ANNALES • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 • 1 POROČILA IN OCENE/RELAZIONI E RECENSIONI/REPORTS AND REVIEVVS, 183-213 Ijevanje Hrvatov in drugih prebivalcev Istre med obema vojnama, prof. dr. Mira Kolar-Dimitrijevič pa o tržaški Jadranski banki in njenem vplivu na razvoj hrvaškega gospodarstva od leta 1905 do leta 1941. Naslednje teme zadevajo položaj in delovanje duhovščine pod italijansko upravo. Mons. Ivan Grah je opredelil vlogo istrske duhovščine v nacionalnem boju med leti 1918-1943, prof. dr. Jože Pirjevec pa odnos italijanske države do duhovščine v Istri od leta 1920 do leta 1922. Dr. Jure Krišto na podlagi cerkvenih virov opredeli različne pritiske italijanskih oblasti na Hrvate med leti 1941-1943. V poglavju o Hrvaških odgovorih na italijansko po­ litiko od leta 1941 do leta 1943 najprej dr. Zdravko Dizdar oriše italijansko politiko do hrvaških pokrajin in njene posledice v drugi svetovni vojni, nato pa dr. Mario Mikolič predstavi razsežnosti oboroženega upora italijanski oblasti v Istri v septembru leta 1943. O kulturni dejavnosti istrskih emigrantov govorijo štirje avtorji. Akademik Josip Bartulič obdela njihovo književnost, dr. BosiIjka Janjatovič pa predstavi istrsko izseljensko problematiko v luči zagrebškega časopisa Istra. O tem glasilu piše tudi dr. Ante Laušič. Prispevek akademika Nedjeljka Fabria je poln beležk za nena­ pisano poglavje njegovega romana "Vježbanje života". V njih najbolj pogosto omenja D'Annunzia, Mussolinija, Lenina in Krležo. Pričevanja, kot predzadnje poglavje, vsebujejo nekaj osebnih izpovedi iz obravnavanega obdobja. Dušan Trumpič priča o izgonu svoje družine iz Pulja, Enrico Depiera in Hrvoje Defar o izseljevanju iz Tinjana, Ljubo Drndič o Istri v času sprejemanja Pazinskih sklepov, prof. dr. Milivoj Sironič o svoji vrnitvi v Istro po 18 letih izgnanstva in prof. dr. Uroš Peruško o svojem očetu Toniju Perušku. V zadnjem poglavju so zbrane misli iz diskusije udeležencev razprave na zagrebškem simpoziju: Nikole Crnkoviča, Dušana Trumpiča, prof. dr. Pavla Ravliča, akademika Nedjeljka Fabria, dr. Mihaela Sobolevskega, akademika Josipa Pečariča, dr. Maria Mikoliča, Berta Črnje, dr. Željka Bartuloviča, prof. dr. Mateja Križmana, akademika Petra Strčiča, prof. dr. Ivana Pederina in prof. dr. Miroslava Bertoše. Zaradi lažje orientacije v obravnavanem prostoru so na notranji strani platnic natisnjeni zemljevidi Julijske krajine. Vsak prispevek ima tudi povzetka v angleškem in italijanskem jeziku. Po knjigi Storia di un esodo - Istria 1945-1956 (1980), ki je nekakšna bela knjiga eksodusa italijanskega prebivalstva iz Istre, ko so le-tej zavladali Slovani, smo sedaj dobili na knjižne police še belo knjigo eksodusa hrvaškega prebivalstva iz Istre v času, ko so ji vladali Italijani. Veliki deli sta torej končani, za celotno in objektivno razumevanje zgodovine istrskih migracij v 20. stoletju pa bo vseeno potrebno preučiti še dve temi. Prva je eksodus istrskih Slovencev in Hrvatov po drugi svetovni vojni in druga eksodus italijanskega prebival­ stva iz Istre med obema vojnama. To delo ni še opravljeno in čaka zavzetih rok, da se ga lotijo. Ivica Pletikosič RIJEKA, god. 5, sv. 1/2. Rijeka, Povijesno društvo Rijeka, 2000, 221 str. Decembra leta 2000 je reško Zgodovinsko društvo Reke (Povijesno društvo Rijeka) izdalo še en zvezek svoje periodične publikacije "Rijeka", ki izhaja že peto leto. Glavni urednik dela je akademik Petar Strčič, izšlo pa je v 700 izvodih. Publikacija je razpoznavna po platnicah, na katerih je slika, ki prikazuje prihod Karla VI. na Reko leta 1728. Njen prvi del je posvečen strokovnemu posvetu zgodovinarjev na temo "Zločin v drugi svetovni vojni", ki ga je reško zgodovinsko društvo organiziralo na Reki 9. 