poStnhtt plačana v gotovini. ]L. V., Št. 4? „Jutro44 XII«, 2S9b Ljubljana, ponedeljek 9. novembra 1931 Cena 1 Dir Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon 6t 5132. 3123, 3124 S125, 512& faseratni oddelek: Ljubljana, Seleo-burgova uL — TeL 3492 bi 2492. p4 družni ca Maribor: Aleksandrova eesta 81 ia - Telefon St Podružnica Celje: ' Kocenova ulica St * - Telefon St 190. Podi-*žnitC Jesenice: pri kolodvora St. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska eesta St 42. Podružnica Trbovlje: t biši dr. Bauro-earmerja Ponedeljska izdaja Punedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča a« posebej in velja po posti preje-mana 4 Din, po raznašalcib do* stavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva alica 5. TelefoS St 3122. 3123. 3124. 8126 io 312«. Uaribor: Aleksandrova cesta 18. Telefon St 2440 (ponoči 2562). Celje: Kocenova uL 3 Telefon št 190 Rokopisi ae ne vračajo — Oglasi pe tarifu ■ Triumf narodne in državne misli Veličastna zmasa državne liste Petra Živkoviča Klicu države se je odzvalo nad 60 procentov vseh volilnih upravičencev — Nikdar še nobena lista v državi ni dobila toliko glasov — V Ljubljani je volilo preko 80 odstotkov volilnih upravičencev — ¥ vsej Sloveniji je bilo po dosedanjih rezultatih oddanih okrog 130 tisoč glasov, mnogo več kakor jih je kdaj dobila kterakoli stranka Volilna bitka Je dobojevana. Dobojevana z zmago, kakršne niso pričakovali največji optimisti. Slovensko ljudstvo je iznova dokazalo, da čuti narodno in državno, da čuti res slovensko in jugoslovensko. Kljub strahovitemu pritisku, ki so ga izvajali propagatorji volilne abstinence, se je odzvalo klicu domovine. Glasovalo je za državo, glasovalo za njeno dsfinitivno ureditev in njeno okrepitev. Glasovalo je za složno delo v prid državni in narodni skupnosti, glasovalo je proti nesrečnemu strankarstvu, ki je nam vsem povzročilo toliko škode. Pregled izidov v državi Beograd, 8. nov. M. Volitve so po vsej državi potekle mirno in brez najmanjšega incidenta ter značijo nadvse sijajno manifestacijo ju-goslovenske narodne in državne misli. Udeležba je bila naravnost ogromna. Tudi kraji, kjer se je razvijala najhujša abstinenčna kampanja, so dokumentirali svojo jugoslovensko zavest in po dosedanjih poročilih bo le malo srezov, kjer bi volilna udeležba znašala izpod 50 odstotkov. V pretežni večini srezov v vardarski, moravski, zetski, drinski, vrbaski in primorski banovini znaša udeležba preko 70, ponekod pa tudi do 90 odstotkov. Tudi v srezih savske banovine znaša volilna udeležba nad 50 odstotkov, pa tudi 60, 70 in celo 80 odstotkov Beograd, 8. novembra. M. V Beogradu je bilo zanimanje za volitve Izredno živahno in presega udeležba vse dosedanje volitve. Ves dan so se valile ogromne množice volilcev na volišča, kjer je vladalo vrvenje, kakor na mravljišču. Kjerkoli so se pojavili člani vlade, izpolnjujoč svojo volilno dolžnost, so jim volilci prirejali navdušene manifestacije. Posebno navdušeno so pozdravili ministrskega predsednika Živkoviča, ministra Uzunoviča, Srskiča ter oba beograjska kandidata dr. Kumanudija in Božo Maksimoviča, Beograjsko »Vreme« je izdalo popoldne ob 16.30 posebno izdajo, v kateri poroča, da je položaj v vsej državi naravnost sijajen ter poudarja, da presega tudi v Beogradu udeležba volilcev vsako pričakovanje. Enak je bil položaj v Zagrebu. Tudi v Zagrebu je bilo zanimanje za volitve silno veliko. Glasovalo je nad 23.000 volilcev. Izvoljena bosta najbrž bivši minister Juraj Demetrovič in inž. Šega. Od 60 srezov savske banovine znaša udeležba v 56 srezih nad 50 odstotkov, v Gračacu in Dolnjem Lapacu pa celo 80 odstotkov. V zetski banovini, kjer je ves dan vladalo neurje s snežnim metežem, znaša udeležba nad 60 odstotkov. V drinski banovini znaša udeležba 75 do 80 odstotkov. V posameznih krajih, zlasti na sedežih sreskih načelstev, pa je udeležba še večja. Muslimani so kompaktno prišli na volišče. V Tuzli znaša udeležba 80 odstotkov, v srezu Kladanj pa celo 90 odstotkov. V Travniku je glasovalo 80 odstotkov. Tudi v Šumadiji je bila udeležba odlična. V Nišu je izvoljen z ogromno večino glasov minister Uzunovič. V Beograda je znašala udeležba že ob 5. popoldne nad 60 odstotkov. Iz Zemuna in Pančeva rezultati še niso znani. V Korenici je glasovalo nad 60 odstotkov, v Brodu na Savi 70 odstotkov, v Slavonski Požegi nad 70 odstotkov, v Krapini 65 odstotkov, v Paračinu skoro 90 odstotkov, v Gnjilanih 70 odstotkov, v Peči 85 odstotkov, v Sarajevu 70 odstotkov. Izid v Zagrebu Zagreb, 8. novembra. Od celokupnega števila 55.499 volilnih upravičencev v Zagrebu je danes volilo državno listo predsednika vlade Petra Živkoviča 23 tisoč 204 volilcev ali 42 %. Od tega je dobila lista dr. Demetroviča 14.401 glas, lista dr. Miškulina pa 8.803 glasove. Število oddanih glasov je za skoro 4000 večje kakor je bilo pri volitvah 1. 1927. 3rez Sušak — Kastav Sušak, 8. nov. n. V srezu Kastav — Sušak je od 13.000 volilcev volilo 8.362. Izvoljen je bil prof. Spineič z 1.588 glasovi več nego njegov nasprotnik Banič. V Varaždinu Varaždin, 8. nov. n. Z večino glasov je bil v Varaždinu izvoljen bivši minister dr. Bjuro Šurmin. ■—>- ČISTIN je zoper vsak madež na suknu, svili ali usnju. Dobi se v drogeriji KANC. Ljubljana — Maribor n Poslanci dravske banovine Poslanci dravske banovine Ljubljana, 8. novembra. Po dosedanjih rezultatih so izvoljeni v dravski banovini naslednji poslanci: Mesto Ljubljana dr. Albert Kramer, okraj Kočevje minister Ivan Pucelj, okraj Maribor, 1. b. dr. Ljudevit Pivko okraj Ljutomer Jakob Zemljič, okraj Ptuj Lovro Ifetovar, okraj Celje Ivan Prekoršek, okraj Šmarje Vekoslav Spindler, okraj Laško katehet Alojzij Pavlic, okraj Radovljica Ivan Mohorič, okraj Logatec dr. Stane Kape, okraj Litija Milan Mravlje, okraj Kranj župnik Janko Barle, okraj Konjice Karel Gajšek, okraj Gornji grad Basto Pustoslemšek okraj Novo mesto Anton Kline, okraj Brežice Ivan Urek. ELEGANTNA DAMA naroča obleke in plašče v ateljeju JOSIPINA IGLIC, PALAČA VIKTORIA 12880 Usiefno neaovonle obraza? KOSMETIČNI SALON 12911 DARINKA VDOVIC Ljubljana Gradišče štev. 2 \ Zvočni kino Ideal | Ob 4., i/2 6., V2 8. in 9. uri zvečer Danes nepreklicno zadnjikrat! Približni izidi v dravski banovini Siegfried Arno Uršula Grabley — Hans Junkermann Smeh! Krohot! Zabava Ljubljana, 8. novembra. Ker mnoga volišča v naši banovini nimajo telefonskih ali brzojavnih zvez, niso znani še vsi rezultati. Po dosedanjih podatkih je položaj približno naslednji: mesto Ljubljana 13.464 volilcev, okraj Brežice 4500, okraj Črnomelj - Metlika 2500, okraj Celje 7000, okraj Dolnja Lendava 4800, okraj Gornji grad 2500, okraj Kočevje 5000, okraj Kranj 5000, okraj Krško 4000, okraj Litija 3000, okraj Ljubljana okolica 8000, okraj Ljutomer 4000, okraj Logatec 3500, okraj Maribor, desni breg 7500, okraj Maribor, levi breg 11.000, okraj Murska Sobota 9000, okraj Novo mesto 3500, okraj Prevalje 3000, Nekaj podrobnih rezultatov Ljubljana mesto: 13.464 glasov, nad 82% v-seh volilnih upravičencev. Maribor mesto: 6771 glasov, okrog 73% volilnih upravičencev. Celje mesto 1548 glasov. Celje okolica 1088 glasov. Stovenjgradec: 254 glasov, okrog 82% volilnih upravičencev. Sevnica ob Sovi: 476 glasov, 63% upravičencev. Zagorje ob Savi: 813 glasov, nad 70% upravičencev. Litija: 457 glasov, nad 60% upravičencev. Zalog pri Ljubljani: 392 glasov ali 62% volilnih upravičencev. D. M. v Polju: 465 glasov ali 65% volilnih upravičencev. Bošianj ob Sav:: 460 glasov, ali nad 80% upravičencev. Toplice na Dolenjskem: 578 glasov, ali 69% upravičencev. Rakek: 642 glasov ali 88% volilnih irp-^vičencev. Slovenska Bistrica: 562 glasov. Studenci pri Mariboru: 883 glasov. Tezno pri Mariboru: 350 glasov. Izid v Mariboru Volilci: Odd. glas. Volišče I.: Volišče II.: Volišče III.: Volišče IV.: Volišče V.: Volišče VI.: Volišče VII.: Volišče VIII.: Volišče IX.: Volišče X.: Volišče XI.: 999 963 885 897 898 593 659 836 877 846 922 9364 632 539 655 667 670 446 463 651 661 664 669 6771 okraj Ptuj 4500, okraj Šmarje 4000, okraj Radovljica 7000, okraj Slovenjgradec 2300. Iz ostalih srezov še ni poročil, vsekakor pa znaša število vseli oddanih glasov v dravski banovini nad 125.000, kar je mnogo več, kakor pa je dosegla dosedaj katerikoli politična stranka v dravski banovini. V vseh krajih so izid volitev sprejeli z velikim navdušenjem ter v proslavo te zmage narodne misli priredili po vzgledu Ljubljane veličastne manifestacije. Povsod so se nocoj vršile povorke,. baklade z godbo in manife-stacijska zborovanja, na katerih so •razni govorniki v vznesenih besedah proslavljali današnji dan zmage jugo-slovenske misli, ki naj tvori temelj nove in lepše bodočnosti v duhu narodne sloge, ki se je danes na tako sijajen način manifestirala po vsej državi Poslanci Iz drugih banovin Beograd, 8. nov. M. V Beogradu so bili izvoljeni vsi trije kandidati minister dr. Boža Maksimovič, dr. Kosta Kumanudi in g. Stanojevic. Leta 1927 je glasovalo 59 odstotkov vseh volilnih upravičencev, pri teh volitvah pa preko 60 odstotkov. Beograd, 8. nov. M. Po dosedanjih rezultatih so izvoljeni med drugimi: v mestu Zagrebu bivši minister Jurai Demetrovič in podjetnik Ferdo Šega; v Apatinu dr. Fedor Nikič, pomočnik prosvetnega ministra v pokoju; v Žabariiih prometni minister Lazar Radivoievič; v zemunskem srezu bivši minister dr. Svetislav Popovič; v Kraguievcu pravosodni minister Dragutin Koiič; v Kuli dr. Štefan Kraft; v Novem Sadu odvetnik dr. Milan Sekulič; v Smederevski Palanki minister brez portfelia Kosta Timotijevič; v Somboru dr. Kosta Popovič; v Nišu minister brez portfelja Nikola Uzunovič. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ia danes: Pretežno oblačno, nizka oblačnost bo narasla. Še toolo Južni vetrovi bodo nekoliko jačji. — Situacija včerajšnjega dne: Baro-metrska depresija z Oceana ie že preplavila ■užno Evropo in naše kraje Temperatura je še visoka, ker so vetrovi topli Nebo je precej vedro. Insolacija ie močna. V kratkem je pričakovati postopno spremembo vremena. Pritisk je padel za 1.5 do 6.5 mm na severu in v višiih krajih Hrvatske Temperatura ie brez znatnih sprememb Padla je samo neznatno na Hrvatskem, v južnem Primorju pa je narasla za t do 3. na napadu in v višjih krajih pa celo za 3 do 10 stopinj. V mestu Ljubljani je glasovalo 13.464 volilcev, to je nad 80 odstotkov vseh volilcev - V Beogradu se je udeležilo volitev nad 60 odstotkov - V" vsej Sloveniji je državna lista dobila toliko glasov, kakor še nikdar nobena kandidatna lista Ljubljana, 8. novembra. Gioboko se je Ljubljana zavedla pomena današnjega dne. Ona, ki je od nekdaj žarišče naše nacijonalne zavesti in bodrilka v odločilnih zgodovinskih trenutkih, se je za volilno nedeljo pripravila s tolikim navdušenjem in neza-tajevano odločnostjo, da je pred vso državo in pred vsem svetom najponosneje obeležila dan volitev z veličino pravega narodnega praznik i. LJubljana se pripravlja Vse zadnje dni volilne borbe se je Ljubljana gibala v čisto nenavadni živahnosti. Poulično kakor tudi družabno življenje je pokazalo povsem drugačno lice, kakor smo ga sicer vajeni. Številni volilni sestanki so po obisku daleč presegali pričakovanje in navdušenje volilcev je ob izvajanju govornikov našlo dovolj duška, da je razodelo, kako globoko je v srcih Ljubljančanov zasidrana državljanska zrelost in nacijonalna odločnost. Tudi zunanja volilna propaganda je bila povsem nova. Poslužila se je vseh modernih pomagal, vendar pa brez bar-numske kričavosti, na najdostojnejši, a zato tem intenzivnejši in učinkovitejši način. Po Ljubljani je križaril velik avtobus. okrašen z državnimi trobojkami in s kratkimi, jedrnatimi pozivi na volitve. Švignil je zdaj po tej, zdaj po oni ulici, zavil v predmestja in se pojavil zopet v najprometnejših ljubljanskih središčih, da je tako prav kmalu po? tal Ljubljančanom dober znanec. Z velik:-mi belimi napisi so bili nadalje opasani tudi ljubljanski tramvaji. Velike množice pa so se ob večerih zgrinjale pred jz-ložbo oglasnega oddelka »Jutra«, občudujoč slike in volilne pozive, projicirane s posebnim modernim projekcijskim aparatom na belo zaveso na oknu. Pri vsem tem je seveda tudi radijska oddajna postaja v častni meri izvršila svojo dolžnost. Dasi je v soboto zvečer nastopilo deževje, je vladalo na ljubljanskih ulicah močno vrvenje. Zopet so se gruče zgrinjale v Knafljevo ulico, kjer je bila nasproti Narodni tiskarni postavljena velika platnena stena, na katero je projekcijski aparat v neprestanem obtoku kakor v pravcatem bioskopu pričaroval velikanske slike in lapidarne pozive k Udeležbi pri volitvah Deževalo je v noč. Veliki dan Toda v prvih jutranjih urah se je nebo uneslo. Točno ob 7. uri je deset mogočnih topovskih strelov z Gradu dra-milo belo Ljubljano, ki se je bila preko noči vsa okrasila z državnimi trobojkami, kakor za največjo slovesnost. Prišel je dan, ko se je pravica vseh zavednih državljanov in patriotov izprevrgla v dolžnost, da na svojih voliščih izreko svoj da« v prilog obstanku in napredku ljubljene Jugoslavije. In ta močna zavest, cla z današnjim dnem vsi mi postavljamo mejnik novi dobi, ki naj bo srečna in plodonosna, je spravila pokonci vsakogar, ki ima v srcu le iskro ljubezni do domovine. Volilne komisije so seveda bile točno r.a mestu. In čim so bile urejene vse potrebne formalnosti, so se že tudi začeli zglašati prvi volilci. Prišli so mnogi od ranih maš, drugi zopet zato, da lahko ostali dan porabijo v svoj prid. Vsekakor pa je danes bilo število izletnikov le maio. Promet na ljubljanskih kolodvorih ni bil kaj velik. Običajne nedeljske izletnike je zadržalo oblačno vreme, še bolj pa gotovo sam pomen današnje volilne nedelje. Po ulicah je kaj kmalu zaplalo življenje. In medtem, ko je v Ljubljani že v prvih dopoldanskih urah začel bolj in bolj naraščati dotok volilcev na volišča, so začela že tudi prihajati z dežele prva razveseljiva poročila, ki jih je mikrofon iz pisar- J no »Avale« zopet od časa do časa vra- J čal v široki svet. Nekaj minut po 10. uri je nad Ljubljano zabrnelo letalo. V velikih zavojih se je ogromni sivi ptič sukal pod motnim jesenskim nebom in vsipal nad Ljubljano drobne letake, ki so jih pa-santi na ulicah z zanimanjem pobirali. Letalo je zakrožilo daleč nad ljubljansko okolico in je monotono brnenje motorja tudi tam zunaj dramilo prebivalce ter podvizalo može in fante, da opravijo svojo državljansko dolžnost. V Ljubljani sami ie volilna udeležba že pred 10. uro presegla število 4000. V tem času so tudi že oddali svoj glas najvidnejši ljubljanski predstavniki, med njimi minister dr. Kramer na XI. volišču v I realni gimnaziji v Vegovi ulici, nadalje ban dr. Marušič v spremstvu svojega tajnika dr. Broliha na XII. volišču v ženski realni gimnaziji, pomočnik bana dr. Pirkmajer pa na X. volišču na Cojzovi cesti. V teku dopoldanskih ur se je nato razvijalo glasovanje v najlepšem redu. Proti poldnevu je udeležba dosegla višek. In moramo takoj poudariti, da je Ljubljana v tem času še mogočno rešila svojo čast. Skupno število oddanih glasov se je namreč že približalo desetemu tisoču, kar znači rekord, ki doslej ni bil v Ljubljani dosežen še pri nobenih volitvah. Dve, tri sličice z volišč Na posameznih voliščih so se odigravali prav zanimivi prizori, ki so dajali današnji volilni nedelji mestoma prav značilno ilustracijo. Posebno mnogo pozornosti in navdušenja je vzbudila naslednja epizoda: Iz Kolodvorske ulice je prišel na XV. volišče znani ljubljanski siromaček France Jež, ki ga je usoda že ob rojstvu tako kruto prizadela, da se more jedva sam premikati po ulici. Ves navdušen je prišel v moško učiteljišče na Resljevi cesti, kjer so mu čakajoči volilci takoj dali prednost, eden mu je celo pridržal klobuk in mu odprl vrata, nakar je France glasno vzkliknil nasproti komisiji: »Glasujem za državno listo Petra Zivkoviča in za ljubljanskega kandidata dr. Kramerja!