moških dejstvo in ne zgolj pobožne želje, je 8. marec dan, ki se ga ne sramujejo obeleževati ne moški in ne ženske, saj njegova veljava ni v podarjenem cvetju in zabavi, pač pa je njegov pomen veliko globlji. V času t.i. tranzicije, ko vse več družin živi na robu preživetja, se, žal, še zmeraj potrjuje znani istrski rek, da žena drži tri vogale v hiši. Zato prav ženski, kije praviloma v povprečju vsaj enako izobražena, če ne že celo bolj izobražena od moškega, gredo misli in razmišljanja ob t.i ženskih temah, s katerimi se srečuje ne samo v svoji družini, kjer ji je pogosto »prepuščena« vloga gospodinje, vzgojiteljice otrok, inštruktorice, ampak na svojem delovnem mestu vzgojiteljice, učiteljice, zdravnice, svetovalne delavke, novinarke, pravnice, uslužbenke, delavke na praviloma slabše plačanih delovnih mestih... Ob 8. marcu, a ne zgolj tisti dan, bomo zato v vseh treh obalnih krajih Slovenske Istre »odprli« nekaj tem, ki jim velja prisluhniti. Pred praznikom bo v petek, 5. marca, v Študijski knjižnici v Kopru predstavitev prve knjige zbranih del Angele Vode Spol in upor. Zelo aktualno knjigo o učiteljici, angažirani javni delavki, borki za pravice žensk, ki ji je bilo po letu 1947 onemogočeno vsakršno javno in poklicno delovanje, ter njen boj proti krivicam, upor proti obstoječemu stanju ter želja za socialno pravičnejšo družbo, bo predstavila sourednica knjige Karmen Klavžar. Pogovor bo vodila Irena Urbič, gostja večera pa bo znana novinarka in bivša političarka Ljerka Bizilj. 10. marca bo v Kulturnem domu v Izoli ob zaključku seminarja Nasilje v privatni sferi in človekove pravice žensk okrogla miza Vodile jo bodo strokovnjakinje Feminističnega informacijskega kulturnega središča iz Ljubljane, ki se pri svojem delu srečujejo z ženskami - žrtvami nasilja, na njej pa bodo sodelovale tudi drugi ugledni gostje, od katerih naj posebej omenimo izolsko županjo Breda Pečan in koprsko županjo Ireno Fister. Projekt finančno podpirata Komisija Evropske skupnosti (program Phare) in Urad za žensko politiko pri Vladi Republike Slovenije. Nasilje nad ženskami in otroki v zasebnem življenju je tema, ki je na našem področju še nismo javno razgrnili, vendar je prav, da to storimo, in to čim bolj strokovno. Zato so na okroglo mizo vabljeni vsi, ki so se bodisi pri svojem delu srečali z nasiljem in žrtvami nasilja bodisi ga doživljajo na lastni koži, pa ne vedo, kaj naj storijo, da bi mu vsaj delno ubežali. 18. marca bo, tudi tokrat v klubskem prostoru Kulturnega doma v Izoli, predstavitev knjige Spolnost, nasilje in pravo, ki sta jo izdala Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Urad za žensko politiko. Predstavitev bo vodila Anka Stojič,direktorica izolskega Centra za socialno delo, knjigo pa bo predstavil Zoran Kanduč, sourednik. Gostja večera bo izolska someščanka, ki je morala zaradi nosečnosti podpisati izjavo o »soglasni« prekinitvi delovnega razmerja, kar kaže na očiten razkorak med deklariranim varstvom in zaščito materinstva v »teoriji«, v praksi pa na poskuse zlorabe pravnega neznanja in nemoči v življenjskih stiskah pri mladih materah s starni delodajalcev. Zaradi aktualnosti so na predstavitev knjige še posebej vabljene mlade ženske, saj bodo prav gotovo dobile informacije o tem, kako naj ravnajo v podobnih primerih. Predvideno in napovedano srečanje občinskih svetnic občin Divača, Hrpelje -Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Piran, Pivka, Postojna in Sežana, ki je zaradi slabega vremena 11. 2. 1999 odpadlo, bo v Izoli (sejna dvorana izolskega občinskega sveta) 30. marca. Naj nazadnje še napovem predstavitev Urada za žensko politiko. Direktorica Vera Kozmik bo - tokrat naj bi se dogodek »zgodil« predvidoma v piranski občini 8. aprila - s svojimi sodelavkami in sodelavci predstavila položaj žensk v Sloveniji in delovanje Urada. Prepričana sem, da ženske in moški lahko sooblikujemo svoje življenje v obojestransko zadovoljstvo. Prav zato je osveščanje ob odpiranju t.i. ženskih tem in podiranju tabujev ena od naših pravic in dolžnosti. Na prireditve ste zato vabljeni tako ženske kot moški! Na skorajšnje in večkratno snidenje torej! Jelka Morato-Vatovec, koordinatorica Urada za žensko politiko NAJBOLJ VESELA DELAVNICA V MESTU V Kažipotni ulici v Izoli, v nekdanjih prostorih Varnosti, je sedež izolskega obrata Delavnic pod posebnimi pogoji, ki delujejo v sklopu strunjanskega Centra za usposabljanje Elvira Vatovec. V delavnici dela 12 gojencev Centra, pomagata jima dva strokovna delavca, Duška Gregorič in Tomo Dadič. Mi smo najbolj izolski kolektiv, se pošali Duška in pove, da so vsi, od prvega do zadnjega Izolani in da so želeli priti do teh prostorov zato, ker je delo v lastnem mestu za vse njih veliko lažje in prijetnejše. Prej so se morali voziti z avtobusi ali sojih morali voziti z avtomobili, zdaj pa pridejo na delo peš, pa še bolj zdravo je tako. Vzdušje v delavnici je seveda čisto drugačno od tistega, ki smo ga vajeni v podobnih obrtnih delavnicah, predvsem pa ni tistega norega divjanja za normo. Vsak pač naredi toliko, kolikor zmore in vsi se trudijo po najboljših močeh. V glavnem opravljajo lažja fizična dela, zlagajo različne izdelke, znajo pa tudi šivati, likati in še marsikaj drugega. Tudi ustvarjajo radi in še rajši te svoje izdelke razstavijo ali celo prodajo. Živijo od dela, ki ga uspejo pridobiti, vendar je to vedno težje in plačilo za delo je včasih prav ponižujoče slabo. Za en montiran kemični svinčnik tako dobijo vsega 0,70 tolarja, vendar drugače preprosto ne gre. Nekateri jih na dan zložijo do 1.000, drugi vsega 10, vendar to ni najpomembnejše. Pomemben je občutek, da delajo nekaj dobrega, koristnega zase in za okolico v kateri živijo. Tudi plače so različne, od nekaj 100 do 10.000 tolarjev, vendar se večina z denarjem ne preobremenjuje, saj prejemajo tudi skromno invalidnino in se tako pretolčejo skozi mesec. "Pogrešamo malo več Izole" je namignila Duška Gregorič in dodala, da se počutijo malo odmaknjene, saj jih obišče premalo ljudi, čeprav imajo vrata vedno odprta za vse. Še najbolj pa bi bili gojenci veseli TV poprovcev in ni vrag, če jih v kratkem ne bomo pripeljali med njih. Bomo videli, kdo bo stresal bolj vesele in duhovite. LOJZE TURISTICUS Alojz Pečan ni v turizmu od danes. Bil je aktiven član in kasneje tudi predsednik Turistično olepševalnega društva Izola, organizator in soorganizator nekaterih znanih izolskih "fešt", v njegovi lasti so nekateri "izumi", ki so popestrili ribiški praznik in praznik pomladi, dve največji turistično promocijski prireditvi v Izoli. Potem je za nekaj let dobesedno izginil s turističnega prizorišča, čeprav seje pred leti lotil zasebnega dela v podjetju Perun d.o.o., ki je med dejavnostmi imelo tudi turistično agencijske posle. Organiziranje prireditev so prevzeli drugi entuziasti in naivneži, ki so skušali z dobro voljo postoriti to, kar je danes mogoče narediti le z dobro podporo in močno organizacijo. Lojze je opazoval to delo, včasih kaj svetoval, pred dvema letoma pa se je prvič spet pojavil med soorganizatorji oziroma pogodbenimi sodelavci organizatorjev Ribiškega praznika. Sledilo je še resnejše delo pri organiziranju drugačnega občinskega praznika in prav nič presenetljivo ni bilo, da ,se je pred nekaj več kot mesecem dni pojavil v vlogi obujevalca Turističnega društva Izola. Društvo istega imena, ki naj bi nasledilo Turistično olepševalno društvo, ki se je žalostno razšlo pred nekaj leti s kopico medsebojnih optožb članstva in predsednika, nikoli ni zaživelo in priložnost je bila ponujena. Zdaj je Turistično društvo ustanovljeno, ima statut in ima predsednika v osebi Alojza Pečana, ki je že pripravil bogat predlog aktivnosti za leto 1999. Pa ni ostalo le pri tem. Pred dnevi je bil Alojz Pečan imenovan za direktorja GIZ za turizem, na mesto, ki gaje pred tem zasedal Igor Franca, kije zdaj predsednik izolske LDS. Seveda je bilo ob tem imenovanju slišati pripombe, da je k temu prispevala soproga in županja Breda Pečan, saj ima občina več kot 40 % glasov v skupščini GIZ, vendar novoimenovani direktor zatrjuje, da takšnih povezav ni bilo in ne bo, saj naj bi občina izstopila iz članstva GIZ-a, ker pač ustanavlja Lokalno turistično organizacijo. Imenovanje Alojza Pečana na mesto direktorja GIZ se lahko zdi politično dejanje, vendar v tem primeru zagotovo drži, daje bil izbran človek, ki se na turizem spozna. Kako bo usklajeval delovanje Turističnega društva, ki mu predseduje, GIZ-a, katerega direktor je in lokalne turistične organizacije, katere vodstvo je treba še izbrati, pa ostaja vprašanje na katerega bomo odgovor dobili prav kmalu, najkasneje pa po letošnji turistični sezoni. Mef SOFINANCIRANJE PRIREDITEV V Uradnem listu Republike Slovenije številka 12 z dne 26.2. 