List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v («orici domu poslan: za celo leto .1 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. druitva «Gorica4 je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku. 6LAS Naročnina in dopisi naj se blagovoljno pošiljajo upravniku in sovredniku Antonu Lakner-ju, v m astratili ulici (Contrada del Municipio), h. «t. 58. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, H «old., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsa k rat UO s. Po volitvah. Volitve so, hvala Bogu! pri kraji. Posvetimo jim toraj danes nekoliko vrstic. Pred vsem moramo povedati, da so bile zadnje volitve precej težavne. Dnsld se je pri nas na Goriškem volilna agitacija le o tem sukala, ali zmaga Slovenec ali Neslovenec, letos pa smo morali gledati tudi na to, ali spravimo v državni zbor verska-nn rod nega ali pa samo-narodnega kandidata. Borba je bila toraj težavna, kajti naše ljudstvo, ki se je prav za prav šele letos na volilno bojišče prikazalo, ne pozna še dobro strašanskega razločka med eno in drugo stranko. \ olitve v kmečkih občinah — le o teh je til govorjenje — so stranki, ktero »Glas* zastopa, jako vgodne. Naš kandidat sicer ni voljen, a dobil je večino glasov, moraina zmaga je naša in s tem smo zdaj popolnoma zadovoljni. Tega nam nasprotna »Sočiua* stranka ne more reči ; propala je, propala je — sramotno. Kdo ne vč tega, kako so »Sočani" slovenskemu svetu javljali, da i-niajo skoro vse. slov. ljudstvo na Goriškem na svoji strani, komu ni znano, da so odločilne ure komaj čakali, toda prišel je dan, prišla je ura, ura nezgode in sramote za »Sočino* svojat. Toliko so delali, toliko lagali, na vse zadnje pa še propali! To je pa že od več, to mora človeka v dno srca skeleti. »Soča*, glasilo liberalne svojati na Goriškem, je več mesecev zaporedoma vso časniško dostojnost prezirala ter našo stran- Pogreb. Pri vsili narodih se nahaja prepričanje, da so živi dolžni svoje mrliče pokopati, in jim poslednjo čast skazati. Način pogreba ni bil, in ni tudi zdaj enak pri vsili ljudstvih, tiniveč se razločuje po tem, kakor je ljudstvo, posebno kar versko prepričanje zadeva, večali manj izobraženo in olikano. Naj bolj razširjena navada med ljudstvi cele zemlje je ta, da zagrebajo mrliče ; pri nekterih narodih se mrliči se-pri nekterih pa se sežigajo in zazehajo. Iliada ali Indijani, Japanci, Kitajci, stari Grehi, l vinil j n ni, Kelti in Germani ali Nemci so mrliče nekaj žgali, nekaj zazehali. „Pri starodavnih Slovanih so eni mrliče sežigali, ' prali in pepel pa v za to pripravljenih posodah hranili in pokopali; drugi pa so je le prosto, pokovali. Ti m uni so nad grobovi gomile ali mogilo nasipali. (Sa/arik. Slov. staroziln. I. el. IV. «• 22. D.) Dozdeva se nam, da so pri toh tu imenovanih ljudstvih ubožniši ljudje ko in našega kandidata 'po cigansko po blatu valjala. Pa to ni bilo še zadosti. Nekoliko dni pred volitvijo volilnih mož je skovala ta razdirajoča svojat pismo ter ga je Sočanom tajno vročila. Tega pisma zapopa-dek je nekako ta : »Mi (Sočani, rauireč) smo poštenjaki, mi smo nesebični, »Goričarji* gledajo le na žep, njim grč za vedro (gor-janom za sir in skuto, kaj ne?!). Duhovnike skušajte na -zid pritisniti, oni so Vaši sovražniki. Še več. — Na dan volitve so poslali v