Poštnina plačana v gotovini.
Poaameina Številka 1.25 Din,
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Roko-pisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za ino-temstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana besedi stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna cnostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 18.	Sobota 2. marca 1929.	Leto IV.
Gospodarstvo in politika.
Z gornjim naslovom objavlja zagrebška »Slobodna Tribuna« z dne 15. februarja članek, v katerem po-vd&rja! nekatere misli, o katerih smo sicer že pisali. Prav in dobro pa je, da se ozremo tudi še na ta članek, ki skuša dokazati, da se politike ne da izključiti iz uprave demokratične države, ker nekateri krogi preveč naglašajo gospodarstvo kot edini spfas iz državne krize.
List ugotavlja:
Nihče v državi ni toliko škode trpel v desetih letih zaradi političnih pretresov in kriz kakor celotno gospodarstvo. Orgije strankarstva so preprečevale vsakršno večjo gospodarsko inicijativo in organiziacijo gospodarstva. Samo slučtaij je bil, če se je kaj storilo za gospodarstvo in ob vednem menjavanju režimov, je vsak posameznik iskal naklonjenosti ta-časnih potentatov. Zato ni bilo mogoče ustaliti principov in jasnih direktiv.
čuditi se torej ni, da je gospodarstvo spričo razmer pozdravilo pre-okret, ki je nastal s kraljevim manifestom, nadejajoč se, da se bodo razmere izboljšale.
Razumljivo je to, ker gospodarstvo, ki čuva stara dobra in ustvarja nova, ima pravico do zaščite. Gospo-diarstvo mora verovati vase in v svoj namen, če hoče priti do cilja. Samo bati se je, da ne pojde predaleč. Zakaj že se pojavljajo glasovi, ki hočejo dopovedati, da je politika sploh škodljiva in da politiki ne bi smeli posezati v gospodarstvo, češ, d'a more reševati gospodarska vprašanja samo gospodarstvo.
Predvsem pa ne obstoja nikakršno univerzalno gospodarstvo, v katerem hi bili složni vsi, ki so interesirani na gospodarstvu. Imamo kmeta, delavca, obrtnika, trgovca, intelektualca, in-dustrijca, bankirja, ki vsi sodelujejo v gospodarstvu, toda njih interesi niso le ne eni in isti, marveč so si celo zelo nasprotni. Že same industrijske panoge ni'm'a;o enakih interesov. Interesi bogatih in siromašnih kmetov se tudi ne ujemajo; niti nam ni treba govoriti
o	kmetijskih delavcih in služinčadi brez zemlje.
Če bi gospodarski krogi prevzeli vodstvo države, bi se torej nikakor ne ognili težkim pretresom razrednih in interesnih bojev.
Poleg tega pa nimamo samo gospodarske, marveč tudi velike kul-
turne, socijalne, splošno nacijonalne in politične cilje. Nikdo ne more trditi, dia bi moglo gospodarstvo spraviti te stvari v sklad. Nekdo mora biti tu v državi, ki gleda na celoto, ta pa more biti le dobra državna politika, ki skuša spraviti celotne interese v sklad in s tem pospeševati 'napredek. Zato se z ozirom na slabo politiko preteklih dni ne sme obsojati politike sploh.
Največ kričanja je proti takozva-nim poklicnim političarjem. Ti so baje lakrivili vse zib. V »Pravdi« ošteva nekdo političarje z »nezaposlenci«, ki so se posvetili praznemu čvekanju v kavarnah. Istotako je oštel političarje generalni tajnik beograjskih obratnih zadrug Dr. Miroslav Stojadi-novič in »Vreme« je že 12. januarja očitalo političarjem, da so zaradi malenkostnih zahtev izigrali največje nacijonalne svetinje.
Smatramo, da je taka splošna obtožba neosnovana in škodljiva. Ni res, da imamo preveč politikov; premalo jih imamo. Imamo seveda tudi ljudi, ki jim je demagogija in agitacija poklic, ali ti niso poklicni političarji.
Potrebujemo baš poklicne političarje, če ne bodo vodili državo vedno le diletanti. Absurdno je pomisliti, da je za vsak poklic potrebna sposobnost, samo z;a vodstvo dtžiave ne. Lahko je kdo strokovnjak v svoji stroki, odličen pedagog, ekonom, pravnik, zdravnik, inžener, ali vendar nima za politiko smisla.
Voditelj angleške delavske stranke Ramsay Macdonald brani celo v svoji knjigi »Socijalizem in vlada« po-kli ene političanje, in sicer pravi: »Poklicni političar je enostavno tisti, ki svoje d!elo razume in ki je s srcem in duhom pri poslu. Brez takih sil se ne more obdržati noben parlamentarni sistem v demokratičnih državah.«
Gospodarstvo ima svoje velike naloge. Politika tudi ne sme zanemarjati in zapostavljati interesov gospodarstva. Toda tudi gospodarstvo ne sme misliti, da more nadomestiti politiko.
To je mnenje meščanskega lista, ki jasno pove, da je dobra politika že samaobsebi gospodarska, da pa gospodarstvo brez politike v demokratični1 državi ne more uspevati. Ne moremo torej biti za gospodarsko diktaturo, pač pa smo za demokratično politiko.
j ga, ker bi bilo v tej zmedeni in ven-j dar politično tako važni dobi nespa-1 metno opustiti sodelovanje v vladi in bi potem res utegnili priti na krmilo slabi in reakcijonarni elementi. Kancler Miiller sam je rekel, kakor poročamo na drugem mestu, da je dolžnost socijalne demokracije, da varuje parlamentarizem in demokracijo za vsako ceno; in tisti, ki zna ceniti sistem demokracije, mora čutiti v sebi tudi toliko odgovornosti, da jo brani, toliko poguma, da jo brani do skrajnosti.
Istega mnenja, je tudi zunanji minister dr. Stresemann, ki je po mišljenju liberalec. Tudi on pravi, da je strankarski egoizem prevladal razum osebnosti in da je sicer parlamentarizem v nevarnosti, vendar pa ne more biti v Nemčiji govora o tem, da bi zavladala fašistična diktatura. To morajo zabraniti demokratični in libe-
Diktature v Nemčiji se vesele.
Na enak način, kakor se je pri nas porabljal parlamentarizem v borbi za •Borita, so tudi nemške parlamentarne •rakcije začele borbo za ministrske ftole. Že od septembra meseca, ko >e sestavil socijalni demokrat Miiller vIado, se vrši borba med strankami, £ kateri igrata nemška ljudska stranka in pa centrul najman liberalno ali parlamentarno politiko, ^krat je kancler sestavil vlado ožje £°alicije z namenom, da se pozneje j^°alicija razširi. Do tega pa ni prišlo, ^entrumaši so nezadovoljni, ker se reševanju šolskega vprašanja ni dovolj upoštevalo njih stranke. Obe stranki, nemška ljudska in centrum, tudi nista zadovoljni z davčno poetiko vlade, ki je seveda trda, ker ®mčija težko ječi pod bremeni voj-J.*1 reparacij in vojne odškodnine, ^•ada stoji na stališču, da te svoje . ^Ižnosti država mora izpolniti in da e močna vlada ravno sedaj potrebna,
Nemški parlamentarizem v krizi.
ko se o obveznostih Nemčije razpravlja na mednarodni konferenci v Parizu.
Nemška ljudska stranka, katere predsednik je zunanji minister dr. Stresemann, je sicer na pritisk predsednika dr. Stresemanna sklenila, da dr. Stresemann in Curtius lahko ostaneta v vladi, da pa stranka ne bo obvezno podpirala vlade.
Na drugi strani je pa centrum sklenil, da se je pripravljen pogajati za vstop v vlado, zahteva pa tri ministre v državni vladi, in da se ljudska stranka obveže, da bo podpirala vla-drugih zahtevah, to je spornih vprašanjih, se centrum hoče pogajati.
