IT'
■%**-
k A vsak petek popoldne. Velja za celo leto 10 lir; za po* ieta 5 lir;
tri mesece 2 Hri in 60 stot. Posamezna štev. 20 stot. — Uredništvo in up ava Trst, via deite Zudecche štev. 3. Telefon 19-50. — Dopisi nai se pt>&Mj*jo na uredništvo. Nefrankiraita pisma se ne sprejemajo, rokopisi s« fle vračajo. — Oglasi se ra£u»ajo v Srokosk ene kolone 80 mm. Finančni
raai po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila 80 stot. Oglasi trgovcev obrtnikov po 60 sto*. Plača se naprej. Oglase sprejema ins. oddelek , J>dau.
V Trstu, dno 19. marca 1920
DELO
Ako se je hotelo svojčas kaznovati plemenitaša, se mu je moralo odvzeti prej vse pleniške časti in ga „ponižati“ do navadnega človeka,
Mi zahtevamo od vsakogar, ki hoče živeti v družbi poštenih ljttdl, da M najprej dvigne do časti delavca.
OlaASIIaO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JLJMJSKI BENEČIJI
Leto I. - Štev. 5.
f«. j EN1N:
Helenska dsmoSiracUa, ali diktatura proletarijata ?
0 spomin Portske Romune is. moren 1871
Pr v* (maskovsfcij kongres IH. tofcemaeijonal« ji fijraj*! nazadnje teze tovariša N. Leeana:
1. Rc^voj proletarska^« ravohvobonanjega gibanj« (ir*7, *r?.jo6eja *e v v*«h d*že>af? poraja krčevite na ,-£c c buržn&zije in njenih agerdcv. ki jfh ima t r&zail !ue'svs!dh organfrac:y?h. Goa skuša dobiti fiiozo&čm j$oKti&i* argumente, ki fc? služiti v obrarnibo n&dvla 1&« izkoriščevalce-.. Eden 'zmed t«h argumentov j« aha diktature in obramba sedanje buržoazno de-f-Jttc atije. Za one, ki nočejo biti izdajalci femefyvh Mte o! r Coljah zrna, je oči vidno, ia se skriva za argo-‘*a> -.ti, ki obsojajo diktaturo proletarijata in koji so 'bil že stokrat povdarieni od kapitalističnega taso-f-pieja kakor tudi na konferenci »želie* Internacionale v Bernu, vršeče se meseca februarja 1919, laž ki hinavstvo.
i 2.) Pri -tem je potrebno predvsem pripomniti, da •$t naslanjajo arfmaeati, ki pobijajo diktaturo profe-kirjrda na pojme o »demokraciji v splošnem« in ena-mo v splošnem na pojme o »diktatur:«, ne da bi se $rc c: žirafo točko razrednega vprašanja. Ako se po-4ta»i problem demokracije izven razrednega vpra-•ianla in se hoče smatrati ta problem kot problem oelotaega naroda, pomeni — .prav odkrito povedano i4s- da se boče smeški osnovni sank socijal-zrap, to M nauk o razrednem boju, ki je bil sprejet, četudi f|e na papirju, v dejanjih pa poz&bijea od o*vrh socija-jfctov, ki so se podajali v tabor imržuazij«. Resnica, jt da ni demokracije v nobeni mobilizirani deželi v .Pob eni kapitalistični državi. Eksistira e dr rol e buržuss-,ž«a demokracija. In, aleo se govori o diktatori pro-jfctar^ata, nimamo pred seboj diktaturo v obče, mar-jveč oo.o diktaturo, ki jo izvršuje razred izkoriščanih, ‘š— t;> je Tvroletarijat — nad zatiralci in izkoriščevalci proletarijata nad buržoaznim razredom. Cilj te jfcl riature je; premagati odpor izkoriščevalcev, ki se bore zn nadvlado.
4 3. Zgodovina nas uči, da m prišel nikdar noben jtmt-red do moči, in da ni mogel nikdar niti priti do te jCK-či ne, da bi prešel skozi perijodo diktature, tekom [katere se polašča politične moči in strmoglavi z oa-iatijem obupni, krčeviti odpor sovražnika. Buržuazija, - katere nadvlado vzdržujejo vsi oni, id vpijejo aa tvse grlo proti vsakoršni diktaturi in s* razvnemajo •za -.-sakoršno demokracijo, si je pridobila moč v civ*-iltziraaih državah za ceno cele vrste vstaj in driav-Aonskib vojn. Strla je s sšio kralje, plemenitaše is posredovalce sužnjev ter je v krvi udušila vsak po-. jek us, k: je šel za tem, da se vs postavijo dinastije. Tisoč in tisočkrat so razloždi ljudstvu socijalisti v faznih državah razredni značaj teh meščaokih revo-, (jocij. Razložili so to v knjigah, brošurah, v kongres-rOd. rvvoiuajB« is v propagandističnih govorih. Zato
K vrše osi, ki zagovarjajo buržuezso demokracijo * d* branijo le »demokracijo v <Jbče* in vsi c*«, ki [tofcrijo proti proletarski diktaturi, pod pretvezo, da obsojajo le diktature v splošnem, vsi oni vrše prav-jcato izdajstvo sad socijalizmom, vrše dezertacijo v [ko r;»t (kapitalizma, in onemogočajejo prolelarijatu {njegovo proletarsko revolucijo. Kdor vrši tako delo, jbrani buriuazni relormizem prav v onem trenutku, -ko je bankrotiral po vsem svetu, v trenutku, ko je • pet varila vojna v vseh državah revoiucijonarni polo-'žai.
4 Ko so že pred dolgim časom dokazovali socijt-Išst: razredni značaj buržuazne kulture, buržuazne demokracije in buržuaznega parlamentarizma, so le tol tračih idejo, ki sta jo kot prva formulirala z največ;© znanstveno natančnostjo Mara in Engels, idejo namreč, ki trdi, da oe more biti tudi najbolj denio-krv-tičaa buržuazna republica ntč drugage nego stroj aa zatiranje delavskega razreda, stroj ki izroča delavski razred na milost in nemilost meščanstva na rulost kt nemilost male peščice kapitalistov. Med onimi, ki danes vpijejo za demokracijo, ao tudi taki eev-oiocijcoarci, ki so že tisočkrat prisegli pred deiav-■tvoni na vse velike njegove bogove in izjavili, da pprcieroajo v svoje programne temeljne resnice socja-tizraa. Sedaj pa, ko vre med revoludjonamšn proleta-rijatonj, sedaj ko se proletarijat giblje in skuša uničiti »troj, ki ga zatira ter vspoatavilr proletarsko dikta-fcuro, sedaj bi radi ti izdajalci socijatizraa, dopovedali, tta je buržuazija obdarila proletariat s čisto demokracijo. In tako govore kakor da se je buržuazija odrekla vsakemu odporu toda je pripravljena iz pol-bjcvRti voljo delavske večine. Kakor da v demokratični republiki ni vladnega »troja, ki izkorišča dela potom kapitala.
.	5. Pariška komuna, ki jo povzdigujejo z besedami
ysi oni, fet bi se radi izdali za soc: jahate vedoč, da majo delavska mase do nje žive in cdkrrtosrčne 9m pati je, §e prikazala na jasen način zgodovinsko relativnost in
pciejen: pcur-en buržoaznega parlamentarizma, to je pnrh inštitucij. Iti so značde napredek v primeri z in-Ititurija-aB srednjega veka. Ob enem je tudi pokazala pariška komuna, da potrebujejo tak« inštitucije v )#c Hi proletarske revolucije temeljite reforme. Mara, Iti je bclj nego vsakdo drugi znal ceniti zgodovinsko ^ražaost komune, je s podrobnim proučevanjem do-jkčzal Lzkoriščevalni značaj demokracije iu burž-ua-^nega parlamenta riznut. In baš v onem trenutku, ko ^replav^a sovjetsko gibanje ceH svet in nadaljuje Sfefo Komune pred očmi vseh, pozabljajo izdajalca
fijaliznra aa konkretni poizkus pariške komune ponavljajo stara buržuazne fraze o »demokraciji*, vendar m bila komuna pa rla mentarna instrtu-jnja.
6. Pometi kcroufie obstoji tudj v tem, da je ona jpopkusila etrmoglanriti in uničit: od konca do kraja, .Viadn« buržuazni aparat, iu to v upravi, v pravo-#cdju, v vojski ki v policiji. Mesto tega aparata je
s p os ta vil« avtonomno organizacijo delavskih mas, ‘da bt ona, komuna pripoznala kako rmzkko med Zakonodajno in izvrševalno obUstjo. Vs« sodobne Ifjsržuazfie demokracije, «e »vzemM nemške repu-kt jo izdajalci socijtiizma imenujejo proJetar-' a, ohranijo stari državni aparat. Na u način j« enkrat in več nego jasno dokazano, da ves oni ki se dela v prid demokraciji, ne služi v rešet za ničesar drugega kot za to, da brani buržu-' in njene predpravice izkar&čevalnega razreda.
7. Zborevadoa so vboda se lahko vzame kot pri-ifper principov čiste demokracije. Vsak zavedni de-Uirvec. kt se m še popoinomn odstranil svojemu raz-!*ydu, bo takoj razumel- da bi bd nesmisel dovoliti Hjfenrovnino svobodo nekdanjim izkoriščevalcem, in m v okofnostik, v katerih se ti izkoriščevalci tspi-W) rarieWsmjtr in branijo svoje predpravice. Kadar |e Via buržnreija revolucijonama, t»!:1co na Angle-
škem i 1640., kolikor n* Francoskem 1. 1793., in dovoljevale zborovalce svobode ne monarhistom, ne plemiritašem, ki so klicali na pomoč inozemske čete ter se rshajah« zato, da organizirajo poskuse, po katerih naj bi bili -.»postavili prejšnji režim. .Ako bi zahtevala buržuazija — ki je že zdavnaj postala reakcionarna — fe v naprej naj ji proleUrijat garantira, [vkljub odporu, ki ga bodo kapitalisti delali proti [ razlaščenju, zborovala© svobedo tudi izkoriščevalcem, bi se morali delavci le smeja-fi taki hinavski zahtevi. Na drugi strani pa vedo delavci dobro, da je zborovalnaT svoboda tudi v najbolj demokratični burluarni republik, beseda brez smisla. Bogati sloji posedujejo najbolja javna in privatna poslopja, kakor tudi pot-atine udobnosti, da se lahko shajajo, pod zaščito njihovega buržoaznega vladnega aparata. Proletarci v mestu in na deželi, kakor tudi mali kmetje, — to je največji del prebivalstva — pa ne posedujejo no enega in ne drugega. Dokler so razmere takšne, ni demokracija nič drugega nego prevara. Ako si hočemo izvojevati resnično enakost, ako .hočemo uresničiti demokracijo v prid delavstvu, se mora že v naprej odvzeti izkoriščevalcem vsa javna in zasebna poslopja, treba je dati delavstvu udobnost. Potrebno je, da bo svoboda njihovih zborovanj garantirana s strani oboroženih delavcev, in ne od jtrnkerskib ali kapitalisiičnih oficirjev in z njiitovirai zvestimi vojaki.
Le tedaj bo mogoče govoriti o zhorovalifi svobodi in o enakosti, ne da bi se imelo za norca delavce in reveže. Ali. kdo je v stanu izvršiti te reforme ako ne predstreža delavcev, prolc-tarijot, in sicer s tem, da strmoglavi izkoriščevalce in buržuazijo?
Takozvana »čista demokracija« 3e tudi ponaša s svobodo tiska. Delavci dobro vedo, da so socijalisti vseh dežel pripoznali neštetokrat, da ta svoboda ni nič drugega nego laž, dokler bodo najboljše tiskarne in velike zaloge papirja v rokah kapitalistov, dokler bo imel kapital pod svojim -monopolom, -pod svojo oblastjo tisk, to je oblast, ki se manifestira po celem svetu na najbolj jasen in ciničen način, tembolj čimbolj je razvit demokratični in repubBkanski režim. Da se pride do resnične svobode in do resnične demokracije, je potrebno v interesu delavcev, da se pričenja odjema+i kapitalu mcžno6t najemati časnikarje. kupiti in korumpiraki časnike in založnike. V to svrho se je treba otresti kapitalističnega jarma, se mora strmoglaviti izkoriščevalce in zlomiti njih odpor. Kapitalisti so vedno imenovali »svobodo« ono svobodo, ki služi njim, svbodo, Id je dovoljevala kapitalistom obogateti in izkoriščati n, ki je dovoljevala delavcem, da smejo svobodno gladu umirati. Kapitalisti imerojejo svobodo tiska to, da se sme uporabljati njihova bogastva v svrho, da se ustvari in vzdržuje potom tiska tak-ozvano javno umenjo. Resnična svoboda in enakost bo edinole v onem režimu, ki ga bodo ustvarili komunisti; v takšnem' režimu, v .katerem ne bo mogoče obogateti na račun drugih, v katerem bo materijelno nemogoče direktno aH indirektno postaviti tisk pod oblast denarja. Režim, v katerem ne bo ničesar oviralo delavcu ali skupini delavcev -posluževali se, s popolno enakostjo, tiskaren in državnega papirja.
9. Tudi pred vojno nam je zgodovina devetnajstega in dvajsetega veka pokazala, kaj da je famozna »čista demokracija« pod kpitalističnim režimom. Marsisti so vedno ponavljali, da čimbolj je b8a demokracija razvita, tembolj je postajala čista, in da čimbolj živ, čimbolj hud, čimbolj neizprosen je postajal razredni boj, tembolj očiten je postajal kapitalistični jarem in očitna tudi buržuazna diktatura. Dre-yfnsoya afera v republikanski Franciji, krvava nasilstva oboroženih in od kapitalistov plačanih oddelkov proti štrafkom v svobodni in demokratični Ameriki, — ti in na tisoče drugih podobnih dogod kov odkrivajo ono resnico, ki jo skuša buržuazija zamen prikrivati. Resnico, ki pove, da vlada ravno v demokratičnih republikah resnični teror in buržit-azna diktatura. Teror in diktatura, ki se pojavljajo odkrito vsakokrat, ko se izkoriščevalcem zdi, da je njih kapitalistična moč v nevarnosti.
10. Imperijalistična vojna v letih 1914—1918, je definitivno pokazala tudi v očeh n sp r©i veti jenih delavcev — ta resnični značaj buržoazne de mokra cije tudi v na*bo# svobodnih republikah, kot značaj buržuazne diktature, Zato, da obogati peščica nemških ali amorikanskih mih-jonarjev ali milijarderjev, se je poklalo nekaj desetin milijonov ljudi, a v naj bolj svobodnih republikah je btih .uvedena diktatura buržuaznejje vojaštva. V eatentnih državah traja to diktatura že nadalje, tudi po porazu Nemčije. Vojna jc bolje nego vsaka druga stvar odprla oči delavcem, Je iztrgal« iz rak buržuazne demokracije vse to, s čimer je ona vabila in mamila delavstvo, je pokazala ijndatvu vse nesramne špekulacije, ki &o se izvršile tekom vojn« in za vojno. V imenu svobode m enakosti je buržuazija napravila to vojno; v imenu svobode » enakosti so dobavitelji vojske nakopičil* ogromna bogastva. Vsi poskusi žofte« mtemacšjonale v Bernu ne bodo korist ib v to, da bi se masam zakrilo značaj izkoriščanja, ki ga je zdaj pokazala buržuazna svoboda, buržuazna enakost in buržuazna demokracija.
Ko »o v letu 1871 nemške čete premagal« in razkrojile francoske polke, ali, bolje rečeno, polke Napoleona HI., ujele tega poslednjega francoskega cesarja in obkolile Pariz, to glavno mesto francoske države, se je 18. marca 1871 pariški proletarijat dvignil in proklaaniral svojo komi.no, svojo svobodno proletarsko občino. BS je to prvi poskus socialistične revolucije. V orjaškem poletu svetega navdušenja, v trdni veri, da se bori za nejpravičnejšo stvar na svetu, se je dvignil tedanji francoski prolotarijat, obkoljen od nemških junkerjev in izstradan cd svojega meščanstva, zoper svoje zunanje in notranje sovražnike in izkoriščevalce ter napovedal boj zatiranih zoper vsa zatraice in izkoriščevalce proletarijata. Svoj prvi poskus je pariški prolefarijat pač drago plačal. Komana se je vzdržala 3 mesece. In človek, ki čita zgodovino te prve proletarske ustaje, se mora čuditi orjaškemu delu, ki so ga izvršili pariški komunardi v korist prd c tarijat a v kratki dobi treh mesecev. Ali francoska buržuazija, ki ni bila v stanu premagati naval nemške soldai.eske, ni hotela biti premagana tudi cd svojega delavstva. Tedanja francoska meščanska vlada, ki ji je nadelavaj lažizgodovinar in ljubimec meščanstva zloglasni Thiers, je kmalu sklenila z Bismarckom znani' poniževalni miir irti izročila Nem-č;ji najbolj revolucijonami francoski deželi Alzacijo in Lotanngijo, ki ste igrali v sedanji svetovni volni navidezno veliko ulege. Sklenil je tak mir zato, da je mogel poslati svoje soldateske proti proletarskemu Parizu. Poslal je svoje soidatesks proti Parizu baš eni Thiers, k ;e malo prej dejal, da bi bilo vredno obesiti na prvi-.svetilki enega franooza, ki bi nameril francoske puške in topove proti francoskim sinovom. 1 hiers je bil Francoz in meščan. Ali pariški proletarci niso 'bali zanj Francozi. Pariški komunardi se niso
udalž grožnjam meščanstva. Pogumno so vstrajali in | lovna komuna!
sklenili slednjič raje pogumno umreti na barikadah kakor se otdati svojim izkoriščevalcem in zatiralcem. Ko so Thiersovi vojaki prem^tgasK prve komun&stione oddelke, se j« nadaljeval boj po vseli pariških ulicah, Ves proletarijat je bil na strani komunistov, ki so se bili kakor levi za svoje pravice. Padali so postreljeni na barikadah v boju ali postreljeni vlov-ljeni v zaporih in na trgih. In so padali poljubljajoč svojo rdečo zastavo ki nazdravljajoč svoji kcmnnii. Živela komuna! To je 'bil poslednji pozdrav proletarskih pariških borcev. Bil j« to poslednji pozdrav padlih sod.ru go v in pečat dedščme, ki so jo nam zapustili. Dedščina je boj, boj do skrajnosti, ki ne bo in ne more nehati dokler bo živel razred izkoriščevalcev in zatiralcev delavnega ljudstva.
