Poštnina plačana v gotovini aloliikt Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 30 Naročnina : Mesečno L 130 Za inozemstvo : Mesečno L 210 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto VIII. - Štev. 41 Gorica -11. oktobra 1956 - Trst izhaja vsak četrtek Sped. in vbbon. post. • II Gruppo Dve leti po londonskem sporazumu Dne 5. oktobra je bil v Londonu med Italijo in Jugoslavijo podpisan sporazum, ki naj bi odločal o nadaljnji usodi Svobodnega tržaškega ozemlja. Če se danes po dveh letili podpisa ozremo nazaj na posamezne člene, vidimo, da se ne izvršujejo. Kjer pa se izvršujejo, gre to le z veliko težavo in v vsakem delu uprave na svoj način. Poglejmo člen za členom. Sporazum je kratek. Sestavlja ga le devet členov. Člen I. govori, da so se Italija, Jugoslavija, Anglija in Amerika sporazumele na novo obliko uprave Tržaškega ozemlja, ker ni mogoče izvesti mirovne pogodbe. Prvi člen je torej izvršen. Člen II. obvezuje obe prizadeti stranki, da bosta takoj po podpisu in popravkih meje odpravili vojaško upravo v obeh področjih in jo nadomestili s civilno. Zavezniške čete bodo zapustile svoje zasedbeno ozemlje in ga izročile italijanski u-pravi. Tudi ta člen je izpolnjen. Člen III. razpravlja o popravkih razmejitvene črte. No, prav pred kratkim so javili, da so s tem delom končali. Člen IV. zagotavlja v Posebnem statutu narodnima manjšinama v o-beh conah vse svoboščine za kulturni in etnični razvoj. Ta člen nas najbolj zadeva, a se na žalost najmanj izvaja. Posebni statut ima osem členov in veliko podčlenov. Govori o uveljavitvi splošnih človečanskih pravic, o uživanju vseh svoboščin in ugodnosti, sprejemanju v službe, izvrševanju poklicev, uživanju. časti in celo o funkcijah, ki naj bi jih vršili. Celo svoj jezik bi smeli rabiti na vseh uradih. Statut nam zagotavlja nemoten razvoj vseh šol, finančno podporo itd. itd. Posebna Mešana komisija pa naj rešuje sporne zadeve. Kar zadeva člen IV. tega sporazuma, moramo ugotoviti, da se izvaja silno skopo. Člen V. govori o prostem pristanišču. Tudi o tem vprašanju se je že vršila posebna konferenca, ki pa ni rodila vidnih uspehov. Člen VI. zagotavlja, da ne bodo nikogar preganjali zaradi njegove delavnosti v . zvezi z reševanjem politične ureditve T ržaškega vprašanja. O tem členu si nismo na ja-snem. Nedavni veliki proces v Trstu in ponovna zasliševanja Prosečanov nas drugače prepričujejo. Člen VII■ se izmed vseh členov menda najbolj v redu izvaja. Promet med obema conama in zaledjem se vrši. Koliko je ta promet moten in oviran, pa vedo najbolje prizadeti potniki, ki se na meji pogajajo z obnu>jnimi organi za V2 kg masla, kos mesa in druge dobrine, ki so ljudem potrebne. Člen I IH■ daje osebam, ki so nekoč Uvele v eni izmed con. in so se sedaj vrnile, vse pravice kot jih u-živajo ostali prebivalci. /Vo. tudi o tem vprašanju imamo svoje pomisleke. Koliko ljudi je napravil,, p(). sebne izjave, na katere pa ni ,,,/. govora. Dodatna pisma k sporazu-mu govore o prostem pristanišču, kulturnih domovih, konzularnih u. radih in o prenosu oblasti. K tem pismom bi pripomnili le to, da je Italija obvezo o teni vzela resno. Sredi Trsta se z njenimi sredstvi gradi, kulturni dom. Toda na moremo razumeli, kako more dati Italija v last in uporabo te sedeže le eni sami skupini, ki še od daleč ne predstavlja vseh Slovencev. Na