volilne kraje može svoje stranke, ki so z luznjivimi telegrami javno meiieiije kalili in volilce begali. Borba je bila živahna Od ranega jutra do trenutka volitve so dirjali »Sočani*, prvaki in prvačiči, mokarji in studentači, po mestnih širokih in ozkih ulicah, ter so vsakega — naj so ga že kedaj videli ali ne — nagovarjali, naj za božjo voljo njih kandidata voli, ker le on je nesebičen, le on je poštenjak. Tako daleč so nekteri pod zastavo »vse za omiko iu svobodose vojskujoči politični fantalini zašli, da so našim žugali : Ce zmorete, Vam kosti polomimo ! — Nekaj je zdalo to, toda ne ravno veliko. Izid volitve je bil naznanjen ; dr. Lavrič je /iropnl ! Strela z jasnega je bilo to za »Sočane*, žalost se jih je lotila, solze so točili. Prišlo je do oze volitve. Človek, ki ima glavo na pravem mestu, človek, ki količkaj vč, kaj je doslednost je bil tega prepričanja da se »Sočani* ožji volitvi odtegnejo. Za dr. Toukli-ja niso mogli glasovati, ker ga v dnu srca črtijo, za Wiukler-ja ne In bili smeli iti na volišče, ker ga svoje mrliče zagrebali, premožniši pa da so je sežigali. Grèki\ in Rimljani so menili, da duše nepokopanih ljudi celih sto tet brez mini in pokoja na Stigovih bregovih okoli lazijo; zato so, ako so kje nezagrebenega mrliča ležati videli, vsaj tri peščice zemlje nanj djali, da bi umrlemu pomagali, da more poprej do zaželenega miru priti. Tedaj je lahko ■zapopasti, zakaj so se naj bolj bali sredi morja umreti, kjer niso mogli, kakor na suhem, pokopani biti. Atinjani so svoje mrtve prav slovesno pokopavali. Za pogrebščino so hodili sorodniki in prijatli vsi v črno- oblečeni; za plačilo najete žene žalovalke niso smele manjkati, godba je bila pri pogrebu tudi navadna, in od Solona naprej so bili v navado prišli tudi pogrebni govori. Devali so mrliču v usta en denar, češ, da more plačati za p re vožnjo čez mrtvaško reko Sli g ; zraven mrliča pa so postavili pogačo iz moke in medli, da zamore ž njo potolažiti peklenskega psa Gerbera. Pred hišo, kjer je ležal mrlič, so mrtvaški boginji Proserpini daritev prinesli. Po dovršeni v principu črtijo. Toda značaja pri »Sočanih* ne išči, danes te grde, jutri pa zlate. Doslednosti od njih ne pričakuj, te ne poznajo; le v tem so dosledni, da jim vse smrdi kar nam diši, da vse do sedaj obstoječe zametujejo, vse s težkim trudom sezidano podirajo: Šli so volit m volili so— Winklc'-yd ! Chi značaj,* »Sočini" ljudje?! Sramujete se že tega nesrečnega koraka, pa prepozno! Perete se zastran tega po časnikih, toda pred slovenskim svetom ne boste tako hitro čisti : pregloboko ste zagazili, predaleč ste zašli. Dne lij. t. m. Vas je narod zavrgel, 2O. ste pa Sami S6b6 zavrgli in s tem pa k tinti, da na političnem polji muhe Ini:e. Prav tudi tako! Dopisi. S Krasa, 16. okt. — Tako je bilo. Propal je toliko povzdigovani junak »So-čiu*. Naj počiva v miru, saj je bolje zanj ! A kaj govorim. V Sežani ni propal, ampak zmagal je iu sicer sijajno. Od 49 glasov (eden volilec je izostal zarad bolezni) jih je dobil on 36, naš dr. Tonkli samo 12, Winkler 1. Pa saj ni nobeno čudo, ako je dobil L. toliko glasov, če pomislimo ua strašno, res strašansko agitacijo, ktera je bila v Sežani včerajšnji dan zanj ! Več je bilo agitator.er, kot volil cev. Na naši strani so bili le štirje na nasprotni strani