Frakcija socijalno demokratičnih poslancev pa je sklenila, da bi bil odstop vlade v sedanjem trenutku neumesten. Kancler Miiller naj odstopi šele takrat, ko se mu bo iv državnem zboru odglasovala nezaupnica. To stališče je stranka zavzela zaradi te-
ralni možje, ki se zavedajo odgovornosti, v interesu samouprave 'nem*-škega naroda.
V Nemčiji je demokratični duh med narodom jako razvit. In če danes pišejo razni meščanski časopisi, da se pojavlja zlasti med mlajšimi politiki stremljenje po diktaturi v Nemčiji, je to pobožna želja.
Državni kancler se bo na podlagi izjav ljudske stranke in centroma dalje pogajal za sestavo velike vladne koalicije, da obrani parlamentarni sistem. Jamčijo nam pa besede državnega kanclerja socijalnega demokrata Miillerja in zunanjega ministra dr. Stresemanna, da je sedanja vlada odločena, da brani parlamentarno demokracijo do skrajnosti. Niti najmanjšegai dvoma ni, da bi nemška socijalna demokracija tu ne storila svoje dolžnosti.
Državni kancler Miiller proti prepirom zaradi ministrstev.
»V Nemčiji ne bo diktature.«
V Nemčiji se že dalje časa vrše razgovori med meščanskimi strankami zaradi sestave velike koalicijske vlade. V tem sporu gre glavno za to, koliko ministrskih stolčkov dobi katera stranka v vladi. Polemike gredo tako daleč, da je nemška bur-žuazija že pričela groziti z nasilstvom in fašistično diktaturo. Z ozirom na ta položaj je državni kancler s. Miil-ler objavil v »Morgenpost« daljši članek, v katerem pravi:
»Med širokimi plastmi nemškega naroda narašča godrnjanje, češ, da je parlamentarizem odrekel. Nikakršno čudo! V marsikaterem oziru manjka razumevanje prepirov zaradi ministrskih stolčkov, ki nas ovira, da bi ustvarili stalnost v vladi. Kljub temu diktature v Nemčiji ne bo. Ali si morda kdo domišljuje, da bi nas diktatura mogla oprostiti posledic vojnih bremen? Izpolnitev obveznosti bi morala biti podlaga tudi vsake fašistične zunanje politike Nemčije. Ali si morda kdo domišljuje, da se da z nasilnimi metodami doseči bolj federalistična državna ustava? Kakšna bi bila končno davčna politika brez kontrole, ki jo izvaja parlamentarni sistem? Kako naj diktator resno po-
seza v potrebe kmetijstva? Uposta-vitev diktature bi bil tudi začetek ukinjevanja socijalne politike. Uradnikom bi diktatura jemala pravice, za katere jim je republika jamčila. O upostavitvi diktature v Nemčiji zaraditega resno sploh ni mogoče razpravljati. Za kar imamo skrbeti, je to, da parlamentarni sistem dela. V Nemčiji je mogoča samo koalicijska vlada, dokler imamo toliko strank. Potrebujemo pa poguma odgovornosti, odgovornosti naroda pri volitvah, zavest odgovornosti parlamentarnih frakcij, vlado, ki sprejme odgovornost z veseljem.«
To so besede socijalnega demokrata v Nemčiji, kanclerja Mullerja, ki jasno pove nemškemu narodu, da sta za varstvo parlamentarnega sistema potrebna čut odgovornosti in zavest, da bi diktatura fašizma prinesla nesrečo za nemški narod, kakor jo je prinesla italijanskemu narodu. Nemški narod mora imeti zato pogum, da ohrani parlamentarni sistem, ker je zrel zanj in varuje z njim svoje pravice. Ako ima buržuazija drugačno stremljenje, se socijalni demokrati ne bodo upognili pred njimi.
Francija in sprava med Vatikanom in
Kvirinalom.
Sprava med rimskim papežem in Mussolinijem ni čustvenega ali verskega značaja, marveč ima povsem politične namene. Trdili1 smo to že od začetka. Isto trdi tudi dopisnik zagrebškega »Obzora«, ki podaja mnenje Francije. Sprava je z obeh strani vrlo rafinirana diplomacija. Obe stranki upata imeti od sporazuma velike koristi. Vatikan se je hotel osvoboditi šestdesetletne osamljenosti, Mussolini pa pričakuje, da si bo s sporazumom povečal ugled zunaj in doma in uresničil svoje velike imperialistične načrte.
Papeževa stolica propagira zedinjenje vseli raznih verskih cerkva in se nadeja, da s tem svojim korakom, ko stopi v politični koncert svetovnih držav, pospeši svojo na mero. Pij XI. je uvidel, da mu fašistična Italija nudi vse moralne in materijalne garancije, zato ni zahteval večje države. Ali se papež moti ali ne, bo pokazal' bodoči razvoj.
Kakšne namene ima pa Italija? Mussolini govori neprestano o veli-
kem italijanskem imperiju (cesarstvu). Pogostoma naglaša, da mora Italija raztegniti svoje meje na ozemlja nekdanjega rimskega cesarstva ter je že tudi zagrozil, da bo v tem pogledu leto 1935.. odločilno. Mussolini želi biti gospodar v Maroku, Tunisu in tudi v Siriji. Z eno besedo, postal bi rad gospodar celega bazena Sredozemskega morja, češ, da ie Francija odigrala svojo zgodovinsko vlogo prve evropske sile in da jo vzdržuje na sedanji poziciji samo še denar, dobra diplomacija, ime in srečni naključki. Navedena ozemlja ob Sredozemskem morju pripadajo še vedno zgodovinsko, kulturno in politično Italiji. Tam je treba samo poživeti ugled in vpliv Italije.
Za fašistično Italijo je pa zlasti važno, da bode v bodoče papež pošiljal po vsem svetu fašistične misijonarje Italijane, ki bodo delali v interesu sedanje Italije.
Francija vse to ve in je, da bi spravo med Vatikanom in Kvirina-lom onemogočila ali jo vsaj po svoji
Kuhinske predmete mizo in štedilnik, Rabite V1M bo čisto in snažno.
Dnevne
Novi društveni zakon je izdelan v načrtu. V državi smo imeli pet različnih društvenih zakonov, ki so silno otežkočiali enotno poslovanje. V koliko bo novi zakon odgovarjal modernim zahtevam, ne vemo, ker se o vsebini zakona ni izdalo podrobnejših poročil. Jasno pa je, da je že z enotnim zakonom korak v napredku.
Enoten rudarski zakon pripravlja vlada v Beogradu. V prvi vrsti gre za ureditev uradov ministrstva za šume in rude. Načrt ima v vidiku seveda komercializacijo.
Zakona o varstvu stanovanjskih najemnikov ne bo več. Z dnem 1. maja poteče zaikon o zaščiti stanovanjskih najemnikov. V ministrstvu soci-jalne politike se bo o tem vprašanju šele razpravljalo. Obveljalo bo pa najbrže mnenje hišnih posestnikov, ki pravijo, da je dovolj cenenih stano-vani, čeprav morajo siromašne stranke plačevati za stanovanja z eno ali dvema sobama po 400 do 900 Din na mesec. Nešteto delavskih rodbin se mora pa potikati po nezdravih kleteh, barakah in luknjah ter še tam dajati za stanarino eno tretjino in več zaslužka. Namesto zaščite stanovanjskih najemnikov namerava vlada najbrže maksimirati cene stanovanj, kar pa socijalno ne more biti od koristi, ker izkoriščevalci vedno najdejo ovinke, ki jih varujejo pred kaznijo.
Dr. Anton Korošec, predsednik zadnje ustavne vlad'e, utegne postati, kakor poroča londonski »Daily Tele-graph«, jugoslovanski poslanik pri Vatikanu. Vest je precej verjetna in jo najbrže forsira tudi Vatikan z ozirom na predst»ječa pogajanja za konkordat z Jugoslavijo.
potrebi modificirala, izpremenila zakon o ločitvi cerkve od države, ki ga je leta 1901. in 1905. sklenila ter dovolila sedaj ob velikih žrtvah svojega političnega ugleda, da se zopet vseli v Francijo devet kongregacij s pravico javnosti. Koncesije Francije papežu niso bile zadostne, zato je rajši sklenil z Italijo navedeni sporazum in si s tem odprl pot v svet, v politiko, kjer hoče biti posredovalec in sodnik, seveda v direktnem ali indirektnem interesu svojega mecena Mussolinija, oziroma Italije.