Tržaškem živimo tudi demokratični in katoliško usmerjeni Slovenci, ki nimamo prav nič skupnega s komunisti Titovega in Hruščevega kova. Demokratični in katoliško usmer- jeni Slovenci se prav tako kulturno udejstvujemo, a za nas ni kulturnih domov, za nas ni finančnih sredstev! Vlade, ki je tak sporazum sklenila, in stranke, ki je še danes večinska in se tako boji vsakega odprtja na levo, pa ne moremo razumeti, kako more spričo komunističnega dela in svoje borbe proti komunizmu ta svoj korak opravičiti. Kulturni dom v Trstu je že v gradnji. Demokratični in katoliško u-smer jeni Slovenci v tej ustanovi nismo zastopani, ker so se vršila vsa pogajanja za kulisami. Toda v tak dom mi ne gremo. Če smo zdržali v dobi fašizma, ki nam je domove požgal in nastopal proti slovenskemu petju in slovenski pridigi po cerkvah, bomo vzdržali tudi sedaj in v bodoče. Prepričani pa smo v poštenost demokracije, da nam bo travnik na Krasu in prostor pred cerkvijo na Repentabru za naše kulturne nastope vedno na razpolago, da nam ga ne bo nihče odpovedal. Nas nihče ne podpira, niti moralno niti mater jalno. Ker se ne prodajamo, smo svobodni. Zato mislimo in ukrepamo svobodno in po svojem prepričanju. Tako smo delali v preteklosti, delamo danes in bomo delali tudi v bodoče. Sporazumi pa, ki se sklepajo in veliko stanejo, pa niso odkriti in prepričljivi, ne bodo i-meli sadu in uspeha tudi za tiste ne, ki so mislili s takimi sporazumi druge prevariti, za silo potolažili in preslepiti. svoje nameščence. Dalje bi se moralo pogajati z Egiptom o začasnem poslovanju Sueškega prekopa, dokler ne bi v Varnostnem svetu ali izven njega našli končnega izhoda za to neprijetno zadevo, katere je že ves svet sit. Varnostni svet pa je najprej poslušal govor britanskega zunanjega ministra Selwyna Llovda. ki je ob podpori Združenih držav in Francije predložil resolucijo petih točk. Ta zahteva, naj Varnostni svet potrdi načelo o svobodni plovbi po prekopu, dalje naj potrdi načelo o potrebi po mednarodnem nadzorstvu nad prekopom in naj prisili Egipt, da se začne pogajati na temelju Dullesovih predlogov, ki jih je na londonski konferenci odobrilo 18 držav. Dokler ne bo dosežena končna ureditev, naj bi Ejipt sodeloval z Združenjem koristnikov Sueškega prekopa. Druga seja Varnostnega sveta je bila tajna, ker so hoteli preprečili, da bi diplomati z medsebojnimi javnimi očitki otežkočili neposredna pogajanja. Egipt je pripravljen priznati samo prvo točko Lloydove resolucije, to je načelo o svobodni plovbi po prekopu, drugih pa ne. Nekateri časopisi vedo povedati, da je Nasser izjavil, da sprejme kakršno koli odločitev Varnostnega sveta. Vsekakor zadeva ne ho tako kmalu rešena in bomo imeli gotovo priložnost, da prihodnjič poročamo o njenem nadaljnjem razvoju. Evropsko stališče Že zadnjič smo omenili Ade-nauerjevo zamisel o združitvi Evrope, ki bi bila neodvisna od Sovjetske zveze in Amerike. Njegovo zamisel so sprejeli tudi tisti Francozi, ki so prijatelji združene Evrope. Zadnje čase so se začeli navduševati zanjo celo hladni Angleži, industrij-ci, podjetniki, poslanci, konservativci, laburisti in liberalci. Le nekateri, da se razumemo, ne vsi. A med zagovorniki so pripadniki vseh struj. Ko ljudje opažajo današnji svet, spoznavajo, da lahko gospodarsko uspevajo orjaki, kakor so Združene države. To so videli komunisti, ki