-? Ko je zapustil volišče, je kakor v otroški radosti vzklikal Jugoslaviji, čemur so se pridružili tudi ostali volilci. Zbrala se je prav velika množica in je France Jež tako povzročil pravcato manifestacijo. Na Šentjakobskem trgu je v dopoldanskih urah pod dežniki vedrila večja družba volilcev in je krepak očanec s periferije kresal dovtipe na račun volilnih abstinentov in voditeljev opozicije. Primerjal jih je s tistimi štirimi, ki so se znašli v neki vasi in je bil prvi gluh, drugi slep, tretii kruljav, četrti pa brez roke. In je gluhi dejal: »Sem slišal, da bo vojna!« — Je slepi pripomnil: »Bomo videli, kaj bo!« — Tisti brez noge je rekel: »Bomo pa šli!« — In oni brez roke: »Se bomo pa udarili!« — Bilo je mnogo smeha tam na šentjakobskem trgu ... ' Na obeh viških voliščih — tako pred šolo kakor v občinski pisarni — je vse dopoldne posebno krepko naraščalo število volilcev in je bilo v vrstah neneho-ma po 30 do 40 mož in fantov iz najrazličnejših slojev. Posebnih simpatij je bil na volišču v šoli deležen neki 80-letni starček, ki se je na živo odobravanje čakajočih volilcev odsekal: »Za Jugoslavijo bom pa vedno dal svoj glas!« Uprav ganljiv je bil prizor, ko se je pred volišče v drugi državni gimnaziji na Poljanah pripeljal upokojeni železniški uradnik Josip Paternoster. Že 11 let boleha, zadet od kapi. Ne more se gibati, a vendar je storil svojo državljansko dolžnost s tem, da je naprosil reševalno postajo, da ga je z avtom prepeljala na volišče . .. Preko desetega tisoča! Kdor je opazoval volilce na ljubljanskih voliščih in je poznal nekdanjo politično pripadnost marsikaterega izmed njih, se je moral pač radosten začuditi, kako močno je jugoslovenska ideja prešinila vse ljubljanske sloje. Posebno častno se je seveda odrezala mlada generacija. ki si je očitno štela v ponos, da ne more več biti plen strankarske razcepljenosti, marveč da se prvič poslužuje svoje volilne pravice in z iskrenim šrcem glasuje za domovino, za Jugoslavijo. Naj pa bo tudi poudarjeno, cla se je med ljubljanskim klerom našlo nekaj narodnih svečenikov, ki niso mogli zatajiti svojega iskrenega nacijonal-nega prepričanja. ' Z Ljubljano vsa banovina Bolj in bolj se je jačila narodna fronta po vsej Sloveniji in neprestano so se vrstila nadaljnja ugodna poročila iz podeželskih krajev. Med prvimi se je oglasil Ig-Studenec, kjer je že do pol 11. glasovalo 208 mož in fantov. Takoj nato nam je bilo sporočeno iz Slovenske Bistrice, kako je tamošnje delavstvo v strnjenih vrstah prikorakalo na volišče in se v vzorni disciplini zvrstilo pri glasovanju. V nekaterih krajih so šli volilci od maše z godbo na volišče. Zelo ugodna poročila so nenehoma prihajala iz kočevskega sreza. Mesto Kočevje samo je bilo v zastavah, trgovci so okrasili svoje izložbe, tudi delavstvo je volilo korporativno. Rekord je že ob 10. uri dala Kočevska Reka z nič manj kakor 72 odstotki udeležbe vseh volilcev, njej ob bok pa se je postavila istočasno Stara cerkev s 65 "odstotki. Maribor je v opoldanskih urah javil, da je udeležba polovice volilnih upravičencev že presežena. Trbovlje z drugimi delavskimi kraji vred so beležile častno naraščanje glasov, Celje je triumfiralo, na Dolenjskem je posebno manifestirala Ribnica, na Gorenjskem je kakor doslej še vedno izvršil svojo nacionalno dolžnost ponosni Kranj. A ne samo naša mesta in trgi, ki so že od nekdaj stebri nacionalizma, — tudi iz manjših krajev smo že v teku dopoldneva prejemali poročila, da niti deževje, niti oddaljenost, najmanj pa grda propaganda za »abstinenco« ne more odvrniti zavednih mož, da se ne bi odzvali klicu domovine. V nekaterih krajih se je primerilo, da so nasprotni agitatorji širili potvorjene proglase centralnega volilnega akcijskega odbora in da je ravno ta podla mahinacija pripravila može in fante, da so v znak protesta šli vsi izpred cerkve naravnost na volišče. Opoldne so prispela v Ljubljano tudi že prva poročila o volitvah v ostalih pokrajinah države, navajajoč, da je kljub deževnemu vremenu po vsej državi udeležba povsod izredno velika. Ljubljansko občinstvo se je zbiralo na glavnih prometnih križiščih in ulicah ter je s pozornostjo in vzradoščenjem spremljalo poročila, ki so jih oddajali veliki radijski zvočniki. Ponos je prevzemal Ljubljančane, ko je po veselem sporočilu o nacionalnem plebiscitu bele Ljubljane izpregovo-ril skozi mikrofon tudi ljubljanski kandidat minister dr. Kramer in v zanosnih besedah označil pomen tolikanj številnega glasovanja za državo ter bodril vso Slovenijo, naj sledi zgledu svoje kulturne prestolnice in vsem zavednim bratom Jugoslovenom onkraj Sotle vse tja doli do Gjevgjelije. Popoldne V popoldanskih urah je bila Ljubljana zopet poveznjena v pravo jesensko sivino. Navzlic deževju pa na ulicah ni manjkalo ljudi in tudi volišča so sprejemala še vedno nove volilce. Navala seveda ni bilo več, ker je Ljubljana pač razdeljena na zadostno število volilnih okrajev, da se je lahko v miru in redu razvrstila še tako velika množica. Deseti tisoč je bil že davno presežen. Zopet je visoko nad mestom krožilo letalo. Namesto izletov v okolico so se Ljubljančani odpravili v kavarne in druge javne lokale. Čez volilno abstinenco so že potegnili velik križ, vsem v čast pa bodi povedano, da so s prav energičnim samozatajevanjem premagali tudi drugo, pravo abstinenco. Proti večeru je naraščala nestrpnost in mrzlično pričakovanje volilnih rezultatov. Radio je tudi popoldne oddajal poročila o položaju in o volilni udeležbi v vsej državi, toda radovednost je vendarle bila prignana na konico, ko se je približala zaključna ura volitev. Red se ves dan ni niti malo kalil. Ljubljana je pokazala vzorno disciplino. Agitacija, kakorkoli je bila uspešna, ni imela niti sence nekdanje strankarske vsiljivosti. V agitacijskih lokalih, razmeščenih v bližini posameznih ljubljanskih volišč, se je samo vodila evidenca c udeležbi. In kar je bilo zapoznelcev, je pri večini pač zadostovala le pametna beseda prigovora. Ne smemo pozabiti, da je v število volilnih upravičencev vključeno tudi mnogo takih, ki jih bolezen ali kaka druga nadloga zadržuje od možnosti izvrševanja volilne pravice. Skoro še bolj kakor v središču Ljubljane same je presenečala udeležba volilcev na periferiji, kjer so šli volit mnogi, nekdaj najodločnejši poborniki bivše SLS ali drugih strank. Sploh je danes vsa neposredna okolica podala prekrasen dokaz največje harmonije z Ljubljano, tako po udeležbi pri volitvah, kakor tudi po okrasju hiš z državnimi trobojkami. Narod Je govoril Ob šestih zvečer: volitve so končane, narod je izrazi! svoje. Glasujoč v popolni svobodi in po svoji čisti vesti so državljani Jugoslavije posvedočili, kako jim je domovina pri srcu in izbrali so za bodočo Narodno skupščino može. ki bodo imeli samo eno imperativno dolžnost, da streme za učvrstitvijo narodnega edinstva, za napredkom, blagostanjem in ugledom velike kraljevine Kako se ie Ljubljana zavedla, da je tudi ona stopila na prag nove dobe! Komaj je legel mrak, je bila že vsa zopet na nogah. Na večjih trgih in prometnih ulicah so se v svitu obločnic grmadile pisane, kakor v mravljišču razgibane množice. Tako posebno pred Kazino, na Marijinem trgu, pred Evropo, na Aleksandrovi cesti. Tam so povsod nameščeni radijski zvočniki. A s Šelenburgove se je po Knafljevi ulici razvila velika promenada, vneto pričakujoč, kdaj se na belem platnu nasproti Narodne tiskarne pojavijo prve številke. Da potrdijo vero zavedne Ljubljane in njeno bratsko zaupanje v armado volilcev po vsej državi. Pa ravno zato, ker je bil že v teku dneva po prvih poročilih razpršen vsak dvom, je bilo ■pričakovanje tem večje. Ljubljana je hotela še enkrat dvigniti srce in mani-festantno pokazati svojo radost. Tudi to se ji je izpolnilo: v večerne ure je vzkipelo navdušenje, kakor ga pomnimo le še iz nepozabnih dni osvobojenja. Pred Kazino se je začela kmalu po IS. uri zbirati množica, ki je od minute do minute naraščala in okrog 18.30 je bilo zbranih na prostranem prostoru pred Zvezdo več tisoč ljudi, glava pri glavi. Razpoloženje je bilo kaj temperamentno. Kakor magnet je pritegnilo še skupine in šetalce z ostalih bližnjih trgov in ulic. Doseglo pa je višek, ko je stopil na balkon Kazine minister dr. K r a m e r. Ko je napovedovalec rezultatov javil, da bo govoril minister dr. Kramer, je nastalo med občinstvom nepopisno navdušenje, zadonel je freneti-čen aplavz in neprestano se je dvigalo vzklikanje: »Živel dr. Kramer! Živela enotna in močna Jugoslavija!« — Utihnilo je šele, ko je dr. Kramer povzel besedo: Minister dr. Kramer se zahvaljuje «Dragi someščani! Dra-.;i prijatelji! Globoka ginjen se zahvaljujem za izkazane mi simpatije in zaupanje. Vem, da niste volili samo mene, vem. da ste volili tudi za veliko idejo, za katero smo danes manifestirali in na ta način izkazali svojo zvestobo iti svoje navdušenje. (Živel dr. Kramer!) Ljubljana je bila vedno na čelu našega naroda, pa tudi danes se je izkazala kot prava voditeljica Slovencev v nacionalni brambi. Visoko je dvignila jugoslovensko zastavo in nikoli ni bila Ljubljana tako složna v fronti, kakor danes. Bila je to ena sama armada, ki je oddajala svoje glasove ter volila za veliko narodno stvar. Izginile so med nami vse bivše strankarske razlike, izginila so vsa nasprotja in sovraštva. Današnja nedelja bo zgodovinskega pomena ne samo za Ljubljano, temveč za vso Slovenijo. Dragi someščani! Mislim, da je danes Ljubljana stopila na čelo vseh mest in vseh krajev Jugoslavije. Nad 80'» vseh ljubljanskih volilcev je oddalo svoje glasove na volišču. Ljubljana je dala zgled vsemu našemu slovenskemu rodu, kako zna biti v volilni borbi složna v veliki misli in ideji za Jugoslavijo. Pa ne samo Ljubljana, tudi drugi okraji širom in križem domovine so stopili na branik državnih interesov. Vsi oni, ki so hoteli naš narod odvrniti od zanimanja in sodelovanja pri borbi za zmago državne ideje, »o žalostno propadli! Interesi tistih, ki so hoteli, da se Slovenci desinteresiramo nad usodo kraljevine Jugoslavije in narodovim življenjem, so prekrižani. — zmagala je zdrava zavest našega ljudstva, zmagala ie na vsej črti! Zagotavljam in obljubljam vam. da bom kot ljubljanski poslanec vedno zastopal program in ideje, za katere sem se boril. Moja zahvala pa ne gre samo volilcem. temveč tudi vsem neštetim znanim in neznanim propagatorjein. ki so storili več ko svojo dolžnost. Ti veliki dnevi bodo za vedno ostali zapisani v zgodovini našega mesta. Se enkrat: Srčna vam hvala za izkazano mi zaupanje. Vračal bom zvestobo za zvestobo! * Živel Nj. Vel. kralj Aleksander!« Vsa prešinjena od teh lepih besed se je množica pridružila vzkliku kralju Aleksandru s prav tistim entuzijazmom. s kakršnim je že prej prekinjala posamezne povdarke govornika. Železni-čarska godba je intonirala državno himno. Vse je bilo odkritih glav in šumelo je v mogočnih akordih kakor koral. Takoj nato je takisto najprisrčneje pozdravljen spregovoril ljubljanski župan: Govor župana dr. Puca - »Dragi someščani! Kadar se je apeliralo na nacionalno mišljenje naših Ljubljančanov, so se vedno odzvali temu klicu. Toda še nikoli se niso odzvali v tako velikem številu in tako složno kakor danes. Na današnji zgodovinski dan je sodelovala vsa Ljubljana, sodelovali so vsi sloji, razen majhne peščice zapeljancev. Zato gre vam vsem prisrčna hvala! Največja hvala pa gre našemu malemu človeku, delavcu, ki je dokazal, da je naše na-cijonalno mišljenje tako trdno, kakor je trdna skala, na kateri stoji Ljubljanski grad. Ljubljana je pokazala, kakor še nikoli poprej, da bo znala braniti meje svoje domovine na severu in na zapa-du. Ljubljana je bila doslej večkrat izpostavljena očitkom, da ni pokazal nasproti zunanjemu svetu svojega nacionalnega srca. Toda od danes naprej teh očitkov ne bo več! Mi smo danes pokazali, da je v nas še tisti duh. v katerem smo delali za našo domovino pred vojno, med vojno in po vojni. Živela naša velika domovina Jugoslavija! Živel naš vzvišeni kralj Aleksander!« S tem vzklikom je župan dr. Puc sprostil navdušenje, da je v gromovi-tem vzklikanju zaplala vsa zbrana množica. Povorka po mestu Kakor nevzdržen val se je takoj nato razlila po Šelenburgovi ulici vsa množica. Na čelu so nekateri nacionalisti nosili 2 veliki trobojnici ter na sredini črn prapor z mrtvaško glavo in z napisom: Za kralja in domovino! Sledila je železničarska godba, za njo se je pa razporedila vsa ogromna množica ma-nifestantov v nepregledno dolgo po-vorko. Krenila je izpred Zvezde po Šelenburgovi ulici in Dunajski cesti na Masarykovo ter po Miklošičevi in Sv. Petra cesti čez most, nato po Mestnem in Starem trgu čez sv. Jakoba most, na Cojzovo in Lmonsko cesto. Od tu dalje preko Rimske ceste pred vladno pa.fčo, kjer se Jc pojavi' ban dr. Marušič. ki so mu manifesfanti prirejali navdušene ovacije. Povorka je nadaljevala pot po Blei-weisovi in Aleksandrovi cesti ter se vrnila skozi Selenburgovo ulico pred Zvezdo. Vso pot so neprestano vzklikali kralju. Jugoslaviji, predsedniku vlade in poslancu, ministru dr. Kra-merju. Pri vsem navdušenju je množica znala do kra^a varovati red in dostoi-nost. Istočasno so manifestirale tudi manjše skupine z zastavami po Ljubljani. Radost ob dostojanstveno poteklem dnevu je bila tako iskrena in močna. da je ostala poživljena še pozno v noč. Ljubljanski glasovi v številkah VoiišCe I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII XIII Ste vi',o voVtecv 627 668 648 618 635 634 645 (>41 624 633 652 635 616 odJjn:h glasov ' 520 523 461 402 519 596 538 467 49? 