Za svojo sveto idejo je 'daroval takrat pariški proletarijat 37.000 žrtev. Toliko jih -je francoska buržuazija pobila in postrelila, dovoljujoč obenem, da so buržuazne prostitutke, pijane krvi- in šampanjca, plesale po krvavih truplih padlih proletarskih junakov. V številu 37.000 žrtev je bilo tudi 4000 žena in otrok.
Toda njihova topla .kri ni bila prelita zastonj in •niso padle zastonj njihove žrtve. Komuna je bila premagana, a ni umrla. Proletarijat .danes se ne spo-tmiiija te svoje prve revolucije potrtega srca in ne poje žal os tank spomi-nu pa cllrh sodrugov. Padle žrtve bedo maščevane. Mala pariška 'komuna vstaja v obliki 'orjaške republike ruskih sovjetov, ki kliče proletarijat celega aveta, da izvrši svojo lepo maščevanje nad žrtvami pariške komune s tem, da se polasti obla,pit in da zgradi, na razvalinah meščanske družbe, novo komunistično družbo, družbo proletarske svobode in dela.
Pariška komuna ije bila premagana. — Živela sve-
ti a
Lenin o vzgoji
Na kongresu »a šolsko vzgojo je povedal Lenin o vzgoji sledeče besede;
Ako si ogledamo kor smo narediti za analfabete, moramo priznati, da smo naredili zelo malo in da j« prva naša naloga urediti tudi v tem oziru proletarsko organizacijo. Ja peč vse zastonj pisati absurdne fraze, ki bodo ostale besedilo. Obratno je treba urediti delo po katerem bo vsak ki zna pisati fn brati se obvezal vzgojiti po enega analfabeta. — Vsakikrat kadar sem imel priliko s* ogle dati v svetu ifudških komisarjev vprašanje javnih knjižn«! sem spoznal, da jo popolnoma upravičena ona splošna pritožba, ki pravi, da imamo premalo knjig in da jtii ne moremo natisniti v potrebnem številu. Nam .primanjkujejo surovine. Tiskarne ne delajo in mi nimamo knjig, To j« res. AK tudif to je res, da ne znamo še dobro uporabiti one knjige, ki jih imame na razpolago,
Osvoboditev proletarijata bo delo prolet arij ata samega !!!!
'i,saciKsa««H9sraHHuv'B6iKčksasaGs*B
K*=t
m.
m sit pMrsHn SiKtstura ?
Dosoditi.
Od trenotka, ko so dobili, po razpadu nemške armade, vlado v svoje roke nemški večinski socialni -demokratje in izdajalci socijallzma Ebert, Schei-demann in Noske skupno z nemškimi krščanskimi soc:jaIca, je 'bila poglavitna skrb teh socialističnih in delavskih Judežev ta, dr. so se borili proti socija-Jističnomu delavstvu in prot* -onim so c ij ah stičnim iu komunističnim strujam, ki so hotele izpeljati revolucijo do konca in proklamirati, potoni sovjetov, diktaturo proletarijata. Dcčim so smeli nemški j-u-n-kerji se borita oboroženi proti proletariatu in masa-kriratd njegove najboljše voditelje kakor Kurt Ers-ncv ja; doči.u so se smeli povzroči telji in krivci vojne mirno sprehajati po ulicah in se sestajati pod varu-štvcffii Noskejeve bele garde, je 4a judeževa drhal razorožila delavstvo, se borila proti eovjetooi, polnila zapore z delavskimi-socijallstičninii agitatorji aa način, da je bilo zaporov kmalu premalo ter pobijala najboljše sinove nemškega proletarijata in aajpristnejše revolucšjonoroe, kakršna sta bila Rosa Luxenburgova in Karel Liebfonecht, Razorožili so delavstvo in oborožil:	meščanstvo, Sami so se pa
obkolili od generalov in politikarjev, ki so že svoj čas sluirli zvesto in uda no Hohenzollerjevi cesarski družini. Dočim so el naprtil« sovraštvo najboljšega in najbolj r e vol u-cš jonarmega dela nemškega proletarijata so se ikdali na milost in nemilost popolnoma v roke sovrajžnikov detov-s-tva, sovražnikov prole-toirske diktatme. BodSsi, da so i zgubati vsak socija-batični ponos in re volucijcr tirni ču*t aR, d« niso teh lastnosti nikdar imeli, ostane dejstvo, da so se usužndli, kaikor malt kužkfl, osnim, proti katerim bi »e bali morali boriti do skrajnosti. TaJco so spraviti popolnoma v blato »vete socialistične princip« in
zagrešili nad defcrvatvoro izdajstvo, if vp^e po maščevanju. In niso videli, d« nemškemu Jjudščvu ni pretila nevarnost od Strani proletarijata, marveč od strani nemških junkerjev, nemških generalov io nemške buržuazija, Iti so vsi skupaj hoteli udušfitl sicer meščansko republiko ia zatreti vsakršno d’e-larvsko akcijo v krvi. Izdajalcev ne mara riihče. Tutfi njih ni maral proieUrijsi, ki so ga izdob, in nč jžh marala buržuazija, hoteni so sluJSli kot zvesti hlapci. Naj bi služila tudi dogodki na Nemškem- loot opomin vsem, ki iimajo še kaj vero v poitenest avešcBo;lfva nn rj-eirib generalov.
V »oči med 12. ki 13. t. m. je poslala brigada »Eber-hardt« uhan at um vladi Eberta, Ba-uerj'a in Noskeja zahtevajoč, da- vlada odstop*. Tej brigadi se je pridružila tudi brigada Likverfeid. -Noskejev general Olderhafiisen je celo -n-oč paktiral z uporniki, toda zamanj. Vlada je ‘tudi celo noč »študirala« pogoje upomškov. In ko se je vlada prepričala, da ne mfore računafii na svoje vojake, so ministri zapustili Be-rcltn v avtomobilih in se podali v Draždane. Dn»go jutro je ti* Beirobn že zaseden po vojaštvu upontili gen er a ol v in je sestavil dr. Kapp. ki ,je upor organiziral, novo reakcijo.nar.no vlado takole: Kapp, drž. kancler; Trsuub, na-učni minister; general Lut-twitz, brambni ■minister. N-oVa vlada je (izdala anamfest v katerem je povedala, da se je stara vlada odrekla in dSa je prevzela nova vlada vso oblast.
V odgoivor na manifest je pa delavstvo proklami-ralo stavko v vseh ob ral tih in na vseh železnicah, razun v inštitucijah, živijenske preskrbe.
Od -tedaj prihajajo iz Nemčije vedtno boij nejasna poročila, ki jih ml mogoče kontrolirati. Poročila govore o dojnoristrstorjah ha. o spopadili med delavstvom in reaikcijonarnčroli vojaki, med prejšnji vladi zve-sl£toi in junlkersklinl četatmi. Stara vlad* je še sama pozvala delavstvo v stavko Itn izjavilai, da ne stopi v pogajanja z rokovnjači kakršen je Kapp. Zdi se, da nova vkadto, ntina mnogo pristašev v drugih me-ijtMi. Ste fr a vlada posluje v iDražJanlh in je sklicala narodno skupščino, ki »e p& ne more še vršilti ker ) stavkajo tudi žedeznfčarji. Med tem se pa proletaai-jat pripravlja la združuje r svojih sovjetih. Sparta-kovoi (komuni«tt) Sn neodvisni socialisti s« pripravljajo c« naskok, da proklamirtajo diiktat-uro proleta-rijaka in uničijo st ato in novo vlado.
Mi si srčno žalimo, da h& bila ta kontrarevolucija neanških reakoijonapocvt dober nauk nemškemu delavstvu. Fn ai ieikno, dia bi dali ti dogodki možnost proletarijatu, da izvrSi v polnem obsegu svojo zigo-dovinsko dtclžnoet, da prevzame vso oblast v svoj« reke in da sire, da uniči do tul sodrgo, ki še »i rita delavske .krvi, ki bi se rada šc redila na račun de> lavskfh š*djav. 0ft» pogrebu dosvdar>;« nemške republike k tičemo: živela nemška ser/jeto-ka reauldika, čs-veJ« prototerak« diktatura. AH, čeravno ne
v trenoticu ko to pišemo, kako se bodlo razrvlii o*-
dialjni dogodki, je vendar gotovo, da j« ta upor nemških generalov odpril delavstvu očS< m osnažil po^ po kateri mora delavstvo iti, ako hoče ostatti vredno svojega svetega tianena.
Sovjeti m Praska is Bfrcnrskenn
Po zadnje došlih vesteh izgloda, -da je .delavstvo praklamiralo oblast sovjetov v nekaterih mestih na i 'ruskem (im Bavairskem in v nižjem delu .Renske province.
Vpliv doooilkov na BmittJu.
Vsled dogodkov na Nemšfkom sc je alarmiral dunajski proletarijat, ki se boji, da ne bi vsied pnatt-revoiucije na Nemskam dvignilo glavo tudi nazad-njaštvo v Neimški Avstriji. V to svrho »o organizirali delavski sovjeti na Dunaju orjaško delavsko dcmcMistracijo, ki se je je udeležilo vse dunajsko delavstvo. Enotni fronti reakcije, mora zoperstaviti proletarijat enotno fronto revolucij«.
K58P in Lai^itz sin odsioplis.
Videč, da ne moreta več naprej vladati proti volji celega naroda, je podala nova vojaška vlada svoje demisije. V Berlinu je prevzel vladne posle v roke v imenu stare vlade general Seekt.
Stovks lig sme nskti.
Komunistični proletarijat, ki je stopil v stavko, da brani svoje svobode, je izdal v mnogih nemških mestih manitest, v katerem se poživlja ves nemški proletarijat, naj nadaljuje stavko, dokler ne odstopi tudi vlada Noskega in naj proklamira povsod diktaturo proletarijata. V mnogih mestih je proletarska diktatura že izvedena, drugod se vrše poulični boji med vojaštvom in oboroženim delavstvom.
Zadnje notice naznanjajo, da je Noske odstopil, in da je pričakovati na Nemškem splošne uvedbe sovjetskega ražima.
ffovo Itolljonsko ministerstvo
V Italiji imasno torej novo ministrstvo. 13, •(., m. je kralj sprejel tiemšrijo starega 'Nfttijevega ministrstva. 14. t. m. je pa kralj odobril nevo Nittijevo ml-iiLtrstvc. Ministri so sledeči: Nftti, mimlstraki predsednik m notrar-j-c za-deve; Luzzatti, ministrski podpredsednik. in zakladni minister; Soifdoia, zvnauje zadeve; Schanzer, finance; Bonomi, vojni mlsMster; Secht, mornarica; Terre, naučni minister; De Nava, javna del«; Mortara, pravo&odstv-o in kult; Alesski, .pošte in telegraf; Raineri, .minister osvobojenih in odrešenih dežel.
To novo ministrstvo nima zagotovljene v .paria-ni-entu niti večin-?., ker nšsc poslali vanj svojih zastopnikov gospodi« klerikalci. Vendar si .gospodje mislijo, da so rešili z novim ministrstvom krizo, ki danes tare Itahjo im ves svet. Kriza pač ni v parlamente, marveč v družbi, Kdor hoče to orjaško -krizo rešiti, ni dovolj, da skrpucava »ova! misistnatva, marveč m.ora imeti pogtun, da razruši sedanji družabni sistem in, da zgradi na n j egov ib razvalinah nov komunistični družabni red, Ali to nalogo za more 'izvršiti edino le proletarijat. In to nalogo bo proletarijat tu,di izvršil.
To resnico bi -brli .gospodje lahko ž« ctavn-o spoznali. Ali oni hočejo reševati domovine po svoje ... pa naj jih.
PrcMjst o Milano In Italijanska zastaoa.
Na dan rojstne obletnice italijanskega kralja je -naročil milanski prefekt milanskemu socialističnemu županu sodiugu Coldari, naj razobesi na mest-rii palaičui ncjrcdno zastavo. Sodrug Caidara je poziv odklonil iin pedal demisijo. Toda delavstvo v Milanu j-e drugi dan napovedalo poldnevno altiarko in se podalo v ogromni množici- pred mestno palačo, kamor je razobesilo rdečo zastovio in pi&illilo župana naj ne poda sv-cjili demisij marv eč »raj ostane na s rojem mestu in naj kljubuje Se nadalje vladnim nesmiselnim -ukazom.	>	-
Proč s cenzuro
Iz Rama javljajo, da bo vlada -v naslednjih dneh odpravila cenzuro razen cenzure rodi nekaterih vojaških vprašanj.
Mi pravimo, da bij bil že skrajni čas. Sa-j ljudstvo izve rtak vse, tudi če se listom, prepove pisati f:csnloo.
Italijanski parlament
Vla<k na^Bani-a, da bo parfaaaent dvori en dn-e 22. t. m
Razmere dezoreualo.
Razmere dozorevajo vedno bolj. Vedno bolj se širi brezposelnost in pomanjkanje. Vlada bi rada naredila konec tem razmeram in si misli, da jf mogoče storiti to s tem, da bo delila blago na izkaznice in da poviša direktne in indirektne davke. Ni premoga, ni piina, ni prevoznih sredstev, ni žita, ni cttkra, ni olja, ni več ničesar od vsega onega, kar ljudje potrebujejo za svoj obstanek. Verižniki so ustvarjeni kakor nalašč, da razjedajo temelje buržoazni družbi, da onemogočajo kapitalizmu dvigniti se do svoje prejšnje sile. Vrste se upori in stavke in nova delavska gibanja se naznanjajo po vsem svetu. Komaj konča stavka tu, že prično stavkati delavci drugje. Komaj so dosegli delavci kje kak povišek, se že izkaž« drugi dan, da je povišek premajhen za novo povišanje cen. Meščanska družba je tako gnjila, da je vse zastonj, ako se hoče lečiti posamezne dele njenega telesa
Socialistični poslanci na Ruskem in Ogrskem
Poslanec sodrug Btombacci je odpotoval skupno s zastopnikom k-onsumnih zadrug v Italiji, Camforinijen* v Kopanhagen, da se tara dogovori z ruskim zastopi--rfikorn lit vi novem glede vzpostavitve »trgovskih oA-r.ošajev med ruskimi aa i tartanskimi zadrugami. Iz Kopenhagna odpotuje Bombacci1 skoro gotovo na Rusko.
Poslanci sodritgi Dell a Sata, V etla :n Laro ti se pa odpeljejo te dneve na Dimc.) »In od »tara na Ogrsko. Naloga .poslancev je, da se osebno Kiformilrajo o tamožnjih razmerah in da- odpeljejo seboj en vagon emo > zdravil.
Pouofli rasRe reeoIiicSfe
Učena socijalisti stare šole nočejo uati sada?, po dveinpolletnem obstoju ruske sovjetske vlade, pri-poznati komunistične revolucije v Rusiji. Po njihovem mnenju jc ta preskočila eno stopnjo ekonomskega razvoja, in sicer stopnjo kapitalistično meš-čansko-demokratske peršjode. Da bi bilo vse po njihovih teorijah, bi potisnili najraje rusko revolucijo na nižjo meščansko stopnjo.
Ako bi bila Rusija gospodarsko popolnoma izolirana pokrajina, potem bi imeli učeni profesorji mogoče prav, Ali ti okosteneli teoretiki pozabijo pri tem poglavitno, da je namreč visoko razviti imperš-jalistični finančni kapital že davno podrl državne ekonomske meje in da predstavlja sedaj celi svet gospodarsko celoto, v kateri so gospodarsko najbolj razvite žapadnoevropske države in severna Amerika glavne utrdbe ves ostali svet izsesavajočega kapitala. Enako, kakor se niso nahajali v srednjem veku podložniki fevdalnih, mogotcev v gradu, ampak so živeli po deželi raz tros eni okrog, so tudi sedaj izkoriščan ci zapadnoevropskega kapitala raztreseni po celem svetu. In le zelo malenkosten, da, lahko bi rekli razmeroma neznaten del po angleških, francoskih, nemških in ameri kanski h kapitalistih izkoriščanih proletarcev biva v dotičnih deželah: v Angliji, Franciji, Nemčiji ali Ameriki.
Rusko komunistično revolucijo lahko prav razumemo in presojamo le tedaj, ako jo ne smatramo kot spicijelno rusko, temveč kot začetek svetovne komunistične revolucije. V tem zmislu razumem tudi stavek v uvodu brošure Bulvarina (Od padca carizma do padca buržuazije) v katerem pravi, da si* ni mo* goče misliti konečno popolne zmage ruske revolucije brez zmage mednarodne revolucije.«
Naši učenjaki pričakujejo revolucijo še vedno v deželah, kjer je kapitalizem najbolj razvit. Oni* nočejo videti, da gledajoč stvari iz gospodarskega stališča, takih dežel ni več, ker so se razširil* moč, upliv rn protiupliv kapitala po celem svetu, ter, da industrijske države, pa katere oni mislijo ne predstavljaj« več uplivni krog, ampak samo sedež kapitalizma. Tega nam ne dokazuje samo gospodarska teorija, marveč tudi vsa svetovna politika po svetovni vojn« z d verni sovražnimi, nasprotujočimi si središči; s kapdtalistično-reakciijonarnimi v Pariza in s proletarsko-revolucijonarnim v Moskvi, Tega ne iz premeni prav nič dejstvo, da se bore med seboj posamezne kapitalistične skupine. Saj to leži v bistvu kapitalizma, to je konkurenca kapitalizma v velikem slogu. Kot pendent k temu pa imamo, žal, neslogo pri proletariatu, in če bi te ne bilo, bi svetovna revolucija že zdavnaj zmagala.