Tako gledajo Francozi na dogodek. Francoski ministrski predsednik Briand je ob sklepu sporazuma s hladnimi besedami čestital papežu, ne pa Mussoliniju.
Francoska republika in Italija sta si nasprotnici. Dogovor med papežem in Italijo bo pa še bolj oviral zbližanje med obema državama, ker hoče Italija pospeševati s tem imperialistično politiko, ki ima očiten namen, da zmanjša vpliv Francije v sredozemskem bazenu v Afriki, Aziji in na Balkanu.
novice.
Kaj je z zvišanjem prejemkov za železničarje in monopolsko delavstvo? Razni listi so poročali, da nameravajo pristojna ministrstva izvesti revizijo službenih razmer pri železnicah in monopolskih podjetjih. Vse te vesti pa sedaj drugi bolj ofici-jelni listi preklicujejo, češ, da o zvišanju prejemkov ne more biti govora, dokler tega ne bodo pripuščala finančna sredstva.
Zagreb bo postal druga presto-lica. Kakor poročajo listi, bo več državnih institucij prenesenih v Zagreb, med drugim kasacijsko sodišče in bo postal Zagreb druga državna prestolica. Kraljeva družina bo vsako leto gotov čas prebila v Zagrebu.
Solunsko pristanišče, ki je na grškem ozemlju, bo v smislu dogovora med Jugoslavijo in Grčijo smela uporabljati tudii naša država. Grčija odstopi v ta namen od ostalega pristanišča ločeno cono, ki bo služila Jugoslaviji za izvozno im uvozno bazo. Ta pridobitev ije z gospodarskega stališča za jugovzhodne dele države precejšnjega pomena.
Bolni ministri. Tudi ministrov se loti bolezen. Obolela sta predsednik vlade, Pera Živkovič, in minister trgovine, Mazuranič.
Borba za Belje. Po svetovni vojni je Jugoslavija zasedla posest Friderika Habsburškega. Belje je danes državna last. Spor je pa v vprašanju lastništva med Jugoslavijo in Madžarsko. Madžari pravijo, da je bilo Belje zasebna last Friderika, dočim trdi Jugoslavija, da je bilo Belje last habsburške rodbine. Če je Belje bilo zasebna test, se bo morala vrniti Fride-l riku, če ne, pa ostane državna last.
Ta spor se bo obravnaval bodoče dni
v	svetu Zveze narodov in je zaradi tega dir. Kuma nudi kot zastopnik države odpotoval v Ženevo.
Zagrebški občinski svet je imel svojo prvo sejo. Iz novega občinskega sveta so bili izključeni en socija-list, komunisti, nekaj radičevcev in frankovcev. Od 50 občinskih svetnikov je dve petini novih. Imenovani radičevci in frankovca dr. Budak in Majer niso sprejeli imenovanja. Sporočili so ta svoj sklep pismeno županu.
Zagrebški listi se prepirajo, koliko časa bo obstojalo to izjemno stanje. Eni pravijo tri in morda deset let. »Slobodna Tribuna« pa pravi, da rok sicer ni gotov, vsekakor pa pravi kraljev manifest, da se povrnemo v čim krajšem času k rednim parlamentarnim razmeram.
'Zenačenja koledarja še ne bo. Dalje časa so se vršila posvetovanja in debate o uvedbi enotnega koledarja v državi. Vendar pa poročajo sedaj, da je pravoslavna cerkev proti zenačenju koledarja, zato je minister ver dr. Alaupovič to vprašanje opustil, da ne bi zbujal nepotrebnega razburjenja. Vzrok, da se to vprašanje še ne bo rešilo, je odioznost obeh cerkva druga proti drugi.
Rusija razorožuie! Prva razveseljiva posledica vzhodnega pakta. Po poročilih iz Moskve, je svet ljudskih komisarjev z ozirom na pred kratkim v Moskvi podpisani pakt med Sovjetsko Unijo, Poljsko, Rumu-nijo in obrobnimi (baltiškimi) državami, ki predvideva takojšnje uveljavljenje Kellog-govega protivojnega pakta, sklenil, stalež rdeče armade znatno zmanjšati. Ljudski komisar za vojsko (vojni minister) je že izdelal podrobnosti za razorožitev rdeče armade. S provedbo se bo v najbližjem času pričelo. Sicer so tudi ostale evropske države, vključno našo, podpisale omenjeni protivojni pakt, toda dosedaj se nič ne sliši o zmanjšanju armad. Nasprotno, iste se še bolj oborožujejo.
Seja socijalistične internacijonale. Seja eksekutive socijalistične delavske interna-cijonale pričakuje, da začasna razoroževalna komisija pri Društvu narodov svoja dela čirmprej uspešno završi, da se bo obljuba splošne razorožitve, ki se je na svečan način razglasila vsem narodom, v najkrajšem času izvršila. Eksekutiva je mnenja, da mora hrepenenje narodov po splošnem miru najti določnega izraza s strani zastopnikov raznih držav v Ženevi, da se bo organizacija miru mogla uresničiti. Med drugim se je določil tudi akcijski program, ki ima poleg drugih te točke: izdelati s stroikovno internacijonalo skupen načrt za razorožitev in pozvati zadružno internacijonalo, da se mu priključi. Socijalistična delavska internacijonala in internacionalna strokovna zveza naj skupno proučijo način, ipo katerem >bi bilo mogoče letošnjo majsko slavje, še bolj kakor druga leta, praznovati kot mirovno demonstracijo. Sk.upne priprave za demonstracije miru povodom petnajstletnice izbruha vojne, in priprave za sporazum med socijalistično delavsko internacijonalo in internacijonalno strokovno zvezo, z namenom skupne aikciije ob priliki sopteniberskeda zasedanja Društva narodov v Ženevi.
Varstvo narodnih manjšin. V imenu komisije za varstvo narodnih manjšin pri SDS, je stavil s. Dr. Oto Bauer z Dunaia predlog, ki je bil po krajši debati sprejet. Predlog se glasi: »V prepričanju, da je brezpravnost in nasilno zatiranje narodnih manjšin eden glavnih vzrokov sovraštva med narodi in s tem stalnega ogrožanja miru, opominja eksekutiva SDS na sklepe kongresov v Hamburgu
in Marselu in z ozirom na predstoječe zasedanje Društva narodov sledeče predlaga: 1. Zaščita narodnih manjšin ipo Društvu narodov naj se nanaša na vse narodne manjšine, zlasti pa še na nemške in slovanske narodne manjšine v Italiji, katerim so vzete vse narodne pravice. 2. Zaščita narodnih manjšin po Društvu narodov naj se razširi v tem smislu, da se zasigura taikim narodnim manjšinam, ki žive .kompaktno, naseljene v zaokroženih krajih, demokratična samouprava, manjšinam pa, ki niso kompaktno naseljene in so raztresene, pa popolno enakopravnost in svobodo pri uporabi svojega jezika, kakor tudi svoboden razvoj svojega šolstva in kulture. Metode, s katerimi proučava Društvo narodov pritožbe narodnih manjšin, se naj izpopolnijo predvsem z 'ustanovitvijo stalnega tozadevnega organa pri Društvu narodov.«
Seipel — Poincare — Baldwin. Ti trije ministrski predsedniki so pač solidarni v tem, da ne bi radi odstopili, tudi če dobe' nezaupnico. Dr. Seipel je pred kratkim kar trikrat v enem dnevu pogorel, bil je v parlamentu poražen s pomočjo lastne večine, pa noče odstopiti. Ministrski predsednik Francije, Poincare. je še pred kratkim izjavil, da, ako ne bo dobil v parlamentu zaupnice z najmanj 50 glasovi večine, tedaj bo odstopil. No, in Poincare je prejel pri glasovanju o zaupnici dne 20. februarja samo šest glasov večine, pa ni odstopil, pač pa je takoj dobil nesrečno gripo in se javil bolnega. Bolj previden je bil Baldvvin; ko je videl, da bo pri glasovanju propadel, je raje zadevo umaknil z dnevnega reda.