490 507 541 512 XIV XV XVI XVII XVIII XIX XXI XXI! xxn; XXIV XXV XXVI iT; u pa j 6S7 701 619 633 620 677 630 6i7 f>1<> 620 591 579 591 16.460 595 478 490 524 526 562 507 494 53S 504 545 543 13.464 Maribor za Jugoslavijo Maribor, 8. novembra. Živahno volilna borba je končana. V soboto zvečer so sc vršili številni se-tanki in shodi v bližnji mariborski okolici in kandidati so sc pozno zvečer vrnili v Ma-, ribor z zavestjo, da so ljudstvo dovolj temeljito pripravili in jim obrazložili v.v ko važnost današnjega dne in d2 je nj:hov trud našel povsod pravilno '•azumevanje. Danes jc bilo že v zgodnjih jutranjih urah vse na nogah. Nič v'- motilo volilcev ♦.Tabo vreme ter .-o se zbirali pred prpo-zaroraahljivce. naj store svojo drža^-liarVko dolžnost. Mestni avtobusi eo ;-ne'i v»;;T;f naoi.se, ki so opominja'!' na v »liive. Pa tu.I: števfni tovorni avtomobili, k so creva"i.li liudi na volišča, so bili okrašeni /, "'pa ki in zelenjem ' rUz mnoga poslopja vihrajo državne zastave v počr^titev zgriovinskega F o uVcah in trgih so oostajali ljudi", v v»pj?&h ter se pomenkovali o vo1itv«n Nikjer se ni kalil red in mir, kar naj bo v dokai da se naš Maribor kot čuv?r severne meje strogo zavedn svoie do'znosri. Tudi v oko'ici so notekle volitve popolnoma mirno Hujskači so se pofforo"njo o vpl5k; udeležbi ori vol: t vo h od Sv Mnri-ete. Sv T enarta. iz Hoč. Slivnice. Rac. Fr^ini Pra«enskega. Limhuša. Ruš in drugod. V mnogih krajih je že v teku donoldneva volilo n i d nolo-vico vseh volilnih upravičencev. V Krče- vini pri Mariboru je od 437 volrtcev do 15. ure glasova'1« že 326. V Mariboru je bila udeležba zelo velika ter je do 4. popoldne od 9000 volilnih upravičencev glasova''o nad 6000. Vedno pa so še prihajali na vo* lišča zakasnele!, tako da bo celotna udeležba tudi v Mariboru prav častna. POZOR AZIJA! POZOR AVSTRALIJA! Zaradi ogromnega zanimanja podaljšano predvajanje tega filma. ZKD vzbuja s svojimi predvajanji kulturnih govorečih filmov vedno večje zanimanje. To je pokazala tudi včerajšnja predstava filma »Pozor Azija! Pozor Avstralija« v Elitnem kinu Matici. Ob 11. uri dopoldne je bila obširna dvorana kina razprodana do zadnjega kotička. Ljudje so z zanimanjem gledali in sledili predavatelju v eksotične dežele, v gosto obljudeno Indijo, na Kitajsko, nato pa na razne oddaljene otoke in na Novo Zelandijo. Povsod zanimivosti, katerih doslej še ni videla široka publika. Film. ki ga je izdelala Ufa z Colin Rossovo ekspedicijo, je zelo obogatil znanje marsikogar, ker je res nadvse zarpmiv in poučen. ZKD je na prošnjo vseh tistih, ki doslej niso prišli do vstopnic, obdržala film na sporedu in ga bo predvajala še danes in jutri vsakikrat ob »4 3. popoldne v Elitnem kinu Matici. Nihče naj ne zamudi tega sporeda. zlasti ga priporočamo v ogled naši mladini in dijaštvu. Cene nizke, tako da si lahko vsakdo ogleda to izredno znamenito filmsko delo. 75* T '5 v f m i Nova sestava Zbornic m * Vsi dosedanji člani so razrešeni - Predsednik ostane g. Ivan Jelačin, podpredsedniki so gg. Konrad Elsbacher, Engelbert Franchetti in Drasrotin Hribar Ljubljana, 8. novembra. AA. Kraljevska tunska uprava dravske banovine razglaša: Gospod minister za trgovino in industrijo js z odlokom z dne 4. novembra t. 1. II. št. 28357, na podlagi člena 3 zakona o odiranju volitev v trgovske, industrijske in obrtne zbornice z dne 30. apriia 1929 odredi!, da se razrešijo vsi člani in njihovi arnestniki zbornice za TOI v Ljubljani in ■:a se postavijo: za predsednika zbornice Jelačin Ivan, trgovec v Ljubljani: za podpredsednika Elsbacher Konrad, trgovec v Laškem; Engelbert Franchetti, brivski mojster in predsednik obrtne zveze v Ljubljani in Hribar Dragotin, industrijec v Ljubljani. Za člane zbornice: Trgovinski odsek: jelačin Ivan, trgovec v Ljubljani; Elsbacher Konrad, trgovec v Laškem; Stergar Anton, trgovec v Kamniku; Ceh Franc, trgovec v Murski Soboti; Vidmar Stane, trgovec v Ljubljani; Brudermann Leopold, trgovec v Konjicah. Berjak Franc, trgovec v Kranju; Kavčič Josip, trgovec v Ljubljani; Bafto-vec Ivan, trgovec v Ljubljani; Pinter Ferdo, trgovec v Mariboru; Lenarčič Stanko, trgovec v Novi vasi pri Rakeku; Stermecki Rudolf, trgovec v Celju; Lavtižar Josip, rgovec v Kranjski gori; Kljun Janko, trgovec v Prevaljah; Kastelic Edmund, trgovec v Kandiji-Novo mesto; Senčar Milko, trgovec v Ptuju. Za njihove namestnike: Verbič Anton, trgovec v Ljubljani; Pavlin Vinko, trgovec v Trbovljah; Fiirsager Lepo! d. trgovec v Radovljici; Kos Ivan, trgovec v Slovenski Bistrici; Kuharic Ludo-vik,- trgovec v Ormožu; Umek Anton, trgovec v Brežicah; Šporn Josip, trgovec v ležici; Lukas E. Franc, trgovec z likerjem V Celju; Smerkolj Albin, trgovec v Ljub-ani: Berdajs Viljem, trgovec v Mariboru; 'e Gleria Anton, trgovec v Logatcu; Rom .itija, trgovec v Kočevju; Fabijani Pavel, govec v Ljubljani; Kostanjšek Janko, tr-govcc v Šmartnu (srez Maribor); Divljak ■ s:p. trgovec v Ribnici; Cvenkel Anton, trgovec v Sv. Petru, Sav. dolina. Obrtni odsek: Kavčič Franc, gostilničar v Ljubljani; Zadravec Jakob, mlinar v Središču ob Dravi; Hohnjec Franc, mesar v Mariboru; Engelbert Franchetti, brivski mojster v Ljub-liani; Vrečar Ivan, mizar v Spodnjih Domžalah; Bricelj Ivan, stavbnik v Ljubljani; Volk Jakob, krojač v Šoštanju; Bureš Franc, urar v Mariboru; Litrop Štefan, čevljar v Turnišču; Ambrožič Josip, obrtnik na Ljubnem; Golčar Jernej, sodar v Celju; Krapež Milko, urar v Ljubljani; Rebek Josip. ključavničar v Ljubljani; Holi Josip, brivec v Brežicah; Oset Andrej, gostilničar v Mariboru; češarek Alojzij, ključavničar v Ribnici. Za njihove namestnike. Župančič Leopold, Ljubljana; Kralj Andrej, Brežice; Berličič Josip, Ptuj; Pust Franc, Ljubljana; Lumpert Franc, Krško; Kersnič Ivan, Ljubljana; Hmelina Karol, Slovenjgradec; Lešnik Mihael, Maribor; Volčič Josip, Maribor; Perdan Jernej, Ljubljana; Dolšak Franc, Celje; Dolinar Franc, Ljubljana; Geyer Rudolf, Ljubljana; Lasič Vinko, Maribor, Za vodnik Franc, Glince; Hohnec Miloš, Celje. Industrijski odsek: Bonač Fran«, tovarnar v Ljubljani Ruše; Lenarčič Josip, industrijalec, Verd K rejci Anton, ravnatelj tovarne za dušik, pri Vrhniki; Hajnrihar Franc, industrijalec, Ljubljana—Škofja Loka; Hribar Dragotin, industrijalec, Ljubljana; Ing. Dračar Oskar, tovarnar v Mariboru; Sire Franc, tovarnar v Kranju; Rojina Anton, tovarnar v Ljubljani: Pogačnik Josip, član upravnega odbora T. P. D., Ljubljana: Ribnikar Adoif. predsednik Delniške tiskarne, Ljubljana; dr. Rekar Ernest, industrijalec na Jesenicah; ing. Jelene Jože. stavbnik v Mariboru; Florjančič Ignac, ravnatelj pivovarne Union v Ljubljani; Pogačnik Hinko, industrijalec v Rušah; ing. Kobi Joško. industrijalec v Bregu pri Borovnici; Westen Avgust, tovarnar v Celju. Za njihove namestnike; Dr. Pavlin Ciril, Ljubljana; Sadnik Julij, Sv. Pavel pri Preboldu; Majdič Fran ml.. Vir pri Domžalah; ing. Šuklje Milan, Ljubljana; Naglas Viktor. Ljubljana, Marinko Ivan, prokurist elektrarne Češenj — Tacen; Šetina Tilek, Jarše; Rus Ivan. Loški potok, ing. Klinar Anton. Ljubljana; Fock Makso, Kranj; Medic Franc. Ljubljana; ing. Šlaj mer Vladimir, Maribor; Širca Stanko, Ljubljana; Pivec Rupert, Maribor; dr. Ahačič Kozma, Tržič; ing. Toma Anton, Ljubljana. Prisrčno vojaško slavje Ljubljana, 8. novembra. Dravski vozarski eskadron, ki je eta-tv.iran v vojašnici kralja Petra I- na Poljanah, je priredil danes v lastnih prostorih &'avo svojega patroraa sv. Dimitrija. Vršila st jc ekiva ob 1! dopoldne. Bila c to lepa in prisrčna prireditev, ki so se jc udeležili naj odličnejši predstavniki naše "javnosti. .Med drugimi so bili prisotni kot istopnik bana ban-ski svetnik dr. Kotnik, i bi janski župan dr. Dinko Puc, rektor .i verzeg .dr. Šerko- komandant mesta ge-cral g. Dragormir Popovič kot zastopnik . i,:i ionarja, načelnik art.iljerije polkovnik N.ivakovič, komandant 40. pehotnega pol-.uvii k g. Cveiie, polkovnik g.' Jovanovič, . dr. Ravnihar, večina oficirjev 16. arterijskega polka, delegati in zastopniki J -agih polkov in predstavniki vojaških in civilnih oblastev. Goste je sprejemal domačin konjeniški kapetan L L lase g. Dragoljub IHč. Ob 11. ie novi pravoslavni prota g. Gjorgje Budi« »nirovič o-b asistenci daroval slovesno služIl;) božjo, za njim pa vojni kurat g. Cu-id j rman. Po službi božji so gostje zasedli mize. V dvorano je prispela tudi godba dravske divi/ije, ki -e je utaborila na gorenjem koncu, drugi del dvorane so pa zasedli vojaki voz are k e ga eskadrona. Ko so bili vsi z h ran i, je ustal komandant g. Dragoljub J'ič. ki je kot domačin prisrčno pozdravil vse goste in v vznesenih besedah poudarjal Domen in naloge vozarskega eskadrona. Spominjal se jc tudi vseh znanih in ne-/:' anih padlih vojakov, katerih spomin eo prvotni počastili s klicem »Slava«, zaključil pa jc svoj govor z vzkkkorn najvišjemu r- jveliniku naše vrle vojske Nj. Vel. kra-i"j Aleksandru. Gostje so se odzvali vzkliku in po dvorani je zaoril klic »Živel krallj Aleksander!«. V imenu divzijonarja j-e čestital vozar-f';cmu eskadron u k slavi general g. Popovič. Nato so izrekli pozdravne nagovore Rudolf Kresni: ril. človeku je kdaj pa kdaj čudno pri srcu, Ts-t.iar je predolgo ves povezan, bolan ali pa vklenjen v svet, ki je prav toliko njegov — v kolikor mu je vsiljen. — Napor, da bi se malo genil. se vsaj malo oddahnil, je časih prav crotovo omembe vreden pred milijonom — — Ali kako more biti temu mi-Ljomi? Pred kakšno in katero množico naj ta ali oni omeni napor bolnega milijona, ki se bije za eno samo neznatno kapljico, da bi za en sani trenutek ukrotil v sebi strahotno žejo... kdaj pa kdaj uprav levje kro-čeni krik neugodja? ... Tako se je pripetilo — da je slovenski človek — ta slovenski'človek — zadnji tečen izpremenil ,sedem dni ječe* v ,sedem dni praznika'. Preteklo sredo se je nekomu, k; ni kdove-kako zanemarjeno oblečen, ki precej pametno pa nič manj mrko ne gleda, pripetilo -redi noči tam pred Prešernovim spomeni-oni nekaj tako presenetljivega, da se je zdrznil. Čujte! Pred spomenikom je stala gruča elegantno oblečenih gospodov, kj se jim je po vsej zunanjosti in "po vsaki kretnji poznalo, da dobrot predobro žive. Naj jim bo ta greh odpuščen. Bili so tujci. In ti tujci so vprašali nič hudega slutečega mladega domačina: Oprostite, gospod, ali imate ta teden praznike?« , . ln nič hudega sluteči mladi domačin, ki se je v svoji treznosti bal vsakega človeka, še bolj zahrbtnega vprašanja, se je previdno nasmehnil, še bolj previdno vprašal: >Zakaj?« župan g. dr. Puc, rektor univerze g. dr. Šerko in drugi. Gostom na čast je bila prirejeria zalkus ska, pogoščeni so bili pa tudi vojaki. Ob zvokih godbe dravske divizije se je razvila prav prisrčna zabava. Po zakuski so v dvorani plesali kolo. pri katerem so 6e družili oficirji s preprostimi rodovi, kar lepo 9pričuje, da veje prav demokratični duh v naši vojski. Vozarskega eskadrona se je pa ob njegovi slavi spomnil tudi naš največji vojskovodja in zapoved mik Nj. Vel. kralj Aleksander, kj je eskadronu čestital z nastopno brzojavko: »Srčna Vam slava, dragi moj.i junaci. Uveren, da čete uvek u svom radu zalagata sve svoje snage kao i Vaš' prethodnici, ja Vam šal jem svoj kraljevski pozdrav Živeli! Aleksander.« Eden prisotnnh oficirjev je prebral brzojavko in pozval goste, da napijejo Nj. Vel. kralju, čemur so se vsi navdušeno odzvali. Zopet je iz stoterih grl zaoril krik »Živel kralj!«, godba je pa istočasno in-to-niirala himno »Bože pravde«, ki so i o vsi poslušali stoje. Polk je preiel tudi čestitko vojnega ministra generala g. Stojanoviča, oficirjem, vojaškim uradnikom, vsem vojakom in vsemu eskadronu je pa čestital k slavi tudi armijski general g. Maric. Popoldne se je vojaštvo dalje prisrčno zabavalo in so se vršile razne bojne gre ANT. KRISPER Mestni trg SNEŽKE; Din 75"- 349 SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU' Smrtna nesreča rojaka v Franciji Esch sur Alzette, novembra. Tudi v malem Luksemburgu in v bližini Alzacije-Lorene je zaposlenih precej rojakov. Le žal, da so se delavne razmere v zadnjem času zelo poslabšale. Delavstvo, zlasti inozemsko, stalno odpuščajo. Dela se na teden samo 4 dni. V Esch-u sur Alzette v Luksemburgu nas stanuje precej Slovencev, ki pa smo za.posleni v francoskih rudnikih. Pretekli mesec je enega naših rojakov, 391etnega Jakoba Panterja iz Julijske Krajine, zadela usoda rudarjev po starem reku, da ima rudar vedno smrtno srajco na se"bi. Panter je bil zaposlen v francoskem železnem rudniku v Audunu. V rovu je padla nanj težka skala, ki ga je vsega zakrila in smrtno nevarno poškodovala, še živega so takoj prenesli v rud.niško bolnico, kjer se je zavedel in še govoril s tovariši. Vedel pa je, da poškodbe ne bo prebolel, zelo priljubljen in so ga rojaki! v velikem težav. In res je nekaj dni nato zatismil svoje oči. Pokojni Panter je bil med delavci zalo priljubljen in so ga rojaki v velikem številu spremljali na zadnji poti. Huda poškodba po padlem tramu ' Ljubljana, 8. nov. Na Lukmannovi stavbi v Gradišču je bil danes dopoldne zaposlen 21!etni zidarski delavec Janez Prešeren, stanujoč v Zg. Šiški in pristojen v Šenčur. Prešeren je okrog 9. stal pod zidarskim odrom na sredi stavbe, ko se je naenkrat zvalil z odra težak tram in padel na Prešerna. Zadel ga je v levi bok in ga podrl na tla, kjer je obležal hudo poškodovan in skoro nezavesten. Poškodovanca so nemudoma prepeljali z reševalnim avtom v splošno bolnico, kjer bo moral ostati na zdravljenju dalje časa. Prireditev vinskega sejma v Ivanjkovcih Ivanjkovci, 8. novembra. Vinska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanjkovcih priredi svoj VII. vinski sejem in razstavo 10. decembra letos. Pripuščena so le vina izključno iz ormoškoljutomerskega vinarskega okoliša. Letošnji pridelek, ki je bil obilen, ie prvovrsten in si bo tako imel priliko vsakdo nakupiti prvovrstnega ljutomerčana direktno od producenta. Na razpolago bodo tudi naiizvrstnejša sortna vina. Mošt lepo dozoreva in bo takrat baš primeren za nakup za prvi pretok. Cene izredno ugodne. Vsi producenti ormoškoljutomerskega okoliša, ki imajo vina na razpolago in se hočejo sejma udeležiti, naj to prijavijo zadrugi najkesneje do 1. decembra. Kolesar je zakrivil smrtno nesrečo čakovec, 8. novembra. Na cesti med čakovcem in štrigovo se je zaletel te dni neki kolesar v starca Ma-to štutka, ki je sicer padel na tla, a se ni onesvestil. Kolesar je ponesrečenca dvignil in ga odvedel domov v Jalševec. Mož je doma popil nekaj kozarcev vina in menil, da mu je že odleglo. Medtem pa se je v petek stanje ponesrečenca poslabšalo in je mož nenadno umrl. Komisija je ugotovila, da je imel štutek počeno lobanjo, in je izrazila začudenje, da je ponesrečenec sploh še toliko časa živel. Žrtev vojnega stanja med dvema družinama Banja Luka, 8. novembra. V petek se je v vasi Babičih dogodil grd zločin iz osvete. Rodbini Halilovičeva in Sarajličeva sta živeli že dolgo časa v pravcatem vojnem stanju, člani obeh rodbin so stalno spletkarili drugi proti drugim in iskali prilike za prepir. Vsa prizadevanja sovaščanov, da bi pomirili prepirljivce, so ostala zaman. Omenjenega dne se je vračal Mustafa, član Sarajličeve družine, iz neke vasi proti domu. Za njegove prihajanje so zvedeli Halilovičevi in so ga pričakali, deset po številu, na nekem osamljenem prostoru v zasedi. Ko je šel Mustafa mimo, so Halilovičevi navalili nanj in ga s kamenjem pobili na tla. Ko je nesrečnik ležal nezavesten na zemlji, so še vedno metali nanj kamenje in ga popolnoma zasuli. Mustafa je umrl v velikih mukah. v*"'.