1999 je objavljen razpis za sofinanciranje turističnih prireditev. Država je iz proračunske postavke za te namene dala na razpolago 50 milijonov tolarjev, čas za pošiljanje ponudb pa je 30 dni od objave razpisa, to je do 26. marca tega leta. Podrobnosti poiščite v Uradnem listu, zagotavljamo pa, daje v Izoli kar nekaj prireditev, ki bi se lahko priglasile k sofinanciranju iz teh sredstev. ZAHVALA Stres Angela Zahvaljujemo se vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, še posebna zahvala pa Domu upokojencev iz Izole, kjer soji tako lepo lajšali zadnje dneve težkega življenja. sin Iztok in Danilo Marjon ŠIFRA ^ Ivan Konstantinovič s.p. promet z nepremičninami Stanovanja - hiše - parcele - poslovni objekti Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 643 ■ 210 NA OBALI PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH Nada Morato KDO JE BIL ANDREJ NARTNIK? Včeraj tako - danes kako? In zgodba teče naprej ... Mi pa ne razmišljamo veliko o naši preteklosti. Radi bi jo pozabili, kakor da bi nas bilo sram za vse prestana ponižanja in trpljenje, za vse boje, s katerimi smo se lahko obdržali kot narod in kot posamezniki. Ob robu starih mestnih jeder ob Tržaškem zalivu, se je v prejšnjem stoletju z nastopom narodne prebuje, bil boj za ohranitev identitete med doslej zapostavljenimi, a prebujajočimi Slovenci in Italijani, ki so s stopnjevanim pritiskom hoteli podeželje poitalijančiti in ga skupaj z njimi priključiti Italiji. Prestop Italije na stran antantnih sil maja leta 1915 in njihova zmaga v prvi svetovni vojni, sta ji to omogočili. Vojno so končali s podpisom premirja v Padovi, 3. novembra 1918. Že dve uri po povratku misije iz Benetk (1*) seje italijanska vojska izkrcala v Trstu, naslednja dneva v Izoli in Piranu - od tod je prišla v Korte. Nova vojska je okupirala vse, kar so ji Velika Britanija, Francija in Rusija obljubile z londonsko pogodbo za prestop iz bloka Centralnih sil v njihov antantni blok. Italijanska vojska je zasedla Primorsko do Triglava in Snežnika, Istro s severno Dalmacijo in njenimi otoki. Deželo je poimenovala z Julijsko Krajino. V njej je živelo 50,2% Slovencev in Hrvatov. Zasedbo je vodil general Carlo Petitti de Roreto, ki je čez nekaj dni prevzel tudi civilno upravo. Slovencem in Hrvatom je obljubljal enakopravnost z Italijani in več pravic, kot so jih imeli pod Avstroogrsko. Že prvi ukrepi pa so pokazali, da ne bo tako in, da namerava italijanska država zasedeno ozemlje italijanizirati in postaviti mirovno konferenco pred izvršeno dejanje v prepričanju, da ga bo za vselej obdržala. (2*) Kot prvi korak v poitalijančevanje Slovencev in Hrvatov je bilo potrebno takoj odstraniti tiste izobražence, ki so ljudi vzgajali na lastnih koreninah. To so bili duhovniki in učitelji. Samo iz Tržaško-koprske škofije so izgnali 39 duhovnikov (iz Primorske tudi 39 učiteljev) češ, da niso tu rojeni. (3*) Primorska sama ni imela duhovniškega naraščaja, zato so duhovniki ali študentje sem prihajali iz bližnjih slovenskih dežel Avstrije. Za svoj poklic pa so se pripravljali v Gorici in Trstu. Eden izmed teh 39. je bil kortežanski župnik Andrej Nartnik Po pojdimo po njegovih sledeh, tako kot pravijo viri, literatura in ljudsko izročilo. Andrej Nartnik je bil rojen 29. novembra 1889 v župniji Brezovica pri Ljubljani. Njegov oče je bil Tone, po poklicu gostač, mati pa Mica Požlep. Družina je živela v Notranjih Goricah številka 31. Mašniško posvečenje je Nartnik prejel verjetno v Trstu, saj se med ordinandi ljubljanske škofije ne omenja.(4*) Leta 1914 je služboval kot pomočnik v župniji Predloka pri Crnerm Kalu, leta 1916 pa kot pomočnik v tržaški mestni župniji Sv. Jakoba Apostola. Bil je eden izmed 15. slovenskih veroučiteljev, ki so poučevali na slovenskih šolah v samem mestu. (5*) Njegova vloga narodnega buditelja in ljudskega duhovnika je razvidna iz domnevno njemu izrečenega govora župljanov ob slovesu iz Sv. Jakoba, ki ga hrani kortežanska župnija in se glasi tako: (6*) Mnogočastiti gospod župnik! Neizmerno žalost napolnjuje naša srca, ko se poslavlja naš dobri oče, kakor ste nam Sv. Jakobčanom bili vi, mnogočastiti gospod župnik. Vaša živa beseda nam je bila vedno vodnica v sedanjem času in z lahkoto smo prenašali veliko gorje, ko smo slišali in videli Vašo veliko skrb za dobrobit naše mile slovenske domovine. Bili ste nam ustvarili s svojo lepo in primerno besedo cerkev za kraj veselja, zadovoljnosti in ljubezni. Ni bilo vedno tako in srce nas je bolelo, če ne bo več tako. Zagotavljamo Vam, da nam ostanete v nepozabnem spominu, in ko nam ljubi Bog podeli boljše čase, se bomo z veseljem spominjali Vas, narodnega propovednika, in bomo pravili tistim, ki se bodo vrnili, o Vašem navdušenju in neizmerni ljubezni do naše grude. Marsikdo si bo želel Vas videti, in upamo, da se bo lahko zgodilo, saj ne greste daleč od naše Jadranske obali, katero tako ljubimo in od katere nas ne bodo spravili naši sovražniki. V tej nadi se poslavljamo od Vas ter Vam kličemo na pot: Bog Vas ohrani na dolgem potu življenja vedno tako naklonjenemu slovenskemu narodu, kakor ste bili kratek čas Svojega službovanja pri Sv. Jakobu v Trstu. Živeli! VELIKO LJUDI ZA MALO KNJIŽICO Predverje Kulturnega doma je bilo v petek zvečer skoraj premajhno za vse, ki so prišli na predstavitev - verjeli ali ne -majhne knjižice z naslovom Popotovanje po izolskem podeželju. Knjižico smo v Mandraču predstavili že ob njenem izidu, v tem času pa je šla kar dobro v prodajo, doživela pa je tudi italijanski prevod. Avtorica knjige je naša sodelavka in neutrudna kortežanska kulturnica, zgodovinarka in še kaj, Nada Morato. Predstavitev knjige je pripravil Kulturni center Izola, prišlo pa je toliko obiskovalcev, da so bili presenečeni celo organizatorji. Avtorica je, ob pomoči Nede Dobrinja predstavila vsebino knjižice, z besedo in dipozitivi smo se za dobro uro sprehodili po izolskem podeželju, slišali nekaj dialektalnih različnosti in spoznali, kako je doslej primanjkovalo zapisov o tem lepem koščku slovenske Istre. Delo Nade Morato je za izolsko podeželje neizmerne vrednosti, ostaja kot zgodovinski zapis in ima čisto uporabno vrednost v turistične in rekreacijske namene. Knjižica je zelo zanimiva in poučna posebej za mlade bralce, ki so tudi največ posegali po njej, saj jim je prišla prav tudi pri pouku, nekateri pa so jo uporabili kot vodnik za sprehod ali kolesarjenje po Šavrinskih hribih. Predstavitev knjige so s kratkim kulturnim programom popestrili gojenci izolske glasbene šole. 8. septembra 1916 je Nartnik nastopil službeno mesto v Kortah in ostal tu, dokler ga niso 17. decembra 1918 aretirali češ, da ni hotel pridigati po italijansko, ker njegovi farani tega jezika niso razumeli. List L'Adriatico Jugoslavo štev. 25 je poleti 1919 na strani 3 dogodek opisal tako: " ... Dva karabinjerja sta ga najprej peljala v Piran, nato v Koper in Trst. Vso pot ga je podlo izzival učitelj Zuccon s svojimi somišljeniki, ki so ga s pestmi pretepali, ga pljuvali, porinili, vlekli za plašč, ne da bi karabinjerja mignila. Ob Nartnikovem protestu, sta se napol nasmejala rekoč: Saj ni nič, ni nič, prečastiti! V Trstu so ga vrgli v ječo, kjer je ob tisočerem trpljenju in brez zaslišanja prebil celo dva meseca. Nato so ga peljali na demarkacijsko črto in ga izgnali. Doma so mu pokradli vse kar je imel. Kdo ? To bosta vedela karabinjerja - čuvaja. " 12 dni kasneje je množica italijanskih nacionalističnih demonstrantov v Trstu vdrla v pisarno tržaško-koprskega škofa, Slovenca Andreja Karlina in nato še v njegovo osebno stanovanje. Razbila je njegov inventar, uničevala dokumentacijo, fizično grozila škofu in mu verjetno zaplenila dnevnik. Kje se original dnevnika nahaja, ni znano. Prepis dnevnika je bil poslan v Vatikan v imenu kraljeve vlade nepodpisan. (7*) Nekaj iz tega je v treh nadaljevanjih objavila Era nuova v dneh 8., 9. in 10. julija 1919. O Andreju Nartniku čitamo lahko to: 21. dicembre 1918: Ho inteso che i soldati italiani hanno condotto via il parrroco a Corte. Vi si vede lo zampino dei signori di Virano, e specialmente di Fragiacomo, forse lo aiuteranno i frati di Pirano, forse sara qualche minorita. La popolazione di Corte piangeva, ma non si può far nulla. O Nartniku je v kortežanskem farovžu po izropanju prav malo ostalo: zapisi v matičnih knjigah in le par oznanil - vse napisano z lepo pisavo. Njegov veliki, za župljane svetli zgodovinski pomnik pa je monštranca, ki je nastala ob gibanju za majniško deklaracijo leta 1917. (8*) Monštranca ima filigramski venček iz zlata, ki so ga darovali župljani, in ima napis, ki spominja na razgibani čas, ko se je dualistična Avstroogrska začela majati in so na njenem ozemlju pod vplivom Wilsonove izjave o samoodločbi narodov nastajali obrisi novih držav. Tole je Nartnik tistega leta na dno monštrance dal vgravirati: Po prizadevanju žup. upravitelja Andreja Nartnik-a za vlade Nj. sv. Benedikta xv. in nj. vel. cesarja Karola I. in vladikovanja škofa dr. Karlen-a pod starejšinstvom Janeza Hrvatin-a iz Malije 110 in Jožefa Korenika iz Bašljuna 103 v spomin na svetovno vojsko ter v pričevanju ljubezni in hvaležnosti do najsvetejšega darovali župljani iz Dvora (Korte) leta 1917. Iz. Iv. Kregar, Ljubljana + Zig: I. Kregar, izdelovalec c. posode in orodja, Lj. Kako to, da monštranca s takim slovenskim napisom ni prišla v roke okupacijske ital. vojske in tudi ne za časa Italije in njenega fašističnega režima? Ljudje pravijo, da sojo skrivali cerkveni starešine. Iz župnišča jo je odnesel sam Nartnik oziroma njegova gospodinja skrito pod obleko. Govorice o tem dejanju kažejo na razcepljenost skupnosti na tiste, ki povedo, daje Nartnik monštranco skril pred Italijani in na druge, ki govoričijo, da je Nartnik monštranco ukradel. O nekem skrivnostnem napisu v župnišču je marsikdo ugibal še po drugi svetovni vojni. V Kortah seje, 7. novembra 1918, italijanska vojska takoj ob prihodu znašala nad tukajšnjo, v