Če smatramo torej pravilno ves svet kot gospodarsko celoto, tedaj vidimo, da soglašajo tudi zgodovinski dogodki popolnoma s teorijo Marksa: Svetovni proletanjat je začel revolucijo proti svetovnemu kapitalizmu. Na koji točki zemeljske oblje je bil ta začetek storjen, je postranska stvar in zavisi od zgodovinskih pogejev.
Izvanredne važnosti je, ne samo iz zgodovinskega stališča, temveč tudi za pravo presojanje nadaljnega razvoja svetovne revolucije, podati' jasen odgovor na vprašanje, zakaj je izbruhnila revolucija najprej ravno v Rusiji?
Revolucij, samo po sebi umevno, ni mogoče napravljati. Zato morajo biti dani potrebni gospodarski in politični predpogoji, kakor tudi morajo biti dan? revolucij on arn e sile. In tu vidim-o, da nista bila ta dva revo! uoi jen ar n a elementa ob času izbruha revolucije nikjer na svetu v tako bogati meri razvita in tako harmonično zvezana kakor ravno v Rusiji. Splošno je znano, in gotovo ni treba posebnih dokazov, da so postale politične itn gospodarske razmere v Rusiji že pred polomom carizma, v začetku marca 1917., naravnost absurdne. Imperialistična vojna je ustvarila, pri kronično slabem gospodarstvu carske države, v popolni gnilobi vladajoče kaste in pri absolutno nezadostni podpori močnejših zaveznikov carske države, cel gospodarski stroj. Pri ogromnemu prebivalstvu je vladala grozna panika pred vedno naraščajočo in strašnejšo katastrofo. Spominjam se še prav živo na to, kako smo imeli občutek, kakor, da se vozimo na velikanski ladji, ki se nahaja sredi brezmejnega Oceana v viharju, kakršnega ni še nikoli bilo, popolnoma pijanemu krmilarji. Zrušitev carizma bi lahko primerjali, da ostanemo pri podobi, z trhli pni m valom, ki je odnesel pijane kapitane iz krmilnega mostu. Za njimi so prišli na krmilo popolnoma neizkušeni in nesposobni ljudje, ki, naravno, niso ničesar mogli narediti nič pametnega, ker niso ničesar razumeli. In tako je postala velikan-ladja brez vsakega vodstva, igrača orkana.
Ekonomske razmere so postajale od dne do dne nezTi-csnejše. Cene živil so rastle z grozno hitrostjo od dne do dne. Cim redkeje je bilo blago, tem bolj je cvela špekulacija, Bankovce so tiskali veselo naprej in potom trgovine so prihajali v žepe špekulantov, tako, da so rastli novi milijonarji kakor gobe po dežju. Čim bogatejši so postajah špekulant je, tem bolj je naraščala v njih kupčijska marljivost, ker je bilo na drugi strani tudi pomanjkanje blaga, s katerim bi se lah-ko trgovalo, vedno večje. Tedaj si> niso mogli stari in na novo pečeni kapitalisti drugače pomagati, kakor, da je moralo eno in isto blago večkrat po rokah prekupčevalcev, dokler so ga mogli konečno tudi konsumentje kupitr. Ker je pri tem vsak prekupčevalec stremi! za tern, da ima čim več dobička, je cena blaga zrastla pri vsakem menjanju posestnika. Prvi’ špekulant je kupil n. pr. od producenta sir,
kg po 1’— rubelj in ga prodal drugemu po 1’30 rbl„ drugi tretjemu po 1*70, tretji četrtemu po 2'30 rbl., četrti petemu po 3’— rbi. k k d. dokler je moral komsiunent plačati »ir po S'— ali celo po 10'— rbl. kg. To naraščanje cen se je pa vršilo v treh smereh. Prvič v normalne-špekulativ-ni, o kateri je bil ravno govor. Drugič na producenta, upljivajoča normalna špekulacija vsled česar ni bil drugo pot tako neumen, da bi predal 'sir, za katerega so plačali kon-sumenti 5‘—rbl., zopet za 1’— rbl., marveč je zahteval z ozirom na »tržno ceno« najmanj 4 rublje za kg. Tretja posledica verižmštva je bila samaposebi umevna splošna draginja zvezana s zvišanjem mezd i. t. d, ker je prisililo proizvajalca, da je zahteval za blago vedno več še sam negledne na gori omenjeno pohlepnost po dobičku. Vse to je prisililo vlado, da ni samo podaljšala dobo za izdajanje bankovcev, marveč je tudi povečala izdajo samo. To je povzročalo vedno padanj« valute in dviganje cen v tretji smeri.
Posledica tega »i bS le bedni) gospodarski položaj širokih ljudskih mas ter njihovo ogorčenje. Tudi politični položaj v deželi se je poslabšal do skrajnosti. Podjetniki so besneli nad delavci, ker so bili ti-le prisiljeni zahtevati vedno višje mezde, in obratno je naraščala jeza delavčev proti podjetnikom in kapitalistom. Ljudstvo je izgubilo vsako zaupanje do vlade, ki ni bila v stanu držati bombastičnih obljub ter je vodila deždo v pogubo. Državna oblast je postajala vedno rahleja, ker ni moglo, itak že korum-pirano uredništvo, izhajati pri vedno prenizkih plačah in pri grozno dragemu življenja. V takih razmerah se ni moglo branili uradništ vo nobenemu podli upijenju. Jasno je, da je morala zgubiti vlada pri talcih razmerah popolnoma vsako avtoriteto in, da so kapitalisti in špekulantje lahko vladali in obračali deželo kakor jim je bilo ljuFo. Ves denar, katerega je vlada tako pridno tiskala, se je vendar nabiral v njihovih žepih, oni so pa pri tem pljuvali na vladne zakone, odloke in odredbe, ker »o s svojim denarjem lahko vse kupili in podkupili.
Posledica temu je bila naravnost vzorna, še nikoli doslej obstoječa gospodarska in politična anarhija. Popolnoma, svoj vrhunec dosežuječa anarhija umirajoče kapitalistične države. Gospodarsko življenje se je uničevalo, medtem, ko je špekulacija cvetela. Industrija in železniški promet sta vedno bolj izginjala; tovarne in rudokopi so delovali vedno manj in vedno slabše, ali pa so jih popolnoma zaprli. Brezdeinost in beda sta naraščala v groznih dimenzijah; železniški promet je zabredel v vedno hujši nered. Železniške katastrofe in železniške tatvine so bile na dnevnem redu. Ni bilo mogoče z gotovostjo niti potovati »iti blago pošiljati.
Vse to je še povečalo špekulacijo. Prvič vsled vedno naraščajočega pomanjkanja blaga, drugič, ker so industrijalci med vojno nagrabljene dobičke investirali raje v cvetočo špekulacijo, nego bi v propadla podjetja, tretjič, ker je bilo tu vedno več natisnjenih bankovcev in tretjič, ker je bilo, vsled pomanjkanja dela, vedno več delavcev vrženih na cesto, katere je mogla takrat rešiti lačne smrti edino še špekulacija na drobno. Ti prostovoljni novi par as iti — mali špekulantje — so postali novo breme še pri delu ostalim delavcem, kar je povzročilo, da je postal neznosen položaj teh delavcev še neznosnejši.
In čim večja je postajala špekulacija, tem bolj sta bila v neredu produkcija in prevoz, kar je od druge strani zopet povečalo špekulacijo i, t d. V resnici vražji peklenski ples kapitala. Vse to je uphvalo uničujoče na preko 12 milijonov broječo vojsko, ki ni mogla dobivati potrebnega. Posledica temu ie bil: nered, zrahljanje discipline rn mnogobrojne dezerta-cije. Če se ne motim je poročal že prvi minister po zrušitvi carizma, da je bilo dezerterjev štetih že na milijone. Dezertirale so cele skupine, ki so premagale cele čete ter jih vodile po svoji volji. ČitaK smo tedaj v časopisih, da so vozili vlaki in ladje na rekah sem ter tja ne da bi dospele do kakega cilja, kajti na vsaki postaji so bila ustavljena ta prevozna sredstva od drugih močnejših čet dezerterjev, potniki so bili ven vrženi z orožjem in vlak ali ladja obrnjena v nasprotno smer. Pri tem se je zgodilo, da so bili železniški uradniki, maš m k ti m sprevodniki, ki so se zoperstavljali dezerterjem mnogokrat enostavno pobiti.
Lahko si predstavljate, kakšna panika j« vladala ob tem času po cedi deželi, kjer so pričakovali s tresočim srcem vsak dan, da se razsuje cela ogromna fronta itn, da se bo razlila izglaiena, izmučena, oborožena vojaška tolpa, ki je najtrže : g ubil a vsako človeško čuvstvo, po deželi in se bo udala brezobzirna, brezmejni plenitvi in moritvi. Velika zmedenost je vladala posebno pri dobro ineščeni buržua-ziji, ki se tekom vojne niti najmaaje ci^za to brigala, da je poginjalo na fronti na miiljcne človeških žev-tjenj, ter praznovala svoje najnesramnejše bakanalije. Ti mehkužneži, ki so sedaj napadli, kakor zbesneli psi z najbolj umazanimi obrekovanji, z najbolj vražjim orožjem, rusko komunistično revolucijo, so sedaj pozabili, da so bik ravno komunisti oni, ki so rešili celo deželo pred še groznejšo, Še nikoli obstoječo katastrofo. Oni so pomirili z Brest-Litovskim mirom razjarjene vojaške mase in so privedli potom nove socijalistične organizacije kolosalno anarhistično kaotično gibanje ljudskih mas na trdno pot, s katerim je bilo prihranjeno kruto Človeško klanje, ob kojem bi bilo padlo gotovo na tisoče članov buržuazije.
Iz goriom enj e n eg a se svita kot beli dan, da so obstojali v Rusiji v preveliki meri gospodarski in politični vzrcki za revolucijo.
To pa ne zadostuje še za- uspešno revolucijo. Ek o- j nomska in politična katastrofa M dovedla k večje- j mu do kaotične anarhije. Da se je dospelo redu, k j vpostavifvi komunistične človeške družbe, so bile potrebne i organizirane r« vol u ci jo na rn e moči v s ves ti si svojega cilja. In zgodovina je hotela, d« so bile tudi revolucionarne moči najboljše pripravljene ravno v tej velikanski državi, kjer so bili gospodarski in politični predpogoji za revolucijo najbolj zreli. Že proti koncu preteklega leta je praznovala ko-i munistična stranka, stranka revducijenarnega ru-i skega proletarijata, svojo 25 letnico. Torej celo če-1 trtstoletje se je pripravljala ta stranka, pod vodstvom 1 Lenina, na komunistično revolucijo, podučevala Je
- proletarLjat, organizirala, zbirala moča, se leoreti-, eno obor ože vala in se oj e k ni! a v neprestanem boju , z carizmom. Voditelji današnje revolucije so se nrno-
- go naučili od svojih prednikov, starih ruskih revo-i lucijcoarcev, ter prebili trdo praktično šolo pod
krutim carskim zasledovanjem. Absolutična Ruska ■ je bila kakor nalašč za to ustvarjena, da je izdelala L iz njih najsposobnejše k os pira tor; e ia v ponesrečeni
• revoluciji 1. 1905. j« napravil ruski praleUrijat svojo i generalno poskušnjo, ki je bila .po njem sicer drago
• plačana, ki pa je zato lem večje vrednosti za sedanjo t uspeh apel no komunistično revolucijo.
i Proletariat v Rusiji m tako mnogoštevilen, kakor i v zapadnih industrijskih deželah, ali mnogoštevilen dovolj, da vedi, kot avantgarda m jedrno rusko komunistično* revolucijo do zmage. Poglavitno pa je, da je ostal on, ruski prt leta.rijat v svoji veličini v; resnici proletarski, medtem, ko je lahko živel, pred vojno, »a bogatem z-apadu značilen odstotek delav- j cev in ravno organiziranih, bolj malomeščansko aego j proletarsko življenje, To jih je načinšia nesposobne j za revolucijo. Šele svetovna vojna ia vedno bolj raz- ! vijajooa se gospodarska svetovna katastrofa prole- i tarrzira in re volucijc .nizira z neznansko hitrim tem- j pom delavske mase industrijskih dežel zapadne Evrope in severne Amerike.
Če vzamemo v poštev vsa navedena dejstva, dospemo do prepričanja, da le zastareli dogmatik lak- i ko izreče nezaslišano trditev, da je bila ruska komunistična revolucija lahkomiselno povzročena od peščice pustolovcev in fanatikov in, da se mora vsled tega uničiti. Naravnost smešni so pa oni-le, ki so pričakovali v Rusiji meščanske revolucije, ter se ne morejo dovolj prečudšti, da je šla ruska revolucija tega uničiti. Naravnost smešni »o pa oni-le, ki so mnogo dalje. Po mnenju teh okostenelih filozofov in teoretikov, ni imela ruska revolucija pravice iti tako dalje. Najprej bi se bilo moralo napraviti prehod o.i absolutizma in feudalizma k meščanskemu, demo-kralsko-kapitalističaemu sistemu. Ti pomilovanja vredni slepci ne vidijo predvsem, da so besed® »meščanski« in »demokratski* le etikete brez vsebine in da je bistvo !e v tretji besedi »kapitalističen sistem«. Oni ne morejo razumeti, da je postal kapital že davno v vseh kulturnih državah edini rasnični mogočnež, ter, da so bili raziični »konstitudjonahii«, in »nekonstitiKnjonalsti« vladarji, predsedniki upub-lik, ministri in parlamenti, le podrejeni izvajalni organi edinega svetovnega diktatorja in svetovnega tirana, — kapitala.
Ka-j naj bi naredil ruski car brez pomoči borze? Nič. Celo revolucijo leta 1905 ni od, marveč so jo zrušili pariški in drugi roparski vitezi, ki se naziv-ljejo modemi finančniki. Čas, v katerem so imeli samoviadarji in feudslm gospodje kot taki oblast, je j že davno pretekel ena,ko v Rusiji, kakor v vseh ! ostalih tako imenovan ih »demokratskih« republikah j in nerepublikah. Sedaj lahko izvajajo ti-le oblast le j v toliko, v kolikor so se spremenili ali v kapitaliste, j ali so postali agenti kapitala. Kdo ne pozna v Ev- * ropi in tudi v Rusiji množice takih knezov ia grofov, ki niso znali izvršiti to* metamorfozo in se klatijo okrog kot bedni proletarci, dl pa živijo od miloščine svojih bolj prebrisanih »kapitaliziranih« aristokratskih sorodnikov.
Meščanska revolucija je bila v Rusiji iz tega edinega vzroka nemogoča in odveč, ker sta bila tam že zdavnaj odpravljena carizem in fevdalizem v pravem pomenu besede, in, ker je vladal ravno tako v Rusiji, kakor po cslcm svetu edini samovladar in diktator: »Nj. Veličanstvo« Kapital. D, Godina.
DOMAČI VESTNIK
fitstslia l
V*i oni. ki sme jim poslali list aa ogled in ki se še
i niso na list naročili, naznanjamo, da jim pošljemo še današnjo številko. Kdor ne bo poravnal naročnine ali se aa drug način oglasil pri upravi, mi bemo s prihodnjo številko Ust ustavili.
Uprava naznanja tem potom vsem onim, ki so se pritožili radi ne dobivanja lista, da skuša pač ustreči vsem po svojih najboljših močeh. V zzdojeta tedna se nam je posrečilo znatno zboljšati naše »prave in se mdejčimo, da v kratkem ne bo več nobenih pritožb proti upravi,
yy   —ne,* — i
upraffimTOi
SoSraSom na znanje
Sodrngens v tržeski okolici in na dežel* sploh, k' žele rntancvfti politične organizacije (sekcije} naš« socia.2isffčnc stranke naznanjamo, da so že aa j razpolago strankine izkaznice. Kjer se beče tako organizacijo ustanoviti, naj se par sodrngov zbere kot pripravljalni odbor. Ta odbor naj s opiše na polo papirja i as ena vseh enih, ki fci boleli pristopiti k taki organizaciji. Prepis imen in število prijavljenih naj j se pošlje v Trst aa naslov Ivana Regente- pri »Delo« : (Trst, via delle Zndec.chc 3b Takim pripravi j dnin* J odborom se bo poslalo le toliko strankinih izkaznic, j kcHfeoi* je sedragov prijavljenih. Pri tej prilSti se jim J bo poslafo tudi strankina pravila in strankin pro-; gram. Ob enem se bo določilo dan, v katerem se bo j organizacijo ustanovilo. V stranko naj sc sprejema j le resnično zavedne sodruge. Da se ustanovi skupina je potrebno, da se vpiše najmanj 15 sodrngov.
Sodrugi na Goriškem, ki bi rabili govornike za shode, naj sc obrnejo do dr. H. Tume v Gorici (Visle 24 Maggio 8). Sodrugi iz tržaške okolice in Istre pa na sodruga Regenta.
Vsekakor moramo ob tej priložnosti opozoriti so-druge, da z ozirom na malo število govornikov, naj naznanijo svoje želj- vsaj 10 dni pred shodom. Vendar je treba delati sicer pametno a hitro, da nas ne bo čas prehitel.
Ob enem poživljamo sodro ge naj pc-dvoje z agitacijo za naš list. Usoehi prvih številk so prekosili najboljše upe. Tako, da imamo resno misel pričeti izhajati krnela najmanj dvakrat na teden, Ako se bodo sodrugi le količkaj potrudili, pridemo v najkrajšem času do dbac-veika. Nabirajte torej pridno naročnike in skrbite, da ne bo delavske bile brez »Dela«.