Nemški »Reichstag« je napravil dva popularna sklepa, in sicer: Javne korporacije, država, dežela in občina, smejo izplačevati najvišje pokojnine 12.000 mark na leto, kar znaša v našem denarju okroglo 13.500 Din mesečno. Prihranek se bo porabil za zboljšanje nezgodnih rent. Drugi sklep je, da se močno obdavči dobičke iz inflacijska dobe.
O Binkoštih zapusti papež Vatikan, in sicer hoče ta dan slovesno prevzeti v posest lateransko katedralo v Rimu. Spremljala bo papeža njegova garda, italijanska vojska bo pa tvorila špalir. Velike časti z obeh strani bodo torej dobro služile za reklamo sklenjenega sporazuma med Vatikanom in Kvirinalom. Morda se ud’eleži prireditve tudi kralj.
Znani D’Annunzio, ki je pred leti zasedel Reko, je postal član senata.
Bančni rop v Moskvi. V državno banko v Moskvi so prišli maskirani banditi, ko je blagajnik zapiral blagajno in so uradniki že odšli iz urada. Roparji so blagajnika ubili in ranili dve slugi. Odnesli so okoli 200 tisoč červoncev ter pustili pobotnico s podpisom »Borbeni komite proti še vikom in Židom«.
Hripa še vedno razsaja. V Londonu umrje na dan 80 oseb za hripo. Val mraza odhaja od nas, utegne pa priti neugodno vreme, zaraditega treba previdnosti proti vsakršnim nalezljivim boleznim.
Kadar meščansko časopisje o delavskih voditeljih piše, takrat vedno laže. Te dni smo čitali skoraj v vseh meščanskih listih, da je voditelj angleške delavske stranke. Macdonald, s svojim zdravjem pri kraju in da mu stranka že išče namestnika, pri čemer se je še dostavljalo, da če bi Macdonald tudi nc umrl, vendar ne bi v bodoči vladi mogel prevzeti nobenega mesta več. (Očividno bi buržuazija rada Macdo-nalda poslala v pokoj.) Sodrug Macdonald pa poročila o njegovi bolezni energično zavrača s pripombo, da se nikoli ni čutil bolj zdravega, kot ravno sedaj. Pač pa je bil pred kratkim pri zobozdravniku!
Prepovedano boksanje na Dunaju. Mestni magistrat kot zadnja instanca ni dovo-
LEO SILA:
Človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih dui.	91
Nikoli od tistega popoldneva se nista pogovarjala o tem. Kakor, da se sploh ni zgodilo nič. Toda, če mu je pri pozdravu pogledala v oči, v tiste prijazne, pohotno mežiikujoče oči pod osivelim, nagu-ban-čenUm čelom, se je zgrozila in zdelo se ji je, da čuti še vedno, kako se tihotapi njegova gladka roka pod njeno krilo, kako drsi po ikoži. . . Zavpila bi najraje. Spomin iz mladosti, to in še vse več je bilo v njej. Zato je tako obupavala, zato je verjela in zaupala Leonu samo v trenutkih. Na tihem, globoko, podtalno je bdela še iskrica upanja, da bo nekoč drugače ... Po dolgih, dolgih nočeh premišljevanja se je odločila, da gre. Obupni krik, rešiti se tega življenja in priti v novo, je bil ta njen sklep. Kljub vsej neveri svoji je hotela in zahtevala v dnu svoje notranjosti boljšo in lepšo bodočnost, nego sta ji bili preteklost in sedanjost.
Roka, vsa mrzla, se ji je tresla, ko je potrkala na vrata. Oči so se vsesale v napis: RAVNATELJ in v tistem trenutku bi najraje zbežala, v zemljo bi se rada pogreznila, mrtva bi rada bila. Izza vrat pa jo je poKlical glas naprej in kakor da ni več sama, kakor da jo vodi neka tuja sila, je odprla in vstopila. Komaj slišno ga je pozdravila, ravnatelj pa je bil nadvse prijazen, zakaj razveselil se je nepokorne in izgubljene ovce, ki se je tako ponižno in skesano vrnila v usodni kabinet. Spet ji je ponudil mehki naslonjač, velik, udoben naslonjač in
pogovarjala sta se, kakor da ni bilo nikoli nič med njima. Ravnatelj je izrazil svoje prijetno začudenje nad njenim znanjem, ki ga je pokazala pri ponavljalnem izpitu, poklonil se )e njenemu zdravemu izrazu v licih . . . Sploh je bil prijazen, preprijazen. Sonja pa je vedela, zakaj je prišla. Želela ši je samo, da bi se hitro končalo, da bi jo že vzel, da bi ne odlašal in je ne mučil s svojim govoričenjem. Tako mučno ji je bilo, da bi najraje zakričala v starikav, pohoten obraz: »Evo me! Saj sem pokorna. Vzemite me in me nato izpustite za vedno . . .« Toda niti besedice ni spravila iz sebe. Kakor sramežljivo dekle pred zdravnikom, ki jo je razgalil do nagote, je sedela tam in čakala v strahu in grozi. Iznenaden po njenem prihodu je bil ravnatelj prijetno razburjen. Kadil je cigaro, sedel poleg nje, jo pobožal po roki, zopet vstal in hodil. Užival je Sonjino navidezno pokornost, veselil se je te ponižnosti (ki pa je v Sonji ni bilo, v njej je bila samo vdanost usodi prepuščenega človeka) in kri mu je zaplala. Sonja je videla, kako se mu napenjajo žile, kako se rdečijo lica, obraz, kako se ustnice in jezik slinijo . . . in zaprla je oči, da se preda brezčasju, da za trenutek preneha biti Sonja, da ne sliši, ne čuti, ne vidi, kar se bo zgodilo. Gospod ravnatelj je odložil cigaro. Vse besede je že izgovoril in napotil se je k ,Sonji. V starajočem se telesu se je vžgala kri, njegov obraz se je spačil v nenaravni pohotnosti, da so se zobje vgrizli v spodnjo ustnico. Oči so stopile iz globeli, roke pa so se že predčasno stegnile po mladem, sočnem telesu, ki ga je za trenutek zopet pomladilo, zvabilo v življenje, v strast.
Že v mislih jo je slačil, že med potjo, od okna naprej jo je že užival v svoji domišljiji, da se je telo treslo v nestrpnosti. Zdelo se mu je, da je pot >cd pisalne mize do kota, kjer sedi Sonja v udobnem naslonjaču, brezkončna. Prepočasni so bili koraki revmatičnih nog za misli, ki so se vrstile z nepre-računano naglico v njegovem možganskem aparatu. Sonja, kot da je blazna, si je zatisnila ušesa, da bi ne slišala klecajočih, polzečih se korakov. Ničesar ni hotela doživljati, toda nekaj strašnega je bilo vprav v tem, da je kljub temu vse slišala, da je videla z zaprtimi očmi . . . Tedaj je nekaj padlo na tla, da se je pod stresel pod njo. Planila je kvišku, visoko je odprla oči, noga pa se je ^podtaknila ob na tleh ležeče telo gospoda ravnatelja-Za božjo voljo!« je vrisknilo v njej, ko se je z roko dotaknila nepremičnega telesa. Z njo se ni zgodilo še nič. Gospod ravnatelj se je niti dotaknil ni, ;i je šinilo skozi glavo, toda na tleh je ležal — mrlič, truplo ravnatelja Kotnika, katerega živci niso mogli prenesti napetosti strasti pehotnega telesa.