* '"iV v«»A-«*' DANE* VELIKA PBEM!i::r.A! Ob 4., *4 8 In 9. zvečer! MONtfMENTALN VELEFILM A V NFHJKEH ■ JE ZI HO - " * A :-<■ timtpLD \it>KFP THEOSMALL MAR»ONLE5VWC Najnovejši Foxov zvočni tednik Predprodaja vstopnic od 11. do % 13. ure ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Kmalu za tem so našli vaščani Musta-fovo truplo in prijavili zločin oblastvom. Orožniki so šli na dom Halilovičev in are- • sevanju je en član družine priznal umor, češ: »Naši stari računi se niso mogli drugače rešiti. Počakali smo Mustafo in ga tirali vse člane družine. Po daljšem zašli- ubili zato, ker je bil neznosen človek.<< Beograd — novo središče ruske knjige V najnovejšem zvezku »Misli« je priobčil E. Zaharov članek »Književni život ruske emigracije«. Pisec nas seznanja s svojevrstnim položajem ruske emigrantske književnosti. Po vsem širnem svetu raztreseni pribeženci imajo svoje pisatelje, založništva, revije, in le-te zopet svoje čita-teljske kroge. Toda kako naj ve ruski založnik v Parizu, kakšno razpoloženost in kakšne želje ima čitatelj, ki biva v Pekingu? Usmerjenost in okus starejšega rodu je moči do neke mere uganiti, toda kaj hoče in kaj išče na področju ruske literature v emigraciji doraščajoči rod? E. Zaharov navaja predvsem gmotne težave, ki se ž njimi bori ruska emigrantska književnost. Položaj pribežencev je po večini klavrn, zato malo kupujejo knjige, če izide nova knjiga v tisoč izvodih, je to že zadovoljiva naklada; tri tisoč izvodov pa smatrajo za poseben uspeh. Ruske knjige kupujejo v znatnem številu emigrantske knjižnice, ki delujejo povsod, kjer obstoji ruska kolonija. Tako lahko tudi ubog pri-beženec, ki si ne more privoščiti lastne knjige, pride do štiva v svojem maternem jeziku. Beograjske ruske knjižnice štejejo skupaj okrog 100.000 zvezkov. Kaj pretežno čita ruski pribeženec? Pri velikem številu knjižnic je bilo dognano, da se znatna večina čitateljev nagiblje k tako zvanemu lahkemu, zgolj zabavnemu štivu. čitatelj-pribeženec, ki je preobremenjen od vsakdanjih skrbi in boja za obstoj, išče v knjigi samo razvedrila in zabave. Nizka naklada knjig ima posledico, da so tudi pisateljski honorarji niziki, kar je 80 letna vdova žrtev plamenov Sremska Mitrovica, 8. novembra. Osemdesetletna vdova po finančnem pregledniku Sofija Husakova je zaradi svoje starosti nedavno prodala svojo hiso nekemu mizarju, od katerega si je izgovorila do smrti malo sobico. Ker je bila zelo slabotna, so ji morali člani novega hišnega gospodarja stalno streči. Te dm pa sta gospodinja in njena mati zboleli, tako da si je morala stara ženica pomagati, kakor je vedela in znala. Zakurila si je v peč in jo polno naložila. Ne ve se, kako se je to zgodilo, da je nenadoma plamen zajel njeno obleko, ženica je začela klicati na pomoč, toda preden so prispeli domači, je na njenem telesu zgorela že vsa obleka. Ponesrečenko so prepeljali v bolnico, kjer je v hudih mukah podlegla poškodbi. Roparski napad sredi Beograda Beograd, 7. nov. p. Snoči je bil sredi Beograda izvršen drzen roparski napad. Trafikantitnja Persida Mitelj je zvečer zaprla svoj kiosk in se s celodnevnim izkupičkom napotila proti domu. V Aleksandrovi ulici jo je nenadoma napadel elegantno oblečen mladenič, jo udaml po glavi ji iztrgal ročno torbico z denarjem ter skušal pobegniti. Na njene klice pa so začeli pasanti lopova zasledovati ter so ga naposled ujeli in izročili policiji. Lopov je na begu zavrgel torb;co z denarjem, vendar pa so jo danes našli ter vrnili oropani trafikantinji. _ Gospodje so se tiho zasmejali in drug drugemu pomežiknili. Saj domačin bi bil lahko mirne duše odgovoril, da nismo za pretekli teden pričakovali nikakršnega praznika ne po praliki ne po človeški neumnosti. Pa ni. Rekel je: >Zakaj!« Gospodje so se smejali in rekli: »Nikamor se ni moči vsesti. Vse kavarne 60 polne. Nabito polne!« Ne. Domačin v tem prav gotovo ni videl praznika, čelo se mu je nehote pomračilo. Sredi noči stoje ljudje na cestah in trgih, v večjih ali manjših gručah — pa se vprašujejo po prazniku. — Ampak — verjemite, bila je povsem navadna sreda, dolgočasen dan in pusta, zdaj pa zdaj malo oblačna jesenska noč od srede na četrtek. — Vendar, kakor se zdi to vse čudovito preprosto, je le malo čudno, kljub prvemu tednu v mesecu in denarni krizi, da so tako pozno prav vse ljubljanske kavarne nabito polne, da steklenice uprav grozeče pokajo in zvene kozarci kakor bi nekje šklepetale kosti, pa da vpa-dajo v ceste klici — ki nič dobrega ne pomenijo. Za podobnimi sredami, ko vse ljudi trka luna, utegnejo priti hude refi. 0, čakajte — saj ne mislim končati! — ali pa pridejo tako vedele, da je veselja predeč — in morajo priti potem grenke solze kesa. ★ Odkar ni več znamenj na nebu in je človeška pamst dosegla malo višji vrh nespa-meti vraže — so nam. ki živimo in gledamo in premišljujemo, po časih udarimo, ljudje v gručah in pri mizah tista znamenja, v ka-lerih ne more biti zmote. Da! Sedem praznikov je poteklo. Sedem velikih praznikov! — In daj Bog, da bi slovenskemu narodu ostali v večnem spomiiu. ★ To je bil največji dogodek preteklega tedna. To je bil narodov dogodek, ki ga je pretresel, kakor v naši zgodovini le maloka-teri drugi. Znak "zato. — ki pride v knjigo našega življenja, — je: Da je bilo manj krikov, da je bilo manj slasnih krikov, kakor ob prejšnjih in drugačnih dogodkih. Vsako prihajanje velikega časa je tiho in skrivnostno — polno praznikov: v katerih se bolečina bije s prihajajočim veseljem ... ★ Avtor teh dogodkov je obupan človek, ki je vsake še tako majhne obupanosti tako vesel, da živi od nje ves teden. Vendar ne on pa menda nihče drugi ne sluti, kaj vse zmore dogodek, v katerem je obupa zvrhana mera... Ta dogodek, ki je za slovensko kulturo in zlasti še za slo renskega človeka nedvom-10 najbolj koristna letošnja prireditev — se ie rodil — in bo tam tudi umrl—: v krčmar-jevi glavi. Ljubljanski krčmarji so dali iz samega ob-ipa vse krčme očistiti raznih neprijetnih za-iecr, tla in stopnišča poribati, nekatere sobe -veže poslikati in štedilnike temeljito popraviti. Tudi kleti so si, med drugim je tudi esen in novo vino, ogledali, in stare, polomljene vodovodne pipe nadomestili z no- ' Glejte, kar za polne tri dni je bila brezposelnost za marsikaterega na mah odpravljena. tako temeliito odpravljena, da pnelu-ženega denarja niti ni mogel, kaj sele uteg- nil do današnjega ponedeljka po nepotrebnem zapraviti. i • i A kakor rečeno, obupian je ljubljanski krc-mar — ljubljanski meščan pa le neskončno žalosten. . , . , Na primer v operni kleti je vladalo v soboto zvečer krasno veselje, Nekemu možu toliko da se niso potočile solze, ko ni dotnl tri deci ,belega'. __ »Kaj? Kaj?« - je kakor oplasen brez sape izpregovoril. >Tri deci boste pa ja dali, sem pošten.. Nastal je čudovit smeh. Natakarica bi ca bila kmalu po rami po-trepljala. Rekla pa je s komaj pridrzevanim krohotom in jezo, ker ji bo gost usel: rNe smemo... Saj veste...« sAhhhh!« In mož, ki je prišel brez pozdrava, je nevede in nehote ob odhodu z glave snel klobuk in veselo družbo, ki ie pila mahnovec, jedla hrenovke in ee imenitno zabavala, po-zdravil * »Klanjam sel^ in odšel, res - z opoteka-jočimi se koraki. Pa saj operna klet ni prav nič kriva, in je v tej Ponedeljkovi nesreči le zato ker ima slovenski kulturni hram nad vhodom streho, ki je narejena iz lepo obrezanega lecto-ve«a piškota, ki stoji za zdaj se na treh ne-nmno pol i zi ran i h, abnormalno velikih vžigalicah, pa upamo, da bodo ta prvotni namen zavrgli — in jo podprli - recimo se njo -z baročnimi stebriči. Slovenski meščan, slovenski kmet m delavec, ki so vajeni vsega hudega, m nepre nehoma pričakujejo veselega dogodka pa ee ne bodo niti najmani začudili, ce ta lec-i tov piškot nekega dne podro — ali pa -1 če ga preneso kam drugam... hudo za one ruske pisatelje-pribežnike, ki žive samo od peresa. Vzlic težkim razmeram pa tudi v emigraciji cvete stara ruska ljubezen do knjige, pravi kult ruske knjige. O tem pričujejo luksuzna izdanja ruskih knjig, kar ni snobizem, temveč ustreza ljubezni, ki jo imajo Rusi do lepe knjige. Požrtvovalnost razodeva tudi obstoj tako zvanih »tolstih žurnaiov.« Predvsem so to »Sodobni zapiski«, stara, ugledna ruska revija, ki izhaja sedaj v Parizu in zbira okrog sebe sama priznana peresa. Doslej je izsio v emigraciji več kot 25.000 strani besedila s sestavki najbolj znanih ruskih artorjev. Poleg te revije izhaja v Parizu časopis »števila«, ki je razkošno opremljen; prinaša večbarvne reprodukcije slik. Središče ruske emigrantske književnosti je še vedno Pariz. Tamošnji podjetji »Sodobni zapiski« in J. Povolockij izdajata največ novih knjig; deluje pa tudi nekoliko manjših založb. V Berlinu uživa zaslužen sloves založništvo »Beseda« (Slovo), ki izdaja zbrane spise ruskih klasikov. Novo središče ruske knjige je postal v zadnjih letih Beograd. Tu so 1. 1928. ustanovili »Rusko biblioteko«, ki je izdala doslej preko 30 solidno opremljenih knjig, med nji^ mi spise Bunjina. šmeljova, Kuprina, Me-režkovskega, Remizova. Baliraonta, Sever-janina in dr. Nadaljnje založbe obstoje v Pragi (»Plamen« in revija »Volja Rusije«!. V Rigi izhajajo z malimi izjemami samo literarno manj vredne k nji g" e — vsakovrstna zabavna literatura. Novo vino na zagrebškem trgu V Zagreb so pričeli dovažati letošnja dalmatinska vina, ki se točijo po 10 Din, a na debelo se trgujejo po 8 Din liter. Kakovost novega dalmatinskega vina je nekoliko slabša v primeri z lanskim pridelkom, ker ima manj alkohola in nekoliko slabši okus. Cene novemu vinu v šibeniški okolici in Kaštelih se gibljejo od 2 do 2.50 Din za liter. To pa so cene za boljšo kakovost, dočim se slabše vino prodaja po 1.80 do 2 Din za liter. Iste cene so na Pelješcu in na Hvaru. Na Visu je vino malo dražje. Viškega vina še ni v Zagrebu. Vinski trgovci sodijo, da bodo cene dalmatinskemu vinu še popustile. Najmodernejša Jiiša v Pragi V Pragi je zgradil neki zasebnik tronad-stropno stanovanjsko hišo, ki je pravi vzor moderne zgradbe. Stranke so se že »"selile v svoja dvo- in trosobna stanovanja ter imajo za najemnino na razpolago: lift, ce-lonočno razsvetljavo na stopnicah ter prosto razsvetljavo v stanovanju, centralno kurjavo, toplo vodo v kopalnici, štedilnik najmodernejšega tipa, električno hladilnico, lastno anteno, hišni telefon v zvezi z državnim telefonom, lastne kontakte za električne sesalce prahu in podobno, pralnico z vsemi stroji in likalnico. Tudi najemnina ni pretirana: 4200 Kč na leto. | Zvočni kino ideal Ob 4., 1/2 6., V2 8. in U uri zvečer Danes nepreklicno zadnjikrat! SiegSried Arno Uršula Grabley — Hans Junkermann Smeh! Krohot! Zabava! Sir Hari Singh, kašmirski maharadža, čigar oblasti ao ae uprli muslimanski domačini Na krovu ameriške bojne ladje »Colorado« se je zgodila med strelnimi vežbami eksplozija, ki je zahtevala štiri mrtve in deset težko ranjenih mornarjev. (V ospredju »Co- lorado«, za njo »Maryland«) mi meseci nesel obleko, nisem niti slutil, da bo zaradi te obleke prijateljstvo med nama skaljeno. Danes pa leže med nama hlače, telovnik in suknjič. Vem, da tudi vi ne mislite na nič drugega in rotim • dajte sebi in meni dušni mir in ne silite me, da sežem po skrajnih sredstvih. Vaš Jožef Berger.« Svetoval sem mu, naj si stvari ne jemlje preveč k srcu, ker se v kriminalistiki še ni primerilo, da bi krojač ubil svojega dolžnika. Narobe, poznam lep primer največje krojaške velikodušnosti. V Magdenburgu bi bil moral biti neki meščan obglavlien in magdenburški krojač Muhlbach je s posebno prošnjo prosil cesarja, naj obsojenca po-milosti, ker mu je dolžan še denar za zimsko suknjo. Moj prijatelj je bil tako ganjen, da me je vprašal, kako se je to končalo in ko sem mu odgovoril, da je šlo vse po sreči, je vzdihnil: »To je res strašno!« Nikdar še nisem videl tako potrtega človeka, kakor je bil moj prijatelj, ko me je naslednjega večera obiskal. »Zdaj šele vem«, je ves iz sebe dejal, kaj pomeni: »Ne silite me, da sežem po skrajnih sredstvih.« Zjutraj sem ga moral spet sprejeti in tedaj je dejal: »Ker do danes še niste plačali stanarine, sem se zbal, da mi ne bi ušli Za.*o sem vam sam plačal stanarino in imam zdaj ključe vašega stanovanja v svojih rokah. Tako torej odpade zvonenje in trkanje, lahko boste mirno spali, jaz bom tiho odprl, vas zbudil in lepo se bova pogovorila o tem, kar se naju tiče.« Moj prijatelj mi je pričel tožiti, da je imel ponoči haluncinacije: Videl je krojača, ki se je plazil k njegovi postelji in ne-nehoma ponavljal stavek. »Ne silite me, da sežem po skrajnih sredstvih.« — »Zdaj«, je jokaje dejal, »zdaj razumem, kaj je s tem mislil. Strpan človek je. Vse, kar sem mogel, sem poizkusil, da bi se ga iznebiL Tako sem na primer hodil z staro manli-eherico po sobi gor in dol, on pa je mirno sedel in dejal: »Pustite to, gospod čejka, laliko se ustrelite in potem ne boste mogli nikoli izpolniti svojih obveznosti.« dostikrat govorim z njim o tem, da je nekega mojega prijatelja čevljar tako dolgo zasledoval, dokler se ni obesil. On je energično izjavil, da to ni res, da je moralo biti še kaj drugega vmes in da je mojega prijatelja poznal. In še je dejal, da sem si tega samomorilca očividno izmislil. Tudi sicer me skuša na vse mogoče načine to a-žiti. časih pride, prinese s seboj steklenico konjaka, se ustavi pri vratih ic vpraša: *Kako je kaj z vami?« Ko prebledim, skoči naglo k meni, mi vlije konjak v usta in pravi, da ni mislil nič slabega. »Ne prihajam se vam rogat, povedati vam jočem le, da sem včeraj seštel vse. kar -ni ljudje dolgujejo in da to presega trinajst tisoč kron. Bog varuj, da bi se vam ogal.