pa celo kardeli> učiteljev, exstudentov, in drugih kričačev, uradnikov pogrebni slovesnosti so pa gostijo napravili. Rimljani so zraven tega tudi še s cvetlicami in enakimi rečmi svoje mrliče venčali. Pogrebanje mrličev je navadno pri vsili kočujočih in divjih rodovih v Aziji, Afriki, Ameriki in Avstralji, in to je pač naj loži in naj naravniši način znebiti se mrtvih trupel svojih rajnkih. Pri starih Egipčanih je bila navada, da so mrliče balzamom li, in je potem v zaprtih iz skal izsekanih grobčh hranili; oni so namreč mislili, da se more duša umrlega človeka preseliti v truplo kake živali, ako njegovo človeško truplo strohni. Zato so tako skrb imeli, da ne bi strohnelo človeško truplo, ter da hi dušo ova-rovali take preselitve. Se vč da je to balzatilo vanje ali maziljenje merličev pri bogatinih in prvakih veliko več stroškov prizadevalo, kakor pri ubozili. Herodot popisuje pri Egipčanih navadno balzamovanje mrličev iu pravi, da je to balzamovanje pri premožnih okoli šlinleset dni terpelo ; stroškov je bilo pri tem nekaj čez dva tisoč goldinarjev. S tim se vjema, kar piše Moj- dohtarjev itd., kateri so Sežance in bližnje okoličane tako obdelovali že 8 dni poprej, da ni bilo mogoče se govoriti ž njimi. Da Se celo V. Dolenec-a in deželnega poslanca Faganel-a nij manjkalo. Poslednji je tako strastno zagovarjal dr. Lavriča, da je duhovne javno pred vsem ljudstvom »lažnji-ke* imenoval, ker so se prèderzuili uektere resnične senčnate strani dr. Lavriča po-jasnovati. Kjer so nasprotniki kterega vo-lilca videli, skočili so k njemu, kakor gladili psi. Zato so morali naši svoje može vedno varovati, ako so si jih hoteli zveste ohraniti. Sramotuo pa so se obnašali Komeuei. Kakor je zadnji »Glas* poročal, izvoljeni so bili tam vsi naše stranke. A glejte značaje in moštvo! Od štirih, je ostal eden sam zvest, vkljub vsem obljubam, katere so dajali prej iu sosebno včeraj med valitvijo in po poti. Veliko so gledali menda, kako bode glasoval sloveči Šue iz Pliskovice. Ker je pa on glasoval za Lavriča, obrnili so za njim tudi mnogi drugi n. pr. volilci iz Tomaja. Dutovelj, Štjaka, Avberja, Gorjanskega, Kostanjevice, eden iz Škerbine in 3 iz Komna, tako da smo zgubili kakih 9—12 glasov. Sežanci so bili vsi za Lavriča. Značajev, značajev manjka! Ki mogoče več zaupati nobenemu! Vse drugače bi bilo, ko bi se bila duhovščina kaj bolj resno poprijela agita vije, a kaj hočemo, ko se nekateri za to brigajo, kakor za lanski sneg, drugi pa, ki bi radi kaj delali so ravno zaradi tega primorani se agitovanja zderževati. Pred volitvijo, med volitvijo in po volitvi je vse polno la zn ji rili telegramov iz Gorice in Tomiua sem ter tje švigalo, kateri so imeli namen manovrati in voJilce, goljfati. Da, še celò med volitvijo je dobil nek ud volilne komisije telegram iz Gorice kateri je poročal, da v Gorici volijo vsi Lavriča. In to vest so razširjali med volilci r sobi !! Glejte, tako nesramni so bili ! Nekdo je dobil telegram iz Tomina sè sledečim zapopadkom: »Nenadoma se reč zasukala, Winklerjevci večinoma, glas zes o smrti in pogrebu očaka Jakoba, ki je v Egiptu umrl. * Jožef---------govori Mojzes----------videti d n mu je oče umrl, je svojim su znj im zdravnikom v ha zal, očela mazilili z dišečimi mazili. Med tem, ko so ti imel je spolnuvali, preteklo