Sonja je zbežala pred to živo grozo . . .
Drugi dan zjutraj je bila na naslovni strani l°' kalnega naprednega dnevnika kratka, debelo tiskana vest:
f DR. ANTON KOTNIK
Sinoči je nenadoma preminul za naše učitelj'" šče, za našo pedagogiko in narodno delo prez»' služni ravnatelj gospod dr. Kotnik. V ravnateljske«** kabinetu ga je sredi težkega dela, ki ga je opravlja' vestno in vztrajno, zadela kap. Slava mu!
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanka z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
lil na ponovno prošnjo profesijonalnega boksanja na Dunaju. To je čisto prav, naj gredo boksarji v Španijo!
Število industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij v državi. Zagrebška Trgovska in obrtna zbornica je napravila statistiko, ki pravi, da je v Jugoslaviji 286.805 trgovskih in industrijskih podjetij. Med njimi je 184 tisoč 156 industrijskih in 98.681 trgovskih ter 4031 majhnih industrijskih podjetij. Po področjih razdeljeno, pripada beograjsko-skopelijskemu 30 tisoč 800 trgovcev, 60.000 obrtnikov, 756 tovaren'; dubrovniškemu 2239 trgovcev, 2494 obrtnikov, 5 tovaren; ljubljanskemu 11.835 trgovcev, 26 tisoč 556 obrtnikov, 431 tovaren; novosadskemu 2795 trgovcev, 9023 obrtnikov, 468 tovaren; osješkemu 3900 trgovcev, 15.202 obrtnikov, 584 fcova-ren; sarajevskemu 21.661 trgovcev, 33.245 obrtnikov, 478 tovaren; splitskemu 7424 trgovcev, 5393 obrtnikov, 264 tovaren; velikobečkereškemu 4825 trgovcev, 11.096 obrtnikov, 283 tovaren in zagrebškemu 13.138 trgovcev, 21.147 obrtnikov ter 762 tovaren. Te številke nam jasno kažejo sliko industrije, obrti in trgovine v državi. Iz te statistike seveda ni razvidno, koliko industrija producira, koliko je potrebno ogromno število trgovin in kakšno eksistenco imajo obrtniki. Če bi hoteli imeti pregled s stališča narodnega gospodarstva in socijalnega položaja navedenih podjetij, bi morala statistika naštevati še celo vrsto podatkov o produkciji in potrebi vseh teh podjetij. Šele potem bi mogli ugotoviti, katere gospodarske panoge koristijo in katere ne ter v koliko.
Koliko tobaka je predelala ljubljanska tobačna tovarna. V minulem letu je ljubljanska tobačna tovarna predelala 1,300.000 kg tobaka. Izdelanih je bilo v tovarni 890 milijonov cigaret, 13.5 milijona smotk, 30.000 kg tobaka za žvečenje in 400 kg nju-halnega tobaka, V tovarni je okoli 800 delavcev in 300 delavk, ki so zaslužili na mezdah okoli 11 milijonov dinarjev. Povprečno pride na vsakega nameščenca torej 833 dinarjev na mesec, kar je vsekakor premalo, ker se povprečni zaslužek delavstva (brez pazniškega in nadzorniškega osobja) najbrže giblje le med 600 in 700 dinarji na mesec.
Še valeški princ. Rdeči princ, angleški prestolonaslednik, je že izgubil pri angleških kapitalistih simpatije, in to ni špas! Citali smo že, da je na božični večer govoril potom radija dobrim patrijotoin. ki imajo kaj pod palcem, na srce, da se naj spomnijo gladujočih družin, brezposelnih rudarjev in naj jim priskočijo na pomoč. To bi še bilo. ampak nato se je princ ponovno podal v rudarske naselbine, da si še enkrat ogleda bedo rudarjev in se je dal celo z rudarji fotografirati, nakar je vladi poročal, kaj je videl in izjavil, da se bo moralo nekaj ukreniti, da se bednim odpo-more. To je seveda zopet nadležno vmešavanje nekoga, ki ni v to poklican. Toda sedaj pa se je zgodilo še hujše, s čemer ie skoraj izbito sodu dno: Princ se je udeležil dne Ib. c. m. velike pojedine angleških industrijcev, pri kateri je imel govor, ki je baje silno razburil nekronane vladarje Anglije — kapitaliste, ker je grajal njihovo politiko ter zadržanje napranr delavstvu, na način, ki ni običajen. Poročilo pravi: »Princ valeški je prisostvoval banketu angleških ■ veleindustrijcev. Pri tem je imel velik govor, ki je dosegel silno in nikakor razveseljivo presenečenje. Princ je namreč vršil naravnost uničujočo kritiko o zadržanju angleških industrijcev naprarn delavstvu. Izjavil je, da se je osebno prepričal o brezupnem ter za človeštvo nevrednem Položaju rudarjev ter prišel do prepričanja, da ne bi bilo potrebno samo urediti razmerja industrije do delavstva, temveč tudi trgovske metode angleške industrije prilagoditi novemu času ter novim metodam.
I	e skušnje da je prinesel on s svojega potovanja po kolonijah. Tamkaj so ljudje povsod izjavljali, da bi najraje angleško blago kupovali, vendar bi se jim moralo dobaviti Porabno blago. Ta očitna resnica je narav-•tost uničujoče učinkovala. Princ je pripomnil, da nekaj ne more biti v največjem fedu. Časopisje ie seveda ta govor prineslo, kot nekaj velikega, nekaj senzacio-
nalnega. Delavski krogi upajo že, da bo bodoči kralj uvedel režim socijalnih reform.« — Če res delavski krogi to upajo, tedaj sa motijo; ne zato, ker ima princ dobro srefj ter dobro voljo, ampak vsled tega, ker pra-
vi	ter nekronani vladar na Angleškem in tudi še kje drugod je — kapital! Kaj bi se s takim vladarjem zgodilo, ki bi šel tako daleč, da bi se delavstvu dalo, kar mu gre, tega ni treba tukai omeniti. Vsekakor pa nas dogodki v današnji Angliji zelo zanimajo!
Zločin vojaškega drila. Iz Monakovega poročajo: Na Bavarskem se policija v večji meri vojaško vežba kot v ostalih deželah Nemčije. V Fiirtu se, je dogodil te dni nezaslišan dogodek:	Komandant tamkajšnje
policije, major Zottmann, je pustil moštvo v paradi na vežbališču toliko časa »mirno« stati, da je 35 mož, med njimi dva poročnika, zadobiio take ozebline, da so jih morali takoj v bolnico spraviti. Pri dveh se je morala izvršiti amputacija.
»Stahlhelin« se naj izjavi. Predsednik nemške republike, Hindenburg, je pozval nemške fašiste pod firmo »Stahlhelm«, naj se izjavijo o republiki. »Stahlhelmovci« so namreč »kaisertreu« ter veliki nasprotniki republike. Isti pa se vedno sklicujejo na Hindenburga, kar njega v gotovi meri kompromitira, kakor da ne bi on bil zvest republiki, na katero je prisegel. Fašisti pa so s tem prišli v silno zadrego. Naknadno pa se je izvedelo, da je bil Hindenburgov dopis zaupen in ne za javnost namenjen.
Kultura.
Talpa:
Cankarjev »Hlapec Jernej« v ruskem prevodu.
Kljub reakciji, ki vlada po vsej Evropi, se proletarska umetnost iz dneva v dan bolj učvrščuje. V tuje jezike se danes prevajajo samo dela z izrazito socijalno tendenco in Upton Sinclaire, Jack London in modemi ruski pisatelji, ki so namah preplavili Evropo, se morajo zahvaliti za silno popularnost pred vsem dejstvu, da so borbeni. Meščanska literatura ostaja vedno bolj omejena na lastni narod — saj se ije evropsko občinstvo do grla naveličalo njenih osladnih solzavosti in malenkostnih brskanj po bolestih »duše«. Ravno s proletarsko umetnostjo pa stopamo tudi Slovenci v široki svet.