ital. virih imenovano "jugoslovansko republiko". (9*) Zavarovala je italijansko politiko: prepovedala razobešanje slovenske ali avstrijske zastave, s prestrelitvijo odstranila tablo z napisom Narodni svet, aretirala Nartnika in njegovo imovino razmetala in pobrala, odstranila mežnarja. Od župnikove gospodinje je vojaški kurat terjal, da govori italijansko^. Na pogrebu nadučitelja Orla (10*) zahteval od krkavškega dekana Skerbca, da moli Oče naš po italijansko. Govoril je: V Italiji smo in ostanemo v Italiji, vi ste Italijani in ostanete Italijani. Avete capito? ( 11 *) Na mestu aretiranega župnika Nartnika je do marca 1919 opravljal njegovo službo vojaški kaplan don Agostino Pastorino, nato do konca avgusta 1919 Don Giuliano. Kako je komisariat za civilne zadeve (po juniju 1919) v tistih časih deloval nam pričata dopisa, ki neposredno govorita o odstavljenem Nartniku: Civilni komisariat političnega okraja Koper je 25. novembra 1919 prosi izolsko občinsko upravo, da mu sporoči, kdaj je vojaški duhovnik Don Giuliano začel nadomeščati v Kortah župnika Nartnika. Obenem prosi, da mu sporočijo, ali vedo, če don Giuliano še vrši versko službo. Občina mu odgovarja, da je bil odpuščen iz vojske skupaj z letnikom 91, malo pred tem pa dobil nakazano odpustnim v višini 700. lir. Po izgonu iz Trsta so za Nartnikom v nadškofijskem arhivu v Ljubljani tile sledovi: V šematizmu tržaško-koprske škofije za leto 1914 je rokopisni pripis, ki pravi, daje bil častni kanonik in (stolni) župnik v Baru; leta 1932 ? je prejel državno odlikovanje - red jugoslovanske krone IV. stopnje. V Opčem šematizmu Katoličke crkve v Jugoslaviji iz leta 1939 ga sicer ni (več) najti. Iz navedenega pripisa je nadalje razvidno, da je bij Nartnik nad dvajset let vojni kurat v jugoslovanski vojski, da se je leta 1941 upokojil, živel nato nekaj časa v Ljubljani ( v župniji Trnovo) ter preživel zadnja leta pri šolskih sestrah de Noter Dame v Lovranu pri Opatiji. Tam je umrl 31. marca 1949.(12*) Opombe: 1. Vanda Bezek: Analitični inventar občine Izola, lll.del (1901-1918), Koper 1980, stran 4. 2. Milica Kacin-Wohinz: Politične razmere na Primorskem pod italijansko zasedbeno, upravo (1918-1919) in odnosi Slovencev do italijanske države; Karlinov simpozij v Rimu, Mohorjeva družba v Celju, Celjel996, stran 119-131. J. Jakob Soklič: Istra kliče, Jug. matica, Lj. 1928, str. 73-75. 4. Bogdan Kolar: Podatki o Andreju Nartniku, Nadškofijski arhiv v Ljubljani, pismo 1 1999, tu. 5. Humbert Mamolo: Škof Andrej Karlin in šolstvo na Tržaškem; Karlinov simpozij v Rimu, stran 137, Mohorjeva družba v Celju, 1996. 6. Nada Morato: Ravnikova dediščina v Kortah, stran 24, Knjižnica Annales, Koper 1995. 7. Paolo Blasina: Santa Sede, clero e nazionalità al confine orientale 1918-1920. Note e documenti; Qualestoria 1:1993, strani 29-50. France M. Dolinar: Andrej Karlin v rimskih dokumentih; Karlinov simpozij v Rimu, Mohorjeva družba v Celju, stran 76. 8. Janez Kramar: Izola - mesto ribičev in delavcev, Koper 1987, stran 362. 9. Vanda Bezek: Analitični inventar občine Izola, IV. del, 1 zvezek (1919-1920), stran 10. 10. Umrl je na svetoivansko noč. O njegovi smrti kroži vest, da mu je od žalosti počilo srce (ker so morali učenci njegove šole peti pred izoskim županom italijansko). Nekdo je rekel drugače. V matični knjigi piše: paralisis cardiaca. 11. Janez Kramar: Izola - mesto ribičev in delavcev, Koper 1987, stran 368. 12. Isto kot pod opombo 4. Greš v petek ven? KAM? KDAJ? V »Gostinsko«, ob 19. uri. ZAKAJ? Dobimo se na »fešti dneva žena«. Ma - kakšni »fešti« - osmi marec? Potem pa zato, ker bo DEŽEVALO! Stari pregovor pravi: »Ko se ženske zbirajo, gre dež.« REZERVACIJE za večerjo (1500 tolarjev): TRAFIKA v Drevoredu L maja ali SGTŠ - restavracija RIVIERA, tel. 648-729. Da pa ne bo to spet dan, ko imajo moški občutek krivde, ki ga izkazujejo z nevsakdanjim obdarovanjem s cvetjem, od katerega imajo samo cvetličarne korist in možnost zabave za ženske ... želimo MEDNARODNI DAN ŽENSK obeležiti kot dan, ki obuja žensko solidarnost, opozaija na probleme sodobne ženske in spodbuja k skupnim akcijam, ne glede na versko, politično ali strankarsko pripadnost, zato vas vabimo na okroglo mizo »ŽENSKA IN PRAVICA DO DELA«, ki bo v ponedeljek, 8. marca 1999, ob 17. uri v prostorih Gostinskega šolskega centra Izola. Ob splošno deklarirani, a vprašljivi pravici do dela, se odpirajo še druga vprašanja: - nadpovprečno visok odstotek brezposelnih žensk - neenako plačilo za enako delo - vedno večji odstotek zaposlovanja žensk za določen čas - neenake možnosti do napredovanja na pozicije odločanja idr. na katera bomo poizkušali odgovoriti skupaj s predstavnicami/ki: Obalne sindikalne organizacije - Konfederacije sindikatov 90, Urada za žensko politiko, Ženskega foruma ZLSD, Območne gospodarske zbornice Koper, Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, Ministrstva za delo, družine in socialne zadeve, Inšpekcijskih služb, svoje poglede in izkušnje pa bo predstavil tudi predsednik Medregijskega sindikalnega sveta za Slovenijo in Furlanijo-Julijsko Krajino. Vljudno vabljeni! Ženski forum ZLSD Ženska sekcija »Gracijela Gobbo« NOGOMET Prijateljska nogometna tekma MNK Izola : Avtoplus Korte 0:4 (0:1) V Izoli, pred približno 100 gledalci so Izolani visoko izgubili. Tekmo je sodil sodnik Franko Tul iz Kort. Strelci: Breznikar 3, Peršič 1 MNK Izola: Sirotič, Babič, Treskavica, Gregorič D., Perkat, Krhin, Miletič, Santin, Božič D., Tonejc, Kozlovič ( Vučko, Bauer, Aščič) Trener: Santin Avtoplus Korte : Rečnik, Janev S., Mamilovič, Božič D., Gregorič D., Furlanič, Mujanovič, Škropeta, Gunjač, Sredinšek, Gunjač, (Jakomin, Janev R.,Sorgo,Peršič, Sotlar ) Trener Patarič Tretjeligaš je visoko premagal primorskega Ugaša. Posebej učinkoviti so bili Kortežani v drugem polčasu, še posebej Breznikar, ki bo ~ gotovo njihov glavni adut v spomladanskem delu prvenstva. Ivan Patarač. trener Avtoplusa: Menim, da smo se dobro pripravili, kar nenazadnje potrjuje tudi ta rezultat. Pokazali smo, da imamo kvalitetnejše moštvo do pričetka prvenstva pa je tudi še veliko časa za uigravanje ekipe. Posebej me veseli dobra Breznikarjeva forma, saj je v marsičem tudi zgled mlajšim igralcem. M.Božičič ROKOMET-1DRL-moški IZ0LA:SL0VAN 21:18 (11:9) Izola: Klobas, Mičovič 3, Sovdat, Šviligoj, Vidmar 4, Muha, Matijaševič, Vučinič, Gologranc 5, Cah 1, Štor 1, Radosavljevič 4. Sedemmetrovke: Izola 6(3), Slovan 4(2), Izključitve: Izola 16, Slovan 12, Rdeči karton: Radojkovič, Zorman (46) KAPUČINO Izolani so v odločilno srečanje s konkurentom za izpad vstopili precej nervozni in na začetku igra nikakor ni stekla. Potem pa je vratar Vučinič z nekaj izvrstnimi obrambami poskrbel za potrebno motivacijo in ko so se razigrali Gologranc, Vidmar, Radosavljevič in Mičovič je izolska barka končno dobila pravi veter. Nasprotniki se sicer niso predajali, toda Izolanov dejansko niso ogrožali, saj so ti uspeli ves čas obdržati prednost dveh do treh zadetkov, le v 38. minuti so se Slovanovci približali na vsega en zadetek. Takrat pa je na sceno spet stopil Vučinič in zagotovil miren zaključek tekme in pomembno zmago, ki Izolane oddaljuje od samega dna. Naslednja velika priložnost pa bo tudi tekma s Termom iz Škofje loke. ki jo bodo Izolani odigrali v soboto na domačem igrišču in zmaga bi že pomenila, da se bodo morda celo izenačili s Slovanom na prvenstveni lestvici. Po tekmi so se rokometaši zbrali pod Belvederjem in lepo je bilo spet videti zbrano ekipo, ki je pred mesecem spominjala na razbito vojsko.____________ R0K0MET-1 DRLženske ŽRK Bajc Daewoo Izola : Branik Maribor 21:20(7:10) Izola - Športna dvorana v Izoli, gledalcev 100, sodnika Požežnik (Celje) in Repenšek(Nazarje) Bajc Daewoo Izola: Šmitran B., Stubelj A. 2, Hodžič 5(2), Hadžič, Božič P., Kovljenič 4, Božič T., Šmitran D. 4,Bošnjak 6, Višnjevec, Kofalt, Čvorak Branik: Jurleta, Polanc 4(1), Muršec 5(2), Švegl, Milutinovič, Ostojič, Jakšič 3, Žnudrl 2, Murko 5, Ramšak 1, Šipek, Tuš 2-min: Izola 12 min, Branik 10 min 7-m: Izola 6(5), Branik 6(3) Diskv.: / Izolanke so v pomembni tekmi uspele osvojiti dve točki, čeprav so imele Mariborčanke večinoma prednost v svojih rokah. Izolanke so v začetku vodile le z rezultatom 2:1, gostje pa so imele tudi po tri zadetke prednosti(2:5 v 12') in ob polčasu. Igro obeh ekip pa so karakterizirale predvsem napake, ki jih je bilo izjemno težko šteti. V tem pa so prednjačile varovanke trenerja Čuka V nadaljevanju so se Izolanke približale gostjam in izenačile (11:11 v 35’, 16:16 v 46’), vendar so vse do rezultata 17:16 v 49' imele prednost varovanke trenerja Sagadina. V zadnjih minutah ko sta obe ekipi prav tekmo\ali katera bo več zgrešila so manj a napak vendarle naredile domače. Tudi domača vratarka je obranila nekaj nevarnih strelov, celo dve sedemmetrovki. Od 57' po izenačenju Polančeve (20:20) ekipi nista nikakor našli poti do nasprotnikove mreže. V teh minutah se je odvijala prava drama. Po uspešnih obrambah Biljane Šmitran je Slavica Kovljenič zgrešila protinad v zadnji minuti. Njen 'lob'je končal preko vratarke in tudi vrat. Na njeno srečo pa so gostje še enkrat zapravile žogo in v zadnjih sekundah je Dražena Šmitran s strelom z devetih metrov le uspela ugnati gostujočo vratarko in priesti domačim pomembno zmago. Boris Čuk, Trener Bajc Daewoo Izola:« Srečna zmaga, ki