je stirdesel dni; taka je bila namreč navada maziliti mrliče. (1. Mojs. 50, 1—3.) Menda tako, kakor Jakobovo truplo, je bilo maziljeno tudi Jožefovo, ker isti Mojzes o tem tako le piše: „ln Jožef je umrl, ho je bil spolnil slo in deseto leto svoje starosti. In so (ja nmazilili z dišečimi mazili, in v frugo položili r Egiptnu (1. Mojz. 50, 25.) Pri Judih so vselej svoje mrliče Zagreba! i. Otroci rajnkega ali bližnji sorodniki so imeli dolžnost, svoje mrliče pokopati. Navadno so je pokopavali koj po tem, ko so umrli. V dokaz tega je dovolj to, kar pripoveduje sv. Lukež v dejanji apo-steljnov od Ananija in Safire, da sta bila koj odnesena na pokopališče, ko sta pred sv. Petrom nagloma umrla (Ap. dj. V, 1-10.) To je bilo nekako potrebno zastran velike vročine, da niso živi kake bolezni je za Lavriča, Tonkli dobi malo glasov.* Hitro sem ta telegram (dasi sem koj spoznal po čem diši) razglasil z namenom, da bi se glasovi cepili, da bi Wiukler dobil saj nekoliko glasov, in da bi potem Lavrič ne prišel v ožjo volitev. A kaj je to pomagalo, ker si» drugi telegrami ravno nasprotno terdili. Tako se je tedaj volitev končala nam nepovoljno. Ob 2 urah po poldne je dobil glavar g. Mali iz Gorice of. telegram, da ima dr. Tonkli 69 glasov, Lavrič 32, Wiukler 20. Ta vest je liberalce tako poparila, da se je njih »gaudium magnimi* po tako sijajni zmagi, zopet spremenil v žalost in strah. Na vsakem voglu je bilo videti ma-tematikerjev, ki so glasove seštevali. Med tem pa so drugi zopet okoli rogovilili in naše možake zmerjali in pregovarjali. Da, še celo žugali so jim. To je istimi. Da pride do ože volitve, ni dvomil nobeden. V tem dvomi pričakujemo noči, skoro do 6. ure. G. glavar teleg iati ra vj Gorico in popraša, kako reči stoje. Okoli 8. ure dojde of. vest, da je Lavrič pronai, in da prideta v ožo volitev dr. Tonkli in Wiukler. Oh, ko bi bili čitatelji »Glas*-a zdaj slišali razsajanje, rotenje, žuganje zmerjanje »farjev*, ne vem kaj bi bili rekli. Nazoče duhovne so zmerjali, da je bilo groza, da | jim nij ostalo druzega, nego se hitro, hitro podati skrivaj domov. V ponedeljek, 20. t. m., pojdemo pa vendar spet v Sežano. Sočani bodo volili vsi Wiuklerja — To je kratek popis včerajšnjega volilnega boja. Ako izvem še kaj novega, bodem poročal. S Krasa, 21. oktobra. — Čudne la-mentacije bijó sedaj človeku tukaj na uho. Poglejmo malo v središče Krasa, v Komen. G. Š., ali bolje Sch. -- kajti tako se piše ognjeviti Lavrič-janec, g. Sch. iutonuje Jeremijeve žalostinke, in za njim jo urežejo jezični popohnistač T., tamošnji uradniški pisar, pa nekateri take sorte ljudij, ki govore, da je luteranska vera morebiti bolja, kakor katoliška, katerim je pa prav za prav pasja najbolja, kakor se da posneti iz marsičesa tacili širokoustnežev. Kar je »Glas* v že toliko časa trdil, da so sc zlili vladni tieni culi pa goriška brezverska narodna — stranka, ki ima na Krasu posebno svoje gnjezdo, to se kaže vsaki dan očividneje. Zapazili smo to o priliki, ko je »Sočin* honved na Krasu, tj. Z. svoje goriške fante počestil sò slavno zmago (?!), ter ob enem »farje* pogreznil v ostudno lužo kolosalne blamaže (?!); zapazili srno to isto Otega okt. v Komnu o priliki volitve volilnih mož, in slednjič v Sežani na dan, ko so goriški Slovenci liberalnega »junaka*, ki