Ivan Cankar je naš največji proletarski umetnik, njegov »Hlapec Jernej« pa najboljša slovenska socijalna literarna umetnina. To delo čitajo danes lahko že v svojem jeziku nemški, francoski, italijanski in češki delavci, sedaj smo pa zvedeli, da je izšlo tudi že v ruskem prevodu. Prevod, ki ga je oskrbel L. A. Šeremetjev, je izdalo v 5000 izvodih »Gosudarstvennoe izdajateljstvo Mo-skva-Leningrad«. Predgovor o Cankarjevem življenju in delu je napisal L. A. Š. Lelj; žal je biografija precej netočna, kar pa moramo oprostiti, če pomislimo, da so Rusom pri današnjih razmerah viri o naših pisateljih precej težko dostopni.
Čulkovski:
Tendenca.
Da sem tendencijozen?
In vi?
Vaša lirika, romantika, je morfij za uspavanje; vaše šole in prižnice, so za suženjsko vzgajanje.
Narodna slavlja, rodoijubje, junaške smrti slast, domovina in država, so gesla za oblast.
Parlament in politika je v tendenco zakleta, tendenčna je žurnalistika in vsa naša prosveta.
Vaš 1’art pour 1’artizem ima tudi namen, da bi kak drug izem ne zmešal vam štren.
Bodite malo dosledni, dopovedati si dajte: kar je za vas dobro, tudi nam priznajte.
Sicer pa, kaj bi to, naj vas, kdor hoče drami, mi ne moremo za to, da ste sto let za nami.
Vse na svetu je tendenca, pesem, kruh, življenje, tendenca vsaka eksistenca, vodi vse hotenje.
Vaša tendenca je ohranitev obstoječega reda. ki se mu klanja vsa vaša žalostna veda.
Naša tendenca pa je spoznati, osvoboditi, zastarele nazore pa vse porušiti in nove zgraditi.
Igralci in igralke, pozor! Delavski oder »Svobode« v Ljubljani bo začel začetkom ■narca študirati dramo nemškega pisatelja Ernesta Tollerja »RUŠILCI STROJEV« v prevodu Mileta Klopčiča. Režiral bo sodrug Kreft Bratko. Ker ie za uprizoritev potrebno čim večje število igralcev in igralk, poživljamo vse člane Delavskega odra, da se prijavilo v tajništvu »Svobode« (palača Delavske zbornice, levi vhod. I. nadstropje), kakor^ tudi, da privedejo nove sodruge in sodružlce, ki Imajo veselje, da igrajo. Ker »o prva bralna vaja že okrog 10. marca, o s^,,sotln,Ki in sodružice čimprej prijavijo Cim več — tem bolje. — Delu čast in °blast!	Delavski	oder.
l
m
M
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno blešča
lo od snage. Ona
radi tega rabi le
SCH CHTOVO
o
M
L
štveni sobi, Crna 48, s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo funkcijonarjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. V slučaju nezadostnega števila navzočih članov se prične občni zbor 1 uro pozneje, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih.
Odbor.
Vestnik »Svobode**.
Podru/nica »Svobode« v Črni javlja vsem elanom in somišljenikom, da se vrši v nedeljo, dne 10. marca ob 1. uri popoldne, redni letni občni zbor podružnice v dru-
Maribor.
Narodno gledališče v Mariboru. REPERTOAR.
Petek, 1. marca: Zaprto.
Sobota, 2. marca ob 20. uri: »Romeo in Julija.« Ab. A. Premijera.
Nedelja, 3. marca ob 15. uri: »Jesenski manever.« Znižane cene. Kuponi. Ob 20. uri: »Na cesaričino povelje.« Znižane cene. Kuponi.
Ptuj.
Podružnica delav. konzumnega društva
je imela 24. febr, svoj letni občni zbor pri zadružniku Šegula, Dobro obiskan občni zbor ije otvoril zadr. Cajnko. Odbor je podal poročilo o svojem delovanju. Zlasti zadr. Gabriel je podal razveseljivo blagajniško poročilo, ter dokazal s številkami, da podružnica počasi pa sigurno napreduje v prometu. Povdarjal je. da je neobhodno potrebno, da pridemo v Ptuju do Zadružnega doma, ker le takrat bo mogoče ustreči zadružnemu razvoju ter postaviti nakupovalnico za deželne pridelke ter skladišče. Za tem je zadr. Rozman prečrtal predlog pravilnika posmrtnin -skega in odpravninskega sklada »Kodiesa«. Končno se je Sklenilo, da se novo izvoljeni odbor pooblasti, da preštudira pravila in da pripomni svoje mnenje ter ga pismeno sporoči »Kodesu« v Ljubljani še pred rednim občnim zborom. Zadrugarica Ajdiškova je nato krasno poročala o centrali ter članom v lepem tono povedala in razložila pomen konzumnega društva, kar so vzeli člani z odobravanjem na znanje. Tudi sodr. Kosta-
njevec je prav temeljito razložil napake in pogreške naših zadrugarjev in zadružnikov pri nakupovanju itd1. Pri izvolitvi novega odbora, je zadrugar Šegula odklonil predlagano mu mesto v odbor, katero mesto je potem prevzel zadr. Franc Rozman. Pri slučajnostih je povdarjal zadr. Šegula važnost konzumnega društva, ki je regulator cen in preprečuje navijanje. Zadrugar Kramarič je povdarjal, da je treba misliti na Zadružni dom, da se tako izognemo grožnjam lastnikov hiš. Apeliral je na zastopnico centrale zadr. Ajdiškovo, da intervenira, da se čim prej postavi Zadružni dom, katerega bomo znali ceniti bolj kot marsikje drugod.
Seje občinskega sveta po novem zakonu so se vršile 7. in pa 15. februarja. V prvi seji se je po celjskem načinu oglasil k besedi nek odbornik in izjavljal, da je to sedaj popolnoma nov občinski svet, ki nima s starim nikakega stika, vsled česar se ne more ono delo nadaljevati, ampak se mora voliti nove odseke. Obravnavala pa se je službena pragmatika mestnih nastavljcncev in tudi sprejela. Po dolgi dobi se je vendar reguliralo to vprašanje. Še prejšnji občinski sveti so mečkali na tem vprašanju leta in leta, končno se je stvar vendar uredila. Na tukajšnjem magistratu preje sploh ni bilo n i k a k ega ugovora za mestne uslužbence, ampak so se ti nastavljali od slučaja do slučaja po pogodbah. Po tej novi pragmatiki sc je tudi prevedlo vse sedanje uslužbence in jim reguliralo prejemke. Pri tej priliki je zaradi nekega nesporazumljenja odložil mesto soc. obč. svetnika Š. Na njegovo mesto bo predvidoma imenovan krojaški mojster s. Supan-čič, tako da ima tudi izrecno obrtniška frakcija našega kluba tudi svojega zastopnika. — Dne 15. febr. pa se je vršila druga seja, na kateri se je volilo nove odseke. Pred vo-litvijo je župan prečilal privatno pismo ministra dr. Korošca, v katerem mu ta poroča bojazen, da se bo tudi ptujska gimnazija ukinila. Nato se je dala na glasovanje resolucija, v kateri se zahteva ohranitev ptujske gimnazije z ozirom na velik teritorij in zgodovinski pomen, ter na dejstvo, da je itak
vedno dovolj dijakov. Ako se ukine še gimnazija, bo Ptuj avanziral za navadno vas. Resolucija je bila enoglasno sprejeta. Nato se je oglasil k besedi dr. Fermevc, ki je za svojo bivšo dem. stranko izjavil, da bi se naj pri voJitvj v odseke vpoštevalo nekoliko bolje slovenski živelj v Ptuju. S. Mar je pa izjavil, da čeravno ni danes več strank — na papirju, vendar še v istini obstojajo »grupe«, ter je nesmiselno voliti nove odseke, ampak naj se potrdijo en blok stari odseki, razen če katera »grupa« želi v svojem okviru kako spremembo. Da bo stvar pravična, kot je bilo vsaj doslej, naj ostane razmerje isto. Temu predlogu se je pridružil tudi »bivši« radikal g. Smerdu. Nato so se prečitali »stari« odseka rji in se jih je volilo na novo. Ko se je tako izvolilo nekaj starih odsekov na novo, se je zadnje odseke volilo kar brez navedbe imen, ampak so pisali kar: »stari«. — No, in razmerje je ostalo isto kot prej. Škoda je le za čas, ki se je s temi sejami zabil, ko je toliko nujnega posla . . .