naglo krpajo svoj komunistični gospodarski blok. Le Evropa je razdvojena in razbita, politično in gospodarsko. Zato pa je tako podvržena gospodarskim krizam. Da bi to nevšečnost popravili, so začeli resno misliti na britansko sodelovanje pri skupnem evropskem tržišču, Evropa sama pa nekoliko stvarneje gleda na nekako evropsko federacijo. Britanski laburisti Pravijo, da so se britanski laburisti na svojem kongresu v Blaclkpoo-lu usmerili odločneje na levo. Edini znak za to preusmeritev bi bila izvolitev znanega levičarskega prvaka in večnega godrnjača Bevana za blagajnika laburistične stranke. Toda oatali laburisti! pravijo, da so ga izvolili sicer z glasovi sindikatov, toda upoštevajoč željo, da stranka doseže trdnejšo edinost, ki ji je potrebna, če hoče premagati konservativce na prihodnjih volitvah. Sicer pa so laburisti sklenili, da ne bodo več zahtevali novih podržavljenj, pač pa se bodo zavzeli za odločnejšo politiko v kmetijstvu. Govorili so tudi o modernem pojavu v industriji, to je o avtomaciji. Od vlade so zahtevali, naj se pogaja z nadškofom Makariosom o Cipru in naj prizna pravico do samouprave bivšim kolonialnim narodom. A kdo ve, kaj bi rekli laburisti, če bi bili na vladi. Tudi francoski socialisti so rohneli proti vladi zaradi Alžira in Maroka ter Tunisa, dokler so bili v opoziciji. Ko so sami prevzeli Pozor pred protestanti! Dragi verniki! Mi, Vaši dušni pastirji, Vas hočemo opozoriti na nevarno propagando, katero vršijo protestanti po Trstu in okolici. Stare protestantske cerkve, ki vršijo že mnogo let v Trstu službo božjo za svoje vernike, so imele neki obzir do nas katoličanov. Čeprav so širile svoj nauk med tistimi, ki so se za to zanimali, niso nastopale z napadalno in nepošteno propagando. Ko pa so se mudile angloameri-ške čete v Trstu, se je naselilo v našem mestu več novih protestantskih ločin, ki jih je v Ameriki več kot 300 in nastajajo vedno nove. Te nove ločine so začele med nami z nar dležno in vsiljivo propagando, polno zvijačnosti in laži. Ti protestantski oznanjevalci, ki zelo radi hodijo od hiše do hiše, z vso resnobo trdijo, da Vam morejo le oni pomagati do prave Kristusove vere in to na podlagi naukov raznih čudnih, včasih naravnost zmešanih ustanoviteljev verskih ločin, ki so nastale šele 1900 let potem, ko je bival Jezus na zemlji, kakor da ne bi bilo več na zemlji one Cerkve, ki jo je On sam ustanovil in je obljubil, da bo trajala do konca sveta. Znano je tudi, da pogosto njihova propaganda ne izvira toliko iz verske vneme kot zaradi obilnega denarja, ki ga imajo na razpolago. Mi, Vaši dušni pastirji. Vas torej prosimo, da bodite zelo previdni. Jezus je Vas nam izročil in mi bomo morali dati Njemu odgovor za Vaše duše. Zato Vas prosimo, da upoštevate sledeča navodila: 1. Ne dovolite vstopa v Vašo družino moškim ali ženskam, ki so poslani k Vam od protestantov, in ne govorite z njimi o verskih rečeh! 2. Ne kupujte sv. pisma, verskih knjig, časopisov ali letakov, ki jih ponujajo. Tudi brezplačno jih ne sprejemajte. Katoličanom ni dovoljeno čitanje takih tiskovin, ki nimajo cerkvenega odobren ja. 3. Ne hodite na njihove sestanke ali v njihove cerkve, tudi iz radovednosti ne. 4. Kdor se vpiše v protestantsko vero, je odpadnik in izobčen iz sv. Cerkve. Tak ne more prejeti svetih zakramentov in ne more biti cerkveno pokopan. 