pa je bila dosežena z maksimalno borbenostjo in željo po zmagi. Lahko bi bilo tudi obratno, vendar se jc danes sreča obrnila k nam, potem ko nam je v prejšnjih srečanjih kar nekajkat obrnila hrbet. Pisanje postaja že mnogo lažje. Tudi evropski rokomet je dal kar močan pečat rokometnemu vikendu. Izolani so dali Janezom po repu. Ni bilo sicer lahko, toda točke so vknjižene. Brez starih navad Ljubljančani ne znajo. Vse so poskušali, od simulacij do provokacij. Psihološko so Izolani vzdržali (bilo je nekaj izjem), vendar pa je še preveč nihanj v igri. Spoznanje, končno se ga zavedajo tudi igralci, ki sc vleče malce predolgo. Obrazi so se raztegnili, toda stopničk jc šc nekaj. Naslednja v soboto Termo Škofja Loka. Brez zmage bo zopet vse pod vprašajem. Verjetnostna teorija zagotavlja obstanek, šest kol pred koncem pa se lahko pričakuje tudi kaj "pekočega". Naši sosedje (Andor) še verjamejo v čudež, ali se bodo izvlekli prav na izolski "neiznajdljivosti ?" Poskuašati je dovoljeno, toda cena je iz kola v kolo višja. Protiukrep, sobotna zmaga in potem naj se kupčka. Izolanke so v soboto res vozile v 4. brzini, toda toliko napak... Na tesno in še srečno. Boljše slabo igrati in zmagati, kot pa dobro igrati in izgubiti. Filozofija, ki ni od danes. Dekleta res hočejo, nepošteno bi bilo reči ne. Še tisto malo gledalcem pa pošteno skodrajo živce, srčni bolnik pa je v resni nevarnosti. Želeti je le, daje gripa končala svoj obhod in ne bo poškodb. V soboto bo na Škofijah "stari dobri derbi". Nekoč da, danes pa? Zanimiv je pogled na prvenstveno tablico. Od 4. do 8. mesta vse ekipe po enajst točk. Sobotna zmaga bi Daewoo zopet zapeljala v Evropo. Takšne ambicije so sicer "utopija", vendar pa se izpod vrha boljše in dlje vidi. Evropskih izkušenj, vsaj v mlajših selekcijah, Izolankam ne manjka, vendar pa domače prvenstvo pušča preveč dilem, finance pa sploh. Zal smo blizu politike, trenutno nas Evropa ne potrebuje. PQ[) BELVEDERJEM Hoteli S. zaliv:K.Kočevje 3:0 (12,10,12) Hoteli S. zaliv: Bažec, Klemenc, Paliska, Gasparini, Hajdukovič, Grmača, Ceroici, Toth, Nanut, Komadina Izolani so z zanesljivo in vse bolj rutinirano igro premagali neugodne goste in se z novima točkama še bolj približali sredini prvenstvene lestvice. Očitno je, da lekcije trenerja Beniča dajejo prve otipljive rezultate, ekipa pa daje vtis, daje sposobna poseči po mestih v zgornji polovici prvenstvene lestvice. Čez teden dni pa čaka Izdane resno preverjanje vrednosti na gostovanju pri drugouvrščeni Brezovici. 3.D0L-ženske ŽOK Radio Nlorje:Kemiplas Koper Ili. 2:3 (2,3,-8,-11,-12) Odbojkarice, ki so v zadnjih nekaj srečanjih pokazale zrelo igro so s sobotno tekmo izbrisale podobo, ki so jo zgradile skozi letošnjo sezono. Potem, ko so v nekaj minutah spravile koprčanke na kolena in jih skoraj osmešile so v nadaljevanju izgubile igro iz rok, ko so se skušale zbrati pa je bilo že prepozno. Neizkušenost in slaba psihološka priprava sta storila svoje, nič niso pomagala opozorila strokovnega vodstva, sledil pa je poraz proti ekipi, ki bi jo realno morale premagat]. Čez teden dni bodo Izolanke igrale z zadnjeuvrščenim Šenčurjem in vse razen zmage bi bilo znak za alarm. SMUČANJE - Pokal treh dežel Več kot 300 smučarjev iz desetih klubov s Koroške, Slovenije in Furlanije Julijske krajine se je udeležilo 12. pokala prijateljstva treh dežel v Podnu pri Celovcu. Zelo lep uspeh je dosegla pionirka. Izolanka Romina Kobal ki je bila najhitrejša med vsemi tekmovalkami in si prislužila velik prehodni pokal tega lepega tekmovanja. ŠŠD Lucija- Pretekli vikend je bilo v lucijski športni dvorani področno prvenstvo šolskih športnih društev. Poleg domače osnovne šole Cirila Kosmača so nastopile še OŠ Ilirska Bistrica in OŠ Livade Izola in OŠ Vojke Šmuc Izola. Obe izolski osnovni šoli sta si priigrali napredovanje v tekmovanju šol. V medsebojni finalni tekmi pa so bile boljše igralke osnovne šole Vojke Šmuc, ki so slavile z rezultatom 15:11. Spored prihodnjega vikenda Izola- Igralke vseh selekcij ženskega rokometnega kluba Bajc Daewoo imajo zelo bogat spored tudi prihodnji vikend. Članice bodo v soboto, 6.3.99, gostovale na Škofijah ob 19:00 uri. Mlajše deklice A bodo v petek, 6.3.99, odigrale zaostalo tekmo v Ilirski Bistrici proti domačinkam, v soboto pa tekmo v domači dvorani s Piranom. S Piranom bodo v domači dvorani igrale tudi starejše deklice prav tako v soboto. V ponedeljek,8.3.99, ob 19:00 pa bodo v domači dvorani kadetinje Bajc Daewoo Izole gostile vrstnice iz ekipe Keting Ajdovščina. Igrlake letnika '85 pa bodo v nedeljo gostovale v Labinu. Na turnirju bodo poleg Jadrana iz Reke nastopile še hrvaške državne prvakinje Podravka iz Koprivnice, Madžarke iz ekipe Dunaferr. tudi prvakinje njihove države in seveda tudio igralke Bajc Daewooja iz Izole, slovenskega državnega prvaka. ZIMA JE ŠE VEDIMO MLADA In mi imamo še vedno veliko izbiro oblačil za smučanje znanih izdelovalcev. «»•fi ■AIA Manziolijev trg 1 tel. 648-844 ŠŠD V petek, 26.2.99, je bilo v Izoli Področno prvenstvo ŠŠD, v katerem so nastopili učenke in učenci iz vseh treh obalnih občin. Izolani so bili nauspešnejši v kategoriji posamezno za učenke in učence 7. in 8. razredov. Na četrtfinalni turnir so se tako od štirih uvrstili trije Izolani. Pri učenkah Ludvikova in Božičeva , ki sta bili 1. in 2., pri učencih pa Kodrič, ki je bil 2. 1.SNTL - članice Članice so v soboto popoldan igrale v gosteh proti prvouvrščeni ekipi Merkurja iz Kranja. Po daljšem premoru zaradi bolezni je tokrat nastopila Rahotinova, ki pa je še daleč od njene prave igre. Izolanke so izgubile z rezultatom 6:1, vendar so igrale veliko boljše, kot pove rezultat. Edino zmago ekipi je prinesla Rahotinova. Dobro sta jgrali v paru Jauševčeva in Rahotinova. vendar sta vseeno izgubili s tesnim rezultatom 1:2. Jauševac je žal izgubila tudi z Konečnikovo, kljub vedno boljši Ludvikovi pa sta Čehovinova in Hrvatica Lučič zanjo le še pretrd oreh. 2.SNTL-člani V soboto zjutraj so člani gostili ekipo Melamina iz Kočevja in z rezultatom 6:1 gladko zmagali. Edino tekmo je izgubil Trgo. ki je igral namesto obolelega Jermana. Popoldan so člani igrali proti drugi ekipi Vektor - Olimpija in izgubili z rezultatom 6:3. Pri igri se je nedvomno poznala Jermanova odsotnost. Olimpija pa je bila okrepljena z Lasanom, ki je še pred dvema letoma osvojil državni naslov za 1. ekipo Olimpije. Prav z njim je Cek doživel prvi poraz v drugem delu prvenstva , čeprav s tesnim rezultatom. Dve zmagi je prispeval Cek, eno pa Ludvik. Kadeti rokomet RK Koper : MRK Izola 28:25 (14:13) MRK Izola: Gregorič, Kleva, Šukljan, Cetin 9(2), Božič 5, Hodžič 1, Žeger 2, Radojkovič 1, Bubnič 2, Vukovič 3, Pucer 1, Vončina 1 7-m: Izola 3(2) 2-min: Izola 10 min Izolani so v 6.krogu kadetske lige gostovali v dvorani Burja na Škofijah. Obalni derbi s Koprom so na koncu izgubili, čeprav bi bilo lahko tudi obratno. Koprčani so bolje začeli in povedli. V sredini polčasa so Izolani ujeli prikluček in tudi povedli. Končal pa seje s tesnim vodstvom Kopra. V drugem delu so pobudo prevzeli Izolani in bili do zadnjih minut ves čas v prednosti. Izolani so v teh minutah igrali bolje predvsem v obrambi. Štiri minute pred koncem srečanja, pri rezultatu 22:24 za Izolo, so se v izolskem taboru zelo razburili nad razveljavljenim zadetkom. Od tega trenutka dalje so varovanci trenerja Bariča popolnoma popustili in z delnim izidom 5:0 so si mladi Koprčani priigrali zmago. To je prvi poraz Izolanov v kadetski ligi, vendar vseeno še vedno ostajajo v igri za končno drugo mesto in nastop v finalu državnega prvenstva. EŠ SALONZDRAVJA IN LEPOTE \}J) ftff A o» mmm BOUTIQUE nififl IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 ■ 225 V (/ifaliS w V fitnessstudio IZOLA/Ljubljanska 51 /tel. 648-042 OB 8.MARCU NA OBISKU V ŠKOFJI LOKI Kot je že v navadi pred pomembnejšimi prazniki, praznovanji in obletnicami, je tudi tokrat Vida Rožnik napisala nekaj besed in misli ob 8.marcu. BHBaaHBnHBnBaHnBSHHHHBBSBBBBBBnHBBHBHBDi Poleg sestankov, akcij in izletov je za nas TABORNIKE največji izziv udeležba na tekmovanjih. Vsako leto januarja meseca organizirajo škofjeloški taborniki t.i. GLAS JELOVICE. To je taborniško orientacijsko tekmovanje, ki zahteva znanje prve pomoči, življenja v naravi, topografskih vrlin in ostalih veščin. Letos je bilo tekmovanje prav v Škofji Loki, s štartom in ciljem pred taborniškim domom. Prav tam smo se mrzlega sobotnega jutra zbrali v prečudoviti idili. Okoli nas seje bleščal sneg, za nami je pela Sora, pred nami pa se je oglasil organizator. V ravni vrsti smo stali in poslušali njegovo dobrodošlico. Povedal je nekaj pravil o tekmovanju, na koncu pa nam je vsem zaželel srečo ! Naša ekipa, ekipa RODU JADRANSKIH STRAŽARJEV iz IZOLE, je štela štiri člane: Nina, Maja, Ines in Branko. Prvič so se udeležili tekmovanja tako, da so bili malo nestrpni. Končno so obesili štartne čase. Bili so pripravljeni. Ura je odbila 8:35. Dobili so topografsko karto z označenimi kontrolnimi točkami, iz žepa so povlekli kompas in stekli naproti prvi točki. Tako so se v časovnem razmaku petih minut ekipe vrstile ena za drugo. Medtem, ko so se oni "klatili" po gozdu oz. bližnji okolici, sva z Urošem (vodnika) pomagala peči palačinke - bolj jesti !! Pričelo je snežiti in Primorca kot Primorca, sva se začela kepati in tako so nam sledili tudi ostali, da seje vse skupaj sprevrglo v pravo bitko. Čas je hitro mineval. Ekipe so se vračale, naše pa ni bilo od nikoder. Bila sva že nestrpna in zaskrbljena, tudi zato, ker smo bili časovno omejeni (odvisni smo bili odjavnih prevozov). Nekaj minut pred 14 uro, so vsi mokri končno pritekli do cilja, hitro rešili še t.i. "topo test", kjer so uporabili svoje znanje o topografiji in se pripravili za odhod. Z Urošem sva jim pred odhodom za nagrado dala še palačinke s čokolado, nato pa smo se vsi skupaj poslovili od tamkajšnjih tabornikov. Šele na vlaku, zatem ko so se dodobra najedli in odpočili, so našli čas, da so nama povedali kaj o preživeli dogodivščini. Za nas pa je bilo pomembno predvsem to, da so bili navdušeni nad preživeto avanturo, da so spoznali nove prijatelje, nov kraj in pa kar je najbolj pomembno, da so se skupaj odločali o poti za prehodit, da so s skupnimi močmi reševali razne naloge na kontrolnih točkah, ... Daje med njimi nastala trdna vez, ki jo imenujemo vodov duh. Eden za vse, vsi za enega !!! za RJS IZOLA (V.