Esperanto. Mariborski esperantski krožek namerava prirediti tečaj začetkom meseca marca. Opozarjamo sodruge in Sodražice, da se tega važnega tečaja za pravi inteT-nacijonalni jezik udeleže. Tečaj bi se vršil v gimnaziji in bi stal ves blizu 80 Din. Sedaj je prilika, da se naši sodrugi za to reč zanimajo. Pojasnila daje s. Mar.
Ptujsko gledališče. Petek, I. marca ob 20. uri: »Na cesaričino povelje.« Gostovanje Mariborčanov.
Mestno gledališče. V petek, 1. marca, gostujejo Mariborčani z nad vse ljubko in zabavno opereto »Na cesaričino povelje«. Opozarjamo zlasti na ljubko otroško sceno, ki navadno gane publiko do solz.
Bres pri Ptuju.
Nekaj resnih besed delavstvu, zaposlenemu v podjetju »Petovia« d. d. O delavskih razmerah, ki vladajo v tej tovarni, malokdo kaj ve. Gotovo si misli javnost, da je pač tu vse v najlepšem redu. To pa ni res. Je le to, da delavstvo nima toliko poguma, da bi povedalo resnico tako, kakor si upajo vsi tisti delavci po drugih obratih, ki so močno strokovno organizirani. Tukajšnje delavstvo misli, da velja za njega samo beseda vojaškega izvora: »Stili sein undi vvei-ter dienen.« Vpijoče razmere, ki vladajo v tovarni čevljev »Petovia« d. d., me silijo, da napišem par besed v vzpodbudo temu delavstvu, ki tako slepo služi temu lakomnemu kapitalizmu, ter se pusti brez vsakega odpora nezaslišano izkoriščati. Vzel sem si za dolžnost, da Vam povem, trpini, ono, kar me najbolj boli, preden moram odtod. Delavstvo, ob tej priliki ti polagam na srce naslednje: Ne dopuščaj, da se vedno nadaljuje ona stara tajna, da se ti za vsako malenkost naloži kazen od Din 2.— do Din 10.— in še več. Zavedaj se položaja, v katerem životariš in ne bodi več tako zaslepljeno. Delavci, kje je vaša samozavest? Vprašam Vas, delavci in delavke, ali mar res mislite, da ste obsojeni na to večno trpljenje in šikaniranje? Vi bi naj bili rojeni le v ta namen, da služite podjetju kot tovorna živina, da vedno mislite l!e na trpljenje. Ali se najde še kdo med vami, ki verjame in
naseda onim, ki pravijo, da je to trpljenje — usoda — trpljenje, ki nas dovede vse v nebeške višave ?
Spreglejte in zavedajte se, da za vaše mukepolno delo dobite le majhno plačilo, v pravem pomenu pa bi naj bila to samo takozvana napitnina za ves trud?
Ne mislite več, da smejo sadove dela vedno in povsod uživati le lenuhi, zajedači in krvosesi delovnega ljudstva, ki se čutijo poklicane, da zapravljajo delavske žulje v svoji prešernosti, luksuzu in veseljačenju. Otresite se tega in ne bodite več ča-kovci, temveč zavedni borci za vaše pravice pri delu, bodite si na jasnem, da vam je edino sredstvo za dosego izboljšanja položaja strokovna organizacija, katero sicer imate v tem podjetju, pač pa se ne zavedate, da se je treba resno, a trajno nje oprijeti. Zato Vam kličem, spametujte se, sedaj je še čas, da si pomagate, vsi. ki se zavedate, da ste delavci in ne garajoča živina, v enotne strokovne organizacije, da pokažete, da sfe tudi vi ljudje, ki zahtevate za pošteno delo tudi enako plačilo ter upoštevanje zakona o zaščiti delavstva. — Bivši' delavec tega podjetja — Joško Černezel.
Jesenice.
Dragi sodrug urednik!
No, mislim, da Ti sodrug lahko še rečem, čeprav so sedaj razmere take in take. Sicer sem ze precej nerodno pričel, pa nič za to, je pač nerodno, ko človek nima pisateljskega talenta. Manjka mi slovnice in pravopisja. V tem sem imel vedno 1 v šoli, namreč ena takrat je bila sedanja 5, to menda še veš, če si kaj v šolo hodil. Pust je sicer minul, in čeprav je sedaj še boli pusto kot je bilo letos o pustu, meni pa vseeno ne manjka dobre volje. Zato bi pa navno danes rad s teboj malo pokramljal, namreč zato, ker je temperatura nekoliko padla, ali pa narobe; ne vem kaj je prav, in se je v moji sobi tudi malo ogrelo; tako sem se malo odtajal, čeprav so v ostalem menda vse Jesenice čisto zamrznile.
Sicer ni nič čuda, veš, take zime še ni bilo, še Sava bi jo letos ipobrala v Italijo, če bi Triglava ne bilo, sicer pa mislim, da Mussolinija tudi zebe letos, vsaj na sliki. Enkrat sem ga videl samo; v enem tankem suknjiču. No, kaj pa ga lomim, kaj sem Ti pravzaprav hotel poročati z Jesenic? Ja-no, da to že veš, da so Jesenice zmrznile ali Jeseničani, sodim namreč po »Delavski politiki«, ker se v njej nobeden nič ne oglasi; pa kaj češ, ko je pa vse zmrznjeno. Zugvitca in Avsenika so sedaj na zimo vrgli iz občinskega odbora, to že veš. Prav jima je, kaj sta pa rogovilila zmiraj gor po občini, da bi jo bili morali kmalu podreti. Sedaj so pa tistega Bernarda, ki simulante preganje za bolniško blagajno, postavili mesto Zugvitca, potem pa Pintarja; njega bi bili pravzaprav že poprej lahko postavili nazaj v občino, ker je pravzaprav on naš jeseniški župan, saj v Beogradu poznajo samo njega, kadar jih šel tir-jati za kadavarino ali kaldarmarino ali kako se že pravi tistemu denarju.
Torej vidiš tako je; no, veliko Ti ne bom smel več packati na papir, ker vem, da me boš takoj vprašal, zakaj ne poravnam naročnine in da je papir drag in da Ti tudi ne živiš od idealizma; no vidiš in sam hočem
irarararanciracmrannnncirararanrannnnnnnra
3
2
3
3
3
3
3
3
Ali že uporabljate
UH" Imliim kitno n l
V
S
1 g
«
S?
I?	Št
*	Vf.
Dobiva	n jo povsod.	Dobiva se jo povsod.
a
c
hM
a
c
e
e
E
E
n
tudi ravno o tem spregovoriti. Sedaj nam ne smeš zameriti, da nismo še poravnali naročnine, je tako mraz, da človek še do pošte ne pride, sicer je pa najbrže tudi pošta zamrznila, dobro ne vem; saj človek nič ne zve. Včasih sem vsaj na koritu, če me je stara pognala po vodo, kaj zvedel, sedaj se je pa še na koritih babje klepetanje prenehalo, vse je zamrznilo. Jaz sem se sedaj odločil, da bom pričel sedaj, ko je vsa politika suspendirana ali politične stranke, vidiš to dvoje je in me vedno moti, da bom imel sedaj samo »Delavsko politiko«. Kdo ti bo to verjel, si rekel, saj si že tolikokrat obljubil, pa nič . . . No, jaz Ti ne. zamerim, ampak sedaj Te bom pa le prepričal, da sem se poboljšal, čeprav ne grem nič k spovedi.