< Moj prijatell me je silil, naj grem z. njim in sprejmem krojača. Na moje vprašanje, kako si to prav za prav predstavlja, ni je odvrnil, da bi mu bilo zelo ljubo, če b! povedal njegovemu krojaču par, samo par. gorkih. DOGODKI PO šl ROKEM Pred evropsko konferenco o dolgovih? Pogled na Biarritz, svetovnoznano francosko morsko kopališče, kjer naj bi se po še nepotrjenih vesteh vršila v decembru nova konferenca o rešitvi problema evropskih dolgov S svedrom v kraljestvo fenega diamanta Mogočne prirodne sile so bile na delu pred tisočletji: rušili so se gozdnati holmi, sesedali se bregovi, vsa narava se je kroto-vičila neprestano oblikovala, dokler m otrdela s pokopanimi zakladi lesa v zarje naših dni. Tisočletja so privabila na raz-ora.no površje novo življenje, v nednjah zemlje se je pa sesedel črni diamant, ki nam je dal novo dobo, vsemu življenju nov ritem, nova vprašanja, dal nam je robota, da trna iz zemlje pravljične zaklade, zato da ne more prav živeti, a umreti se mu noče ... Bilo je ob zatonu osemnajstega stoletja, ko sta sedla utrujena potnika na gozdnati porobek nekje nad Trbovljami. Celo ima je rosil pot in debele srage so jima poi^eie na izsušeno stezo. Od nekod s severa ju je bila privedla pot, dva potujoča rudarja, ki bi rada videla svet. Bila sta to Thun-hauser in Holuber. Kaplja za kapljo si je ^skala pot v žejno zemljo. Zdajci je obstal začudeni pogled Thonhauserja na temni lisi pod tovariševo glavo. Izluščil je kamen iz tal in spoznal v njem — premog. Kmalu sta se uverila, da sta naletela na bogato žilo rjavega premoga. Vse Srno kraljestvo pod njunima nogama je sprele-tel nezaznaven drget, slutnja počasnega konca. Svoje odkritje sta sporočila advokatu Franu Maurerju v Dunajskem Novem mestu in ta je kmalu ustanovil družbo, ki je imela že leta 1804. več jamskih kopov. Leta 1873. je bila ustanovljena TPD, ki se je razmahnila posebno po letu 1850., ko je šinila skozi zasavsko sotesko prva lokomotiva. Odtlej so prevrtali milje in milje podzemlja, izvrtali milijone ton premoga, prokleli neštetokrat in zopet blagoslovili novčič, droben zaslužek za lačna usta velike družine. V treh rajonih so se zagrizli v drobovje zemlje: Hrastnik-Trbovlje-Za-gorje. Zagorje ima dva ločena jamska revirja v višini 276 metrov in sicer Kotredež in Ki-sovec. Premogovna plast je v Kotredežu v globini 221 metra debela okrog 16 metrov, v Kisovcu pa 20 do 22 metrov. Zadnja leta je začela kisovška žila izmirati in je bo v par letih konec. Zato je bilo treba najti nadomestek. To je pa eden izmed najodgovornejših poslov, ki zahteva velike previdnosti v presojanju ležišč, če se ta izplačajo. Kajti investicije so tudi za močno družbo ogromne, šele, ko so izdelani podrobni idealni t. j. domnevni crteži premogovnih slojev, tako po dolžini in smeri kakor po debelini, ko je armada svinčnikov uničila legije papirja, ko so se končno nasmehnile ustne prizadetih denarnih magnatov in je vzkipel šampanjec na banketu, šele tedaj se zgane armada, ki se zagrize, vrta in vlači na dan. Pred kakimi tremi leti so postavili v breg nad gostilno pri Robavsu vrtalni stolp tri močna, v vrhu povezana bruna. Navo-zili so večje število votlih cevi, do 20 metrov dolgih s premerom Kakih 7 do P centimetrov. Z močnim vitlem na motor so dvignili prvo cev in nanjo spodaj pritrdili jeklen, skoro 2000 kg težak sveder. Ta sveder ima obliko dleta in je votel. Zaradi svoje teže se začne sveder pogrezati čim poseben stroj zavrti cev. Kmalu zgine v zemljo in da ona ne zamaši nastale luknje, potiskajo vanjo večje 'n močnejše cevi, ki se zaradi svoje teže ugre^ajo v isti meri, kakor si dela sveder pot. Cevovje ima pa še drug, najvažnejši smoter. Ono prav omogoča določevanje slojev, skozi katere potuje sveder. Skozi vrtalno drogovje napeljejo z močnim pritiskom vodo, ki na svojem potu skozi votli sveder sproti izpira in izplakuje vso snov, ki jo js izvrtal težki sveder. Mimo svedra najde z izvrtni-no nasičena voda pot navzgor po širših ceveh, ki jih, kakor že omenjeno, po .iskajo za svedrom. Z izvrtnino onesnažena voda teče v korito, kjer se težki delci us^dejc na dno. V točno odmerjenih časovni!- presledkih preišče to usedlino v co dol .cen? strokovnjak, ki vodi natančne spiske. Na ta način je mogoče na enem samem mestu ugotoviti globino, v kateri se je začela plast premoga, kakšna je njegova vrednost, morebitno prekinjenje in mnogo drugih stvari, ki zanimajo strokovnjaka. I V loškem reviru so vrtali do globine 312 SVETU metrov, za en vrt so pa potrebovali več mesecev. Razume se, da je treba na ta način preiskati več mest. Loški revir so navrtali pri Robavsu, Zaletelu, Martanovcu, Pod-reberšku in Zavinah. Povsod so naleteli na razveseljive plasti, le vrt v Zavinah ni uspel. Na ta način so si ustvarili precej zanesljivo sliko o debelini, smeri in kvaliteti premoga, ki je, kakor vele poročila, izredno dobre kakovosti. Površni računi trde, da je v novem revirju premoga za 70 let, ako računamo letno produkcijo na 25U.000 ton. Popisano vrtanje, tako zvani rapidni sistem s splavljanjem, pa radovednemu raziskovalcu ne pokaže smeri plasti. Zato uporabljajo od časa do časa »vrtanje za jedrom«: sveder, ki ima okroglo osnovo, ima v sredini po vsej svoji dolžini okroglo odprtino na čije osnovnem robu so ostra rezila iz karborunda, neke umetne snovi, ki je trša od diamanta. Ker se sveder vrti, izrežejo rezila stebriček, ki leze v svedrovo odprtino. Ko potegnejo sveder na dan, je geologu kaj lahko ugotoviti lego, sploh ustroj plasti v gotovi globini. Poleg popisanih vrtanj se poslužuje tehnika še drugih načinov, med njimi suvalnega vrtanja s 300 do 800 udarci na minuto, kar pride v pošte v pri raziskavanju v odpornem kamenju. Včasih prav rad nagaja »bergmandeljc«. Zgodi se namreč, da se cev v večji globini utrga, sveder ostane v zemlji in prav težko ga je zopet dobiti na dan. Nič čudnega. Ko se je pogreznilo 20 metrov cevi v zemljo, potegnejo v vrh vrtalnega stolpa drugo in jo privijejo v prejšnjo, stroj zopet zabrni in obrača tanko cev s težkim svedrom na koncu, če pomislimo, da je potrebnih 3"° metrov cevi, ki so pa vse enako debele, je kaj razumljivo (posebno, če je slab materi jal ali so obrati prehitri), da se cev odtrga in potem naj kolne mašinist, naj se praska Herfort (vrtalni mojster), naj pljuje od jeze, — nič ne pomaga ... Potegniti je treba vse strašno dolgo drogovje na dan ter namestiti na spodnji konec cev, ki ima v obliko navzdol obrnjenega lijaka v notranjo stran urezane »kvinte«, in zopet vso to egiptovsko kačo spustiti nazaj s tiho nado v srcu, da se bodo »kvinti« zajedli in se tesno spoprijeli z odlomljeno cevjo 200 metrov pod zemljo, če se ne posreči enkrat, pa še in še, mesec ali dva, ker je sveder drag. In če se ne posreči prizadevanje! Nad Zaletelom spi en tak one svoj trmoglavi spanec, kakih 150 metrov globoko. Brž ko je imela družba potrebno gotovost o ležiščih premoga, je zgradila 1050 metrov dolg podzemeljski zvezni rov iz Toplic pod cesto in Medijo v loško dolino. Pod glavno cesto na Lokah je zavrtan matični rov, ki je dolg kakih 100 metrov ter je nastal zaradi poizkusnega kopanja. Ugotoviti bo treba le še točno smer, ki naj bi šla skozi glavno jedro, nakar se bo delo nadaljevalo v stranskih jaških in etažah. Če ne bo kriza ovirala, bo loška dolina v par letih lahko zaposlila veliko število delavstva. Središče premogokopne industrije se bo pomaknilo iz Toplic višje gori proti severozahodu. Loke in Kisovec bosta dala kruha. Napet položaj v Kašmiru Chaplinova fanta v Evropi ,SIobode' v Beogradu ni več Beograd. 6. novembra. Beograjski Slovenci smo res ena sama velika družina in če imamo vse druge slabe lastnosti, imamo vendar eno dobro: da se ne izogibamo drug drugega, temveč se iš&> mo, samo da se najdemo. In če si kedaj hotel najti slovensko družbo v Beogradu, ti je bilo samo treba stopiti v Masarykovo. v »Slobodo«, pa si bil med svojimi. Ali te naše jSlobode« ni več. Dasi živimo v časih, ko se splošno krčijo mošnji eki, je bil lastnik hiše, kjer smo imeli našo »Slobodo«. tako preljube zaiiv, da je zvišal najemnino za onih par kvadratnih metrov tal kar za 50 odstotkov, pa se je reklo, da je stvar nemogoča. Preselili smo se. Drugi večer smo po svoji skromni slovenski navadi praznovali otvoritev novega sporna«. Ni daleč od dosedanjega našega taborišča. Samo okrog vogla Masar>"kove, pa naravnost preko Milanove v Frankopanovo do »Crve-nog petlac — ^Rdečega pet?linčka«, k.j pa se sedaj prekrsti po naše v »Zlatoroga«. Že pred svetovno vojno so se zbirali ta ljudje, ki so mislili čez Savo in Dunav, tn semkaj so prihajali tisti naši, ki so že tedaj polagali temelj današnji naši Jugoslaviji. Preselili smo se torej na stara naša tla in kdor prihaja sedaj v Beograd, nas najde tamkaj, v Frankopanovi. Naše »Slobode« v Beogradu ni več, pač pa se namesto sedanjega »Rdečega petelinčka«, ki nas je vse privabil pod svojo streho, v kratkem pojavijo zlati rogovi našega triglavskega gospodarja, >Zlatoroga:<. Tu smo; tu nas najdete! Vse, kakor smo bili! Objave Raskj večer v radiu. Radijska postaja nam bo v torek 10. L m. postregla s prijetnim večerom. Ruski večer bo na programu, večer, ruske glasbe. Ako sodimo po pevcih, bomo imeli zares lep glasbeni užitek. Štefanijo Eduardovno Frankovsko-Vukovo smo slišali. Njen liričnodramski sopran je obilen in zvočen. Istotako De Makejev bariton. Opera »Ruslan in Ljudmila« od Glin-ke je ena najlepših ruskih oper in slišali bomo na tem ruskem večeru arijo iz te opei-e. . . Pri boleznih želodca, črevesja in presnav-Ijanja privede uporaba naravne »Franc Jo-žefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška stro-kovnjaška izvedenja povdarjajo, da se >Franc Jožefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ali si že rta« Vodnikove družbe? Jaroslav Hašek: Himna potrpežljivosti Imam prijatelja, ki mi vsak večer z drhtečim glasom pripoveduje o svojem krojaču. Pri nas na češkem to sicer ni prav nič čuden pojav, toda nikdar ni spremljalo tega pojava toliko čudnih okolnosti kakor v tem primeru. Priznam sicer, da je bil moj prijatelj sila nepreviden, ker si je dal napraviti obleko. Toda, čemu se mora zdaj vsak dan iznova pokoriti za ta greh? Tako je žalosten, da se dan na dan spominja na tiste rajske čase afriških divjakov,' ki jim ni treba nositi obleke. Trpel je zanj tudi spomin na praočeta Adama; moj prijatelj je trdno uverjen, da bi njegov krojač, gospod Berger, tudi Adamu dejal: »Ne silite me, da posežem po skrajnih sredstvih, najrajši bi mi ostali dolžni celo figovo pero.« Ta misel je preganjala mojega prijatelja tako, da mi je nekoč zaupal, kako vsako noč sanja, da je v raju in da mu gospod Berger trga proč figovo pero. Pred štirinajstimi dnevi je ves pobit in potrt stopil v mojo sobo in sedel za mizo. Z žalostnim glasom — kakor da bo v naslednjem trenutku pričel jokati — mi je dejal, da mu je njegov krojač že pričel pošiljati pisma. Ni mu bilo torej dovolj, da je vsak dan trkal na nieeova vrata in trgal z njih listke, ki so naznanjali, da je moj prijatelj za nedogleden čas odpotoval. »Ni mu bilo dovolj«, je stokal nesrečni mladenič, »da me je vsak dan mučil in vdi- ral v moje stanovanje, potem ko je z zbi-janjem in suvanjem priklical pred moja vrata vso hišo. Hišnica in sosedje so se seveda zmerom udeležili teh vljudnih napadov, tolkli, zbijali in brcali ob moja vrata ter vpili: »Izpustite vendar tega gospoda noter, saj dela tak šunder, da ga ni moči prenašati, za vraga, odprite!« »Nekoč je prišel noter z zvijačo. Ne morem si tega tolmačiti drugače, kakor da je podkupil poštarja, da bi izvedel, kaKšen je najun dogovorjeni znak. Pozvonil je štirikrat kakor poštar in na ta zahrbtni način dosegel, da je prišel noter. Izpreme-nil sem to in odslej je moral poštar pozvoniti šestkrat, perica pa osemkrat. Toda tudi to mu ni ostalo skrito in iznova me je izdajalsko napadel, če mu vendarle nisem odprl, je priklical spet vso hišo vkup in vpil, da morajo moje stanovanje s silo odpreti, zakaj včeraj da sem hodil tako potrt okoli, da sem danes prav gotovo izvršil samomor, šli so torej po ključavničarja, odprli v navzočnosti stražnika moje stanovanje in me našli vsega prestrašenega v postelji, zakaj takoj sem namreč vedel, da bom moral plačati zdaj še ključavničarja. Trikrat so pri tem pokvarili ključavnico, kar sem moral takisto plačati, o tem, da so me sosedje zmerjali in vpraševali, zakaj se nisem že ubil, pa rajši ne govorim. Hišnik je tudi menil, da bi »»'.'o to najbolje, zaradi česar se je zapletel v prepir z gospodom Bergerjem, ki je pričel vpiti: »Mož mora živeti, da bo lahko izpolnil svoje dolžnosti« Verjemite mi, da je to grozno in da po cele noči ne spim, ker se bojim, da ne bi zjutraj spet prišel krojač in me mučil s kakimi novimi mukami. Ko je predvčerajšnjim prišel k meni. mi je dejal: »Ne mislite, da hočem od vas denar, ne, samo značaj hočem imeti.« želim, da bi bil nasproti meni surov da bi se prostaško izražal in uporabljal aajnesram-nejše žalitve, on pa je namestu toga nadvse vljuden in danes mi je celo dejal: »Zelo mi je žal, da moram napraviti tak šunder, preden vas zbudim, želel bi, da Di bili vedno zbujeni, kadar pridem in da ve bi več uganjali takih šal kakor danes, ko sem našel na vratih napis: »Pozvonite devetsto-krat!« Ko sem pozvonil osemsto sedemdeset tisoč, se mi je takoj zdelo da sem se nekje zmotil in moral sem začeti iznova. Poleg tega vam moram povedati, da je zvonec pri petsto dva in šestdesetem signalu odpovedal in da morate spet napolniti baterijo. Prišel sem vam tudi povedat, da sem vam danes pisal. Ponoči sem se spomnil na vas, sedel sem in vam napisal pis-. mo.