11. 1999. Zvezek, ki prinaša referate simpozija, se začne s pozdravnima nagovoroma Petra Strčiča iz arhiva Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in Slavka Linica, ki je v času posvetovanja bil reški župan, zdaj pa je podpredsednik vlade Republike Hrvaške. Tema prvega članka v publikaciji je sojenje v Numbergu v letih 1945 in 1946. Njegov avtor je prof. dr. Vladimir Duro Degan z Jadranskega zavoda HAZU v Zagrebu. Za njim dr. Mihael Sobolevski z Reke opisuje delovanje četnikov na Hrvaškem v drugi svetovni vojni. Akademik Petar Strčič se v svojem tekstu poglobi v vojne zločine, storjene v Jasenovcu od poletja 1941 do konca aprila 1945. Ivan Kovačič, reški profesor, za­ ključuje tematski sklop z referatom o številu umrlih internirancev v koncentracijskem taborišču Kampor na otoku Rabu v letih 1942-1943. V drugem delu publikacjie, med razpravami in članki, je najprej pregledni članek mag. Vesne Munič z reške glasbene šole Ivana Matetiča Ronjgova, v katerem opisuje Reko v rimskem obdobju. Dr. Lovorka Čoralič s Hrvaškega zgodovinskega inštituta predstavlja vsebine oporok emigrantov z otoka Krka, shranjenih v beneškem državnem arhivu. Osredotočila se je na oproke iz 15., 16. in 17. stoletja. Vsebina oporok je predstavljena v italijanskem originalu in hrvaškem prevodu. Prof. Ivan Barbarič iz Sesvet pri Zagrebu opisuje svoje videnje življenjske poti in dela velikega hrvaškega umetnika Juraja Julija Kloviča Croate, ki je živel od 1498 do 1578. Strokovni članek prof. Igorja Žica s Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja ne Reki obravnava družino Nugentovih kot pomembno aristo­ kratsko rodbino hrvašega devetnajstega stoletja. Dr. Bosiljka Janjatovič s Hrvaškega zgodovinskega instituta v Zagrebu predstavlja politično vroče reško poletje 207 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 13 • 2003 • 1 POROČILA IN OCENE/RELAZIONI E RECENSIONI/REPORTS AND REVIEVVS, 183-213 1848. Osnovna tema razprave sta dve pismi Josipa Bunjevca, ki ju je ta v avgustu 1848 poslal banu Jelačiču. Vsi navedeni članki imajo na koncu povzetke v italijanskem in angleškem jeziku. V zadnjem sklopu z zapisi, ocenami in poročili ima največ prispevkov Petar Strčič. Orisuje pristop Franje Šanjeka k preučevanju latinske paleografije hrvaškega srednjega veka, predstavlja knjigo Ivana Barbariča o knezu miniatur Juraju Juliju Kloviču Croati in knjigo Antona Bozaniča o izseljencih iz Istre in s Kvarnerskih otokov. Objavljeni so tudi deli njegovih uvodnih besed, izrečenih na svečanosti ob proslavi tridesete obletnice Zgodovinskega društva otoka Krka na otoku Košljunu 25. 9. 1999. Darinko Munič predstavlja knjigo Nikole Stražičiča o reških izvirih in tekočih vodah, peti zvezek edicije Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, letopis občine Viškovo (1998-1999) in zbirko podlistkov Ivana Grohovca Reškega (Riječanina). Vesna Munič poroča o monografiji Alke Starac-Gruborovič o rimskem vladanju v Histriji in Liburniji in o razstavi eksponatov s staro hrvaškega pokopališča Gorica v Vindonu, ki jo je na Reki od februarja do aprila 1998 organiziral reški Zgodovinski muzej Hrvaškega primorja. Edita Petro- nijevič obravnava sociološko-demografsko študijo reške mestne uprave o prihodnosti mesta, Tea Perinčič pa štiri zvezke zbornika Društva za povijesnicu Klana. Povedano kratko in jedrnato, Zgodovinsko društvo "Rijeka" nas še naprej ugodno preseneča. Ivica Pletikosič BUZETSKI ZBORNIK 29. Buzet, Katedra Čakavskog sabora Buzet, Pučko otvoreno učilište "Augustin Vivoda" Buzet, "Josip Turčinovič" d.o.o. Pazin, 2003, 389 str. Kao godišnjak za 2003. godinu objavljena