Veš, ljudje so taki, vse hoče biti socija-list, jaz tudi in tudi jaz, za socijalizem pa nočejo ničesar žrtvovati. Oni mislijo, da se časopis pač tiska nekje, ne pomislijo pa, kaj stane in so ga veseli, če ga dobijo, pa ne za to, da bi ga čitali, ampak, da pokažejo, da so tudi socijalisti; če sem pa koga razžalil, naj Ti pa kar 100 Din pošlje za tiskovni sklad, ali jih nabere ali pa naj jih sam da. Vidiš, takšni so ljudje; sicer pravi neki pregovor, kakor kdo druge sodi, tak je sam. Vidiš, ta-le pregovor me pa jezi, da bi ga vsaj ne vedel in bi lahko z mirno vestjo ljudi opravljal.
No, in kaj sem Ti že hotel še poročati z Jesenic? Ja to, da je prokleta zima tu, ali to sem Ti menda že omenil. Ja, še to, v tovarni primanjkuje premoga in gospod generalni kar pri telefonu! stoji in čaka poročila iz železnice in obratov in študira, kdaj bo ustavil in katere ljudi bo poslal na »Win-terfriše«, namreč generalni direktor. Neverjetno je vse to, po celi Evropi ljudje zmrzujejo, na Angleškem pa premogarji radi pomanjkanja dela umirajo; če vse tole razmišljaš, pa res ne veš, ali si sam norec ali pa je celi svet en »norenhaus«. No in zima še ne odneha. Po savski strugi iščejo ribe Savo, ljudje se pretepajo na koritih za vodo, še to »žegnano« bodo vso pobrali letos v tej zimi. Španska je sedaj malo ponehala pri nas, jo je menda Sibirija pregnala, zato pa je na Španskem sedaj vse narobe. Divjačina priba-jz gozdov v vasi, vse sili v dolino in tudi »skilauferje« ni več spraviti v gore, zato se sedaj kar po cesti trenirajo ali kako se že pravi tej vežbi. Vrabci silijo v stanovanja, hišni gospodarji pa stranke iz stanovanj mečejo. Tak je sedaj pri nas ta narobe svet.
No vidiš, tako je v tej zimi pri nas, vse zmrzuje in samo to me še tolaži, da bomo letos v svetem letu poleg slovesnosti v Italiji, ki so papeža odklenili, tudi mi na Jesenicah slavni postali, namreč Jesenice bodo postale mesto in potem ste pa Mariborčani »drite«, prijatelj!
Vidiš, človek se jezi na vse in na zimo, pod oknom mi pa otroci pojo, da me kar mraz pretresa — Nesrečna zima mrazi me in dolgo proč ne spravi se . . . — avbe. Se pa zaleti, tako je življenje.
No, kot sem rekel, sedaj ko je že tako in vem, da ne bo nobeden nič naredil za »Delavsko politiko«, bom skušal vse odtajat, če pa ne bo šlo, bom pa v drugič drugače zagodel. Ostani zdrav, pa nikar ne zameri.
Triglavski,
leie pri Prevaljah.
Dolgo časa se nismo oglasili v javnosti in marsikateri si bo mislil, tem ljudem se godi prav dobro, ko ni nič slišati o njih in so z vsem zadovoljni. Pa kaj bi ne bili, saj imajo res dobre gospode. Poglejmo najprej, kako živijo staroupokojeni rudarji, ki prejemajo mesečno pokojnino od 4 do 10 Din
po polni dobi službenih let in draginjske doklade za upokojenca 150 Din in za ženo 42 Din mesečno od pokrajinskega pokojninskega sklada. Vprašamo, kdo izmed gospodov bi zmogel ta čudež in bi žive! z ženo s 192 Din mesečno? Vprašamo samo, ali je to še življenje za človeka, ki je garal 30 do 40 let v rudniku in za vse to delo dobi ubogi rudar tako plačilo, da sme na svojo starost od lakote počasi umirati. Pa še ni dovolj tem gospodom. Da bi pa še težje živel, mora plačati še stanovanje mesečno od 10 do 40 Din, kakršno je pač stanovanje, sicer ta stanarina ni velika, ampak za ubogega upokojenca je to velik udarec. V prejšnjih letih so imeli vsi upokojenci kakor delavci brezplačno stanovanje, ker se je to štelo kot del zaslužka. Da še pripomnimo, da smo dobili ta povišek stanovanja kot novoletno voščilo, nakar smo bili tega voščila prav veseli. Dolgo se že govoriči o regulaciji in izenačenju pokojnin, a žalibog, gre se samo za izmozgano kljuse, in za to nema vremena in tudi ne pare. Ja, ja, saj vemo, ko bi se šlo za boljše kroge, bi bilo pa dosti pare in tudi vremena. Žalostna nam rnajka, ako pogledamo letne bilance raznih podjetnikov in družb, ki so nakopičile večmilijonski čisti prebitek, in niso gospodje iz teh družb niti enkrat udarili s krampom ali z lopato; komu bi se naj delile dividende? Ali ni zaslužil tisti več, ki je spravljal podzemeljske zaklade1 na svetlo in garal v vodi. v vročini in slabem zraku?
Kaj pa je z rudarji? Razmere v našem rudniku so že neznosne. Plače nizke, za vsak mali prestopek groze z odpustom, in vsega tega je najbolj zmožen g. obrato-vodja, ki je tudi pristen Slovenec, pa kriči nad slovenskim delavcem kot kak krotilec v zverinjaku. Ali misli, da so vsi rudarji: gluhi. Kje se je ta gospod učil manire, ne vemo. Povemo mu, da je delavec tudi človek, akoravno je umazan in da se mora z njim občevati, kakor se za človeka spodobi. V jami se pa prav dobro spozna. Samo zahtevati zna, toliko in toliko morate napraviti; boste pa zaslužili. Ako pa delavec pri najboljši volji in največji naporno-sti tega ne zmore, pa pravi ta gospod, da delavci nočejo delati. Gosp. obratovodja, slabo se odrežete, ako dela delavec v akordu, pa še minimalne plače ne zasluži, potem pa po vašem mnenju noče delati! Stroj tudi vleče, dokler se ga kuri, in ko se neha kurit, pa obstoji. Tako je pa tudi pri delavcu. Kaj pa je z deputatnim premogom? Ko je ukazal zadnjič g. rud. svetnik, da mora biti deputatni premog na razpolago, a delavci so ga morali pri tem hudem mrazu nabirati na jalovinskem nasipu in zmr-zavati, so ga dobili komaj eno ali dve košari. I2udarjem kličemo; zasledujte pazno vse početje, in prišel bo čas, ko se bo lahko reklo: Do tukaj je šlo, dalje nič več! Rudarji pa, kar jih je še izven organizacije, vsi do zadnjega stopite v vašo strokovno organizacijo! Potem bomo z lahkoto odpravili vse take nedostatke. Opazovalec.
Studenci pri nnrlbora.
HALO. KAM?
V soboto, dne 2. marca, k poslovilnemu večeru vojaških novincev, ki se bo vršil v lokalih g. Gačnika v Studencih. Na programu je tudi ples ter razne druge zabave, tako. da bodo zadovoljni samski in poročeni, mladi in stari. Začetek ob 7. uri. konec zjutraj. Vstopnina prosta.
Ali ste že krili
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niz j ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
—v TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. =—------
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8% od dne vloge do dne dviga. Ima 3prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2 50 D
NAČELSTVO.
Pristna slivovka, drožnik, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadni soki, spirituoze, vinski kis, esenc, nadalje čaj v originalnih zavitkih in odprt, dobite po nizkih cenah v trgovini glavne zaloge tvrdke ,,PATRI A“ Zagreb — oranžada, limonada, konjak itd.
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 19
Na debelo I	tovarna	likerjev,	desertnih	vin in sirupa.	Na	drobno!
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.