« »Tu je pismo«, je vzdihnil moj prijatelj. Pismo je bilo napisano brez slovničnih napak. »Spoštovani gospod«, je pisal gospod Berger, »zdajle ravno mislim na vas, zakaj v teh sedmih mesecih, ko sem vas prisiljen • stalno obiskovati, sem se tako navadil misliti na vas, da zdaj sploh ne mislim na nikogar drugega več. že od mlada sem sila potrpežljiv in sem nekoč peš Sel osem in osemdeset kilometrov daleč, na kar vas po-1 sebej opozarjam. Ko sem vam pred šesti- Charlie in Sidney Chaplin sta prispela čez Ocean v Havre. Vozila sta se skupno s predsednikom Lavalom na ladji »Ile de France« Pridne roke izdelujejo smuči za bližnjo sezono Čitajte ilnstrovano revijo Vižrvi TTMIF IN SVET« Takšen je obiskal kralja V Londonu so temeljito razpravljali o vprašanju, v kakšni obleki bo prišel Gandhi h kralju, ki ga je bil povabil na čaj. Stavo so dobili seveda oni, ki so zatrjevali da bo obiskal Gandhi kralja v svoji običajni : ind-ski narodni noši« Ljubljana, 8. novembra. Tudi jugoslovenski športniki so imeli danes svoj veliki praznik. Ži\ljenje na zelenih poljih je zastalo za kratek hip, pred mogočno manifestacijo za domovino. Dan zgodovinske odločitve za bodočnost Jugoslavije je bil tudi za športnike dan, ko so odložili svoje orodje, zapustili igrišča in vežbališča ter pohitel; na vse strani, da store svojo dolžnost za lepšo in bolj zdravo bodočnost svoje mile domovine. Y tem znamenju so bila danes naša igrišča prazna v pričakovanju novih dni, ki bodo tudi na zelenem polju ostali vse bolj svetli in zmagoviti. Tudi našemu športu je napočila z današnjo zmago ju-goslovenstva doba novega razmaha in doba jačjih sil za plemenito borbo r.a športnem polju! Dva dogodka v nogometu Vienna je odločila prvi finale za srednjeevropski pokal v Curihu zase, Madžari pa so doma odpravili močno reprezentanco Švedske Curih, 8. nov. Danes se je vršil na igrišču Grashopperjev prvi finale za srednjeevropski pokal, za katerega se letos po čudnem naključju borita dva dunajska tekmeca, pred ogromno množico gledalcev med Vienno in \Vackrom. Zmagala je Vienna s 3:2 (1:2). Moštvi sta bili do odmora skoraj enakovredni, pozneje pa je Vienna igrala nekoliko boljše in je tudi po pravici zabila svoj zmagonosni gol. V ostalem sta obe moštvi pokazali prav dobro igro in gledalci so v polni meri Ostale tekme v inozemstvu Praga: Slavia : Sparta 3 : 1 (2 : 0); Meteor Vrli : Bohemians 2:1: DFC : SK Prostjejov 2:1; Teplitzer FC : Kladno 3 : 3. Plzen: Viktorija : čechie Karlin 6 : 0. Bratislava: Ilepr. Bratislave : Mlad. repr. Madžarske 1 : 1 (0 : 1). Dunaj: Admira : Nicholson 2 : 0 (1:0): RAC : Hakoali 1:1(1:0); Waker : Ra-pid 1 : 0 (0 : 0); Austria : FAC 7 : 5 (3 : 1>: Sportfclub : Slovan 1 : 1 (0 : 0). prišli na svoj račun. Dasi je bil dan sicer oblačen, vendar ni deževalo, tako da je bil za nogomet prav primeren. Revanžna tekma se bo vršila na dan avstrijskega državnega praznika 12. t. •m. Budimpešta, 8. nov. Pred 12.000 gledalci je danes madžarska reprezentanca odpravila Švedsko s 3:1 (2:1). Madžari so igrali ves čas zelo dobro in so zmago popolnoma zaslužili. Posebno dobri sta bili obe krili, ki sta tudi takoj v prvih minutah zabili dva gola za svoje barve. • Berlin: Minerva : Blau - Weiss 2:1: .Siidstern : Wacker 6 : 4 (G : 2); Tennis Borussia : Union Potsdam 2 : 0. Vel. Varadin: Repr. Vel. Vara da na : Fe-renezvaros 4 : 2 (2 : 1). Miškolc: Hungaria : Attila 5 : 3. Pečuj: Kispest : Pecs Baranva 5 : 1. * ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora v hotela »Miklič«. Plavalna sekcija SK Ilirija. Seja načel-sfcva bo danes ob IS.50 v kavarni Evropa. Tehnični del rubrike arejuje avtotehaiciu oddelek Vmcnum Oil Cempanr. d. 4. Avto z enocilindrskim motorjem V a češkem tržišču se je pojavil pred kratkim nov tip malega avtomobila, ki ima motor z enim samim cilindrom. Novi avto se imenuje »Kroboths in se odlikuje ne samo po nizki nabavni ceni, ampak tudi po cenenem pogonu, zanesljivosti in trpežnem ma-terijalu. Motor novega vozila je dvotakten, ima ci-lindrsko vsebino 550 ccm, js hlajen z vodo in daje 10 k. s. Hlajenje je tprmosifonsko. Vozilo ima vplinjač sistema "Zenithr, Bo-schovo razsvetljavo, Z. F. goniio s trojnim in vzvratnim tekom in oblični prelik, posebno enoploščno sklopko, zobato vodilo posebno konstrukcije, ki onemogoča opletanje sprednjih koles. Prenos moči se vršj s pomočjo kardana. ki teče na 2 Hardyjevih ploščah. Šasija je iz jeklene cevi in je spredaj in zadaj obešena na nihalnih premah. Vozilo je dvosedežno in ima zadaj še poseben prostor za prtljago. Ta prostor pa ^e da tudi tako urediti, a obvarujemo zobnike gonila ol predčasne obrabe, da preprečimo kolikor mogoče izgube pri prenos« moči, moramo tuctj gonilo in difercncijal pravilno mazati. KonzMentna mast, ki se še včasih uporabila za mazanje gonila, daje prevelik odpor posebno pozimi. Zobniki gonila - napravijo brazde v masti, zobje niso mazani — in kovina drsi po kovini. Pojrolno mazanje, lahko zaganjanje in prečkanje, posebno pozimi, najmanjša poraba moči se da doseči le z visokovrstnim mineralnim mazivom. Olje izpustimo iz gonila in diferencijala lajboljše takoj po končani vožnji, torej takrat, ko je olje še toplo in vzame s seboj vso nečistoto. Ravno tako, kakor pri motorju se mora tudi okrov gonila, predno vlijemo vanj sveže olje, izpiakniti. Isto velja tudi za okrov diferencijala. V obeh primerih lahko uporabimo petrolej za izplaknitev. Potem ko smo izpustili tekočino, s katero smo okrov izplaknili, bomo vlili vanj sveže olje tako kakovosti, ki bo omogočalo pravilno mazanje gonila. Višina, do katere moramo vliti olje, je pr) modernih vozilih skoro vedno naznačena. Avto na tračnicah. Kakor smo že svoječa-sno poročali, so na nekaterih manjših progah v Nemčiji uvedli avtobuse, ki vozijo po tračnicah. Istotako po uvedle take omnibuse tudi francoske železnice. V Avstraliji pa vozijo po progah zaprti osebni avtomobili, ki se uporabljajo namesto lokomotiv. Nov aerodrom v Runiuniji. V černovičah so pred kratkim dogotovili aerodrom. Njegova dolsost je 709 m, širokost pa nekaj nad i i: jO m. Na aerodromu je hangar, dolg 50 m. a širok 35 m. Poleg hangarja je v posebni zgradbi mehanična delavnica, poleg nje pa urad aerodroma, posebni prostor.} za carinarnico, meteorološko postajo in radijsko postajo. Tu je zgrajen celo mal hotel z restavracijo. Stroški za aerodrom znašajo okrog U milijonov I)in. Kaj jc pokazal letošnji pariški salon? ■Frav za prav isto sliko, kakor vse druge zadnje avtomobilske razstave: izpopolnitev malih avtomobilov. Vsi konstrukterji malih avtomobilov vedo dobro, da je ravno to polje še precej neizkoriščeno, da je pa kupec precej kritičen in se hoče v malem avtomobilu skoro tako počutiti, kakor v onem, ki stane dvakrat toliko. Mnenja graditeljev malih avtomobilov glede najprikladnejše velikosti vozila, so zelo različna, enotna pa so Ko sem uvidel, da je prijatelj čejka res že popolnoma uničen, sem mu predlagal, naj pred gospodom Berger jem glumi norca. Imate popolnoma prav«, mi je pritrdil, »saj itak ne manjka več dosti. Odkar ima ključe do mojega stanovanja, pride ptf ne-krat na dan pogledat, kaj počnem. Najhujši pa je njegov resni in usmiljeni stavek: >: Torej gospod čejka, kaj je z vami?.; — Veste kaj dragi prijatelj.« sem mu svetoval, >,ko pride gospod Berger, mu dajte na njegova vprašanja zmedene odgovore.« Okoli desetih je v čejkinih vratih zaškripal ključ in imela sva čast pozdraviti gospoda Bergerja. Opazil sem, da mu je bilo nevšečno, ko je ugledal pred seboj neznano osebo. Prijatelj čejka je sedel na oknu in mračno gledal predse; potem je kakor v sanjah dejal: »Zakaj je neki Kari IV. tako uredil — menim, da se tem vinskim goricam pravi Melnik.« Gospod Berger me je vprašujoče pogledal in prijatelj čejka mi je med tem z globokim glasom dejal: »Prosim vas, pokažite gospodu ravnatelju plinsko cev in sporočite mu, da je vodovod v redu.« Gosp. Berger je ves razburjen stopil naprej in dejal: »Jaz sem, gospod čejka, Berger, Jožef Berger, saj veste, hlače, telovnik, suknjič.« — »Ah«, je vzkliknil čejka, »vas je torej poslala holandska vlada, van Dyck? Povejte svoji kraljici, da je moči pridobivati iz dvogoldinarskih tolarjev radij.« : Toda, gospod čejka!« — »Car Ivan«, je prijazno dejal gospod Čejka, »v Rusiji vam bom zgradil majhno cerkev in črne kokoši bom učil plavati. Sicer pa bo treba spoditi od Panamskega prekopa vse velike vezirje. Sadeže kruhovega drevesa bomo križali z bananami in opice morajo na aeroplan.« Peljal sem bledega gospoda Bergerja v stran in mu dejal, da je bil pravkar tu zdravnik, ki je konstatiral, da se je nesrečniku omračil um. »Jutri se bodo za mojim prijateljem za zmerom zaprla vrata sanatorija.« Gospod Berger je sedel na postelj in ihtel, med tem ko je prijatelj čejka hodil po sobi gor in dol ter smehljaje se dejal: »Nadenite leopardom nagobčnike, pustite jih, naj se gredo izprehajat, da nam bodo prinesli denarja.« V Gospod Berger je mahoma vstal in dejal čejki: »Jaz se ne imenujem Berger, jaz sem stavbenik Novak. Zgradil sem most čez Sredozemsko morje. Tudi potres na Siciliji sem jaz napravil.« Potem je sedel na tla, pričel s prstom trkati ob pod in pri tem vpil: »Tu izkopljite vodnjak, tu spodaj so Karlovi Vari.« Skočila sva k njemu, prijatelj čejka se je sklonil nad njim in mu strahoma dejal: »Toda, gospod Berger, sai je bilo vse vkup le šala. Hotela sva vas le prestrašiti.« In ko je gospod Berger vstajal, je z groznim glasom dejal: »In jaz vaju takisto, gospod čejka!« Kaj se je potem zgodilo, tega ne vem, zakaj naglo sem ostavil nesrečno stanovanje. Naslednji dan mi je čejka ves iz sebe povedal, da je gerpodu Bergerju plačal. (B. Z.) v tem. da je treba trpežnost malih avtonio- j bilov povečati in vozila tako konstruirati, da bodo na cesti ravno tako dobro ležala, kakor pa večji turistični avtomobili. To so v glavnem'konkurenčna sredstva, ki prihajajo v dobro seveda Ie bodočemu avtomobi-listu. Nov belgijski rekord. Motociklistični prvak Rene Milhoux je postavil na sorski progi Mont Theux, ki ima vzpon 12°/n. nov belgijski rekord s tem, da je dosegel povprečno hitrost 150.958 km na uro. Lepo dohodek angleških državnih blagajn. Pred kratkim je prinesel londonski časopis zanimive podatke iz angleške avtomobilisti-ke. Iz teh podatkov posnemamo, da so avto-mobilisti plačali za razne kazni v predlanskem letu lepo vsoto 200.000 funtov šter-lingov. Cc>te v tSR. Praška vlada je že lani ustanovila poseben fond za vzdrževanje in grad-Lo cest. V ta fond je bilo votirano lansko loto 1 milijardo čeških kron. Razen tega pa bo država nakazala temu fondu 70" .« vseh dohodkov na državnih taksah, ki se ubirajo na pogonska sredstva in maziva. Že v lanskem letu so porabili za popravilo cest S(,!0 milijonov Kč. Od celotne cestne mreže, ki znaša 8500 km. je popravljano v lanskem letu 3500 km ceste. Dela pa se seveda pridno nadaljujejo: češka vlada je s tem vsekakor dokazala, da zna ceniti važnost avtomobilskega prometa in ga hoče še naprej podpirati." To gotovo ne iz kakih sentimentalnih motivov, ampak ker dobro ve. da bo na drugi strani investirani kapital nosil tudi državi lepe plodove. Deset norih rekordov. Na dirkališču Mont-lher.v so postavili francoski vozači Senechal. Bourlier in Frettet v '24 u ni i vožnji 10 novih svetovnih rekordov. Vozači so se menjali vsaki dve uri. a vozili so na avtomobilu Delane. Doseženi rekordi so: 50<> km s povprečno hitrostjo 179.850 km na uro: v triurni vožnji so prevozili 538.S70 km s povprečno hitrostjo 179.029 km na uro: 500 milj s povprečno hitrostjo 178.207 km na uro: 1000 km s povprečno hitrostjo 170.091 km na uro. 1000 milj s povprečno hitrostjo 167.027 km na uro; v l'2urni vožnji povprečna hitrost 103.233 km h: na 3000 km povprečno 156.457 km h; na 2000 milj povprečno 156.802 km/h: v 24-urni vožnji s povprečno hitrostjo 153.727 kilometra na uro. Robinzonka na pustem otoku Strašna usoda sorodnice francoskega podkralja v Kanadi Leta 1541 je proglasil francoski kralj Franc I. Kanado za svojo last. Poslal je dve ekspediciji, da bi preiskali novo deželo, in imenoval je skrahiranega ga-skonskega plemiča de Robervala za kanadskega podkralja. Kanadski podkralj je najel kapitana Cartiera s petimi ladjami, zbiral je denar za orožje, nazadnje se je pa zvezal z bivšim viceadmiralom de Lartiqueom, ki se je pečal z ropanjem. Nekaj denarja je zaslužil z ropanjem ladij ob bretanski obali, v aprilu 1542 je pa podkralj odplul s tremi ladjami, da bi dohitel Cartiera. Na ladjah je imel okrog 200 mornarjev in kolonistov, moških in žensk. Roberval je bil zelo objesten gospod, ki ni trpel odpora. Pretepanje, glad, vešala ali izkrca-vanje na pustem otoku je vzdrževalo na ladjah red in disciplino. Podkralja je spremljala tudi bližnja njegova sorodnica Marketa de Roberval s svojo 601etno komornico Damiano. Nesreča pa je hotela, da se je Marketa zaljubila v mladega plemiča in da njena komornica tega razmerja ni znala prikriti. Čim je podkralj to zvedel, je dal svojo sorodnico prepeljati na drugo ladjo. Ko se pa ljubezen tudi na ameriških tleh ni ohladila, je dal Marketo prepeljati na neobljudeni otok, kjer jo je pustil s komornico, štirimi puškami, strelivom in skromno zalogo hrane. Mladi plemič se je s svoio zalogo prostovoljno pridružil Marketi in njeni komornici. Trije prebivalci samotnega otoka so si napravili iz vej in mahu kolibo, preživljali so se pa z divjačino in plodovi. Živeli so bedno in neprestano so se morali boriti z divjimi zvermi, posebno z medvedi. V osmem mesecu je mladi plemič umrl. Kmalu po njegovi smrti je povila Marketa otroka, ki je pa čez nekaj dni umrl, a smrt je pobrala tudi staro komornico. Tako je ostala Marketa sama in obupno se je borila za golo življenje. Nekega dne je ustrelila tri medvede. Tako je preživela dobra dva meseca, ko je nekega dne zagledala ribiško ladjo iz Bretagne. Zažgala je velik ogenj in tako je opozorila ribiče nase. Otok je bil na glasu, da na njem straši, vendar so se mu pa ribiči približali in presenečeni so zagledali na njem žensko. Ko se je že pripravljala vstopiti na ladjo, da bi se odpeljala nazaj v Francijo, je malo manjkalo, da si ni premislila. Hotela je ostati v bedi in nevarnosti ob grobu svojih dragih, slednjič se je pa le odločila in odpotovala. Otok se je imenoval otok demonov, ker je baje na njem strašilo. Pozneje je dobil ime Roberval, nekateri zemljepisci so mu pa dali ime Marketa v spomin na strašno tragedijo, ki se je odigrala na njem. Zanimivo je, da je zadela krutega podkralja Kanade zaslužena kazen. Ko se je vrnil iz Kanade, je bil neke noči v Parizu zahrbtno umorjen. Kako pišete? Na anketo pod tem naslovom, ki jo prinašajo pariške Les Nouvelles Litterai-res«, je odgovorilo že več francoskih sodobnih pisateljev. Njih odgovori so prav zanimivi, mnogo pa povedo tudi posnetki rokopisov, ki pričajo, da sodoben pisatelj pridno rabi piio in brus, popravlja, izpre-minja prvotno besedilo in trudoma išče popolnejših stavkov, če je Anatole France dejal o sebi, da so ga smatrali za genija, ker je bil dober korektor, ali če je Flaubert včasi presedel -cele dni nad eno samo stranjo svojega rokopisa, nikar misliti, da sodobni pisatelj: sipljejo kar iz rokava nove misli in stilistično popolne stavke. Veščina pisanja je dandanes precejšnja, vendar si jo mora vsak pisatelj pridobiti sam in zase, a iskanje novih misli in novih sižejev je težje kot kdaj poprej, ker so nekdanje obsežne plasti že precej izčrpane. Zanimivo je tedaj, kako pišejo sodobni francoski pisatelji. Navedimo za danes samo enega, Georgesa Duhamela, čigar lepo in miselno vzpodbudno knjigo o Ameriki »Prizori bodočega življenja« nam obeta v Župančičevem prevodu »Tiskovna zadruga«. Duhamel odgovarja med drugim: r »Ponoči imam vedno pri sebi zvezek z velikim svinčnikom; če se česa domislim, si zabeležim še tisti hip v temi, čeprav kaj- j krat v bizarni in nesovisli obliki; zakaj na i spomin se človek ne more zanesti. Najmoč- i nejše misli ne prihajajo kar tako, zato ne sme človek pustiti ,da mu ubeži njih poglavitna vsebina : treba jih je tedaj ?Dra-viti na varno v beležnico. Tu lahko čakajo, če treba, tudi deset let, da dozore in se vključijo v tok žive misli, ustvarjajoče umetnostno delo. Beležka te vrste pa mora biti neposreden odziv, utrinek, domislek, četudi bizaren, ne pa domislena misel, preudarjena, premišljena opazka, kakršne si zapisujemo n. pr. v intimne dnevnike. Včasi se mi primeri, da si zapisujem take reči za mizo. v družbi; ljudje si pri tem naivno domišljajo, da beležim, kar so pravkar rekli. V resnici nimam vedno namena, da bi kdai porabil te misli — toda one so tu, predstavljajo trdno bogastvo, če si zabeležil mnogo različnih misli o kaki določeni reči.