Stalim poztfrsBDia nsl
•Kadar smo sklenili izdajati naše glasilo, smo vedeli, da nsše ljudstvo ne potrebuje več solz in obupnih vzdihljajev, marveč da si želi odkrite in pogumne besede, ki naj hi ga rešila vseh dvomov in asu z gorečo baltijo pokazala pot po kateri mora, ako 'hoče I priti do svojega cilja. Tako smo čutili, tako smo ve- j deli :n smo se spravili v teh smernicah tudi na delo. * Naš list je pisan tako kakor je, v strogo komunisti*- * nem duhu, ker ne more biii drugače. Nimamo po- * voda. da bi pravili ljudem, da smo česar nismo ali. da bi učili ljudstvo česar ne smemo in ga nočemo ‘ učiti. Ker so naši nameni čisti in ker se borimo za ? najsvetejšo stvar na svetu, se ne bojimo nobenih očitkov. Teh se ne bejuno 'tudi radi lega, ker jtisiao j nezavedni otrccč marveč možje, Id vemo kaj "ho- ; femo, ki vemo kod nas vedi pot in kaj je naša ca- {
. J
Vsekakor si nismo mislil:, da bo ztind£l6 šale i »Ddo« tol ko zanimanja in tol'ko navdušenja, kakor j se je v resnici z godilo. Tudi nismo mogli vedeti, da nas bo naše ljudstvo tako dobro razumelo. Vsak! dan dobivamo rebrc j vspodbujevafeh pisem iz ka- 1 torih je jasno razvidno, da je bil nal list potreben J in težko pričakovan. Naj slede tu odlomki nekaterih! pisem. ki smo jih dobili iz dežele 'm katerim je bilo! vedno pridanih večje število norih naročnico v:
Trnovo; Z veseljem pozdravljamo misel, po kvteri; ste pričeti izdajati naš list, ti j. delavski list. le prva številka Dela« nas je razveselila ker zastopa, ka- • kor upamo, da bo zastopal tudi v nadalje, str . go j nrdtsunaFs ričoo-koiminestičso stališče. Takega i sta smo si želeli. Pogine naj sedanji družabni sistem, !ri nam je prinesel toliko gorja. To je naša parola. j Čepovaa:	Prva številka »Dela« j« razvnela srca ;
tudi nam Ceoovaocetn in nas navdušila k skupnemu j delu, k delu v organizaciji za splošni blagor, Le * skupno delo nas bo rešilo gorja sedanje družb®. Za to pozdravljamo z vso dušo naše »Delo kateremu želimo, da bi nas dolgo vodilo po poti. ki vodi v sovjet*. Saj tss je lepo število tukaj mladih bojevnikov, ki so prinesli iz Rusije srčno luč hrepenenja po j družbi, ki bo dala vsakemu delavcu česar potrebuje za svoje življenj*. Le naprej, in bodočnost bo naša.
Tolmin: Kikor smo težko pričakovali, teko smo z veseljem sprejeli prvo m naslednje številke ne lega glasila »Delo*. Naše glrsilo je to, glas lo delm-nega in teptanega ljudstva. Delati b*cam» zanj m ge pr;po- j ročali, dokler ne bo zašel v vsako fcišo, v vsako sia-novasije delavcev in kmetov.
Bafjaneer Prve tri številk* »Dela. sem prečita! z velik-:n» asoamenjent » sem bil zadrrr©lien. Opazit i sem. enako zamrncaje pri vseh naših ljudeh in enako j -vesel e. Saj »nm govori odkrito iz srca v srca. tej duše v duše. Njegova topla in pogumne beseda greje p kr kor čisti žarek zlatega solnica. Ne da bi vedeli,
pot.
ate me pridobil*. Pojdite naprej svojo ptigum Mi bomo z vami.
Sovodbje: M-ecf drugim Vem nuumanjam, da se l naš list »Delo« takoj prikupil netesnu ljudstva V*::' pravi: Končno vendarle lisi, M je aoš, M maii fc-” vori. kakor mislimo in govorimo mi, ki zagovarja in hoče to kar hočemo me. Sprejmite ie voščil« n3 bi postalo »Delo* kanalu naš dnevnik, i Ali kdo bi vse objavljal. Izdati 'bi morali posebna 1 številko samo za pisem, za katera s*, zahval}'’*«*'" 1 vsem. Pisma iz Nabrežine, Kjtmme. Gorjanskega, v 1 vasic od naše Vipavske delit** m g«riifefa iz tržaške okolice, Notrejci* bega in oddeljcrtih vasi* vstajajoče Istre. Vsem naifca isamc m nežna.-'-.:* pršj*t«!ves* m rmvdnševaJcem, rson iskreni« po zdravem its svetovalcem, vsem skrpaj srčtra frsnJa šn zagotovilo, da hočemo naprej p« začrt i sledeč pozivu	pesirifca,	ki je pevaJ. d* >
»j manj strašna noč v črnem zemlje tmhs, brni so p«* i [nrdfia safoceas mdmm dnevi.
. ^ Kdcr noče beti suženi. sum se . pmia z mri n.» pot j f v resnične tvebčdo.
i! fiahi Mtitn fehns® mm
v Julijski Benečiji
»j Konferenca zastopmkev ddmiSi enftittv. v , "Julijski Benečiji, ki se je imela vrsti v meseca ic-i.’ bruarje. s« bo vrši* v tfeseli tl. In 12, aprila t. ti N t
■ j to konferenco zo povabljen:: člani slraak:nv ve • j »Iva, Splošna delavska zveza v ftai~. socteF'.!i&a ’ poslanci, lista »II laverstoff« ia -Delo*, 5-vcialisti-I čaa zveza v Julijski Benečiji, Zv*zs mladcr;*!. h [ socialističnih skupin. Zveza ženski* social'st;Čn h ‘.društev in odbori soob&tEČab sirar.kisih mrgzni icij v Julijski Bcecčip, odbor delavskih zbori: c .o cd-il*ori delavskih domov, upravni odbor dela^fcih za-| drug ra Trst, Istro in Furterv;«, odbori prača’,tivr ‘j [zadrug, ki stoje na stalfiča razrednega boja \ V [kulturni svet la socialistični upravitcH fcoiaiš.* '*
1’ blagajn.
,-Koalercaca bo rmpravliata o ilcdcčem da«vri* n J redu:
' t 1. Akcija v cvzho pr.dcbiive svobod* in za odpravo | nojs&ib ofaiastL (Poročat* sodruga Alfred C&tišai in j hzs Regeatj.
1	2.	Potezi	v	Juktski B*;R.eč«|* z arirooi aa. prAiu-
| prtev teh dežel rtakjmmki dritoric f a) avlonoarija obči*, dežel « eoetaim»z*WTOvif*f.h i zarodov (poročevalec V.
b) zakeoedaja (poroča dr. H Tassa);
c) žalsko vprašanje poroča Z. Pisen:):
d) socialno zavarovanje (ponii O. ia vriski);
e) odpravnine ia obnovitve (poroča L. Tcaet),
f) penzite za vdove, sirote ia za paimbijene* (pa-! roča B. Derosa j;
f g) tevofrtev splošnega svete vseh delavskih insrti-t tor?*, ki slo*-e na razreda*« boju (poroča Jcsip P*s-
f aigV).
i Vse are politične, strokovne in gespodarske or-
! garrzscTjc, ki se žele sdetoirti t* kcnferesce. *o na-‘prošene, da oaznartfio svoj« deSegarte rrvrševcir-em-i | odboru »ocief.tetifce zvez* v isškaki Benečiji prt 1 sredništvu -Dela*.
Legalna trra, — V noti od 20. do 2!. marca se bo pričelo zopet z legalno uro s 'tem, da se bo pomaknilo ks;:ak?c za mo uro .naprej. O : polnoči bo torej že eua ura.
Tok fesa.
f — Naše delo j* dbmdUn sadcvcl Tabo f«« vi-(UUkmi, ko mn črtal, ds o* j* »Del«* teko naglo -a S številno razširilo. Novi sodrajtš s* zavop3,teto morda f zakaj sem jaz tako v es*i Toda .iaz, .ki sc.» videl stranko — delavsko soc^cleeb»4no slrznho — aata-! i*ov*4i, ki sesa bd rsueA prrimi v naii dteiekt, ki mu a razširjati in propagirali prekucniko-puntarski neuk i komunizma. ;az prav *as. sera verei ktrča peoocnd^enkk 'ib preobrata v dela*?kih in .kmečkah djs.Soh.
To so vam bili hodt časi za nas »ocssaišst® š* mažo ‘Tet prod srentovaem klanjem. Ko smo c"yzr* :■"* .»
? vodi kaprtaDitičei dmiaha: red v pcs4te ia polom,.
1 ko smo opominjali JjtsdS o kriri-ci tek::. rH:'.i čio-vaka nad človekom, ko smo nakrsah lopovstva —-takrat so s* san* snsejsli v a»«be in če jm hmo le snc~
' goče — ko rimo postali	in nemmeiš. v a,; -
; Uciil — se je na« na teplo...
Ko orno več zadostovati argumea; -.araa at- je p >-seglo po ptsfeci..
ks prišla j* grozna	vse lepe b«k« raziti'-
‘n-eššfh toMubov so izg.nH*. Ijadritve, iev»-> delovno Ijodstuo je me ralo v sfcrefa* faerke, scfeee rodolitib« je zaiesBmdo, ženim »e je kresiau šepavi so grssr' -ru^la so se lepa ib« sla m lepe vasi m človek j* č$e-veka »brr*l as kap«. Na trem, kjer je prej krnlio-vato rotfotfttbje, se je vsečla bog n:a sovraštva proletatct »o se pobijali — kapitalisti pa koeaii ne. »i. kaztital ter ropali riiavrki damaorta* in obogateti.
Toda kakor v Krist asovi iegeodi je pri Slo po trp-Ijearia m smrti — vstajenje! — Tako tudi d&:x& po tolika; grozi prihaja nar.s od vzhoda — znamenje vstaienial
Nove trnmc. ki sm v globokili atrel&kih .jarkih pšl* vso grenkobo hnpelaHetičsoga keliha, sc p -»drjžu-iejo danes naši r-oalarsao-vrektieušs.• arm.
0^$:im ?:i želi priti v stike s llaiilo*
Čičerin, ljudski poverjenik za vnanje stvari, je poslal italijanskemu ministru vnanjih stvari v Rimu to-le brzojavko:
„Ruska vlada je' bila obveščena potom radio-brzojavke o sklepu italijanske zbornice, da se morajo vzpostaviti odnošaji s sovjetsko Rusijo, in o tozadevnih izjavah italijanske vlade. Ruska vlada pozdravlja z veseljem ta namen, ki je v skladu s pravimi koristmi narodov in odgovarja iskrenim željam ruskih delavskih slojev. V svrho udejstvitve, vzpostavitve in usoeha odnošajev je potrebna predstoječa zasedba črnomorske obab, ki odpira pot v Italijo, s strani ruskih sovjetskih čet-^ Sovjetska vlada predlaga italijanski vladi takojšnjo vzpostavitev odnošajev med obema državama.*
Čičerin je nadalje javil, da je italijanski odde-Jek še-le pred kratkim odpotoval iz Vladivostoka in da ne ve ničesar o parlamenrarnem odposlan-stvu, katerega je nameraval Niti poslati v Rusijo. Rusija želi, da bi imela Italija stalne stike z Ukrajino, neodvisno sovjetsko republiko, ki je federativno združena z Rusijo.
URBAN JAKOV:
Cvete’e so breskve
(Prcdpomladanska bajka.)
Cvetele so breskve v zgodnji pomladi, in njihovo lepo rdeče cvetje se je obračalo toplemu so!ncu naproti, ki je zasijalo z ljubečimi žarki tam na vzhodu ter se zopet poslavljalo z bogatimi obljubami {arin na zahodu.
Cvetele so breskve, kakor veliki šopki razkošno razprostrte med prvim zelenjem zlatoabroblienib gričev, ia zdelo se je, kakor da si je ves ta lepi svet ob blestečem morju nadel svatovsko obleko.
Cvetele so breskve, in žarečih cvetov je bilo vedno več, da so se ljudje čudili, odkod ves ta kras v tako zgodnji pomladi.
Cvetele so breskve, in pod breskvami se je izpre-hajalo lepo dekle, in njeni ustni sta biti nežni kakor breskvi n cvet in njene oči blesteče kakor žarko solnce zgodnje pomladi.
Od morja gor pa je prišel mornar, črn in zagorel, in njegovo lice ni bilo prijetno, ker je bilo žalostno. Sto viharjev je tulilo ob njegovo ladjo, in sto razočaran; ;e nos io njegovo srce, tako da mu je življenje postalo trdo in neznosno.
Od morja gor ;e prišel med cvetoče breskve, a ni vic el njihovega cvetja, ker temno je zrl pred se. Te-faj pa posi-je čudežen žarek preko njegovih oči, in ko dvigne glavo, zagleda pred seboj lepo deklico, flerno kasor breskvin cvet, Rahel smehljaj ji je igral v ljub k ib ustnih kotih, in v njenih velikih očeh je zap.Štifto vprašanje:	»Odkod pa ti, ki si tako
žalosten r kij. ko cvetejo breskve?«
In on ,e ume! vp * š n n: c, ali odgovoriti ni mogel, ker preveč besed hi zahteval tok odgovor, on pa"se je bal, da že pri prvi izgine divotna prikazen. Zato
sc le okrene ter s svojo trdo in težko roko pokaže navzdol proti morski gladini. Tedaj pa zapazi tudi, da cvetejo breskve po vseh gričih, in zdelo se mu jc, da cvete v dežolf nova nada, in ta nada mu je zajela srce. In ko se obrne zopet do deklice, je bi! prepričan, da stoji pred njim usoda njegovega življenja, In dasi mu srce ni postalo veselejše, postalo mu je pogumaejše, ker ga je objela njena lepota. In dejal ji je:
»Nisi li ti breskvin cvet, ki ga je solčni žarek posebno vzljubil in ga je zato odtrga! od veje ter mu določil, da večno živi na zemlji?«
»Seveda sem breskvin cvet, zato mi je življenje tako lepo, in zato bi rada vedela, kaj je ono strašno, ono grdo, ki ti preži na dnu očesa?«
»Tega ne boš nikoli zvedela, deklica, ker so ml usta onemela velikih bolesti, Bojim se tudi, da bi te strupeni dih mojih besed umoril. Podaj nri roko, ti krasni breskvin cvet, in popelji me med cvetoče breskve. D* vil se bom tvoji lahni hoji, pil bom v se odsev tvojih rahlih las, zasanjal bom ob božajočem odmevu tvojega srebrno zvenečega glasu, in kdajpakdaj ti bom zrl v zlate oči. In to mi bo dovolj, da se mi duša umiri, da. mi prične srce zopet utripati 1 v novi, četudi brezmiselni nadi.«
»Tt govoriš, kakor bi me ljubil, ti grdi mornar!«
se posmehne ona.
»Ljubi!« vzklikne cn, in noga mu zastane. Potem se prime za čelo in globoko premišljuje:	»Ljubil,
kdaj sem čiri to besedo? Ah, davno, davno je že! j Da, ali ta beseda je rodila največje gorje. — Na, ne,
; deklica — postiva to besedo, ta ni za naju. Slutim,
| da biva nekje neko višje čuvstvo, ki sega preko lju-! bežni. Ali zdi se mi, da le redek človek zasluti v 1 svojih prsih to čuvstvo, ne dozna pa o njem nihče. Vendar čemu ti to pravimi Tja med cvetoče breskve |
hodiva, danes in jutri :n vsak dan, in poiščžva vejico, s katere -te je odtrgal solnimi žarek.«
»Ah, dal« vzklikne ona veselo, in odhitela sta roka v roki med d-.vno cvetje, razigranih src kakor dva otroka. In iskala sta ves dan ono vejico, ali našla je nista, ker nikjer ni manjkal ne en cvet, tako polna so jih bila drevesa v tej zgodnji pomladi.
Ko je zvečer solzice zatonilo, pa sta si segla v roko ter si zvesto c bij urila, da se sestaneta drugo jutro ob prvem svit ter nadaljujeta svoje iskanje.
Pedala mu je v slovo svojo drobno, belo reko, in on se je spust i po griču navzdol k morju, ona pa je costala gori ped e*/etočo breskvijo. Ati še enkrat se ;e ozrl, in ko *o je videl vso lepo, vso tiho tam stati im smehljati se niu v pozdrav, se mu je storilo lako milo pri srcu, kakor nikdar še. Potem je zamahnil z roko v slovo in okrenii se je z odločnim korakom,,.
Cvetele so breskve v zgodnji pomladi, kakor velik* šopki razprostrte med prvim zelen em zlato-obrobljenih gričev, cvetele so — uboge moje breskve!
V temni noči je zabučalo od morja tako grozeče votlo, da je jeknilo od daljnih sivih skal. In daljne sive skale so zravnate svoje neplodne grudi, in zlobno veselje jih je obšlo: »Smrt prihaja v deželo!«
Dvignil se je ledeni piš, in divji ples je začel. Uničujoča priroda je švignila s svojin* jeklenim mečem preko ustvarjajoče prirode, in udarec se je zasekal globoko. —
Uboge moje cvetoče breskve! Gole vam »tok
veje, in ves kras zgodnje pomladi vam je odnesi« groza eno noči. Tuintam visi še droben cvet, zmen-drar* in strt, ter se s slednjo s .o svoje drobne ročice oprijema ob vejico, kakor da bi se krčevito brani! umreti tako zgodnje smrti; In tuiotam otrpne še La ročica, in predzadnji cvet pade na tla, in zadnit... i Oster piš pa divja dalje in dviga padle cvetove.
j Pričele so zraven tega tudi duševne z&bave. Vsaka j soboto je bii določen koncert pr pogro.e.uib oazah, j kjer so se reševali' tudi ca rodni problemi Vabljeni so bili tudi gospodje RaEiamki časteihi. proti več jr* j se je zabava popolnoma razvila. 'Zdi:uti so se kliti: »Evviva ItaLa«, ki so dobili tako* odmev pri italijanskem omizju, »Evviva Jngssllria* V besedah ' smo si postali navdušeni zavezniki. Izza glavnega stela je vstal gospod Stanko Tor udi ja, te prebrat ca v-, zoče.r.u občinstvu z navdušenjem vojna poročila: »Rosiah/ Čehoslovaki so uničsli boljlevike,« sledili so mu kticl »živijo Cehosiovaki! Dcii z fccLi«rikši* Trkalo sc jo s čašami, sedaj temu se.tij; onemu, ša drug; car. zjutraj so ve opažale posamezne gruče gospe iov: lcr.r sc drget težko poveznjene glav* Ša a i i pav c bi ;,?as..:;3* dal' ie enkrat duSka svojemu na« -odnemu navcušenju, »Živijo Jugoslavija!« Na to so mirno poveza.L glavo i» sladko zospa.il. Kaoneje »e pleraL po štirih vsak v svojo soho. kjer so jih mo;alt npiiovi pridni si»fnjp (sluiabaški) za 3 L tta mesec spravljati v postelj«. VeHa Jugoslavija je bila re* Sena.