5. Če opazite, da hodi po družinah kakšna oseba, ki je poslana od protestantov, sporočite to takoj svojemu domačemu dušnemu pastirju. Prosimo še enkrat vse naše vernike, naj se strogo držijo teh navodil, da ne zaidejo v zmote in ne pogubijo svoje duše. Tržaški dušni pastirji * To svarilo tržaških dušnih pastirjev smo tem rajši objavili, ker se protestantovska propaganda čuti tudi na Goriškem, čeprav v manjši meri. Naj velja to svarilo tudi vsem onim, ki so se izselili in žive med drugoverci. V rimsko katoliški veri smo bili krščeni in vzgojeni, v njej tudi vztrajajmo zvesti do smrti. Tržaški dušni pastirji so poslali vsem vernikom posebno pismo, v katerem jih svarijo pred protestantizmom. Zaradi važnosti objavljamo pismo tudi v našem listu. MOST, ČEZ GIBRALTAR Španija bo zgradila čez Gibraltarsko ožino velikanski most, dolg 14 km, širok pa 30 m. Most bo slonel na 14 velikanskih stebrih in bosta čezenj speljani 2 železniški progi, avtomobilska eesta ter dve pešpoti. Pod mostom bodo lahko plule tudi največje ladje. odgovornost za državo, pa so krenili na enako odločno pot in so zahtevali celo, naj jim druge države pomagajo, da posvetijo Nasser ju z oklop-njačami in bombniki! Po obisku - obiski Tito se je vrnil z Jalte na svoj kraljevski dvor na Dedinjah. V Jalti sicer ni bilo Roosevelta, Churchilla in Stalina, bili pa so vodilni možgani svetovnega komunizma. In kakor so bili razgovori treh »velikih« odločilni za povojno usodo sveta, tako bodo sedanji razgovori morda odločilni za novo organizacijo in novo politiko svetovnega komunizma. Prva Jalta ni prinesla svetu pravega miru, pač pa je zasužnjila prej svobodne evropske narode Stalinovemu pohlepu. Kaj bo prinesla druga Jalta? ■ Upajmo, da ne bo dosegla svojega pravega namena — to je boljševizacije vsega sveta. O tej so namreč v prvi vrsti govorili na Jalti. Če je kaj sporov, odnosno nesoglasij med poglavarji svetovne komunistične zarote, se kregajo le glede najuspešnejše poti za dosego svojega končnega namena in ne o čem drugem. Komunistično časopisje seveda o pravem namenu popolnoma molči, oziroma ga omenja tako, da ga razumejo le »zgrajeni«. Beograjski listi pa namenoma poudarjajo neke razlike med Sovjeti in 1 itom, ki da so ostale neurejene tudi po jaltskih razgovorih.' Šlo naj bi za različno gledanje na oblike socializma. na sedanji stopnji socialnega razvoja. Sicer pa so dani vsi pogoji, piše na primer beograjska »Borba«, za čim tesnejše odnose med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter med komunisti obeh držav. Državni predsednik Gronchi sprejel zastopnike Slovencev 01. svojem obisku v Trstu je republiški predsednik Gronchi v nedeljo zjutraj sprejel podeželske župane, predsednike slovenskih poli-ličilih skupin in nekatere slovenske občinske svetovalce. Podeželski župani in politični predstavniki Slovencev so izrekli republiškemu predsedniku izraze vdanosti. Preko tajništva vladnega predsedstva so sporočili, da Slovenci lojalno sprejemajo dejansko stanje, ustvarjeno po londonskem sporazumu. Spomenica se posebej sklicuje na jamstva, ki jili nudi ustava in Posebni statut narodni manjšini, katerih izpolnitev manjšina še vedno čaka. Spomenico so podpisali župani občin: Nabrežina-Devin, Dolina, Zgonik in Repentabor. Prav tako so podpisali spomenico: pokrajinska svetovalca Gerbec in Šiško v ič, občinski