je zbug svojih norčavih lastnosti j res »unicum* v našem narodu, spremili na pokopališče, kjer mu je centralistični paragraf zadevajoč direktne volitve svečo držal. Dan volitve volilnih mož v Komnu je bil res »fleten* ! »Mcminisse juvat* ! Vsa čobodra, poglavitne uradniške glave, pa oni, ki še vedno iz samega rešpekta in kurjega strahu s klobukom pod pazduho zamaknjeni stoje pred uradniško senco, so isti dan tičali do grla in čez v rajskem veselji svesti si, da ne izvolč niti onega iz svojega obližja, ki bi pomagal oni goriški »šemi* do poslaniške časti, ampak le može svojega kroja, m. pr. navedenega pisarja T., pravega dohtarja praznoglavca, dalje nekega, ki ga ljudstvo sploh „Frlduu imenuje, v katerega štaeuni se vrlo dan za dnevom udriha, »rije in ruje* po naši spoštovani duhovščini in ljudi, katere imajo ti-le v pesti, ki se dajo majati kakor trs iz kota v kot. A le ne, za božjo voljo, * kričača* Lnkezica, ki bi jim znal v njih veliko škodo štreno zmešati ! Prav č g. L. jim je bil ona sitna muha, ki jih je nadlegovala noč in dan ; za rad tega se je cel ustavo verni Izrael postavil na noge pripravljen na boj proti njemu. G. Sch. nij bil ud volilne komisije, nij imel tedaj pravice ntikati se v stvori, ki ne spadajo o njegovo področje; pa v svesti si, da je on res on, naj viša oblast pod streho uradniškega poslopja, vzdigne se mož, misleč, da »urtlje* podpisuje, da je go- si nalezli. Mrliča so postavili na mrtvašk odkrit oder, za njim so šli sorodniki, pri imenitnih šlo je za pogrebščino tudi mnogo druzega ljudstva. O taki priložnosti so žalostne pesmi peli. Tako žalostno pesem je bil David zložil svojemu umrlemu prijatlu Jonatanu, in njegovemu očetu, kralju Savlu na čast (2. kralj. I, 17 — 27.) Še celo najemali so žalovalke, to je, ženske, ki so za plačilo mrliča objokovale in žalostnice prepevale (glej Jer. IX, 17.), in godci so zraven godli (Mat. IX. 23.). Mrliče pokopati imelo se je za hvalevredno delo u-smiljenja (glej Tobijevo knj ); in sramotno je bilo človeku, nepokopanemu biti, tako da so še celò hudodelnike, ko so bili u-morjeni, skrbno pokopavali; le kakšen krat, posebno v prestarih časih, so mrtva trupla hudodelnikov sežigali. Mrliče seži-gati, namesti je zagrebati, imenuje Talmud pagansko navado. Veliko njih sicer misli, da so za časov, ko so Hebrejci svoje lastne kralje imeli, tedaj pred babilonsko suž-nostjo, mrtva trupla svojih kraljev z veliko slovesnostjo sežigali. In naš slovenski pre- vod sv, pisma zares tako-le piše: » Asa je umrl, in pokopali so ga r njegovem grobu, ktevega si je bil izkopal v Davidovem mesta; in djali so ga na njegovo posteljo, ki je bila polna dišav in predrazih mazil, ktere so bile narejene po umetnosti mazilarjev, in so ga sežgali na nji s preveliko lrpntijou (II. Kron. XVI, 14.) In k temu je pristavljena .opomba : »Sežgali so posteljo s truplom vred, kakor se v hebrejskem bere; poletu pa so pepel pokopali v njegovem grobu. Odslej je bilo sežiganje mrličev sploh bolj navadno.* Ali hebrejske besede se daje tudi tako tolmačiti, da so dišeča mazila pri mrliču sežigali, kakor je bila sploh navada pri pogrebih prvakov izmed ljudstva (Jožek E lav. de bell. jud. I. 33, 9.). In Alexandrijski prestavljavec ne govori od sežiganja mrliča v tu omenjenem mestu, ampak rabi le besedo iy