Uvedla se je tudi srbska komand a, prišla, sla za ta iz Rim* dva srbska čsstcvka -(atars ruska ujetnika), z nalogo, da nam dasta potrebnega znanja Kdor at pokazal pravega veselja do vojaškega dela, ki sta ge nas učila, bil je v nevarnosti, da izgubi ofci.rs.ko časi; marsikaterega j« premotila lepa tepka m »vitli n*» rareni pasovi srbske uniforme. Kljub temu *o nekateri ostali -trdni. Uvideli go, da se s tem sacao smešijo; uporabili smo raje čas v druge namene. Postati smo jim nevarni, zato so pa vedno pazi.lt n* nas.
Silo je tudi v tem tahont, kakor v Avslr,.;i, strogo zabranjeno Živeti z moštvom v prevelikem »tiku. Nekega večera nas je pohabilo obogo-moštvo (bu-hovi sužnji) na. čašo vina. Ker m brio trojoe prostora u:!*	~	zbrali	prostor	▼
jih suka v zraku in jih nese tja do! proti jezno sc penečemu morju. Ia lepi rožaali cvetovi padajo v nudjočeao. morje prav tjakaj, kjer se je v isti noči ob skalnatem obrežju razbila in polopiia-marnarje.a ladja. Ia padajo cvetov i in se vsipajo na njegov mokri grob, velik kakor je bila njegova b .lest...
En «am breskvin cvet je preživei jezo pomladanskega ribe rja. Na vrhu griča stoji dekle. Zavita je ▼ gosto kožuhorino in zebe jo. Zamišljeno gleda v
vihar. Krog nežnih usten je Začrtana poteza nejevolje. V njenih velikih očeh pa biva vprašani«, ono veliko vprašanj«. Iti -pretresa duše vseh ljudi:
»Ali mu je sedaj bolje?« .
M fornis te cStefae
Bik* ie vročega popoldanskega dne meseca meja. 1918, ko smo korakali kot vojni ujetniki iz Ra? je v mati dražbi pod zaščito italijanskih bajonetov proti »Noceri .Umbri« v takoimenovani aJugoslovenski tabor«. Solza radosti asm je zaigrala » očeh. k« - no že od daleč videli kresne'stavb* novega domovja; pozabili smo momentalno aa želodčne skrbi, veselili smo se od daleč tega kar smo gledali.
V kratkem času smo si uredili svoje stanovanje. Dan na dan so-prihajali novi vete i uietitiki. iz vsoh krajev, oblečen* v zrnastih avstrijskih tsrčn ■'■-■'h im-!orsish. — Začela se je propaganca; zalo so bili do-očem gospodje častniki, da so spravljati grešne duše ta pravo pot. Kdor sc je tema obotavljal, končal j« >od imenom »Švaba« v »Crs n-j«. Da je stvar 'r.zo-irala. morali so t* revčki pnlršati pridigo g o-,paca japetana Kmida (starega a-. ,tr. ,kega *un?;k«}. »Zato se ne javite u jugoslovensko voisk«, ja kapetan [rnič ču vas pucat kad doj-dete k uči.«
soh'
Zato ce tudi et-še -Delo« tako čvrsto to rsz/ese-Iffrvo razširja. Vaš* »Delo« znači bodočnost, v kateri
bot« izginiti vsaka socijaina krivica, s katero izgi-aejo obenem vse druge krivice, ki danes tarejo in »učijo človečki rod.
Mi pa, ki nas je bilo le pred malo Jeti ptičica, lAsramcrvanih fe-peaifc, smo dane* ponosni na naše delo. ki smo ga vršili v preteklo*ti. Ponosni in zadovoljni, največje zadoščenje nate fe razvoj norega duha. novega navku, novih ideji
Tak j« tok ča&a ...	F.	MflosL
Kolonsko sMe
Eno napm*nitnej»ih »ocijalnih pojavov na Go-r&kesn po vojni je živahno gibanje kolonov za njihovo gospodarsko osvoboditev.
Stavka v Tržiča
je končala s popolno zmago 4«*rvcev a le potem, ko so delavci izjavil:, da se bodo sami polastili ladjedelnice ako se nc ugodi njihovim zahtevam. Oblast pač uči sama delavstvo kaj naj neki dela, da pride
do svojih pravic.
kr-kor so bik nesposobni za smiselno in stvarno ak-djo. Vsa raepra-vliairja so bila več ali manj lef>e besede od strani zaupnikov, velike pa prazne obljube od strani vladnih zastopnikov.
Delavske zampeška sta stopila v ta svet poudarjajoč svojo politično načelo, 6 katerim je tesno in ne-Socijahstičaa stranka je imela organizacijo pofe- ^očijivo zvezano gospodarsko (tališče. Poleg politi
Crevijarska organizacija je imela v četrtek, 11 arzrca shod, ki nru je predsedoval sodro g Battilaaa.
Na dne vnem redu je bilo: ustanovitev čevljarske zadruge. Poročevalec sodr. Lkzzi j« povdarjal važnost produktivne zadruge. Vsi navzoči člani so se zelo zamajali za to .praSatrje in se je razvila živahna debata. Prišli so do sklepa, da je zadruga nujno pote ebr. a to, da :e z nabiranjem deležev takoj prične. Iz ven se je pripravljalni cdfeoc iz sedmih članov, ki imajo nalogo storiti vse potrebne korake, da se zadružna delavnica prej ko mogoče ©tvoriti. Za enkrat *e ©tvori pri Sv. Jakobu. Vsak org.tnjgu.ran član sme pristrpili k novemu podjetju. Črev4jarp! Ne zamudrle tega. časa, ker to bo Vaša vsaj delna rešitev iz te mizerae črevijasrske obrti. Vpisovanje in. pojemala ** dobe vsako nedelj© od 10. do 12. are, v ponedeljkih to torkih pa od 20. do 22. ufe v Delavskem doma, I. nadstropje, vrata 5.
sirih delavcev že od nekdaj v programu.
Na Goriškem, in sicer na furlanskem to slovesi skem delu dežele, je večina kolonov tudi malih posestnikov, različno ©d kolooov v kraljevini Italiji, med katerimi prevladuje čisti kolomat in poleg njega obsežne latifundije v lastni režiji gospodarjev, ki obdelujejo* zemljo z mezdnimi delavci ali delavci, katerim dajejo bomo stanovanje in nekoliko zemlje za vsakdanjo potrebo, d očim vzrejajo to pasejo živino po volarjih — bc-arjt- Ti kmečki delavci to volarji so v sličnem socijzfaem položaju kakor tvor-niški delavec, t. j. živ* od golih rok to so združeni v večjem številu n* pristavah. Taxo je postala organizacija med njima lažja to docela vsporedna s tvorniSktod delavci. Ta intenzivnejša organizacija pa je potegnila aa «ebcj kolona to tudi več ali manj prostega malega posestnika. Tako imamo v Italiji naj-uzornejše organizacije kmečkega delavca, pccebno v Emiliji to FiemcEteškem. Sprva ste bili organizacij! delavcev ter kolonov in malih posestnikov nekako ločeni med *eboj. Nastala je Asscciazione fra i pkccli proprietari t. j. združba malih posestnik v in Federazieoe det larorateri deli a terra (zveza poljedelskih delavcev). Te dve organizaciji ste se morali prav lemaiu združiti po mestih v delavskih zbornicah »Caanere dri tovor©* ki v državno »Federazio-ne nazionale dei lavoratori deHa terra« (narodna zveza poljedelskih delavcev). Skupno ste nastopili ti dve posebno močni organizaciji na kongresu 4. to 5. marca 1911 v Bolonii, ki je poleg Milana središče sodj-*ifsličnega gibanja v Italiji- Sporedno s tem se je socialistično erganizatorno delo razširilo na usta' novi le v kmečkih zadrug, kmečkih blagajnic ter so nastale »Federajzione štaliana dei consorzr agrari* (ital janska zveza poljedelskih' zadrug), Federazsone sazisnale deUe casse mrak« (narodna zveza kmečkih blagarpvic). »Confederaziooe generale delk> co-operative mutue e agrarie« (splošna združba kmečkih zadrug to posojilnic) to »Unione generale delie latterie sociali (narodno združenje sodjalnih nde-karcic). Na kongresu v Bol on ji se je prvič pokazala vzajemnost vsega or gr nizatori čnega dela.
Po vojni je pričelo prav orjaško gibanje med vsemi temi organizacijami, ki se je zadnje čase pokazalo z vso svojo močjo pri stavkah delavcev to ko-Icnov na Ferarskem, ko se je uprlo 60.000 kolonov izkoriščanju gospodarjev to na Piemonteškem, kjer je gibanje obsegalo skoraij 250.000 ljudi. Posebna revoluci-jonaren nastop je bil na opuščenih poljanah romanskih (agro romana), kjer so delavci to mali posestniki s silo zasedli skoraj 3000 ha zanemarjene in neobdelane zemlje velikih posestnikov fer so si to razdelili med seboj. Vlada ne le da ni bila ob tem gibanju brez vsake moči, morala je celo kratko to malo vzeti Izvršeno razdelitev na znanje. Na Goriškem je ostalo gibanje vsled reakcionarnosti avstrijske vlade in političnih strank, posebno nacijo-neiistifine to klerikalne, le na mrki stopnji. Po drugi strani je bila soc; •-■•lis-tična stranka preveč zaposlena z organizacijo iabričnih to obrtnih delavcev v boju proti navalu nacijonalističnih to klerikalnih organizacij.
V Italiji sploh ni bHo nacionalističnega odpora, rierikaKzesn pa ni mogel imeti vsled stališča vlade nkder pravega razmaha. V Avstriji nasprotno je vse politično delo bilo osredotočeno v nc-cijonalisfičaih bojih. Vlada j« mela glavno ©poro na klerii.alrn organizaciji, ki je zopet bila mogoča to ima ves svoj obstanek konečno le v organizacij; kmečkega posestnika. Naravno je toraj, tla se je v Avstriji polotila kmečke organizacije klerikalna to krščar.sko-socijai-na stranka.
Na Goriškem je klerikalna stranka, pcseoco v Furlaniji, uvidela edino mogočnost pridobiti politično oporo proti delavstvu na eni stran:, proti narodnjaštvu na drugi, proti velikim posestnikom na tretji strani v organizaciji kolona in malega posestnka. Nastala je med Slovenci v Brdih »Zveza slovenskih« med Furlani »Zveza furlanskih kolonov«. Organizacija med Slovenc; je ostala malenkostna ter je bila pravcato orodje klerikalne stranke v svrho volitev v deželni zbor. V Furlaniji je dosegla večji pomen in večje uspeh« to je dala tudi markantna oseba klerikalnega organizatorja Mr.gr. Faidirttija ccE organizaciji poseben znak. Msgr. Faidutti to njegova stranka je s pomočjo organizacije kolonov in malih posestnikov izpodrinila v kratkem času liberalno in nacijor-al;: lično stranko to Msgr. Faidutti je postal na ramah kolonov in kmetov deželni glavar.
Glavni cilj klerikalne organizacije je bil dosežen na veliko škodo stvarnemu socialnemu gibanju to osvoboditvi kolonov to kmetov. Organizacija, ki je bila orodje klerikalne stranke, je morala postati tudi orodje avstrijske vlade.	_
S pomočjo deželnega zbora v Gonci to centralne vlade, j« prišlo konečno do deželnega zakorva od 24. maja 1914. it. 21 d. z. ki ba moral stopiti 12 novembra 1914 v veljavo. Teh naredeb se vsled vojne ni izvršrio.
f Ta zakon je iz pravniškega to socijaJnega stali, ca pravo skrpucalo to začetniško poskusno delo tako, da jdu tri priznavala večtoa sodnikov niti veljavnosti, če tudi formalno pravilnega to pravilno razglašenega zakona. Brez drugega se mora priznati, da je vsled naj višje sankcije, zakon veljaven z vsemi svojimi protislovji to pravniškimi hibami. Ako so se sodniki upirali uporabi, je bilo bc!j iz razloga, ker so b.li vsi, bodisi laške ali slovenske narodnosti, reakcijo-nami v političnem to socijalnein oziru in niso prav nič razumevali bvstva kolonskega vprašanja in socialnega gibanja med kmečkimi delavci to malimi posestniki. Tčtn to slovenska inteligenca, posebno pa veleposestniki, so zakon kratko malo s pomočjo županstev zatajili tako, da po zopetnem zasedanju Goriške po avstrijskih vojskah ni vedel noben kolon med Furlani ali je vedel le malokateri med Slovenci, da obstoji deželni kolonski zakon. Posebno posest/. Kakor je prišla italijanska okupacija je bila njih največja to prva rkrb, da se ta fajdutijanski zakon od-
Prav**	f r*	1
Voina s svoiirrB grozotam: tudi na Goriškem, ka~
kor^toogod* zamorila vsako politično življenje in socialistični stranki ni bilo mogoče poseči vmes.
Po okupaciji Goriškega po avstrijski vojsld, se je ustanovil v Trstu »Zavod za vzpostavitev Goriško-Grad ščanske.« Avstrijska vlada, kateri se je že vse majalo pod nogami, skušala se je opreti na vse »loj« prebivalstva. Ker (e bil deželni zbor ustavljen, je hotela ustvariti v zavodu za vspostavitev Goriške neki upravni surogat. Poklioda je v zavod zaupnike vseh političnih strank iz različnih slojev -pre.aval-istva. V prvič se je ozirala na socija&tično stranko j ter poklicala sodr. Josipa Tuntarja in dr. H. 1 urno, j enega za furlansko, drugega za slovensko de.a vsbvo. Zavod, ki j« knel precej stvarno nologo, bi bii dospei v kratkem lahko do znatnih rezultatov, ker je imel na razpokgsoje nrilijone kapitala, a je moral zakrkniti vsled birokratizma pestre sestav« k or pora-i eije. Vlada se je pridržala konečno akcijo- Zavod je • bil konečno docela odvisen od zgoraj, zbor zaupni-- kov je imel le posvetovalen glas. Tudi če nočemo t fcita neskromni »e mora v resnici na ljubo brez ovin-t i kov povedali, da je bila večina zastopnikov sveta
f (\rnnciilfa^ r*.*»nrtrvrA(alrn rrr	ctA-liiAa.
V popravek, V daaku »Sovjeti je izpoščen za
stavkom >dk vtepimo iz več ali manj okostenelih form mirne borbe«- stavek »to de stremimo k edto-
etva vsi, Id stojimo na skupni podlagi.«
iHetet dečko je odšel od doma pred 6. meseci, ne da bi se vrtol Deček kaže prav dobro svoja leta. Ima podolgast obraz, lasje kostanjeve barje, visoko čelo, velike črne oči. Rasti »e visoke, sloke. Je raje bolj rdhFat. Doma so ga klicali Darko. Imenuje se Božidar (Amadeo) Zajc- Menda del* nekje na Krasu, kjer je uslužbenih mnogo dečkov. Mati mu stanuje v Trstu, na Comi §t- 39,1. na ds tr. Sem naj se oglasi, kdor bi vedel o njem kaj povedati.
Stojko
Premiera Bernsteinove komedij« »Greh«, 11. t. m. j« privabil* v dvorane »Nar. doma« izbrano četrtkovo bčinstvo. Komedija je satira na zakrknjene družabne razmere predvojnega nemškega srednjega
sloja, družb«, ukleniene v okostenele tradicije to kor . encšonulnosti. Je to elegantno delo brez velikih pretenzij. Pointe in dovtipi, Irf jih kar mrgoli v njem, •o precej enakomerni, in zato je ta komedija prej dah . vito prerekanje, nego pa umotvor. Od semto duhovitosti pa nam postaja dolgčas. Komecija )e brez s;.:ničnih to draeiatičcih efektov, pisatelj sam nzjbrže ni knel namena deseči zunanjega efekta. Skoraj vse oseb« so povrprečni tipi nemške buržu-az»e družb« brez posebnih vrhn to napak. So lo lusd e, stisnjeni v juridične to konvencionalne paragrafe- Loki, zaročenka državnega pravda:ka Wcl-tinga in Pavel V os s, njen prijatelj iz mladih let, sta edina »mlada« v tej družbi, ki se nočeta pokoriti suženjskim to dohoznornim pravilom to nazorom cntžbe, ki v njej živita. Lolo dokaže svojo samostojne*! s ten:, da kapi zloglasno sliko »Greh-, ki so jo bile oblasti konfiscfrale. Drug; samostojni čin je, da preriga svojo zaroko to se zaroči s Pavlom V ossom. Edtoa originalna csdbnoet, za katero hi se utegnili ogreti, pa ie ametn: k-igralec Zambosch-Rcritek: vihrav to lahkomišljm, toda dobrosrčen, j« obenem za d; užbo. v kateri sedaj živi, družaben m duševen nurhisl
Da ni dosegla komedija kljub svojim nedostalkam na odru brijšega uspeha, je pripisati del krivde fj|ra«iu. Igr -aa je bila vse premalo živabno, tempo je bii 'počasen, dialogi monotoni. G. Požar se zdi, da pazili s skrbnimi očmi na svoj« otroke. Danes ostani r s.:ujr.el dobro svoje uloge. Daai je obvladal besedilo vloge, vendar je bila njegova igra pogrešena v šoli ko, da je umetnik* Rotteka karikiral, česar bt se smel. Zumbusch-Rottek je pravi umetnik, ki se zaveda svojega visokega umetniškega poklica to •voie ustvarjalne sile. Zato se zaoralo prehodi iz resnosti v šaljivcGi podati zelo previdno, brez prevelikih skokov. Ce je kontrast prevelik, stoji pred nami karikatura. V prvem dejanju, kjer ima dolge nagovore na zbrano družbo, bi ga moralo občinstvo glede ti v obraz, g. Požar pa nam je kazal hrbet. Je te prav, da bodi igra naravna, veadr mora igraiec t dolgim govorom računati tudi na tvojo mimiko. G. Mikolič in gdč. Mezgečeva sta odigrala svoje vloge korektno, a prehladno. Gdč. Kraljeva je bila prav dobra, a še boljša bi se nam zdela, če bi se znala otresti zadrege to bi bil« njene kretnje manj prisiljene. G. Sili se take vloge podajajo to pohvalno moramo omeniti, da je takrat dobro memoriral. G. Kralj je bil izvrstno maskiran. — Prevod g. Ribičiča j« prav dober, le škoda, da ga je tupaUun kazilo nepravilno izgovarjanje to slabo nagla&evanje igralcev. Seesurija za naš oder dostojna, le utica je bila premajhna.	 0-
Tki ita!ija*isrke narodnosti so uprav črtili deželni za--T*!ten, katerega so krstili po imenu najbolj obsovra-:er.cga nasprotnika Monsig. Faiduttija. Že samo golo dejstvo, da bi se ščitil kokra po zakonu m, da se mu prizna nznimum eks istence, jih je spravilo v škripce?’ čne izjav« sta predložila delavska zastopnika takoj temeljna načela, po katerih' bi moral zvod nastopiti n izvršiti svoje delo. Meščanski zaupniki (slovenski župani med njimi) in vlada, so ta načrt socialističnih zaupnikov kratk©n*ak> zatajili tako, da niti ni en list izven »Lavoratorja« o sijem poročal. Radi tega sta se lotila dela kar na svojo roko m izven zavoda.