Č.) Spoštovane someščanke ! Iskrene čestitke ob prazniku lena. 8.marec je praznik naš in ne bomo ga iz rok izpustile, težko smo si ga priborile. Nas možje gledajo ljubeče, sramežljivo, rožice nam nosijo. Pa saj zato ni treba čakat celo leto, rož vsak dan je dovolj, lahko bi se bolj pogosto spomnili na nas, z ljubeznijo in cvetjem. Doma nas bolj spoštovali in nam pomagali Otroci naši, ljubeče mamicam v objem hitijo, vse najlepše jim želijo. Z velikim poljubom zdravja, sreče, prav vsak dan življenja jim želijo. Obljubljajo, da bodo pridni in pozorni, saj mamica je samo ena na svetu. Zvezda nobena ni tako svetleča, kot je materinska ljubezen do otroka, zanjo res velika sreča. Vida Rožnik SUPER PAR V LIVADAH V četrtek se bo otrokom iz vrtca v Livadah predstavil "Super par". Gre za zgoščenko in kaseto s tem naslovom, ki je lani decembra izšla pri založbi McMillan Music Corporation Ltd. iz Ankarana. Otroške pesmi, ki so zbrane na omenjenem glasbenem izdelku so nastale kot plod sodelovanja avtorja glasbe Tomaža Klepača, ki je pesmi tudi odpel ter avtorice besedil Gabrijele Kukovec, ki se mu je pri nekaterih pesmih s svojim petjem tudi pridružila. Aranžmaji so delo Marina Legoviča, skladbe pa so bile posnete v Studiu MCM v SUPER Ankaranu. "Po izkušnjah vemo, da so otroške pesmice, ki so nam jih včasih prepevale mame, za otroke današnjega časa otročje," pravita Gabrijela in Tomaž," zato je glasba na naši kaseti usmerjena na trendovski stil (dance, pop-rock). Teksti pa nakazujejo in rešujejo probleme malih ljudi, katere odrasli ne razumemo več, oziroma smo nanje kratkomalo pozabili." Izdelek je namenjen tako mlajšim, kot starejšim otrokom in tudi zato so avtorji v projekt vključili tudi otroške glasove iz pevskega zbora osnovne šole Janka Premrla - Vojka iz Kopra, ki so tako dokazali, da znajo tudi otroci "repat", peti "dance glasbo", navsezadnje pa tudi "rockat". Sicer pa bodo imeli malčki iz našega vrtca priložnost slišati vse pesmice v živo že ta četrtek ob 9.30 v vrtcu Livade. Gabrijela Kukovec in Tomaž Klepač, obljubljata, da bosta na tem pravem otroškem žuru zares poskrbela, da se bodo otroci zabavali, peli in noro plesali. PAR JURE ZDAJ JE ZE SPOZNAL. DA MESTO RAD BI RAZISKAL. NAHRBTNIK SVOJ PRIPRAVIL JE. NA DOLGO POT ODPRAVIL SF KO HODIL JE PO MESTU RAZISKAL JE VSE POTI NAENKRAT JE OPA7II DA IZGUBIL JE SLEDI LE KAJ LE KAJ NAJ /DAJ STORI, DA VRNE SE SPET K MAMILI KO VSAJ LAHKO POKLICAL BI. A KAJ KO TELEFONA NI (REFREN) fFLFFONSKA GOVORILNICA IN TELEFONSKA (ARTICA TO STA SUPER PAR RES NAJBOLŠ1 PAR IN STA NAM OTROKOM PRAV POSEBFN DAR VEDNO IN POVSOD KO NO» JE ALI DAN CE Z DRUzBO SI ALI SAM JL PRI JATELJ VEDNO TAM EDINI /AKON JE, KI VEDNO REŠI TE HRE7 KAR TIČE NIKAR ČE UPORABLJAŠ “SUPER PAR (REFREN /X) OBVESTILO OBVESTILO Združenje borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Izola sporoča vsem internirancem, ki so delali v času okupacije v nemških tovarnah, da izpolnijo utrezni obrazec, ki ga lahko dvignejo v tajništvu združenja borcev Izola, Plenčičeva 3. V soboto, 6.marca, bo v Izoli na Trgu republike, od 9 ure dalje, podpisovanje Peticije za celovitost Piranskega zaliva in za prost teritorjalni prehod v svetovna morja. Civilna družba Slovenije za mejo v Istri Center za kulturo, šport in prireditve Izola KULTURNI CENTER IZOLA TEL.: 645 571, 643 513 KOLEDAR PRIREDITEV MAREC 1999 petek, 5. marca ob 20.00, Davorka Štefanec: VSEGA JE KRIVA PEPITA Gledališče Milagro Izola Komedija, v kateri so prikazani zapleteni odnosi ženska-moški z zabavne plati. Vsakdanje življenje zakoncev, ki se med seboj nenehno prepirata "popestri" pleskarski mojster Tine, ki po naklučju vstopi v hišo in .... Predstava je za izven. Vstopnina : 800 SIT, upokojenci, študentje : 600 SIT sreda, 10. marca ob 18.00 Okrogla miza Nasilje v privatni sferi in človekove pravice žensk. Okroglo mizo bodo vodile strokovnjakinje Feminističnega informacijskega kulturnega središča iz Ljubljane Vstopnine ni ! četrtek, 11. marca ob 19.00, galerija ALGA Otvoritev razstave avtoric CVETKE MILOŠ iz Brežic / keramika kot slika / in SIMONE DLLAR iz Krškega / olja na platnu /.Otvoritev bo popestril kulturni program. četrtek, 11. marca ob 18.00 Kako bo z mojo službo čez nekaj let ? S čim se bo preživljal moj otrok, ko bo odrasel? Kateri poklic je pravi ? Kaj nas čaka v prihodnosti ? Odgovore na ta in podobna vprašanja boste izvedeli na predavanju " Pomen samoosrediščenosti v življenu ”. Predavatelja: dr. Katarina Velikonja in Brane Krapež iz Zavoda za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kulturo, Ljubljana.Vstopnina:500 SIT petek, 12. marca ob 20.00 Ruggero Paghi in Luisella Ravalico : VA. PIRAN Gledališka skupina Skupnosti Italijanov "Giuseppe Tartini", Piran Predstava je v istrsko-beneškem narečju. / v organizaciji Skupnosti Italijanov "P.B. degli Ughi ", Izola. Vstopnine ni ! 6ALERIJA INSULA otvoritev fotografske razstave TIHOMIR PINTAR v petek, 5.marca ob 19.0 uri Kristanov'trg razstava kiparja -ALBINA ÉrULINÀ SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Izala V soboto, 6. marca se bo ob 18.30 pričela jubilejna 30. Primorska poje. V kulturnem domu Izola bodo nastopili: Pevska skupina UPANJE iz Ilirske Bistrice, MoPZ SKALA Gabrje , MoPZ SLAVNIK Hrpelje Kozina, Oktet SIMON GREGORČIČ Kobarid, MePZ RADO SIMONITI Dobrovo in MePZ STANKO PREMRL Podnanos. V sredo, 10 marca bodo člani pevskega zbora Društva upokojencev Izola prejeli Gallusova priznanja za uspešno in dolgoletno delo v ljubiteljski glasbeni dejavnosti ki jih podeljuje SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Priznanja bodo pevci prejeli na Občnem zboru društva, ki se bo pričel ob 17. uri v Hotelu Marina. ORVESTILA Območna izpostava SKLADA Izola in Koper organizirata od 24. do 26. marca Medobmočno srečanje gledaliških skupin. Skupine bodo nastopile v Kulturnem domu Izola in v Gledališču Koper. Soorganizatorja prireditve sta Center za kulturo, šport in prireditve in Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper. Prijave sprejemamo do 8. marca na sedežu Območne izpostave SKLADA izola, Drevored 1. maja 9. Informacije lahko dobite na tel. 600 830. OTROŠKI IN MLADINSKI ZBORI Medobmočno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov bo potekalo v Kulturnem domu Izola , v četrtek, 8. aprila ob 16.00 in ob 18.00. TEČAJ MINIATURNE GRAFIKE Kulturni center Izola in Območna izpostava SLKD Izola organizirata 24 urni tečaj MINIATURNE GRAFIKE. Tečaj bo potekal ob sredah, od 18.00 do 21.00. Število udeležencev je omejeno. Predviden pričetek tečaja 10. marca. Tečajnina znaša 5.000 Sit. Prijave sprejema Kulturni center Izola, Bazoviška 4. tel. 645 571 ali 643 513 ( med 8.00 in 14.00) POHITITE! KINO ODEON IZOLA Petek 5.3. DRŽAVNI SOVRAŽNIK polit.thriller ob 18. in 20.30 uri Sobota 6.3. in Nedelja 7.3. PASJI DNEV( črna komedija ob 18. in 20. ur Nedelja 7.3. ŽIVLJENJE ŽUŽELK animirani ob 16 Torek 9.3. in Sreda 10.3. IDIOTI drama ob 18. in 20.30 uri Četrtek 10.3. ŽIVLJENJE ŽUŽELK animirani ob 18 u RO NIN thriller ob 20. uri Skoraj dvatisoč let je od tega, kar se je rodil krščanski mesija in je človeška rasa začela uradno šteti čas. Medtem je prišlo še malo morje mesij, ki so obljubljali od življenja v raju do konca sveta, ki bi se moral zgoditi že vsaj tridesetkrat samo v dvajsetem stoletju. Naslednji je napovedan za enajstega avgusta ob enajstih in enajst minut, ko naj bi prišla vesoljska ladja po tiste redke izbrance, ki bi bili rešeni. Teorija je slovenska in prav zato naj bi vesoljska ladja po čudežu pristala ravno v Sloveniji in to nekje na Bledu. Me zanima, če vesoljčki res vedo za Slovenijo, ko pa za njo ne ve niti večina Zemljanov. Če pa koga zanimajo karte za ladjo, naj mirne volje pokliče. Ljudje smo pa^takšni, da^v nèl^ajy moramo verjeti. Nekateri verjamejo v boga, "aru tretji v vodjo kakš). temelji na naìJéTìh--materialnih dobrin našemu vodji, bo za njih!", četrti pa v to, da boga od prej sploh ni. tudi takšne, ki ljubezen, v denar, ali v kar jim pade Ena izmed zanimivih ver Daoizem. od svojih zahteva, da ležijo z glavo jugu in ne delajo za lenuhe pač. morajo imeti svojaV Prav pa me zanima. V kaj bodo začeli ljudje popolnoma razočarali. nekakšnega hudiča, sekte, ki slučajno "Rešite se svojih jih dajte že on poskrbel pač verjamejo oziroma koga omenjenih Imamo pa verjamejo v nasilje, v karkoli, na pamet, zelo recimo, je Veliki Dao vernikov sedijo oz. obrnjeno proti rav nič. Vera mpak tudi oni vero. kje se bo to končalo, verovati, ko jih bodo V računalnik ali pa morda Rožnat pepel, ki se ti zavija okrog vratu, je razkol med dnevom in nočjo Kdor želi, ga uvidi, kdor ne, ga izpusti. Prepusti ostalim, da zagledajo mračno na drugi strani planečaf. In da zagledajo žarečr ki se igra s plimo Rožnat pepel, _ ki se ti zavija okrdgS/vratu!