« Duhamel pripoveduje, da je štiri leta nosil v sobi dejanje velikega romana o Sala-vinu, ne da bi nanj mislil posebno pogosto. Samo kdaj pa kdaj je beležil. Nenadno mu je bilo prišlo, kakor bi ga obsedlo. Pravil je svoji ženi: Davi mi je Salavin rekel to in to.. in roman je kmalu dozorel. Duhamel piše sam in s peresom; ne mara pisalnega stroja. O tem pravi: »Rad imam gesto peresa .ki uvršča pismenke na papir. Zdi se mi, da je tako neprestano izmenjavanje besed in misli resnično pisateljevo delo in da ga lahko opravljaš samo s peresom v roki. Mehanski izumi — pisalni stroj — se mi vidijo nevarni. Tudi narekovanje lahko rabi samo tedaj, če hočeš naglo zajeti trenutne vtise, napraviti beležke ali spisati pismo. Pri ustvarjanju umetnostnega dela pa mora biti pisatelj sam, z obličjem v obličje svojemu papirju, tako kot v ljubezni z ženo. Pisalni stroj pri ustvarjanju umetnostnega dela — to je za me nekako tako kot če v začetku obeda spustiš psa v jedilnico. ' * Pisalni stroj lahko pisatelju opravlja samo podrejeno službo. To je povsem moralno, zakaj če bi mu bil zares v pomoč, bi bili najmočnejši stvaritelji oni ,ki imajo najboljše stroje. Pri meni se vloga stroja zmanjšuje na vlogo kopista, ki mi hitro preskrbi tri izvode mojega dela, da jih lahko korigiram ob raznih dneh, pod različnimi pogoji m v različni duševni razpo-loženosti. Te razne korekture res da niso istovetne, vendar se medsebojno izpopolnjujejo ...« Tako Duhamel. S svojo izjavo nam je vsaj malo odgrnil zaveso v delavnico, ki v nji nastajajo njegovi spisi. O ženi v kuhinji Pepelčica, zakleta toliko tisočletij v kuhinji, ni ušla pozornosti pesnikov, pa tudi ne njihovi kritiki. Ker gre samo za mrtve veličine, lahko prečitajo te vrstice moderne ženske brez ogorčenja. Nam ni bila storjena krivica, one pa. ki jim je bila. je ne čutijo več. Nietzsche ni imel rad žensk. Videl je v njih nekaj satanskega in zato je bil vpričo dobre in vedno vesele gospodinje ves zmeden. Kaj bi ji mogel, nesnu-joči nobenih peklenskih načrtov in marljivo vodeči gospodinjstvo, naprtiti hudega. Če bi bila žena misleče bitje, bi bila skozi tisočletja kot kuharica spoznala največje fiziološke ta.ine in se s tem sama polastila zdravniške vede. Razvoj človeštva so zavirale slabe kuharice in pomanjkanje razuma v kuhinjah. Niti zdai se ni na tem mnogo iz-premenilo. Nietzsche trdi dalje: Kar človek je, to je. Njegovo naziranje je bilo pa močno subjektivno, kajti ko je bil bolan, marsičesa ni jedel in s tem je delal krivico ženskam, ki so mu kuhale. Filozof Schopenhauer .ie rad dobro jedel in pri jedi je odlagal ves pesimizem. V knjigi »Panerga« je določil kot preizkušnjo v kuharski umetnosti: pripraviti star podplat tako dobro in okusno, da ga more človek pojesti. Tudi Shakespeare je bil strupen. V »Othel-lu« govori Jago o »zmaju v kuhinji«. Kakor da bi zmaj nikoli ne sedel tudi za mizo. Ohranil se je nam stih nemškega sanjača Lenaua. To je znamenita oda na kuhaiočo in pekočo ženo. Ne bomo povedali, kje in kdaj .ie bilo, zgodilo se je pa, da .ie zašel neki večji dnevnik v stisko. Izdajatelj si ie zaman prizad2-va! pridobiti za list odlične sotrudnike. Slednjič se mu je to posrečilo, toda kmalu so vsi učenjaki kot sotrudniki nrejndrali k drugemu listu. Dnevnik je bil skoraj izgubljen. Izda:a'eli si je pa znal pomagati. Dridohil ie kuharja, navadnega in obenem nenavadnega kuharja. Naročil mu je. naj piše prvovrst- obesse JfTAN (atnicai LJUBLJANA - PALAČA VIKT0RIA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV. KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETIRANIH IZDATKIH --t ne recepte. In kuhar jih je sestavljal. Tu pa tam se je pojavil v listu opis velike pojedine. Izdajatelj si~je lahko mislil. kako se cede ljudem pri čitaniu opisa pojedine sline, kako si ia ali oni izstriže članek, ga da prečitati svoii ženi in jo prosi, naj mu skuha v nedeljo enake jedi. Ljudje so začeli list kupovati in kmalu se je zelo razširil. Slava je šla sicer na račun kuharja, toda za njim se je gotovo skrivalo mnogo kuharic. Letalski konstruktor Zagreb, 8. nov. Danes je prispel v Zagreb konstrukter inž. Simon Milutinovič s svojim novozgrajenim športnim letalom. Spremljal ga je njegov pilot Jaklič. Jutri popoldne ob 15. bo inž. Milutinovič demonstriral s svojim letalom pred zagrebškimi letalskimi strokovnjaki. Samomor Slovenca v Zagrebu Zagreb, 8. nov. Tu se je danes popoldne po 16. uri ustrelil v prsa in smrtno ranil 27-letni Ljubljančan Slavko Jereb. Nameščen je bil v neki zagrebški trgovini s krznom. Jereb je bil oženjen in je imel 10 mesecev starega otroka. Imel pa je istočasno razmerje z neko Bebo F. Ko je Beba izvedela, da je oženjen, ga je zapustila. Danes pa je prišel k njei na njeno stanovanje na Maruličevem trgu štev. 11 in jo je prosil, naj mu ostane zvesta. Ona pa mu je očitala, da jo je ogoljufal in tedaj je Jereb vzel revolver iz žepa ter si ga nastavil na prsi. Beba je zbežala, on pa si je pognal kroglo v srce. Jereb je bil opasno ranjen prepeljan v'bolnico in ni upanja, da bo ozdravil. Velik požar v newyorški Iuki New Vork. 7. novembra, d. Na 200 m dolgem pomolu Manufactures Railroad Companv v Hobokenu je včeraj popoldne •izbruhnil velik požar, ki je uničil več skladišč in veliko množino blaga, določenega za Evropo. Škoda znaša nad milijon dolarjev. Požar se je razširil tudi na pomol holandske paroplovne družbe, kjer je bil zasidran pa mi k »Stadendam«. Na panri-ku so se že vneli jambori in vrvi, vendar pa so mogli ogenj kmalu pogasiti, f-co so potegnili ladjo od pomola. Tudi ostale parnike so obvarovali pred ognjem. XRnska vlada, stremi za tem, da bi odpravila sistem gospodinjskih pomočnic n osrvoboja ženo mnogih malenkostnih po-»lov t gospodinjstvu. Tudi iz razloga, da bi gospodarska enakost žene in moža ne ostala samo na papirju, pomaga vlada ženi •uženjstva v kuhinji. Ustanovila je javne kuhinje, jedilnice in pralnice. Moskovski »Dom komunec ima prostora «3. 700 oseb, samska stanovanja in družinska z 1 do 2 sobama. Nekatera imajo male kuhinje s plinskimi kuhalniki za hitro pripravljene jedi, ki jih kdo hoče poleg sku.p-■<«a jedilnega programa. V zavodu je skupna kuhinja, pralnica, delavnica, klub, telovadnica, dvorana, prha, terasa, .igrišče, dec-.j,- dom. Sličue skupne gospodinjske naprave •o tudi po vseh novejših tovarnah. Zaščita dela brez zaščite mater 'in dece ■e vidi v Rusiji nesmiselna. V zbirki zakonov o delu so tudi važne določbe, ki prepovedujejo ženam zdravju škodljiva dela, posebno pod zemljo, in nočno delo razen v iaecbbod.no potrebnih obratih (telefonska ciužba. postrežba bolnikov). Nosečim jn doječim ženam pa je nočno delo brezpogojno prepovedano. Vprašanje populacije se rešuje z zaščito materinega zdravja. Umrljivost dece je bila precej grozna, saj_ je po »radnih zapiskih umiralo do 2 milijo a a otrok na leto. Ogromno je sedaj delo »Zaščite mater in dece« posebno na kmetih, :kjer se je treba boriti z neverjetnimi predsodki. Vse matere, poročene in neporočene «o pod istim zaščitni!m zakonom. 6 do 8 •tednov pred porodom in prav toliko po porodu ima mati dopust in dobiva polno pla-<£o. Ima brezplačno zdravniško oskrbo i-n ,poleg tega še prispevek v visim! svoje plače Ta prispevek ne sme biti nižji kakor zadnja njena plača. Dobi tudi pomoč in potrebščine za dojenčka, vseh 9 .mesecev po rojstvu prejema tudi vzdrževalno doklado T.anj, to je četrt mesečno mezdo. Po šestih •tednih ima mati pravico 3 in pol urnega ■dela na dan in pol urnega odmora, da lahko podoji in previje dete, ki je v tovarniškem ■dečiem domu. Te pol ure se ne odšteje od -delovnega časa. Moško tradicionalno viteštvo ponižuje ženo Razmerje med spoloma je vir vsemu živ-Ij+Miju in vpliva na ureditev življenjskih pojavov, je torej odločilno za kulturo naroda. o*š»*wiaei4a sodobne žene napram «.oxu najvažnejši faktor njene biti. Ker je sodobna žena zaposlena v poklicu, »anjo mož ni več oblastnik, kakor je bil za ženo prejšnjih generacij, temveč njen tovariš, ona pa njegova enakovredna vrstnica. Spoznate ga je kot borca, zmagovalca ali pa poraženca v življenjskem boju, torej kot člo-vfka. kakršna je sama. S tem je odpadel fflmbus. ki ozarja zaščitnika. In čustvo podrejenosti. ki navdaja slabotnega pred močnim, se ne more niti razviti. Samo od sebe j»> postalo razmerje med spoloma tovariško. Ta rov odnos sodobne žene do moža do-"Vwva svoj izraz tudi v odklonitvi vseh pri-vzetih običajev vljudnosti, kajti vse naše družabno življenje se vrši še danes po zakona h in formah iz časov kavalirja in dame. Še. danes se uči jo otroci iz r dobrih fami-15!« najprej doma. potem pri plesnih vajah ir: pri ipouku lepega vedenja iz knjig, ki go-■»•Me. da je najvišja zapoved za moža viteštvo napram ženi, za ženo pa, da sprejema izraze tega viteštva. Še danes velja za neizogiben kriterij prave možatosti, da stopi žena pred možem skozi vrata, da ji mož pomaga pri vstopu in izstopu iz vozila, da ji odvzame tudi najmanjši zavoj ali pa nosi plašč, da ji priskoči postrežljivo na pomoč, kadar oblači jopico. Mož mora biti torej zmerom na preži, da pomaga ženi pri vsakem opravilu, ki stavlja najmanjše zahteve na moč in spretnost Žena prejšnje dobe je presojala vrednost moža in njegova čustva do nje po uslužno-stih, ki jih ji je izkazoval Ta odno6 pa je obstajal le med njo in tujim možem ali ljubimcem, dokler se ni poročila. Na splošno pa je žena v lastnem domu kaj hitro padla na stopnjo služabnice, ki je odvzela možu vsak najmanjši trud in mu pripravila in nudila vse udobnosti. Niti od svojih sinov, ki jih je vzgojila za kavalirje, ona in njene hčerke niso smele in mogle pričakovati uslužnosti, ki so jih samo po sebi umevno izkazovali vsaki drugi ženi. To na prvi pogled osupno dejstvo ima svoj izvor v patrijarhaličnem sistemu prejšnjih let, ki si ga ne moremo misliti brez podrejenosti nesamostojnih članov rodbine. Podrejeni del so bile seveda žena in hčerke, kajti moški potomci so 9e že od malega zavedali, da jih je narava namenila za poglavarje bodočega rodu. Vpliv takega pojmovanja se je opažali celo v najvsakodnevmejših zadevah življenja. Tako je bik) v mnogih rodbinah v navadi, da so očetu in sinovom razdeljevali pri mizi najboljše kose. medtem ko so se morali zadovoljiti ženski člani rodbine z enostavnejšimi jedrni. Neredko se je mož pri skupnem posetu gostilne gostil z jedjo in se krepko zalival s pijačo, žena in otroci pa so smeli le gledati ali pa zaužiti kako malenkost. Te razmere, ki 90 prav srednjeveške, so iz nedavne preteklosti. Danes živeča generacija se delno še prav dobro spominja, da so se pri neugodnem materijelnem stanju morale hčerke pogosto odreči osebni sreči, da so omogočile bratom stanu primerno eksistenco. Največkrat so z ročnimi deli zaslužile toliko, da so olajšale eksistenco moškim potomcem: namen posvečuje sredstva, kajti sicer je bilo žensko poklicno delo prepovedano. saj je dopuščalo sumnjo, da poglavar rodbine nima zadostnih sredstev, da bi sam vzdrževal rodbino. Tovariško razmerje med sodobno ženo in možem ne dopušča niti tako zvanega vite-štva, niti njegovega nasprotja, zanemarjanja žene. Sodobna žena ne bo zahtevala od moža uslug, katerih mu ne bi sama izkazala, če je treba, ker stoji na stališču, da bi moral vsak človek pomagati drugemu, kadar je potrebno. Sodobni ženi ni do tega, da bi še vnaprej obstojal lormalen odnos med spoloma, temveč si želi svobodnega odnosa, ki je brez predsodkov. Dolžnost moža. ki tudi še izvira iz prejšnjih časov in razmer, da pri skupnem posetu kavarne, na izletu itd. plačuje za ženo, se je izmaličila v slabo navado. Ker pa se udomačijo novotarije najprej tam, kjer ima besedo denar, so se na tem polju konvenci-jonalne vezi že pričele rahljati, in morda je prav to pričetek propadanja viteštva. Sodobna žena odklanja te ostanke neke tradicije ne le, ker so le forme, ki so izgubile vsebino, temveč ker je spozmila, da simbolični pomen teh običajev izvira iz svetovnega nazora, ki samostojno ženo ponižuje in degradira. Kongres Zveze nemških ženskih društev se je vršil v Leipzigu od 8. do 10. oktobra. Na kongresu sta se temeljito obravnavali dve snovi: poklicna usoda ženske mladine jn razorožitvena konferenca 1932. in nemške žene. Otvoritveni referat k prvi snovi je imela tudi pri nas znana Gertruda Baumerieva, ki je bodrila žensko mladino k delavnosti in borbenosti, ki mora biti tudi danes najznačilnejša poteza mladosti kljub moreči gospodarski stiski, ki ima tako cesto, za posledico topost, pasivnost in obup Kljub krizi je vendar samo 10 odstotkov brezposelnih žen in še vedno jih ima 90 odstotkov svoja delovna mesta. Torej je za delovno ženo vendarle bolje danes kakor tedaj, ko si je njena generacija utirala pot v poklicno življenje: tedaj je bila ta pot temna, za ženo ni bilo nobenega sigurnega mesta, nobene upravičenosti, nobene pokojnine, povsod edinole odpor. Danes ie potrebno. da se združita stara in mlada ženska generacija, da si vzajemno nudita moralno moč v teh hudih časih. Referat druge govornice, dr. Gaebelove, ie pokazal, kako živo se nemške žene zanimajo za gospodarski položaj bodisi v lastni državi kakor tudi izven nje. V izčrpnem referatu »Nemško gospodarstvo in usoda delovne žene« je temeljito analiziral vzroke krize v svetovnem in specijelno v nemškem gospodarskem življenju. Poslušalke je po-vedla v »delavnice brez delavcev«, kier je racijonalizaciia pometala ljudi na cesto. Pokazala je, kako je kriza zadela nemško ženo: ne toliko s popolno brezposelnostjo kakor z znižanjem plač, ki so za žene kot nekvalificirane moči še vedno znatno nižje kakor za moške. Zato bi bila nujno potrebna temeljita strokovna izobrazba na široki bazi, ki nai omogoči, da se lažje prilagodi izpreminiajočim se delovnim okoliščinam. Kongres je sprejel resolucijo z zahtevo, naj se ženam ne zapirajo pota v službe, zlasti pa naj se ozira na mlade ženske moči. Najplemenitejša naloga naroda, četudi je stiska, mora biti, da omogoči doraščajoči mladini, ki stremi po razmahu in udejstvo-vanju, možnost uveljavljenja njenih sil. Drugi del kongresa je otvorila dr. Mag-nus von Hausen z referatom »politični in militaristični problemi razorožitvene konference«. Konštatirala je, da je prihodnja razorožitvena konferenca najboljši dokaz popolne nezmožnosti Društva narodov. Dokazovala je brezpomembnost razorožitve-nih predlogov, ki bi jih morale izpolnjevati samo premagane države, dočim imajo druge države proste roke. Razorožitvena konferenca bi imela samo tedaj uspeh, če bi veljali enake mere za vse narode. Socijalna delavka dr. Alice