Tako je spomladi leta 1918 prišlo do prvega čilega socialističnega gibanja med koloni, neodvisno od nacijonalistlčnih in klerikalnih vplivov, zgolj na podlagi stvarne organizacije kolonov in malih posestnikov samih; gibanje, ki je takoj v prvih početkih nosilo vse znake delavske revolucijooartie stranke. Bojni klic je bil razvlastitev veleposestev, za prehodno dobo postavitev kolektivne kolonske pogodbe!
Takrat je pričelo	gibanje	tudi’ med sloven-
skimi koloni. Prvi shod kolonov se je vršil v Medani dne 20. maja 1918, temu je sledil shod v Ogleju 30 istega meseca. Na obeh shodih je vel nov duh, duh osvoboditve vsega delavstva od nadvlade kapitalističnih strank pod okriljem države. Koloni so jeli uvidevati ves svoj reven položaj in vso svojo suženjsko odvisnost od velikih posestnikov. Uvideli so ob enem vso zlorabo nacijonalnih in klerikalnih strank in njih organizacij v zgolj politične svrhe. Gibanj« med koloni to malimi posestniki je jelo postajati proletarsko.
Sledil je shod v Vipclžah 23. junija 1918, drugi shod v Ogleju dne 25. avgusta 1918 to shod na Krožadi v zahodnih Brdih dne 15. septembra 1918, Na tem shodu so zbrani kolcni sklenili sledečo resolucijo:
Vojni dogodki na Goriškem so upi iv ali povsod: na gospodarski položaj, najbolj pa so premenili gospodarski položaj vinogradnikov in sadjerejcev ter razmerje kolonov to n. j h gospodarjev. Velik del vinogradov je uničen. V Brdih štejemo lahko počrez 50% uničenih trt to sadnih dreves, v nekaterih občinah do 80?lt v najmanj prizadetih 20%. Nič manj niso opustcšeoa travniki in njive po .ravnem, po največ boljšem svetu okoli vasi. Pri vzpostavitvi gospodarskega položaja v deželi bo torej treba v prvi vrst: skrbeti za obnovitev vinogradov to sadnih vrtov ter za izravnavanje to prekopavanje udrtih to zanemarjenih travnikov to polja. Ako S9 prizadeti veliki posestniki, posebno na vinogradih, so še bolj kruto prizadeti delavci na zemlji, slovenski brijski koloni. Ako je velikim posestnikom vzet del dohodkov, izgubii: so koloni velik del vsakdanjega živeža.
Pred vojno je stopil v veljavo zakon od 24. maja 1914 štev. 21 d. z., izdan z ciljem olajšati že takrat precej revno stanje kolono v. Z-i.kon komaj razglašen, ni bU vpošlevan cd. veleposestnikov, malo poznan od kolonov ter je bil vsied vornih dogodkov' pozao-Ijen. Sedaj vsled premer.jenega gospodarskega položaja posta! je skoraj ne uporabljiv. Zakon sicer obsega sekaj kolonom ugodnih določil, sedaj pa. ko se gre za obnovitev v to ograde v ir. sadnih vrtov, za pre kopanje in ravnanje zemlje ne varuje kolonov dovclj pred izkoriščanje m lastnikov.
Obnovitev vinogradov, sadnih vrtov to polja zahtevalo bo neumornega, imdepolnega dela kolonov leta to leta. Plod tega dela pride kolonom v korist šele po preteka 6. leta. Kolon pa utegne biti postavljen na cesto po deželnem zakonu že koncem leta 1920, v najugodnejšem slučaju, ako se kolenske pogodbe že sedaj obnove koncem leta 1924. Plod
sestaviti sporazumno med zastopniki kolonov, veleposestnikov to javne uprave.
Zbrani koloni na zaupnem shodu dne 15. septembra 1918 na Križadi sklenili so vsled tega sledečo
resolucijo:
Pozivlje se centralna vlada, da predloži.’ nemudoma načrte zakonov za ureditev kolonskih razmer na Goriškem. V to svrho predložiti je državnemu zboru:
1.) Načrt za odkup starodavnih kolonskih posestev po vzgledu svoječasne zemljeknjižne odveze,
2.) načrt za ustanovitev kolonskih komisij, krajnih kolonskih odborov to kolonskih zadrug za prehodno dobo do končne ureditve zemljiškega cdkupa.
3.) načrt za bolniško in starostno zavarovanje, za slučaj nezgode pri delu to obnemoglcsti.
Pozivlje se c. kr. namestništvo v Trstu to c. kr. zavod za vzpostavitev Goriško-Gradaščanške, da pospešita1 obnovitev po vojni poškodovanih to uničenih vinogradov, vrtov to polja ter v to svrho nakloni podporo v enaki meri lastnrkoom in kolonom ter zahtevane subsidje to posojila cdkaže posestnikom zemljišč le s pogojem, da isti preurede svoje razmere s koloni tor sklenejo nove pogodbe z uporabo določil deželnega zakona od 24. maja 1914 5t. 21 d. z. za najmanj 12 lot ter po uzorcu kolonske pogodbe, katerega j« sestaviti sporazumno med organizacijo kolonov to posestniki zemlje s posredovanjem c. kr. namestništva v Trstu in c. kr. zavoda za vzpostavitev G oris k o-Gr adliš čr nsk e v Gorici.
Pooblaščajo Dr. H, Tuma v Gorici, kot člana sosveta c. kr.""?^ w>Jw i mi »mjms luit e v Goriško-Grcdi-šcanske, da predloži to resolucijo' na pristojna mesta,
Vojni dogodki in okupacija Goriškega po italijanski vojski preprečili so predložitev te resolucije zavodu za vzpostavitev to vladi.
V*e podružnice »Ljudskega odra« naprošamo tem potom, da nam pošljejo od svojih prireditev to predavanj sicer kratka vendar lepa to točna .poročila. Rubrika »Ljudski oder« naj 1« služi našemu kulturne* mu gibanju in delovanju.
Podružnica »Ljudskega odra« pri Sv. M. M. sp.
je priredila pretečeno nedeljo v vsakem oziru lepo uspelo dramatično predstavo in sicer igro v trdi dejanjih »Stari Uija«. Našemu občinstvu je ta igra precej dobro znana, zato ne bemo danes ocenjevali igre same. Igralcem pa moramo priznati, da so rešili svoje vloge vsi kar najbolje to, da bi jim bilo priporočati naj le nadaljujejo z vajam« v svrho dramatične izobrazbe. Prepričani smo, da ne bo zastonj. — Vse drugače se pa moramo izreči o našem občinstvu, ki se še ni naučilo, da bi bilo sposobno razlikovati burko od drame. Kakor vedlno se j« pripetilo tudi to pot, da se je občinstvo smejalo ob najbolj tragičnih prizorih. Naši paglavci pa imajo tudi svojo nalogo pri talcih predstavah. Le da bi bilo bolje, da j« ne bi vršili. Prihodnjič bo dobro ako se jih bo nekaj najbolj predrznih odstranilo. Vse fe napake se mora odpravit’. Odpravila jih bo podružnica le z delom in vžgejo. Pni lem pa gre tudi lepa .pohvala pevskemu društvu podružnice Ljudskega odra na Katinari, ki je rešilo svojo nalogo prav lepo.
m m m
Odbor podružnice ljudskega odra pri Sv. M. M.
sp. se teni potem zahvaljuje najiskreneje vsem, ki so na katerikoli način pripcunogl* ik lepo uspeli nedeljski gfeda-Mški predstavi. — Ob tej priliki naznanjamo, da se igra na splošno željo ponovi v nedeljo, 11. aprila.
IMisKi presiod
oboovSneja <le!a bo še vedno na razpolaganje gospodarju.
Po drugi strani so vsled neznanske draginje živil tudi velepesestnipi v stiski, posebno oni, ki so dobivali ves dohodek cd vina to porazdelili vse posestvo med kolcne. Dobava krušnega žila, sočivja in zemljin jim je znatno oteškočena.
Lastniki zemljišča iskali bodo po ©tu .strani v,adno podporo z denimlmi podporščinanii in brezobrestnimi posojili ter prdejo vsled meli;©rac;j proti kolonom, ako ostanejo brez vsake podpore, v ugodnejši docela gospodovalni položaj, po drugi strani bedo skušali kolone prisiliti, da ;im poleg vina od-jStcpšjo tudi od njih delež na žitu :n sočivju.
Mnogo in najboljše delavne moči kolonov so poklicane ped crožje. Doma delajo otroci, starci, žene to
ajtj. Čutili smo se srečne v mali domači družbi, toda , i joj? Iz vseh strani prirro gospodje častniki v jedil- j i oico. mahali to grozili so nam že od daleč. Napravili j: smo velik greh, oskrunili smo z moštvom sveti hram i Jg* podov častnikov. Že drugi dan so bdi sklicali z bo- j < rov saje. Srbski častniki so povdarjali to opozorili j • gospode na nevarnost katera bi sc utegnila zgoditi; j; to* so se izkušenj iz ruskega ujetništva, da ne bi i saarreč moštvo spoznalo prehitro resnice to od po- i vedalo njihovim sabljam. Da so bili sigurnejši, javili < 50 to italijanski komandi; morali smo se zagovarjati, ] »oda zaman. Razložil nam je italijanski komandant, i ■•veda po svoj«, kako se v Rusiji preliva kri po ne* j potrebnem, konec konca je b3 ta, da smo v šestih dobili po pet dni zapora, in predlagalo se je, da se ' na« izključi « tabora. Ker smo to pravočasno zve- < ddi, smo sanri podetzdi potrebne korake.
V par dneh smo biM že »a poti v drogi tabor. Ni- J
*n»o vedeli kaj nameravajo, toda uvideli smo kmalu, k« »mo prišli na svoj cilj, pri čem da smo. Pripeljali so nas pod vojaško stražo v osamljeno trdnjavo blizu Genove, »Fort« Poino«, in nas na ta nat n varno spraviš pod ključ. Povedala nam e komanda, da »mo od »centralne komisije vojnih ujetnikov v Rimu« obsojeni boljševizma, radi tega smo bili tudi primerno j zavarovani. Doživeli smo v tej trdnjavici od avgusta! 1918. do februarja 1919. marsikatero bridkost; tolažili smo »e t osvoboditvijo mučenika Laz ara.
Poslali to me koncem februarja kot državljana v Trst k sv. Justu, odkoder sem v par dneh začel dihati svobodni zrak. Ta užitek so mi kmalu ustavili to me po 26. dneh zopet internirali, živel sem 8 nae-»ecev med zaduhiini zidovjem. Vrni! sem se po 8 mesecih nesumljiv, čist, toda v polni nad:, da bo enkrat tudi t* snoč buržuazijske forme ia uniforme zagledam prej ali sle; svoi konec.
vdove. Mnogo blaga to orodja se je od vojaštva rekvfriralo to se utegne še rek viri reti za nedogled en čas.
Kljub femu nekateri gospodarji že sedaj brezobzirno zahtevajo spiemer.itve pegodeb sebi na korist, odpovedujejo pogodbe ah pa skušajo z novimi določili izkoristili neugoden položaj kolonov zšse.
Iz ajd1 pegodeb sledile bodo nove razmere med gospodarji in koloni. Obnovitev vinogradov naloži kolonom ogromno breme napornega, dolgotrajnega cela, odvisna bo torej od “tega, kako se jih pridooi za to delo, kako se zavaruje to izboljša nj.h gospodarski položaj.
Ob tej priliki bi se brez težave dalo urediti gospodarstvo kolonov in njih socrjalni položaj z bolnišk rn to starostnim zavarovanjem.
Ureditev razmer kolonov z gospodarji je torej nujna potreba in zahteva ne le kolonov to gospodarjev, ampak je tudi važen problem za colo goriško
deželo.
Veleposest to kolor.ai nista nikjer ca svetu pospešila1 produktivnost zemlje in nista nikjer ustvarila večjega blagostanja. Od prirode blagoslovljeni sb točna ti griči Brd so često še neobdelani pašniki, redko hrastje, ali le površno prekopani bregovi. Koloni nimajo interesa znojiti se za tuje lastnike. Zaostajala j« sadjereja, poljedelstvo m živinoreja vsled negotovosti razmerja med koioni. Gospodarji sc malo ali nič niso brigali za napredek gospodarstva.	,
Zato ie edina prava od pomoč, da se gospodarstvo Brdih vtoorejstvo, sadjerejstvo, živtoorejstvo in vrtnarstvo dvigne — odkup kolenskto posestev, k: so že od davna ali vsaj 40 let pred letom 1910 v zakunu kolonov. Sedaj, ko se gre izplačevati veh-kanske subsidje to brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov to vrtov, je priožnost, ca država odkupi kolonom zakupna posestva po načtou in vzgledu svoječasne zemljeknjizne odveze, .e v slučaju zagotovljenega odkupa, se koloni z vs. usrdšfostjo to ždavostjo lotijo ne-Ie Obnovitve vino-* gradov to vrtov, ampak si ustvarijo s trdno voijo in zaupnim pogledom v bodočnost blagostanje to dvignejo gospodarstva v blagor cele dežele.
Njih gospodarska zahteva je trni: splošna narodna zahteva.
Za prehodno dobo do končne ureditve lasti in izvedbe odkupnega zakona se mora ustvariti organizacija kc.lcnov potom kolonske komisije, krajnih odborov to kolonskih zadrug. Je najugodnejša priložnost, da vlada morda uporne veleposestnike primora na prehodno ureditev kolonskih razmer, ko jim!
»tavlia kot predpogoj za odkazanje podporščin to posojil sklenitev kolektivnih pogod-eb, katere jej
Izredni občni zbor kmetijske ia vitnarsk* zadruge v Trstu.
Kmetijska to vrtnarska zadruga (Trst, ul. Rai-ftoeria 7) vabi svoje člane k i z vanredn esnnr občnemu zboru, ki bo dne 21. marca (v nedeljo) ob 4. uri pop. v prostorih gostilne »Alla Vktt(>ria < pri SV. Mariji M. zgornji. — Dnevni red: 1. Nekaj dostavkov k zadružnim pravilom. —• 2. Dosedanje delovanje zadruge. —
3.	Slučajnosti, — Vabljeni so tudi kmetje, ki se zanimajo za zadrugo, a še niso člani iste.	Odbor.
KJ2 se strskoenJaRi ?
Mi kmetje, ki vihtimo dan za dnem kopačo, ki dan za dnem držimo za ročice po očetih podedovanih plugov, ki dan za dnem gledamo, kako naša zemlja obuboža na redilnih snoveh, se vprašamo, zdi se mi, da prav upravičeno: »Kje so strokovnjaki?«
Mi vemo, da je naša zemlja že miljone let stara, to da jo človeški rod obdeluje vsaj nad deset tisoč let, to vemo, da je niso nekdaj nikoli gnojili, in vemo, da so jo kasneje prav nezadostno gnojili, in vemo, da bi jo sedaj radi prav zadostno gnojili, a ne verno s čim, to če včasih vemo, nam primanjkuje navadno dotičnih snovi, ali’ pa sredstev za nakup takih gno-iul. Zemlja je obubožala; to vemo vsi, če tudi sp jo zadnje čase pognojile reke krvi. Zemlja je obubožala to odpomoči ji je treba. Poleg tega se je skoro vseh rastlinskih pridelkov naših vrtov to polja prijela taaliona škodljiva žival, taaliona bolezen, a naša živina — vsled vojne skoro povsem izčrpana — peša vsepovsodi. Mi kmetje to vidimo, to kjer vemo in znam-o, tudi pomagamo po svoje. Često pa nismo si niti gotovi, jeli bo naša pomoč kaj zalegla. Sosed vpraša soseda to si' pomaga, kakor zna in more. Ali zdi se nam razumnim kmetom, da to ni prava pot, in če je prava, pa je gotovo prepočasna in torej malo zaleže. Vemo pa ml kmetje iz časotpisja, kako se pov-darja nujna potreba, da dežela sama proizvaja to-1 ko hranil, kolikor je deželi troba. Ako se to dosež« kdaj, menimo, da je opravljeno že veliko dela, da, sbero vse delo. Vendar danes kmetovanje (ravno vsled obubožanja zemlje ni več tako enostavno delo kakor nekoč, temveč zahteva naravnost strokovno izobraženega poljskega delavca. Da bi mi mogli danes vsi v strokovno kmetiško šolo, to je skoro izključeno. V prvič takih šol niti ni, v drugo ni časa v sedanjih arzmerah, to tudi'sredstev ni. Vendar sami čutimo, kako silno pogrešamo strokovno izobraženega kmetijskega učitelja1, ki bi nam lahko marsikje pripomogel, nas poučil, nam nasvetoval toinono, kar je utemeljeno v kmetijski praksi. Z eno besedo — manjka nam strckcvnakov.