je 29 knjiga Buzetskog zbornika. Predgovor knjiži napisao je mr. sc. Jakov Jelinčič, a gradonačelnik Josip Flego pod naslov Subotina 2002. g., navodi pregled važnijih doga- daja za Grad u toj godini. Sadržaj knjige rasporeden je u devet poglavlja. Prvo poglavlje, Buzeština Istre počinje prilogom "Prvo spominjanje Buzeta" kojeg piše dr. sc. Robert Ma- tijašič. Naselje na mjestu današnjeg Buzeta zacijelo ima prapovijesni karakter. Medutim, u povijesnim se izvorima spominje tek u rimsko vrijeme i to u obliku Piquentum, a histarska zajednica u kojima se ovi podaci za Buzet javljaju jesu rimskodobni natpis pronaden na Goričici podno starog Buzeta iz l.-ll. stolječa (Pi- quentini), i "Geografija" Klaudija Ptolemeja iz II. stolječa (Pikventa). Nijedan od ta dva vrela ne daju nam sigurnu godinu za koju bismo mogli reči, evo, ove se godine prvi put spominje ime Pikventa. Romanski oblik Pin- guente prvi se put javlja, baš u ovakvom liku, u listini Rižanske skupštine 804. godine. Dr. sc. Klara Buršič-Matijašič piše "Uloga vode u prapovijesnom naseljavanju Buzeštine". Značaj vode u prapovijesnim zajednicama Buzeštine možemo sagledati kroz nekoliko vidova: kroz hidro- grafiju koja proističe iz geološke podloge; kroz položaj i oblikovanje naselja; kroz vidove sakupljanja vode (lokve, bunari, cisterne); kroz komunikacije i prirodne granice; kroz topografska imena motivirana vodama i na kraju, kao posljednje i kroz degradaciju prapovijesnih nalazišta. "Fragmenti iz prošlosti Črnoga grada i Beloga grada", rad je napisao doc. dr. sc. Slaven Bertoša. Znamenite utvrde Črni grad i Beli grad nalaze se jugoistočno od Roča, na dvije uzvisine, medusobno odvojene dubokom i uskom dolinom, po kojoj silazi put iz Lanišča u Ročko Polje. Riječ je o staroj rimskoj cesti, čiji su ostaci i danas vidljivi, a koja se koristila sve do gradnje nove ceste Lupoglav-Lanišče. Črni grad je smješten zapadno, a Beli grad istočno od doline. Autor je naglasio da su podatci o njima tijekom čitave prošlosti vrlo oskudni i nesigurni. O njihovom razvitku i propadanju može se zato u velikoj mjeri zaključivati samo na temelju opčenitog poznavanja srednjovjekov- nih feudalnih odnosa i političkih prilika u Istri. Dr. sc. Alojz Jembrih piše Glagoljski "Novi zavjet" Antuna Dalmatina i Stjepana Konzula iz 1562. godine. U spomenutom prilogu, opisavši pripreme oko tis­ kanja i prevodenja Novog zavjeta" tiskanog 1562. gla- goljicom, autor je ukazao na višeslojnost samog pre­ vodenja. Kod prevodenja NZ (NT) sudjelovali su Antun Dalmatin i Stjepan Konzul i to kod Evandelja, a na prijevodu Poslanica i Otkriverija Ivanova, uz Konzula i Dalmatina, radili su Juraj Cvečič (iz Pazina) i Juraj Juričic (Novi Vinodol). Da je slučajno taj prijevod Novoga zavjeta Biblije prihvatila i katolička crkva Hrvata u 16. st., Hrvati bi imali več tada kodificirani književni hrvatski jezik, zaključio je A. Jembrih. Glagoljski zapis popa Šimuna Grebla iz 1512. godi­ ne pripremile su dr. sc. Antonija Zaradija Kiš i dr. sc. Stel la Fatovič-Ferenčič. Jedan rad dviju autorica različitih znanstvenih opre- djeljenja, filologije i medicine, ističe značaj interdisci­ plinarnega pristupa najmanjim tekstološkim segmentima srednjovjekovnih glagoljaša, a to su marginalne. Kratki glagoljski zapis iz 1512. godine, popa Šimuna Grebla iz Roča koji se nalazi u Novakovom misalu iz 1368. godine, otkrivaju ponajprije jezične i kaligrafske speci­ fičnosti srednjovjekovnoga pisara, a potom povijesno i teološko značenje zapisa, a time i obrazovanje samoga pisara. S druge pak Strane, zapis je polazište u spekulaciji o torne je li doista u zabilježeno vrijeme Buzeštinom harala kuga, ili je riječ o nekoj drugoj 208