£ je razkol med manoKinf'njo' , 'h m Zbogom, svet, zbogom, ljudje, umiram. V svoji temni iskrenosti in nepovrnjeni ljubezni. sonce, zvezde, ki ste mi dale moč. prijateljica tišina, tvojem objemu zibala vračala nazaj v čas, nazaj v življenje... ogom morje, v "L,'l N v Zbogom A v kakšnega androidnega mesijo, ki bo programiran tako, da bo vedno obljubljal točno tisto, kar si bodo želeli slišati. Eno pa je sigurno; eni nikoli ne bodo nehali verjeti, drugi pa nikoli ne bodo nehali obljubljati. Kajti to je tako, kot bi nehali dihati. Konec koncev pa ne smemo verjeti vsemu, kajne? Pa se spet iščeva. Ni pozabljeno, kar se rodi, ni izmišljeno, kar resnično boli. In spet jočeva in obujava spomine in si kot duhova slediva. Pa se spet iščeva. Med nepomembnimi ljudmi in raznimi lažmi. Daleč stran je svet in v tišini se zapuščava. In spet se iščeva. MAJA ©gg® «1», SM il E® ìsasiMM MUKI VABI NA: Tudi ta vikend nismo počivali (vsaj zvečer ne) in tako sta bila v MUKI-ju tako petek kot sobota zapolnjena. Petek je bil v znamenju gledališča (pa naj še kdo reče, da se ukvarjamo samo z glasbo), sobota pa v znamenju še enega glasbenega večera. V petek seje odvil improvizacijski nastop izolske gledališke skupine STEPS. Začelo naj bi se ob pol sedmih, začelo se je ob sedmih, vendar pa je to zamuda, ki jo je treba v vsak čas začetka prireditve tako ali tako vračunati. Na začetku malo številna publika seje potem malo povečala in se zagrela za gledališko igro, nekateri pa so se celo preizkusili v igranju. V trournem nastopu smo videli vse od ribičev, pilotov letal, morilcev, seksualnih manijakov pa do obiskovalcev iz prihodnosti. Dokazali so nam, daje gledališče, ki sicer v večini po občinstvu zaostaja za koncerti, ravno tako zabavno in stimulativno, dokazali pa so nam tudi to, da je igranje možno tudi popolnemu amaterju, ki z gledališkim svetom nima nobene zveze. Nastop se je končal ob deseti uri, klepet po nastopu pa se je vlekel do dvanajste in bi se nabrž vlekel še naprej, če ne bi bilo hišnega reda, ki določa da je treba stavbo zapustiti do dvanajste ure. Škoda, vendar tako pač je. V soboto pa se je zgodila ena tistih stvari, ki se začnejo s veliko reklamo, po tem, ko se končajo pa jim rečemo "interna fešta". Majhno število obiskovalcev pa moglo pokvariti dobrega vzdušja ob dobri glasbi. Za takšno stvar ni treba, da imamo profesionalnega DJ-ja in opremo za nevemkoliko tisoč mark, dobra volja in dobra muzika čisto zadoščata. To je bil še en vikend, ki je uspel dobro in nam dodal še nekaj pozitivne energije za vnaprejšnje delo. Ce bodo vsi takšni, bomo zelo veseli. Zahvaliti pa se moramo STEPS-om za dober nastop in ugodno ceno. INTERNET: http://pina.soros.si/muki Svoje prispevke ali pripombe lahko lošljete po pošti ali e-mailu na tednik MANDRAČ Qualcuno sempre paga... Durante una delle ultime sedute del Consiglio Comunale di Isola, ai consiglieri è stata presentata un’informazione sulle possibili varianti della strada costiera a scorrimento veloce, attualmente ancora in fase di progettazione. Non molto tempo prima, una informazione era stata offerta anche agli abitanti della Comunità locale di Jagodje. Quest’ultima, per la verità, alquanto frettolosa perché si era in periodo preelettorale e si era in attesa che a dire la propria fossero i candidati alla carica di primo cittadino. In ogni caso, quando si parla della futura strada, le informazioni sono sempre scarse, e forse proprio per questo gli animi degli abitanti tendono a surriscaldarsi. In fondo, ne va dell’ambiente e ne va anche delle condizioni di vita, per coloro che hanno la sventura di trovarsi con la propria casa a poche decine di metri dal traccialo. In attesa di conoscere le varianti nei dettagli, che come è stato affermato, dovranno tener conto della volontà dei cittadini, è iniziata la costruzione della seconda corsia del tratto che va dalla Fabbrica del cotto (“Ruda”) a Capitei, in cima alla salita di Soletto. Un lavoro che è stato interrotto qualche anno fa, e che, dicono, era necessario riprendere e portare a termine. La domanda che si pongono gli abitanti del luogo è perché tutta la terra che viene scavata viene portata proprio dove -con la Costiera - dovrebbe esserci il punto cruciale. Il punto cioè, da dove dovrebbe iniziare una delle varianti proposte e di cui nessuno dovrebbe ancora avere notizie precise. Non è che il deposito di terra stia già pregiudicando quella che dovrebbe essere una decisione presa in comune con gli abitanti? Tanto più che nemmeno tanto tempo fa, proprio in quel posto, è stata già spianata mezza collina. Che si voglia ora ricomporla? Siamo certi, che una ragione plausibile ci sia certamente. Vien da pensare, però, che a volte ci si diverta a fare e disfare, tanto c’è sempre qualcuno che paga. CAN Isola: problemi con H bilancio 1999 La settimana scorsa si sono riuniti il Direttivo della Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” e il Consiglio della Comunità autogestita della nazionalità italiana di Isola. In riunioni naturalmente separate hanno esaminato i rispettivi bilanci consuntivi per il 1998 e i piani finanziari per il I999. Per quanto concerne la “Besenghi”, i due documenti, approvati dal suo direttivo, ora passeranno al • vaglio dell’assemblea dei soci dell’associazione stessa, assemblea che dovrebbe tenersi l’11 marzo. Per quanto riguarda la CAN è stato costatato che nel 1988 le uscite sono state alla pari delle entrate. Il bilancio CAN per l’anno scorso è stato di circa 36 milioni di talleri: 21,5 dei quali sono stati garantiti dal bilancio comunale; 11,5 milioni dal bilancio del Ministero per la cultura e 4 milioni da altre entrate. Detti finanziamenti hanno consentito alla CAN di Isola di fare fronte a tutti i suoi impegni assunti con il programma di lavoro per il I998. Preoccupazione, invece, è stata espressa per l’anno corrente, visto che i parametri per la composizione del bilancio 1999 non sono ancora stati definiti. La struttura del piano finanziario per le attività culturali e sociali per l’anno in corso privilegia la cultura e questo nel rapporto 90 sta a 10. Per quanto concerne il realizzo del programma soggetto a detto piano finanziario, diciamo che sarà la CAN in prima persona a curarne il 39%. Il rimanente sarà gestito dalla Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” tramite i suoi gruppi d’interesse. G.S. Bandiere al vento Anche se a Isola il problema era stato risolto già da tempo con decreto del Consiglio Comunale, è con soddisfazione che è stata accolta la sentenza della Corte Costituzionale, con la quale vengono respinte le presunte accuse di incostituzionalità di quegli articoli della Legge sui simboli, sulle bandiere e sull’inno della Slovenia che regolano l’esposizione delle bandiere dei gruppi nazionali minoritari. Come si sa, un ricorso in merito era stato presentato dal Consiglio di Stato, adducendo che i simboli dei gruppi nazionali, se identici a quelli di uno Stato vicino, possono rappresentare un pericolo per la sovranità e l’integrità della Slovenia. La Corte Costituzionale, nella sentenza accolta all’unanimità, ha deliberato che il secondo capoverso dell’art. 13, il terzo capoverso dell’art. 14 ed il secondo capoverso dell’art. 21 della citata legge non sono in contrasto con la Costituzione della Slovenia. Quindi, la comunità nazionale italiana e quella ungherese possono adottare liberamente i loro simboli nazionali. Ai comuni di Capodistria e di Pirano spetta ora il compito di mettersi in regola con la Legge. 8 marzo Lunedì prossimo, 8 marzo, si celebra la Giornata internazionale della donna. Ricordo ancora i tempi passati, nell’ex stato e nel passato regime. La Giornata della donna era un’occasione per festeggiare l’evento in tutti i collettivi di lavoro. Fiori, feste, più o meno grandi, discorsi più o meno importanti e molte sbornie più 0 meno grandi. Il giorno dopo, tanti mali di testa. A casa, tante mogli e madri a rimproverare mariti e figli di non essersi ricordati, per l’ennesima volta, della giornata. Ma l’Otto marzo perché mai si deve ancora festeggiare? Non sarebbe il caso di far si che ogni giorno fosse una festa della donna? Oggi, quasi a metà cammino, mia moglie mi dice, sai, basterebbe una parola, uno sguardo, un gesto gentile... E io mi chiedo se, effettivamente, negli ultimi mesi (anni) le ho dedicato le stesse attenzioni di trent’anni fa. No. Ma forse non è ancora troppo tardi. Cercherò di trasformare ogni giorno in un 8 marzo, anzi, in un giorno di 30 anni fa, quand’eravamo giovani e innamorati e quando 1 fiori glieli portavo per amore e non per dovere. Andrea Šumenjak Il rilancio del centro storico: una storia infinita Parte la: Il traffico Un tempo il centro storico era il cuore e l’anima della città, oggi, invece, l’aspetto è tutt’altro che allegro. È una realtà che accomuna tutti e tre i comuni costieri - Capodistria, Isola e Pirano. La decadenza e lo spopolamento dei centri storici sono talmente allarmanti che richiedono tempestivi interventi, sia da parte dei competenti che dei cittadini. A Isola ci consola il fatto, che la buona volontà e l’interesse a ridare vitalità alla zona antica ci sono, sin dal 1981, quando -al riguardo- era stato fatto un dettagliato progetto. Tuttora, a distanza di anni, è un ottimo punto di riferimento. Da allora, però, la realtà politica, economica e sociale è talmente cambiata, che l’approccio andrebbe rivisto e rinnovato considerando le esigenze attuali. È necessario, innanzitutto, il coinvolgimento della popolazione: l’aspetto che gli isolani pongono in primo piano e per il quale da anni chiedono una soluzione, è quella relativa al traffico. »È ingombrante oltre che antiestetico« - dicono in tanti. »Bisognerebbe svuotare Piazza Grande dalle automobili - solo così riacquisterebbe sia in fatto di spazio che di immagine.