Salomonova je obrazložila stališče Mednarodne ženske zveze glede razorožitve. Zveza je vedno delovala za sporazum med narodi. Tudi k tej točki dnevnega reda je sprejel kongres resolucijo, ki zahteva splošno razorožitev, ki naj se izvede pošteno in odločno. Z obžalovanjem pa morajo nemške žene ugotoviti, da načrt razorožitvene konvencije tega ne izraža ter stoji z nalogami Društva narodov v mučnem nasprotju. Na taki podlagi se ne more osnovati trajen mir. Kongres je v celoti pokazal, s kakšnim razumevanjem slede nemške žene političnim dogodkom v državi in izven nje. Turške žene in pravosodje. Pred kratkim so bile nastavljene tri sodnice na sodiščih v Angori, Stambulu iln Smirni. S tem je presentljivo hitro naraslo število na 9. Reforma zakonskega prava v Perziji. V Perziji je pred kratkim postal pravomočen zakon, ki uvaja različne novosti na polju zakonske zakonodaje. Tako so zvišali starost za sklepanje zakonov pri deklicah na 16 in pri možeh na 18 let. Na podiagi novih zakonskih določb je odprta sedaj Perzijki, ki dosedaj ni mogla tožiti na ločitev zakona, zakonita pot ločitvene tožbe. Prva poravnalna upraviteljica v Avstriji. Nov dokaz, da vedno bolj uvažujejo usposobljenost žen v trgovinskem območju ;e imenovanje prve poravnalne upraviteljice Fanny Schindlerjeve. ki je že pet let na-čelnica Zadruge avstrij. modistk. Imeno- vana je bila za poravnalno upravitelj ieo velike filrme za izdelovanje klobukov. Porav nalni upravitelj mora imeti poleg trgovinskega znanja še specijelno znanje v branši kateri pripada lusolventna firma Njegova nagrada je zakonito določena in zavilsi od višine poravnalne vsote. Odi kovanje dr. Gertrude Baumerjeve. Svet Društva narodov je na svoji zadnji se ji imenoval na podlagi poročila Italijanskega zunanjega ministra Grandija go. dr. Ger-fcrudo Baumerjevo, ministerijalno svetnico in poslanko v nemškem državnem zboru za članico upravnega sveta instituta za ponč-ni film pri Društvu narodov. Ženska banka na Kitajskem. Pred 7 leti je več pod jetrnih Kitajk ustanovilo banko zelo skromnega obsega, ki se je sedaj razširila t ugiledno Women, s Commercial and Savings Bank. Banka se je preselila iz prejšnjega skromnega okraja v moderno petnadstropno poslopje na eni glavnih šan-gujskih ulic. Vodstvo in osobje sestavljajo same žene, izobražene v šoli, ki jo vzdTžuje banka, s katero je v test* zvezi. Prej banka poslovala le za žene. sedaj pa je na splošno željo na razpolago tudi moškim kl5-jentom. ženska policija v Angliji. Angleške ženske organizacije so se mnogo zavzemale za imenovanje kake žene v »Police Council« za Anglijo in Wales, to! so ga ustanovili 1. 1919. Njegova naloga je med drugim, da skupno s policijskimi oblastvi izdela službeni pravilnik, ki bi veljal za vso deželo željo ženatalh organizacij so pred kratkim izpolnili v toliko, da je bila miss Doroth Petto, ki je že eno leto tehniška svetovalka v Scotland Yardu v vprašanjih nastaviltve in izobrazitve žen, za članico »PoKce Couneilr 10. zborovanje Internacijonalne zveze za zaščito otrok v Lisaboni od 26. do 29. ok. tobra 1931. je imelo naslednji dnevni red: Pravna vprašanja: preiskava možnosti, kako tako razširit* konmetenco mladinskih sodišč, da postanejo pristojna za vsa vprašanja rodb'n skesa prava, ki se tičejo mladoletnih. Zdravstvo: boi proti tuberkulozi in sifilidil s nomočjo sodelovanja i oreann-sacfiami ustanovami. ki de'uieio za mladinsko zaščito. Prosveta: izobraževanje iti pre-.izobrazba učencev s staltlšča pedagogike, gospodarska m socijologije. Preobrem-> nitev šolskih otrok. Neupravičena draginja v Beooradu Beograd, 6. novembra. Letošnje poletje s svojo sušo je bilo zelo neugodno za živinorejce daleč naokoli, odkoder se naša prestolnica zalaga s klavno živino. Krme mi bilo, kmet ne ve, s bi krmil živino, pa je prisiljen, da se je liz-nebi po kakršnikoli ceni, ker bi mu drugače morala pogimlti. Tako je prišlo, da so načele cene živini padati dn se danes drže za prvovrstne zaklane vole okoli 8 Din, rfruero^stne okoli 7, tretjevrstn-e pa od 2.50 do 5 Din. Krave se plačujejo po 3.50 do 4 Din kilogram žive teže, teleta po 7 do 10. težke svinje no 8.50 do 9.50. mesnate pa okoli 7 Din. Dočim se je prej govedina po deželi prodajala na drobno povprečno po 12 Din. se danes prodaja na drobno povprečno po 6 in le rek dok je po 7 ali 8 Din. V Beogradu pa se tndi še danes prodaja nrvovrstno meso no 12, drugovrstno po 10 Din, telet in a pa po 22 Din. Svinjsko meso gre do 16, mast je po 14, salo po 16. sirova slanina po 16, sušena do 18 Din. Pri vsem tem pa je treba še pripomniti ,da beograjski mesarji plačajo grosistn, trgovcu samo oba prednja in zadnja dela, dočim glavo, kožo in vse ostalo dobivajo zastonj in seveda prodajajo za drag denar. Koža se n. pr. prodaja po 4 do 5 Din kg in pr.i 20 kg znese to že do 200 Din dobička. Beograjski! mesarja tako res zlorabljajo na, eni strani kmeta živinorejca, ki jc zaradi pomanjkanja krme prisiljen, da prodaja živino pod ceno, na drugi strani! pa beograjsko prebivalstvo, ki mora za meso plačevati .iste cene, kakor jih je plačevalo prej, ko je živina imela svojo normalno ceno. Beograd danes dejansko plačuje meso prav po 'Isti ceni, kakor ga plačujejo mesta v inozemstvu, katera se preskrbujejo i njim po uvozu iz naše države, pri čemer je v njihovih cenah vračunan prevoz, carina in bogve še kake druge obremenitve. In današnje cene so v resn ici celo še v.išje. k a kor so bile prej, ker je razlika med izkupičkom živinorejca in cenami v podrobni prodaji danes večja, kakor je bila prej in je torej za toliko večji dobiček mesarjev. Tem večja pa je ta razlika potem pri predelanem mesu. ker tu cene niso nadle skoraj čisto nič Beograjska javnost se je začela zelo ž;vo zanimati za to važno vprašanje in v beograjskih listih se kar najodločneje zahteva, ia tu energično posežejo vmes vsi poklicni činitelji. Poudarja se, kako kupna moč pre-stolničnega prebivalstva pada in bi ravno pocenitev mesne hrane, katere Beograd doslej ni porabljal v preobilni meri, mogla pripomoči k primernemu prehranjevanju manj imovitih slojev. Poraba mesa bi tako mogla znatno porasti, namesto da, kakor sedaj, .pada ravno zaradi pretiranih nikakor uoravioljivib cen. Vse kliče po kar najhitrejši primerni rešitvi tega življenjsko važnega vprašanja prestoln.ičnega prebivalstva. Ruski literarni večer v Ljubljani Ponovno opozarjamo, da bo drevi ob pol 21. uri v Francoskem institutu (Narodni dom) recitacijski večer slavnega ruskega poeta Igorja V. Severjanina. Pesnik bo čital svoja najnovejša dela, ki ga kažejo ne le kot tankočutnega poznavalca ruskega pesniškega jezika, marveč tudi kot umetnika globokega občutja. Vstop je prost, prostovoljni prispevki se bodo pobirali ▼ korist Ruslke Matice. Državna razredna loterija ŽREBANJE 1. razreda XXIIL kola 19. In 20. novembra 1931. 7 premij! 50.000 dobitkovi Cena srečki: Vi srečka Din 200a- ][ V2 srečke Din 100- Strogo solidna, točna in diskretna postrežba! Opozarjamo, da ne prodajamo srečk po agentih, preprodajalcih ali po raznih trafikah, temveč le neposredno, in to v naših prostorih. 1283C Ban kovno komanditno društvo A. RfIN I DRUG, ILICA 15. GAJEVA ULICA 8. BEOGRAD Knez Mihajlova uL 47. Pravi SMUČARSKI ČEVLJI vedno v zalogi in izdeluje po meri suiro-znana tvrdka ZALOKAR, Mestni trg št. IS Popravila se sprejemajo MALI OGLASI Kuharico •Maortojno, iščem ta go-•tHao. Naslov pove oglas. «fHel«k »Jutra«. 53079-1 Učenca a nekoliko znanja nemšSi-jv, i S t e ie za mehanično «f.jJaTD:eo. Ižaijsika cesta 62 52093-1 Postrežnica "rešča nemščine, dobi me-«to vsak da.ii od 7.—10. im 1.—3. Predstaviti =>e je r [>r>nedeljplc A^ksatnlro-Tta cesta 4, V. nad str. 34. 52360-1 Trgovsko nčenko fci je živahna in ima res Te«elje do trgovine, do-•hr« ra&unarieo, po mož-n"«4! z meščansko šolo, »oreimom v večjo trgovino t mešanim blagom na dere'". Ponudbe na oglasni odiMek »Jntra< pod >Ta-kojien nastop«. 53433-1 Več krojaških pomočnikov ma finft dela po meri sprej-■vMn takoj. Naslov v ogl. oddelku >Jutrac. 5&451-1 Klepar, pomočnika •orcjine tvrdka Oustav Pne v Ljubljani, Tržaška e*>sta. 63534-1 Šiviljsko vajenko •sprejme atelje Hitv. Kongresni trg 13. "52583-1 Plačilna natakarica mlada, lahko tudi začetnica s kavcijo — se sprejme takoj za v Zagreb. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: > Plačilna«. 2793/md Za pomoč v hiši •h.to sobico In za j-trk pošteni ia tdravi ženski — JVivi^kAV« ulica &'III levo 52309-1 Mladega trgovsko Izobraženega gospoda ali gospodično za obiskovanje trgovin iščem. Zore, Gledališka ulica 12/TH. 52561-1 Dečka • nosača domaCina. sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutro <. 52635-1 Mlada natakarica išče mesto v boljši gostilni Pismene ponudbe prosi na podružnico »Jutra f na Jesenicah pod »Ljubljama aii Maribor«. 53183-2 Kuharica srednjih let, vajena gospodinjstva in knhe, Seli nastopiti službo pri orožnikih, financarjih ali samskem gospodu. Nastopi lahko 15. novembra ali 1. decembra. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varčnac. 53436-2 Šivilja modna, vešča vsakega dela domskega in moškega perila, sprejema delo na dom. Na željo gre šivat na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52443-2 Mlada šivilja ki bi šla tudj za sobarko, išče namestitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja«. 53535-2 Mlado dekle gre kot pomoč gospodinji, s!*, k otrokom. Fa.ru Kočar Bovško. Trbovlje I. Mlada šivilja želi vstopiti kot sobarica ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Šivilja«. 52624-2 dum ^itijf! Šivilja gre »ivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1000 Din nagrade dobi tisti, kateri mi preskrbi mesto prvorazrednega kavarniškega plačilnega, veščega več jezikov in zelo sposobnega. Ponudbe na: A. Guzejov, Draškovec, Medjimur-je. 2794/md r ČAMERNIKO'A šoferska šola LJnbljana, Dunajska e. M (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast, konce«jonirana Prospekt 15 zaetonj — pi Site ponj! 251 Pekarno v tr^u oddam v najem proti odkupu inventarja — 16.000 Din. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 53551-17 Kavcije zmožen vzamem v najem takoj prometno restavracijo, kavarno ali boljšo gostilno. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Strokovno lzučen« 25636-17 Železno blagajno srednje veliko, jako možno, v brezhibnem stanju, s pisalnim nadstavkom pnce-m prodam. Naslov pore ogl. odd. »Jutra«. 47544-6 IX Hotele, gostilne kavarne, restavracij« ln vi notoče prodaja fc) daje v najem poslovinca aa goatS ničaretvo M S. Pavleko»i4. Zagreb, niča 146/1. Infor maeije prort poetanl S Din znamki pošljem« (ranico. 218-1» Lepa vHa elegantna, v solnimi legi. radi od potovanja poceni naprodaj. Radvanjska cesta 42, Studenci pri Maribora. 53*16-30 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno na prodaj. Naslov v oglasnem •xl delto »Jutra«. 47656-20 oddajo Stanovanje sob« ln knbinj« oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. 5i?393-31 ' f/ RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX R0-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. Stanovanje 2 sot>. kuhinje in pritiklin snbo m solnčno takoj oddam v Zg. Sieki, Kosovo polje 193. 58408-01 Stanovanje 2 parket, sob in predsobe takoj oddam t novi hiSi Prešernova nI. 2, Zelena jama- 52336-31 2 parket, sobi m Vuhinj« z vsemi pritiklinami oddam takoj. Tovarniška ul. 27. 32480-21 Sobo, kuhinjo in shrambo oddam boljši stranki za 440 Din mesečno. Podjunska nUe* u, visok »pritličje, s 1. de cembrom. 53478-31 Stanovanje sobe, kuhinje, 2 postranskih prostorov in pritiklin vse pod enim ključem, za 250 Din odda Jože K romanc, Brdo št. 33. 52376-21 Stanovanje obstoječe iz 4 sob in pritiklin, v sredini mesta takoj oddam pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje biS-nik v Frančiškanski nlici št. 10. 52329-31 Stanovanje 2 parketiranih »ob rn pritiklin, 9 1. decembrom oddam ▼ Zeleni jami. Ko-roSčeva nlica 2. 53567-81 Sobo z dvema posteljama oddam gospodičnama al; zakoncema event. hrana ali souporaba kuhinje. Blei-weisova e. 5./HI. desno. 52466-23 2 prazni sobi pripravni za pisarn-o ali kako obrt oddajn v bližini sodišča. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53489-23 Stanovanje »obe hi kuhinj« takoj od dam. Iatotam oddam tndi kuhinjsko sobo. — Most«, Val. Vodnikova nlica 32. 52594-31 Stanovanje trisobno, takoj oddam za 700 Din na Dolenjski cesti št. 12. 52343-21 Solnčno sobo oddam po zmerni ceni solidni gospodični dijakinji. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 93113-23 Lepo sobo oddam na Mirja št. 25/n. 52385-28 Na Tabora oddam opremljeno meseč-m sobo. Nastov pove ogl. oddelek »Jutra*. 52807-23 Sobo z vso oskrbo oddam. Sv. Petra nasip 43, Kopalnica, klavir. 52458-23 Lepo sobo oddam ves dan odsotni osebi na Mestnem trgu št. 13/IL 56314-23 Svetlo sobo elektrika, kopalnica, oddani takoj ali pozneje. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 53466-23 Mesečno sobo oddam enemu gospodu v Krakovski ulici štev. 11. 52318-23 Sobico s posteljo ln postrežbo išče uradnik v Trnovem ali Se bližje v mestu. Ponudbe takoj na ogl. odd. »Jutra« pod »250« 52632-23a Fotoamaterska dela kako* tod) va« strokovna lela naredi do sedaj naj bolje io najceneje (o to graf Joško Smue, Wolfo va al. 12 tn Specialna fo t»-trgovina A. Smuc. Hari jln trg 8 — vogal Wolfov<-oUo* t. 304 90 (0xametn v najem trgevsici lo/eal v LJUBLJANI z velikim skladiščem oziroma veliko suho SKLADIŠČE. J. Pogačnik, škof ja Loka — ob kolodvoru. 13766 K rzneni plašči: pristni murmel „ bisam „ fohlen i. t. d. ter vsa modna krzna za ovratnike in obšive v veliki izberi in solidnih cenah. L. ROT Liilljau. Mestu m itn. j Grafolog in hirosof N. Sadlucki odpotuje! — V Celju ostane samo še do 15. lovembra. Naslov: Celje, Hotel »Evropa«, soba št. 17. Od 16. novembra v Kranju, hotel pri »Jelenu«. Snežne čevije in gaJoše sprejema v popravilo M. Trebar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 6. 12992 Telefon 2059 re m o g wS suha drva Pogačnik. Bobori«eva H. §■ PRODAM sknpno ali posamezno: 2 stanovanjski hiši, 1 gospodarsko poslopje s skladišči, delavnicama in stanovanji. 1 velik industrijski objekt, žaga (z ali Drez strojev), zemljišče, ležarišča in stavbne parcele. — Objekti so pripravni tudi za vsako drugo industrijo. — Cena nizka, plačilni pogoj'i zelo ugodni. J. POGAČNIK. Škofia Loka — ob kolodvoru. 13762 Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana, Miklošičeva c. 15/1. PRODAJA po najugodnejših cenah in samo na debelo domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe Pretncg (fCoVnsfci premog (KeGs livarniški, plavžarJti in plinski MriGeče vseh vrst Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Franc Je^ršek. Za inseratni del ie odgovoren Aloiz Novak, Vsi v r i.bii.nf