Nekoč smo take strokovnjake imeli, kt so nam kdajpakdaj z domačo besedo razložili najnovejša izkustva na kmetijskem polju. Nekaj jih je baje še tukaj. Ali, če so bila njegova predavanja in njihovi stiki’ z nama kmeti poprej res že sila redki, jih zdaj skoro ni več. In vendar je nekoč nekdo sanjal, da bi moral vsako nedeljo v vsaki vasi razkazovati na praktični načto po en tak poljedelski strokovnjak ali kmetijškš učitelj gospodarjem istega sela, kaj je ob tem ali onem časunujno potrebno, če nočemo zemlje izsesati do zadnjega, če hočemo živino to pridelke obvarovati najnujnejše škode ter koristiti sebi in skupnosti.
Ali kdo vidi kedaj strokovnjake med nami? Kdaj je kje predaval k« k šen ? In v naših listih se ne oglaša nihče, da bi nas opozoril, kaj je v tem letnem času storiti, na kaj je paziti, da se obvarujemo škode; ne samo mi, temveč da tudi’ skupnost ne bo trpela škode.
To ni prav, to nr napredek! Mii kmetje pa želimo napredek. In zato žeikno, da se pošlje med nas strokovnjake teoretično in praktično točno izvežbane, res moderne kmetijske učitelje. Vsak okraj naj bi imel vsaj enega takega potovalnega učitelja, ki' pa ue bi tičal v svojem uradu to popisoval papir na k:ie s čačkami to številkami, temveč bi' prihajal redno med nas ter z domačo slovensko besedo :n z Iz-glednim razkazovanjem -poučil nas in csobito našo mladino v vseh strokah našega kmetijstva.
Zato kličemo glasno vsem kompetentnim oblastim: »Pošljite med nas kmete pravih kmetijskih
strokovnjakov!«
i ** Q*f
mctlce	e:'rr
bo v nedeljo, dne 28. marca 1920. ob 10. uri v zeleni dvorani »Delavskega doma“, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedeika;
2. poročilo društvenega taiv-ika;
3. poročilo upravnega Upnika;
4. poročilo knjižničarja;
5„ po reči k) pregledovalcev računov;
,	6. volitev novega odbora;
7. slučajnosti.
Vsem članom »Matice« kakor tu:: delegatom Podružnic priporočamo, da se občnega zbora v po.r.iem Številu udeleže.	„
i?! C »US v.
IDRIJA.
Kakšne posle opravljajo nevtralci v Idriji. Komaj je sklenil odbor naše rudarske organizacije, da bo skušal dobiti dovoljenje, da priredi, dne 19. t. -m. javen rudarski shod, že so pohiteli trije nevtralni kolovodje na civilni komisarja! v Logatec, da preprc-čjo dovoljenje za nameravani shed socialistov. Kaj so dosegli bomo šele videli. Za sedaj, ko to pišemo vemo samo to, da so se zaupno bahali, da shed ne bo dovoljen. Drugo istotako čedno delo so dovršili v nedeljo 14. t. m. Ko so se zbiredr ©fe 9. uri predpoldne domači to zunanji delegati na sklicano © krsto o konferenco v telovadnico ljudske šele, je prišel tja poveljnik karabinjerjev to žnjiim nevtralni rudar Janez Gnezda sin rudarja Valentina Gnezda, ter sta zahtevala dovoljenje za zborovanje. Ko je do-šli na-čelnk in sklicatelj konference sodr. Štraus pojasnil, da sestanek m javen ampak sklican po § 2. zboro-valnega zakona, ki je po njegovem mnenju še vedno u veljavi kakor so drugi zakoni bivše Avstrije v okupiranem ozemlju še v veljavi, je izjavil poveljnik, da on ne pozna nobene stare postave ampak hoče imeti dovoljenje od civilnega komisarijata, drugače bo pustil zapreti sklicatelja in bo razgnal ljudi z vojaščino, če se zborovanje ne ustavi. Vsled tega se je moralo še ne pričeto zborovanje opustiti to so se ljudje sicer silno ogorčeni, toda mirno -razšli. S tem imajo 'klečeplazni nevtralci zopet en pečat nr.h nečednega dela več, dobe že pravočasno svoje plačilo.
Komisar za občinske p-/slo hoče imeti svetovalce. Naš občinski predstojnik je dobil nalog, da sestavi svetovalstvo. Pozval je na vS-top vse tri politične strank«, da imenujejo svoje člane. Socialistična stranka je vstop v svetovalstvo iz principa m pa, ker ji je bilo zaupanje z razpustom gerenistva pred enim letom odvzeto, odklonila. Isto je storila tudi JDo. Klerikalna stranka bi- rada vstopila, imenovala je v to svrho trgovca Trevna to rud. delavca Antona Logarja. Toda-gospod komisar je izjav il, da ker sta drugi dve prvoinieno vani stran Id odklonili, tudi tretje, ki se ponuja, noče. Zato je baje imenoval tri voditelje nevtralcev; Leopolda Podobnika, Janeza Eržena to. Jožeta Seljaka. No mi nimamo nič proti temu kajti, če bi imeli bi bili lahko sprejeli. Zeli se nam samo to, da si g. komisar ni nič prebral, ker tako kot ime novana klerikalca tako tudi imenovani nevtralci ne bodo storili nič na svojo pamet, ampak vse na informacije večnega jereba občine kateheta Oswolda h kateremu se zatekajo prvi po navodila opoldne v icro-vž, drugi pa na večerne sestanke v katoliško družbo. Dober tek!
Kam to kako naj se obrnemo? Šestnajst mesecev je že poteklo odkar smo pod Italijansko vlado. «.amo obsehi se razume, da je v tem dolgem času tudi naša socialistična stranka večkrat prosila dovoljenje za prireditev -javnega shoda, za veselico to dramatično prodstavo v Idriji. Toda vse zaman. Poveljstvo kara-btoerjev v Idriji v-sikdar zatrjuje, da prireditvi ne nasprotuje. Civilni komisarijat v Logatcu pa vsako to-kdevno prošnjo zavrne. Vprašamo tedaj strankino vodstvo v Trstu kam to kako naj se obrnemo, da dosežemo to kar zahtevamo saj mervda nismo tak: zločinci, da bi ne smeli uživati istih pravic kakor ph imajo vsepovsod drugi.
CERKNO.
Iz Cerknega. Pri nas smo imeli doslej samo majhen zaupniški sestanek katerega So pesetili nekateri so-drugi iz Idrije. Od tedaj se socialistične ide,e prav lepo razširjajo. Imamo nad 80 mož in fantov prig a,-šonih za vstop v stranko. Teda ne vemo kano naprej, ker obljubljenih pravil in izkaznic še vedno n: :z Trsta. Prosimo vodstvo stranke naj nam ne dela ovir za nad ali no delo, .polij« naj nam fcimprejevse potrebno, da nas nasprotniki, ki	vabijo ljudi z ra/nrnf
krožnici na svojo stran ne pnhifajo. Turn bi b: 1:^odrivu stranke zelo hvaležni, ako bi napravila tud: pn nas kak javen ljudski shod kakor sten to drugje kajti ljudstvo se zinima, treba je samo dela.
Strankin« izkaznice so tu. Treba jih je sedaj le naročiti.
Pfužnc pri Cerknem. V naši kakor v sosednih občinah nas je lepo število moških zopet doma. Ne.c^ o- jT. je ostalo v tujini na ta ah drug način. Ah razmer« vsek dan bolj pričajo, da bo prišel čas f morrli zopet odriniti* v. topno dopnnasat	ra.
kapitalizem kakor jih prenašamo vedno, če se ne .o mo‘spametovali ter pridružili proiefar— a.nu,-. ce , ... .e - ];: kliče no preobratu seda*.; e ga sistema, to^a -s.e,a, »c. -	*	- - zavedni to vs-tvarlmo-
•»* v *•-•
kuri«. »Ul.	pod rd«o socialisti!—, cst.vo.
S O L K A N.
V nedeljo, 14. marca smo imeli tu javen shod. Čeravno ie bil sklican v naglici, brez širšega oznanila, ie bil kljub temu dobro obiskan. Poročal je tov. l««a. V daljšem govoru je -raztclipačii današnji položaj, rje-a Uroke to posledice. Buržnarija sc je v pedetni ' -. to nszornd razkrinkala. Zapravila ,je milijone. m ■ j T'a rde w delu nakopičenega bogastva, ^ prel.la - -to' e krvi nesrečnih žrtev, 'deoaj m »e fa'aa '"-P®1 postavila, a ji ne gre. Postaja smerna. Delavno k;d-sk.; se ne pUli več izkoriščati, ono hoče garancije, da sc n-e^c- » delo ne b« ' eč teko nczmise.no za-
astno -upravo. Ruski dei;. ec a« kmet st : s s •ia fr svojo popc-lno s? m . upravo -~ sovjet, ki rus
;,5i'po«'V». -s«	k-««**««*
vet krst s inHHfcttf obmk. Qid ndbdsf »o Uk težka skrirf <»—k* —od* *•©•; til nikjer M nHnisr m bila ženska uaodA grik U flfc&te od usode *an*-delavk, ki tlaCanijo ice(piiatfeti£nenw rmspu v doki ■pcgo-veg* poinega raaaeja-
Cim boj, m Žka in postaja rpšoiuo Žerak® mezdno dek>, ietn bo4| M družina ruki. Kakšno aai bi Uk vendar družinsko življenje mobkega in ženske, ki ddtLfo ve« božji dan v dveh različnih krajih? Tam kjer al-ma žena niti časa, da bi vsaj primerno pripravila nekoliko mineštre svojim ljudem. Kakšno j« tako družinsko življenje alko ne moreta oče in mati v 24 urah (težkega dela se sestati in se razveseirti e svojimi otroci. Nekdaj e bilo pač drugače: maši, družinska gospodinja, je ostala doma, skrbela za družino in pazila s skrbnimi očmi na svoje otroke. Danes vstane žena, mati-delavka zjutraj na vse zgodaj, ko sliši piščalko, ki jo vabi na delo kr se vrne zvečer trudna, dn naredi v naglici nekaj večerje in pospravi k«- je najnujnejše. Po težkem in nezadostnem spanju pričenja zanjo naslednji dan z isto godbo. Za mat er-delavko je današnje življenje pravi pekel. Ali je kaj čudnega ako se družina v takih razmerah ruši v odno bolj? Polago maozgiaja vse kar j« delalo prej družino solidne in tidco njeno podlago. Dandanes neha biti družina potrebna, bodisi za člane iz katerih je sestavljena kakor tudi za državo. Stara družinska forma v novih kapitalističnih razmerah je postala odveč.
Kaj je delaio v starih časih družino solidno is močno? V prvi vrsti to, da je moral in mogel mož-oče skrbeti za družino. Nadalje dejstvo, da je biio domače ognjišče resnično potrebno vsem in vsem članom družine koristno. Naposled dejstvo, da je morila družica vzgojiti svoje otroke. Kaj ostane dandanes od vsega tega? Mož je ceha! biti edini vz-drževatalj družice, ker ne zasluži kolikor je temu potrebno. Žena-delavka je postala v tem oziru možu enaka. Naučila se je; prisiljena je bila, da služi kruh sebi in, mnogokrat tudi otrokom, in možu. Ostala je hiš a-stanovanje in vzgoja otrok. Oglejmo si, ali ne gre razvoj za tem, da odvzame dnritiim 5e to nalogo.	(Dalje	prihodnjič.)
USTNICA UREDNIŠTVA
Standref: Poročilo o shodu priobčimo prihodnjič.
Drugo vse v redu.
Kobarid: Odgovor dobite po pošti. Pravzaprav bi ga 'bili morali že dobiti.
Trst p. n.: Nadejamo se, da ne bodete užaljen ako Vam povemo, da. se ne spuščamo v prepir e članic	Od nedelje do nedelje«. Kdo naj pa jemlje
; -/a resne. Dandanes je zločin kvariti papir s	očarijamt.	Pišite še Vi kaj bo|j pametnega
veče, kjer si je ljudstvo samo organiziralo in deblo med seboj -delo, zadoščalo svojim kulturnim in dru-
esocijalnam potrebščanam. Delavci morajo priča-ati le tedaj svojo svobodo, če se sami med seboj jfoužijo, organizirajo; danes s« mora vsak delavec (potekati svoje mesto v orgamzazaji, politični, sfcro-1«xvni in gospodarski, kajti te organizacije ao kvaa ZS novo ustavo, iki z necdioijirvo močjo premaguje ^ftiriunzijo m njeno ustavo. — Omenil je tudi vpra-
tanje v er* in narodnosti, ki se jih je dolgo vlačijo iot ščit za druge namene. Vera m monopol katott-ičanstva, kakor trde klerikalci, vera j* del notranjosti ^Joveka in jo nahajamo cavno tako pri Kitajcih, kapi- pri 'butikih, Kristjanih in drugih in tudi socšjaHst A brez vere, i on veruje in upa v pravičnejšo bodoč-fost. Narodnost se -tudi javlja pri vsakem človeku, I * ljubezen do ljudi, do zemlje, kjer (prebiva kx Jrvi i-n nima nič skupnega z onim gospodujočim strem-Ijeniem imdjonalistov, pa naj pripadajo temu ali oneiiut narodiu. Narodnost in versko vprašanje se more rešiti najpravidnejše le v komunistični družbi, kjer ljudstvo dloča po svojem lastnem preudarku, — Ob sklepu je shod sprejel enoglasno resolucijo: Poživljamo vlado, da nemudoma odpravi občinske komisije in naj da mžnost občinam, da si potom splošne, tajne volilne pravice izvolijo svojo upravo.
BUKOVICA.
i' (V nedeljo, 21. t. m. sc vrši pril nas javen ljudski $hcd ob 10. dopoldne v gostjlm Andreja. Abraniča. Poročal bo sedrug dr. Tuma, Delavce in kmete vabimo lem potom na obilno udeležbo.
'	SOVODNJE.
Podružnica organizacije stavbinskih delavcev v Sovodnjah naznanja vsem članom, da se je začelo s prv im dnem meseca- marca plačevanje tedenskih j prispevkov. Ob enem se sprejemajo tudi novi čl ant Plačuje -se pri blagajničarju Josipu Cearo.
RENČE.
Javen ljudski shod bo pri nas v nedeljo, 21. t. m. ob 14 (2 pop.) v gostilni Angela Gorjana. Ni treba še posebej omeniti, da je dolžnost delavcev in kmetov, da se udeleže shoda v obilnem številu, N« shodu bo poročal sodr. dr. Turna.
L A BIN J.
Lep uspeh delavske veselice.
Po d-olgem obotavljanju od strani' meščanskega vodstva občinskega gledališča, se je vendarle posrečilo našemu društvu »Gredo di studi sociali« si .pridobiti gledališče in prirediti ljudsko veselico, ka-, ter e čisti dobiček je namenjen revnim labinjskim 'družinam. Veselica je vspeta najlepše. Gledališče je jiK+o docela zasedeno cd konca do kraja. Igralci« so i Up, -zenii prav dobro igro »Potrebujem eno ženo* t ločini so vspeU izvrstno šaljivi komadi P. Carboni im {komad Maščevanje« od vojaka Minic c L V odmorih ,|n med plesom je delovala šaljiva pošta in srečolov. fiRa/prctiainih je bilo nad 2000 sre čiv bi obilo razgled -'qdc. Dohodki znašajo 2300 lir. Ples je trajal do pol i'6. zjutraj. Veselice se je udeležilo mnogo sodrugov (iz i&Hžnjih vasic. Naše društvo se pripravlja že za 1 drugo veselico, ki se bo vršila v kratkem.
Piše Aleksander Kolotanj.
OružlM v loisiMi družin
I. Družina in žensko mezdno delo.
s	ho ohranjena družina tu-di v 'komunistični
družbi? In, ako fco ohranjena, bo li ta družina na-1 tančno taka kakršna je dandanes? Našo žene in naši c-clavci žele, da se jim odgovori na to vpra-* ša n j e jasno in točno. In nič ni čudnega, da si stavijo - naše žene la vprašanja. Življenje hiti svojo pot ki se izpreminja kar pred očmi. Stare navade izginjajo in .proletarska družina si ustvarja nove navade, nove živi jenske pogoje, ki so tako novi, da morajo zanimati vsakega, ki hoče z novim Časom naprej v novi svet Nekaj, pri čemur so naša žena najbolj čudi, je ito, da je bila ustvarjena na Rirskem možnost ločitve zakona. Trn res: vsled odloka ljudskih komisarjev, ki je bil izdan 18. decembra 1917, je nehala- biti zakonska ločitev privilegij bogatašev. Na Ruskem- ne potrebuje več delavska žena, da bi morala prosjačiti mesece in leta pravico, da se sme 1-očiti- -od hudobnega in živinskega moža, -ki ni poznal do nje drugačne ljubezni razu n palice. Mož in žena, ki se hočeta prijateljsko ločiti, zamoreta storiti v enem ali največ dveh tednih. Vendar je ravno dejstvo, ki ono-j&oča nesrečnim ženam, da se smejo tako z lahka •razreč:!;, ki straši one druge ženske, Ekoje so bile j .vajene videti v možu edino pomoč v življenju in, ki 'si še ne morejo domisliti, da bi smela iskati žena »poro ne več v enem možu, marveč v kolektivni, v »kupni družbi.