« Il comune ha praticamente ogni giorno a che fare con questo problema: la maggior parte delle lamentele e critiche che pervengono al sindaco riguardano proprio il traffico. Il comune vorrebbe svuotare le vie strette dalle automobili ma senza provocare un ulteriore spopolamento. Si rende conto inoltre che tutti vogliamo la comodità e che un decreto troppo severo sulla regolazione del traffico suonerebbe come un invito ad andarsene. »La situazione è meno caotica dopo l'attuazione del posteggio a pagamento. Abbiamo in progetto di costruire -nei prossimi dieci anni circa- diversi parcheggi ai margini del centro storico per almeno 800-1000 automobili. Sia gli isolani che gli ospiti potranno raggiungere la parte vecchia della città in pochi minuti.« Questo è quanto afferma il sindaco Breda Pečan. L’aspetto più preoccupante sul tema »traffico« è il difficile accesso dei mezzi di pronto soccorso e se non verrà trovata una soluzione pratica, potrebbe succedere il peggio. Speriamo non sarà mai troppo tardi. (Continua) Claudia Raspolič Attività della Scuoia materna Non c’è più religione Con il Carnevale alla Scuola materna “L’aquilone” si è concluso un ciclo di manifestazioni che ha visto protagonisti i piccoli che frequentano le sue sezioni. Sono manifestazioni destinate sì alla gioia dei bambini, ma che allo stesso tempo vogliono mantenere vive le tradizioni che fanno parte del patrimonio culturale del territorio. I bambini hanno cominciato a festeggiare San Nicolò preparando il piatto con i disegni di ciò che desideravano ricevere. Il vescovo di Bari ha portato di notte i doni tradizionali, tra cui frutta secca. Poi è arrivato Babbo Natale che ha recato qualche dono e i bambini hanno viaggiato con lui in treno. Anche la Befana ha fatto visita di persona all'asilo e ha deposto molte caramelle nella calza. Carnevale invece ha portato tanti colori e tanta gioia. I bambini hanno partecipato al ballo delle bambole nel refettorio addobbato per l’occasione, e hanno sfilato, sempre con variopinti travestimenti, per le vie della nostra cittadina. Le educatrici vogliono ricordare che l’inverno sta trascorrendo nella nuova sede con qualche disagio creato da manchevolezze che si riscontrano ancora nelle nuove strutture. I bambini si sono ambientati molto presto, mentre le lavoratrici hanno ancora qualche nostalgia degli ambienti della vecchia sede. Anche perché è difficile addormentarsi o convincere qualcuno a dormire quando nelle stanze entra tutto il chiarore del sole. Per quanto riguarda le aree esterne, a parte per il freddo della stagione, il nuovo parco giochi non è ancora agibile a causa del fango. L’educatrice Roberta Colle, che parla a nome delle colleghe, lamenta anche il fatto che le attrezzature potranno venir rovinate in breve tempo da tutti i bambini e ragazzi che vi vengono a giocare nel pomeriggio. Marino Maurel Ptuj: Tournée indimenticabile Venerdì 19 febbraio scorso, il Coro “Haliaetum” della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi”, diretto dal Maestro Claudio Strudthoff, è stato ospite di Ptuj, città-museo della Stiria slovena. Il gruppo ha avuto l’onore di cantare prima nella chiesa del rinomato convento dei frati minori dove ha partecipato alla Santa Messa, poi nel refettorio del convento in occasione di una serata letteraria con la partecipazione del poeta sloveno Tone Pavček. Ambedue gli impatti con il pubblico stiriano sono stati entusiasmanti: il suggestivo ambiente della chiesa dei frati - ridotta al solo presbiterio ma di una acustica esemplare - ha dato al gruppo una tale carica da eseguire il programma, molto impegnativo, nel migliore dei modi. Carica che è durata anche nel prosieguo della serata: il folto pubblico che gremiva il refettorio del convento - una bellissima sala di stile barocco - ha dimostrato di apprezzare moltissimo il nostro coro e questi non si è fatto pregare nel ripagarlo con un’ottima performance. L'uscita, patrocinata dal Ministero per la Cultura della Repubblica di Slovenia, dal Comune e dalla CAN di Isola, è stata l’occasione per far conoscere la nostra Comunità, la nostra cultura e le nostre tradizioni ad un’altra fetta della popolazione slovena e per far conoscere al gruppo corate la più antica città slovena e la bellissima regione della Piana di Ptuj - terra ricchissima di storia e tradizioni. Testo e foto di Claudio Chicco Tra l'Epifania e il Carnevale, si sa, intercorre il tempo tra la fine delle vecchie e l'inizio delle nuove festività. A Isola, detto tempo, quest’anno è trascorso inosservato. In altre parole, nessuno ha conosciuto l'Epifania e ancora nessuno si è accorto del Carnevale. Se è vero che Tanno si vede dal Carnevale, come sono convinti in grosse fette del mondo, allora Tanno che stiamo affrontando a Isola non potrà in nessun modo essere lusinghiero. Potrà, tuttalpiù, essere insignificante. E questa è una costatazione alquanto triste. Crediamo doverosa una riflessione e che sia giunto il momento di reagire con la dovuta veemenza, se non vogliamo che Isola diventi l’impopolare palestra di quella brutta disciplina dell'atletica che è l’indifferenza, la quale porta inevitabilmente all'ancor più impopolare “salto del pasto”. Che Dio -se c’è- ci aiuti. Gianfranco Sil/an ATTIVITÀ COMUNITARIA BIBLIOTECA La biblioteca della comunità italiana di Isola (Palazzo Besenghi, Via Gregorčič) è aperta il lunedì dalle ore 17 alle 18 e il mercoledì e giovedì dalle ore 16.30 alle 19. La biblioteca è aperta a tutta la cittadinanza. SALA DI LETTURA E BAR SOCIALE Apertura da lunedì a venerdì dalle ore 17.00 alle 19.00 (Palazzo Besenghi). MANIFESTAZIONI Giovedì 4 marzo, ore 18, sede della CI “Dante Alighieri - Isola “LA MAGIA DELLA FIABA” Conferenza della prof.ssa Laura Oretti La conferenza è organizzata dalla Comunità degli Italiani “Dante Alighieri” e rientra nell’ambito della collaborazione tra l’Unione Italiana e l’Università Popolare di Trieste Ingresso libero Martedì 9 marzo, ore 18. Palazzo Besenghi - Isola MOSTRA DI ARTI FIGURATIVE E CERAMICA ARTISTICA Apertura della mostra dei lavori dei gruppi di Arti figurative e Ceramica artistica della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola diretto dalla prof.ssa Fulvia Grbac. La mostra - rinviata causa malattia - rimarrà aperta fino a venerdì 19 marzo. Ingresso libero. Venerdì 12 marzo, ore 20. Casa di Cultura - Isola ‘VA PIRAN..."lavoro teatrale di Ruggero Paghi e Luisella Ravalico. Rappresentazione del Gruppo filodrammatico della Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” di Pirano Cento anni di storia in cento minuti... la narrazione inizia alla fine del 1800 per arrivare ai giorni nostri: si mettono in luce i personaggi piranesi più caratteristici, le situazioni più comiche, ma anche i momenti tristi vissuti dalla cittadina e dalla sua gente. Regia di Ruggero Paghi e Marino Maurel. Organizzazione: Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” - Isola Ingresso libero Sabato 13 marzo, ore 18. palestra della Scuola “Dante Alighieri” - Isola Spettacolo delle comunità italiane di Umago e San.Lorenzo-Babici Partecipano: il Coro misto (brani popolari e lirici), il duo musicale (musica leggera) e fa filodrammatica (sketch di Cecchelin) della CI di Umago, nonché il gruppo folcloristico della CI di San Lorenzo-Babici. Organizzazione: Comunità degli Italiani “Dante Alighieri" - Isola Ingresso libero Martedì 16 marzo, ore 18. Palazzo Besenghi - Isola “LA DEGUSTAZIONE DEI VINI” Conferenza del prof. Albano Bidasio degli Imberti, direttore del Consorzio agrario di Gorizia La conferenza è organizzata dalla Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi" e rientra nell’ambito della collaborazione tra l’Unione Italiana e l’Università Popolare di Trieste. Ingresso libero TOURNÉE DEI GRUPPI CULTURALI DELLA COMUNITÀ ITALIANA Sabato 6 marzo. Palmanova Partecipazione del Gruppo di Ballo della CI “Pasquale Besenghi degli Ughi” al TRQFEO INTERNAZIONALE CITTA DI PALMANOVA. La ballerina del medesimo gruppo Ingrid Radman ha partecipato la settimana scorsa ad uno stage di ballo a Maribor. Il Mandraccliio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, B. Pevec, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, A. fsumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tei.,fax: (+386 66) 645031, 645853 ZOBNA POEZIJA OSNOVNA ŠOLA LIVADE-IZOLA Na osnovni šoli livade se vsi radi smejijo, vendar ne kar tako, brez veze, ampak predvsem zaradi akcije s katero želijo spodbuditi skrb za zobno higieno, natančneje rečeno, za ohranjanje zdravih, lepih zob. Med drugim so si omislili tudi pisanje pesmi in spisov na temo zobne higiene in tukaj je nekaj izdelkov najbolj pesniško navdahnjenih drugošolcev. Preberite jih, presenečeni boste, koliko bodočih Prešernov je med nami. - / M ESUECA [hakllu/I . .\ \Ko&o -&4-cc. E ' 0Č5'L.^rčj^^JLAj^ - 0 ‘ T~J T.c~\ , C' ^-C^-PJU ,KLL» n*KSm [h . + ■ . XJTC-rJy .-1£&■'<-j ■HOTUJEc^ MATEJEVE SK.R&I Matej ima skrbi, glava ga od njih boli Zob od jutra ga boli, k zobozdravniku že hiti Zdravnik mu zobek puli Matej pa glasno tuli. JURČEK IN ÓCE TKA (n/1«. 1 c v A. HOGo/Loi/ič Z.&) Z-ObMA .Š ČE TKA , Na osnovi sklepa županje Občine Izola, štev. 352-01-3/99 z dne 29.01.1999 ter na podlagi Odloka o organiziranju Javnega podjetja »KOMUNALA« Izola, objavljamo JAVNI RAZPIS za oddajo javnih površin na območju ureditvnega načrta plaža »Svetilnik« v letu 1999 1. PREDMET ODDAJE Lokacije za izvajanje gostinske, trgovske, športne in rekreacijske dejavnosti. 2. ČAS ODDAJE Od 15. maja do 15. septembra 1999. 3. LOKACIJA Plaža »Svetilnik« v Izoli. 4. MOŽNOSTI PROGRAMOV: - gostinstvo (hrana, pijača), - prodaja plažnih artiklov, - prodaja sladoleda in osvežilnih pijač, - zabavne in rekreativne dejavnosti, - izposoja plažnih artiklov, - vodni športi, - drugo po dogovoru. 5. POGOJI ODDAJE - Prostor se oddaja po m2 uporabne površine v skladu s potrjenim projektom ureditve. - Lokacije so komunalno urejene (elektrika, voda, odtoki, skupne sanitarije). - Dostop na lokacijo je omejen. Za dostavo je potrebno nabaviti daljinski upravljalec. - Stroški komunalij (voda, elektrika) se plača posebej po dejanski porabi. - Ponudnik mora imeti poravnane vse obveznosti do JP »Komunala« Izola. 6. POGOJI PRI IZBIRI - Ponujena cena za uporabno površino (ne sme biti nižja od cene določene z Odlokom o oddaji javnih površin Občine Izola), - usposobljenost, - dosedanje sodelovanje pri urejanju plaže, - zanimivost programa - izjava o strninjanju s pogoji tega razpisa. 7. Na razpisu lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki imajo državljanstvo republike Slovenije ali pravne osebe, ki so pravilno registrirane s sedežem v Sloveniji. 8. DOKUMENTACIJA K vlogi na razpis je potrebno poleg kratkega opisa programa priložiti še: - ponujeno ceno, - potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oziroma overjen izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, - dosedanja dejavnost in reference, - izjava o strninjanju s pogoji razpisa. 9. Upravne postopke pri pristojnih državnih organih v zvezi s pridobitvijo dovoljenj za postavitev objektov sezonskega značaja vodi JP »Komunala« Izola. 10. Ogled lokacij oziroma projekta ureditve bo možen dne 16. 3.1999 od 9. do 10. ure na sedežu podjetja Verdijeva 1, Izola. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki (066) 600 - 180 dne 16. 3. 1999. TETKA HE TKA, V KOPAL NI O I SEDI £ £,£ ta ta H l&l £ A/A tTA H I0>i£ \J A NIČ HO Ul v s E 6, 1,6 J « '««M HAMA PA Kftlól J Z,3, takoj z ObE Sl UMIJ. _____________ 11. Odpiranje ponudb bo dne 24. 3. 1999 ob 9. uri na upravi podjetja, Verdijeva 1. 12. O izbiri bodo vsi ponudniki obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa o izbiri. JP »KOMUNALA« IZOLA KRIMINALIJE Nov komandir še ni niti dobro zavihal rokavov pa se je že moral seznaniti z nekaterimi izolskimi "posebnostmi”. To seveda ni niti županja niti tajnik občine ati načelnik upravne enote ampak čisto druge vrste tiči, ki so želeli preveriti, kako bo oblast reagirala zdaj, ko so ji zamenjali celo glavo, tisto v Ljubljani in to v Izoli. Če je soditi po preložitvi intervjuja še za 14 dni ima komandir kar precej dela, ampak to smo Izolani itak vedeli. HRVATI HOČEJO TUDI KOPNO Hrvaški državljan s slovensko naturalizacijo se v Izoli počuti zelo domače. 25. februarja se je močno pijan zaletel v drugo vozilo, potem pa vse zanikal ter odklonil preizkus alkohola ter se bil pripravljen tudi prepirati z dečki. Dečki za prepir niso bili posebej razpoloženi. Tri dni kasneje seje ponovno vozil po Izoli v takšnem ali še hujšem stanju kot ob prvem srečanju s policisti. Tokrat je bila njegova cela cesta in dečka ga s službenim avtomobilom nista uspela prehiteti. Ko pa sta ga končno ustavila se je jezil, da ga ne pustita spati. Seveda je tudi tokrat odklonil preizkus alkoholiziranosti in vsa dejanja (razen spanja) zanikal. Tokrat so dečki odredili pripor in takojšen odvoz k sodniku za prekrške. O veseljaku še pišemo na tej strani. PRECEJ NEZNANI GLEDALIŠČNIK Po Izoli je tekal neznanec, skakal po kontejnerjih za smeti, krilil z rokami, kričal in počel podobne stvari. Priveden je bil na policijo, kjer so po štirih urah ugotovili, da je oseba doma iz Celja, bil pa je brez dokumentov in brez denarja. Policisti, zdravnik Zdravstvenega doma Izola, reševalci in internist v bolnici z njim niso uspeli vzpostaviti pravega kontakta. Kaj je bilo z njim ni težko ugotoviti, če vemo, da se je vse skupaj dogajalo v nedeljo ob pol osmih zjutraj. HUD PADEC NA GRADBIŠČU Med plezanjem po gradbenem odru, ki je postavljen ob Manziolijevi palači. Ob padcu se je huje poškodoval in so ga prepeljali v izolsko bolnišnico. SAMO PLOČEVINA V tem tednu so dečki obravnavali tri prometne nesreče, vendar so na srečo vse minile brez hujših posledic za ljudi. Posledice za pločevino pa širše javnosti itak ne zanimajo. VLOMILCI SO ŠE VEDNO DELAVNI Različni vlomi se še kar nadaljujejo in tudi ta teden ni minil brez njih. Tokrat so neznanci (ali neznanec) vlomili v stanovanje in dvakrat v osebni avtomobil. Posebej pa so dečki zabeležili tudi tatvino denarja._ PADEC Z MANZIOLIJA Na gradbišču Manziolijeve palače seje v torek zjutraj zgodila huda delovna nesreča v kateri se je težje eden od delavcev Stavbenika. Gradbišče je sicer vzorno urejeno, dobro zavarovano in na prvi pogled skoraj vzorčno, nesreča pa je očitno splet različnih nesrečnih okoliščin. Delavec se je, tako kot druge dni pripravljal na nadaljevanje gradbenih del, med vzpenjanjem po zidarskem odru pa se je nesrečno naslonil točno na tistem delu odra, kjer je ograja odmaknjena, saj tam dvigajo material, ki ga potrebujejo pri gradnji. Ob padcu si je delavec polomil dve vratni vretenci in utrpel zlom obeh rok, po prvi hospitalizaciji v izolski bolnišnici pa so ga prepeljali na Klinični center v Ljubljani. Prizorišče nesreče so si takoj ogledali tudi policisti in strokovni izvedenci, ki naj bi ugotovili, kako je do nesreče sploh prišlo in kako je poskrbljeno za varnost delavcev na gradbišču. Po besedah vodje gradbišča je za varnost delavcev poskrbljeno največ, kolikor je to mogoče, nesreče pa so žal sestavni del poklica gradbenih delavcev. Vsi pa so si oddahnili, ko so izvedeli, da ob zlomu vretenc ni prišlo do težjih poškodb hrbtenice njihovega sodelavca. K Banka Koper MINI POSOJILO ZA TOPLE ZIMSKE DNI Mini posojila - takojšnja odobritev Brez čakanja, do zneska 100.000 SIT in dobe odplačila 6 mesecev. Potrebujete le osebni dokument in denar Vam bomo nakazali na Vaš tekoči račun še v istem dnevu! Informativni izračun: Najamem SIT 100.000 Doba posojila v mesecih 6 Mesečno odplačujem SIT 17.203* Vrnem skupaj SIT 103.218 *odplačevanje s trajnim nalogom Na osnovi potrdila o plači oz. drugih rednih prejemkih lahko ustrežemo tudi Vašim željam po višjem posojilnem znesku in daljši dobi odplačevanja. Informativna izračuna: Najamem SIT 100.000 300.000 Doba posojila v mesecih 12 12 Mesečno odplačujem SIT 8.836 26.506 Vrnem skupaj SIT 106.032 318.072 Na voljo smo Vam v Vaši enoti Banke Koper. KO Tl VSEENO Trčenje ni bilo posebej hudo, toda, ko se je iz avtomobila, ki je podrl tri železne stebre v mandraču ter priletel v nasprotivozeči avto, prikazal dobro nadelan znanec je strah dobil pravo vrednost. Kaj, če bi takrat cesto prečkala mati z otrokom v vozičku, saj voznik ni videl niti ceste, kaj šele pešca na njej. Voznik nasprotnega vozila ga je izvlekel iz avtomobila ampak Marko se ni dal. Nekaj je še skušal pojasniti, potem pa je mimo zaklenil avtomobil, kije stal sredi ovinka, in se odpravil proč. Policaji so ga ustavili, ko je že ubiral negotove korake po Sončnem nabrežju. Čez dve uri je bil že za istim šankom ter hitel pripovedovati, da je dobil samo pet tisoč tolarjev kazni. Avto pa da je parkiral pri Zdravstvenem domu in ga ne bo več vozil, kadar bo pil. Nekaj dni kasneje, na lepo sončno nedeljsko popoldne pa je spet kolovratil po Sončnem nabrežju, tokrat v avtomobilu, za njim pa policaja s policijskim vozilom in prižganimi opozorilnimi lučmi. Sledil je oster zavoj v desno med katerim bi skoraj priletel med obiskovalce na terasi slaščičarne, nato pa naravnost v sosednjo ulico. Policaji so ga seveda spravili iz avtomobila, drugo pa je napisano med kriminalijami. O podobnih podvigih, ki jih je počel te dni, odkar je postal spet voznik, so pripovedovali tudi drugi uporabniki cest, posebej tisti z relacije Izola - Šared. Sodnik za prekrške mu je odmeril izredno visoko kazen ( 170.000 Sit), kijih seveda nima kje vzeti. Tako nemočen je kot policaji, ki ne vedo, kako ustaviti to tempirano šofersko bombo. Eno roko bi jim lahko dali gostilničarji, recimo tako-le: dobiš pijačo, če mi izročiš ključe avtomobila. deževno max.12 min.6 deževno max.3 min. -1