Bilo bi pač odveč ako bi se prikrivali resnico še nadalje: On« nekdanje družine v kateri je -bil mož vse in žena nič, v kateri ni imela žena niti- svoje .volje, niti svojega denarja, niti svojega časa, one jriare družine ni več. Preživela se je in izživela. S »časc-iu se izpremfeja vse in tudi družina, * Ali tega jse n>e smerno plašiti. -Ne vemo sicer čemu, vendar je jjres, da, bodisi vsled ignorance, bodisi- vsled- napačnega umevanja razmer, smo vajeni si predstavljati, pa se o.kclu nas nič ne izpreminja, da ostaja vse pri iStaiem. Vendar je resnica, da ni noben pregovor ta-jko napačen in tako neresničen kakor oni, ki trdi, jda ;e bilo vse tako od nekdaj in, da bo tako na ve-.komaj. Kdor je čital nek-olifeo zgodovine, kdor je čital v knjigah kako so živeli -ljudje v starem in v seaan,eni veku, -ta spozna takoj, da se na svetu vse izpreminja, da se izpreminjajo navade, da se izpre-jhtinjajo družinske, -družabne in politične organiza-pšje in, da je ni na svetu stvari-, ki hi zamogla ostati neizjn-einenjena. Tudi družica je v različnih dobah življenja izpremenila svoje forme. V starih- časih je ibtia družtea nekaj popolnoma drugega nego je to kakršno jo vidimo dandanes. Bili so časi v ka terih se ije smatralo kot normalno le ono materinsko družno, ki ji je načelovala ena sama stara mati, okolu ktere so se družili, živeli in delali vsi, sinovi, hčere, jamici m pravnuki. Imeli smo že tudi patrijalhabčoo 4. j. očetovsko družino, ki ji je načeloval oče-gospodar, čigar volja jo bila zakon za vsa druge člane družine, ge dandanes se dobe take vrste družin v zakotnih ruskih vasicah. V -takih odaljenih ruskih kmečkih vasicah je družina povsem nekaj drugega od družin mestnega prodetarijata. Tam žive še nekatere stare navade im nredsodki, -Iti jih moderno dle-ta-vslvo ne pozna več. Družica tudi ni pri vseh narodih enaka. Imamo narode, kakor n. pr. Turke, Arabce in Perzijce pri katerih je zakonito dovoljeno, da sms imeti mož več žen. In so na svetu narodi in i plemena pri katerih je obratno v navadi, da sme j 'čtmaii žena več mož. Pri nas je danes v splošni na- \ .vati-i, da zahtevajo moški od deklet, da morajo ostati j device do zakonite poroke. Med tem pa so bili in i •*e še na svetu narodi in plemena pri katerih stoji I 4ftvar prav narooe. Tam se žene bahajo z vdrtim j jteviiom moških, ki so jih imele ali, ki jih imajo s (tem, da si odičijo roko s toii-kl.n številom obročkov fcabkor so že moških posedovale. Pri nekaterih na-«k ih -n plemenih so v navadi take reči, ki se zde «t*m čudne in protinaravne. Obratno smatrajo za "tudne in nemoralne oni narodi naše navade, -ki jih %fc2!vIjejo kot grešne. Vsled vsega toga ni treba, da
Prestrašimo ako zapazimo, da se tudi sedanja gaša družina izpreminja, a-ko vidimo, da izginjajo iz ^rožme stare nič več potrebe« navad« in razvade %r da stopajo na dan iti se uveljavljajo nova raz-«fce- I .-cd m-ožkitni m ženskami. Vtaka stvar je sad 1
razmer v -katerih a im. Nove razmere ustvarjajo nov« družine ša ker eo razmere ^	le	dru-
žine same. Zaenkrat je dovolj, da ee vprašamo: kaj je izginilo iz navad v naAi družini, katere stare navade »o postale odveč m kakšne bodo v novi družini dolžnosti h» pravice, ki bode vezale moža la ženo na podlaga novih žMjenskih pogojev, ki ee porajajo v novi Rusiji, v sedanji sovjetski Rusiji? L« ito se bo -obranih) tudi v družin* kar je dobro in potrebno. Vse drugo, vse ono »taro, ki se je izživelo, vse ono kar na« je vezalo s prokleto dobo suženjstva in nadvlade gospodarjev in kapitalistov, vse ono mora stran, stran, kakor mora stran kapitalizem in vse ki zaraore škodovati delavcu, proletarcu ki t*bo~
0-n-
Današnja družina iti v svojih oblikah nič drugega nego ostanek starih razvalih. Solidna in zaprta vase
1-n smatrana kot nerazrešljiva od cerkve, je bila dejansko potrebna vsem njenim članom. Da ni biio družine, kdo bi (bil reda!, oblekel in vzgojil otroke ter jih vpeljal v življenje? Vsem nam je dobro znano, da je biia usoda sirote -brez staršev pač najgrša izmed vseh usod-. V družini, kakršne smo se j« navadili, skrbi, ali bi vsaj moral skrbeti, mož za življenje žene ih otrok, dečku apravijta žena hišne opravke in vzgaja otroke kakor zna in more. AK laka -družinska oblika se je v poslodnjem stoletju znat-no izpremenila. Izpremenila s« je v vseh kapitalističnih deželah, povsod kjer s® ranože tovarne, delavnice in druga kapitalistična pedjo.tja v katerih so zaposleni delavci, Živijenske razmere izpreminjajo pač tu-di družino in njene navade. Kaj je zlasti -najbolj pripomoglo, da so se družinski pogoji in družinske navade i-zpremcnile, je nedvomno to, da se je zelo razširilo žensko mezdno delo. Sv-cj čas je bil mož sam dolžan delati in slabeti za druži-no. V zadnjih petdesetih letih je kapitalizem prisilil ženo, da si je morala poiskati zaslužek, plačano delo izven svoje družine. Ker ni bil zaslužek moža več zadosten, je morala iti v •tovarno, v delav-nioo tudi žena, tudi mati, da nekaj zasluži in s tem pripomore družini. Od leta do leta se množi število ljudskih žen in deklet, kr so od razmer prisiljene povečati število fabričnih delavk uslužbenk, peric, služkinj itd. Po Statistiki, -ki je bila narejena pred vojno, je bilo v letu 1914. v Evropi i-n Ameriki 60 nlilijoinGv žensk, ki so si služile samostojno vsaj vsakdanji kruh. Tekom vojne se je to število znatno povečalo. Skoro polovica teh žensk je poročenih. Pri tem imamo priliko spoznati, kaj je neki družina -tam kjer je žena-mati prisiljena zapustiti celi da-n družino in se udati 8, 9, 10 in celo večurnemu iežkemu -delu. Njena hiša je, proti njeni volji, zapuščena. Otroci rastejo, -brez -materinega ■nadzorstva, sami obkroženi od nebroja nevarnosti, -katerim so izpostavljeni na poklicnem in cestnem življenju. Žena, mati-delavka vrši v k rita vem potu svojega obraza tri težke naloge likratu: Najprej izvrši, kakor mož, osem ali večurno delo v tovarni a-li drugje, da pomnoži potrebne družinske dohodke; potem in-ora skrbeti, slabo ali dobro, za hišne opravke i-n mora skrbeti končne t udi za svoje otroke. Kapitalizem je naložil ženi težko breme, ki jo m-ora potlačiti. Naredil je iz nje mezdno dela vko, ne da bi jr bil slajšal 'bremena družinskih in materinskih skrbi. Žena je danes tlačena s težo treh -bremen, ki jih ne more prenašati Ni čuda, da izsili ta teža mnogokrat iz njenega grla dolgo pritajeni jek in da jo vidimo!
Dnevno novi dohodi I
H. Ferjančič
VIPAVA
Manufakturno blago, jestvine, južno sadje, žeie2nlne, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. Itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu v Vipavski dolini.
TRST - Ul. Torre bianca 22
TELEFON H. IS-07
prej »Pii PrelounT
se nahaja sedaj pri
J. ŠTRAVSU
tik šole v Idriji
□ jDnevno novi dohodi!
Proletarci vseh detel združite sel
M IM gipM ziBfa
v Dobravljah na Goriškem
Ima b zadružni kleti set rta ML noJiJollSejn naraunesa
VINA
po zmernih asakdannh cenah.
Daje od 56 Ht. naprej.
Delavci I
Naročajte h Me „DeloH. To Je ral list, list izto-riščanllt H brezpravnih H
iv. V. Prav imate. Ravno pet dni je kar ao zdravniki iznašli, da noge ne služijo vsem zato, da bi hodili in, da služi glava marsikomu zato, da hrani v njej slamo. Težko si je misli ti človeka brez glave, al: bogme. da se Vas mora predstavljati brez nje vsak, ki bere Vaše pismo. Saj je na svetu toliko pametnih opravkov, da bi lahko pustili mirne ljudi pri mitu:
Prostori, v kate rfh se izročajo boln. spričeval«
Prostori, kjer se ordlnirm
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
I ia IV okraj: Dr. Silvio M or pur go — ria Alvaras
Št IS — za prebiralce sledečih ulic:
Alvarez. ViH. Agosto, AsgioLna. Arcadi, Andraa, Aquileja. Ascoii, Bagni, Barca, Boschetto. Battisii p., Bufotim, Broio. Čampi, Chiesa A, Cordaitioii. Casala, Coronku- Czenag, Dante, Gelsi, Ginnastica, Galilej, Giusti, Giovanni, Goldoni, Isonzo (Ponte), Legna. Leoni, Lorabroeo, Leopardi, Mauro (S.), Montecucoo, Manzoni, Noova, Or zoni, Ospitaie, Pacas&i L., Pavia, Pergola (Aodrona), Poggio, Petrarca, Saicano V., Sendnario, Setterobre, Scak. Tomaseo P., Torriooe, Trigemiaa, G. VertE, Vaadola, C. V. F.m. ITI Zcrutti
II ia III okraj; Dr. Maksiarilljae Adiersteia — vla
Rabatta it 18 za prebivalca sledečih ulic:
Ariosto, Arcr\escova«3o, Antonio P., Antonio V.. Alpj Grulie, Aisorizza, Buonarroti, Bertoiini, Berloti ni P., Barze2’ini, Biaserna, Bosco, Bianca. Baromo, Caprin. Carita Vic., Codelli, Crpreisi. Conta val le, Caserma. Coce-.ša. Coceviutta, CasteHo V., Ca*teIio R-, Casieilo I, H. IB, Coile, Cappuccioi, Ciprtani, i Cravos. Canducct, Como, Como Riva, Croce. Cristo P., Cast-Ho {Dietro, CappeUa, Catterini, Campesacto, Casialda, Casa ressa, De Amlcts P.. Dogana. Duomo, Dvorno P„ Dreossš, Fonnrca, Ferro\-ieri, Fornace, Magazzin:, Mo lino, Mnmcipio V., Bono. Passaggio Edbng, Grande P., Grabizio, Lantierj. Longa, Mat-tioli, Maggio{24), MoreK, Monache, Matcedlo. PcHico, Posta vecchia, P krt r o V., P ar car, Pozzo (Ani-ona), Rafut, Rossini. Rotta P.. Rastelk*. Rabatta. Rasauer, Rocco S. P., Scuoie, Scuola agraria. Satiro. Streti«. Triesrte, Trento, Tominz, T<wc<dano. Teatro, Tomsig, Torrente, Transalp na Vaccano, Vetturini, Vogel
Od 10. dO 11. V bit-gzjiiiadb ambaiston-jib v vi* G. Leopardi ŠL 6 od 15. do 16. are v zdravnikovem ambuia toriju v via Alvarez Stv. 16
Izdaj* za sodltiistlčno zvezo v Julijski Benečiji ln odgovarja za uredništvo IVAN REGEXT Tiska tiskarna .Lavorstore* v Trstu.
7-?p.-or
od 9 do 10. are in od 15. do 16. ure v ambulatorijih bolniške blagajne v ria G Leopardi Kv. 6
p|yjl|y i
lisštižu 1019
et¥orl«»a
v Trsfy
Corso Garibaldi 33	.	,
Via Giulia 84	. .	.	.
Via Malcanton 4.	.	.	.
Šalita di Gretta 45 .	.	.
Via Donato Bramante 6 . Piazza del Ospitaie 3 .	.
San Sabba (Sv. Sobota) Sv. M. M. spodnja 34 Barkovlje, obrežje 136	.
dne 14. julija 1919 dne 14.	„	1919
dne 1. septembra 1919 dne 1.	„	1919
dne 22.	„	1919
dne 29.	„	1919
I okraf: Dr. Just Bsčar — Vi*le XXIV maggio št 9 —
z* sledeče v«si:
Ajševico, Staadraž. Bukovico. Bjšje, Branico, Gradi-šše, Loioovec. Mirno, Osek. Si. Peter, Peč, Prvačioo» R«n&», Ravnico. Rihemberk, RubfO. Rupo, Dol Oce-h*vije, Sovodnjc, Šempas, Ločnik, Vrh, Vrtojbo I. in EL Vogersko, \ olčjodrago.
od 9. do 10, v blagajniških ambalatori-jib v vi* G Loopsrdt s tv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambu-latorija v viale JOOV.
Maggio
dne 15. decembia 1919 dne 2. febravarja 1S20
n okraj: Dr. !««a Villat — plaia* Dnoao it S — a
sledeče vam:
BacjSce, Cerovlje I in II, Koprivo, Kormin. Faro, Ludevik. .Medano, Sv. Maur. Sv. Martin. Mošo. dt Florijan, Gargar, Kožbana, Sv. Lovreaci). OsUvše, Trnovo, Tribušo. Vilptuaano k) ostale hv-lauske vasice.
Spoctjelaa večera« služb« z« člane vseh mestnih au okošiikih okrajev, za kenaultarie. nasvete i t. d. zdravniški šef dr. M. Adierstean.
Zckozdravnišk* služba z« vse člane blagajne zdravnik
ki sprejema - dr. M. AtBerstein; zobotebrtih R. Bene«.
Kanal: provfeoričm vojaški zdravnik.
Tolmn: dr. Alf. Serjun — Tofanin.
-i *	.
Kobarid: dr. Feruccio Battom — Kobarid.
Bovec: provizorični vojaški zdravnik.
Cerkso: dr. Frančišek Smička — Cerkno.
od 9. do 10. »n od 15. do 16. v zdravo.
arabuiatoriju, piez/a Duomo štv. 3
Štev.	40	Piran, Plazzetta S. Rocco .
„	39	ukofije	(sp.) 248. . . .
„	47	Dinjan,	Piazza N. Ferro 917
„	49	Piran,	Piazza Porta Dotno
dne 29. julija 1919 dne 19. avgusta 1919 dne 7. decembra 1919 dne 17. januvarja 1920
od 17. do 18. v bta gajniikit) arubulaio rijib
v Furlaniji
Stev. 24	Tržič-Ponzano ....	dne	3.	julija 1919
21	Kormin, Via	Pr. Umb. 329.	dne	22.	„	1919
7	Gorica, Via	Duomo 9. .	dne	25.	„	1919
23	Fara, Borgo	Chiesa 48 .	dne	26.	„	1929
14	Tržič, P. Municipio 326 .	dne	4.	avgusta 1919
33	Gradiška, P. indipend. 4 .	dne	4.	„	1919
22	Moša, Borgo Villa 119 .	dne	30.	septembra 1919
43	cervinjan, V. Acquileia 394	dne	13.	„	1919
42	Sagrado, V. G. Vittori 23	dne	12.	oktobra 1919
5	Ronchi,V. Cons.acque 230	dne	ia	februvarja 1920
acmalii se bodo otvoriia Se sledeča
Stev. 50 Trst, V. del Rivo, v. Giuiiani	Stev.	65	Labinj, občinsko poslopje
«	53	Ajello, Via 24 Maggio 105	.	56	Trst, Via Molin a Vento 72
„	54	Prosek-Kontovelj 185 (»|»«fj«3l)	.	57	Nabrežina 225
od 9. do 10. v blagajniških ambalato-
rijih via Leopardi 6
V vojaškem arabuiatoriju v Kanalu
filijalka blagajne v \ Tolminu vsak dan j od 9. do 12. ure
v arabui. tolminsk. zdravnika od 10 -11. in od 15. do 16. ure
V arabuiatoriju kobarišk. zdravnika
V vojaškem arabniatoriju v Bovcu
_	____________________________________________ V ambuLtoriju o rk n iškega zdravnika
Kratka spiošaa navodila: Vsi člani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo I predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, Id ga mora izročiti delodajalec. 3 pri katerem so usiuibem. Le potom takega potrdila se dobi bolniško soričevalo.. Družinski I udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imaio po- I trebo, z izkaznica ki jo izro6 blagajna vsem udom članskih dnižift. Da se izroče take izkaz- I nice udora članstah družin, je ireba, da se predstavi član sam v uradih bolnike blagajne z 1 dnižinskim izkaziloiu, kojega se dobi pri uradu dotične občine h kateri pripada Porodnicam. I i1? 30 ^e, j,eneL,m P0	, ^ianskih družin je dano na razpolago, da si same izbereio ba- I
a£Žrs«Pa P,™a tro^k Jcdaj> »ko j« bil porod pravočasno naznanjen. — i Zobozdravniške oskrbe se lahKo poslužujejo vsi	dani in	udje njihovih	družin in	sioer:	a)	I
proti 50 i» plačilu u smislu tarife (reducirana tarifa	v znesku	kupne	vrednosti) vsem	ouim,	ki	1
so vsaj 6 mesecev člam v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in udje članskih družin mora,o I plačati popolno tarifo bodisi da so veliko ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno f čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma čiani.
....	"e	P°vrne	on>h	zdravnlško-uskrbniI? stroškov, ki so Jih nare j
dfll člani ali udje nihovih družin pri drugi u zdravnikih,	izjema	je le	v slučaju,	da sefe	I
slo za veliko živtjensko navarnost.	i
Vsak se lahko udruži v delavske zadruge. Zato je dovolj, da se dotičnik prijavi enemu izmed naših novih ali starih skladišč.
Riio tkliiiii Ma Miam. <■ Im« srez-»liteo tw» leten, U H redi spozaDl
•d Slizi uh inštitKiis. nnilio afcia Slloac. u Aleanie m ZMdcvIee Selsr-skiS zrtru v doki nehne vsjne.
RAVNATELJSTVO.
TRST, marča 1920.