svetovalci dr. Agneletto dr Dekl eva, Gombač in nekateri podeželski občinslki svetovalci. O nesoglasjih pa morajo govoriti, sicer ne bi bilo dolarjev. Kaj torej tiči za vso zadevo? Ker komunistični nekronani kralji nikakor niso angeli, ampak navadni zemljani, tudi med njimi nastanejo kaki spori. Stalin jih je urejal z ve-šali, zdaj pa jih skušajo ugladiti z besedami. To je eno. Drugo pa je hrepenenje podložniških narodov in tudi ruskega naroda po svobodi in kruhu. Nekaj je treba narediti, sicer se komunistični imperij kljub tajni policiji zruši. To je bil drugi predmet razgovorov v Jalti. Kaže, da so prišli že precej daleč in da so dali Titovi Jugoslaviji precej važno vlogo pri novi skupni politiki. Zahodni komentatorji celo pravijo, da so v Jalti ustanovili neko podobno organizacijo, kot je bil pokojni ko-minform. Povezovala bi ves komunistični tabor in bi bil v njej tudi Tito, ki bi Moskvi pomagal nadzirati rahlo popuščanje pritiska v podložniških državah, namesto da bi jih zapeljeval s slabim vzgledom, kakor v dobi kominforma. Za delo so sestavili obširen načrt, ki se pričenja z obiski komunističnih prvakov v Beogradu. Titovemu obisku na Jalti je, odnosno bo sledila procesija obiskov in romanj komunistične bratovščine v Beograd. V Beogradu so bili že Bolgari in Italijani z Longom na čelu, 15. oktobra prideta Madžara Geroe in Hegeduš, ki sta se očistila s tem, da sta še enkrat pokopala pred leti pokopanega Rajka s tovariši. Sledil bo o-hisk romunske komunistične partije (ki je menda že tudi naredila kako pokoro), in ta mesec pride v Jugoslavijo morda tudi predsednik Sov-jetsike zveze maršal Vorošilov. Le nekoga še nismo zasledili v seznamu skesanih grešnikov, ki hodijo v Beograd: tržaškega komunističnega poglavarja Vidalija ,ki je še pred kratkim pošiljal nad Beograd svoje na daljavo vodene izstrelke iz lista »Lavoratore«. Tudi njega so baje »žehtali« v Jalti, ni pa seveda znano, kakšno kazen so mu naložili. Vsekakor bo šel skozi očiščevalni o-genj v Rimu ali Moskvi. Sueško vprašanje Ko smo zadnjič poročali o sue-škem vprašanju, smo se ustavili pri Varnostnem svetu in tretji londonski konferenci. Na tretji londonski konferenci, ki so se je udeležili le veleposlaniki 15 držav, so uradno ustanovili Združenje koristnikov Sueškega prekopa ter izvolili njegov izvršni odbor, ki mora imenovati upravnika ter poskrbeti za denar, da bo Združenje lahko plačevalo NAŠ TEDEN 14. 10. nedelja, 14. pob.: sv. Kulisi, p. m. 15. 10. ponedeljek: sv. Terezija, d. 16. 10. torek: sv. H edin ga, vd. 17. 10. sreda: sv. Marjeta Marija Alakok,d. 18. 10. četrtek: sv. Luka, er. 19. 10. petek: sv. Peter Alkantarski, sp. 20. 10. sobota: sv. Janez Kanci j. sp. SV. MARJETA M. ALAKOK (1617-1690). Bila je iz revne družine. Stopila je v sa mo stan. Tudi tu je imela nizka dela. Jezus jo je pa izbral, da razširi po zemlji odkril češčenje do njegovega Srca. V treh velikih razodetjih ji je svojo ljubezen in milosti do ljudi. Naletela je na mnoge ovire, ko je širila to pobožnost. Toda Jezus je bil z njo: v pomoč ji je dal spovednika sv. Kolom-bijerja. Pa glejte: Kdo ne pozna slike Srca Jezusovega. kdo ne prvih petkov; velikih obljub? Njeno delo je zrastlo kot gorčično zrno v evangeliju. V Trstu je izšla knjižica: Obljube Srca Jezusovega. Kupite, berite. Ne bo vam žal. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je povedal Jezus \£j svojim učencem to priti-ko: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi hlapci. In ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker pa ni imel s čim plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega, njegovo ženo in otroke in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je predenj padel in ga prosil: 'Potrpi z menoj in vse ti povrnemUsmilil se je gospod tega hlapca, ga oprostil in mu dolg odpustil. Ko je pa ta hlapec odšel, je srečal enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžan sto denarjev, in ga je zgrabil ter davil, govoreč: ’Plačaj, kar si dolžan!' Njegov sohlapec pa je predenj padel in ga prosil: ’Potrpi z menoj in vse ti povrnem.' Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga dal vreči v ječo ,dokler ne bi poplačal dolga. Ko so pa njegovi sohlapci videli, kaj se je zgodilo, so se zelo užalostili in so šli ves dogodek povedat svojemu gospodu. Tedaj ga je njegov gospod poklical in mu rekel: 'Hudobni hlapec, ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil: ali nisi bil torej tudi ti dolžan, usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil?' In razsrdil se je njegov gospod in ga izročil mučiteljem. dokler ne bi poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če iz srca ne odpustite vsak svojemu bratu. * Prilika o neusmiljenem hlapcu nas nazorno pouči in opozarja o dolžnosti in nujni potrebi tnedseboj- □ B ŠTIRISTOLETNICI Ese n: (5o. Ognaclju branitelju svete Cerkve na zemlji . V boju vitez zadobil je težke rane. obda ga milosti nebeške svit, postane mašnik, konvertit, zamaknjen v katoliške hozane. Oklene Cerkve se, vrednot nebeških bojev-Marije, Kristusa vdan zastavi. nik, na poti božji k sreči pravi, presvete Cerkve • matere, svetnik. In Cerkev polna milosti, ne bedni jaz. le Ona božje blagre razodeva. Očeta in Odrešenika, Tolažnika izžareva, s svetotajstvi vodi nas do angelskih ekstaz. V Cerkvi st Tolmin ... Odmeva čez Brdu in sončno Gorico - zamejcev tenklanje iz gabrskih lin. Tugninir KULTURA Obči leksikon likovnih umetnikov 20. stoletja Pri založbi E. A. Seeinann v Leipzigu je začel izhajati Obči leksikon likovnih umetnikov 20. stoletja. Upoštevani so u-metniki, ki so se rodili od približno 1870 naprej. Sestavljalee Volhner misli v ta leksikon vključiti tudi tiste umetnike, katerih delavnost sega še v to stoletje. Prvi dve knjigi sta že izšli in obravnavata u-meitnike našega časa do črke J. Vsa tvarina bo obdelana v treh knjigah, vendar že napovedujejo, da bodo oh koneu dodali se dva zvezka. Kritika že ugotavlja, da je vidno, da so nemški umetniki v leksikonu bolj upoštevani kot pa zastopniki drugih narodov. Neprijetno preseneča dejstvo, da je velika večina prispevkov brez podpisa, česar nismo vajeni pri sodelovalcih leksikonov. Podatki o slovenskih in jugoslovanskih umetnikih na sploh so zanimivi. Uspeh in obseg zastopstva slovenskih umetnikov je le malo zadovoljiv. Edini Slovenci v prvih dveh knjigah so: Avgust Černigoj, zapisan kot Agosto Cernigoi »Italieniseher Ma-ler und Holzsehneider«. Prispevek je napisal italijanski umetnostni zgodovinar Luigi Servolini. Lojze Dolinar je označen kot »Louis« Dolinar, »serbischer Bildhaucr, an-saessig in Pariš«. Olaf Globočnik ima krajšo oznako: Ivan Grohar je podan pod i-nifnom Ivan Gromar in o njem pise, da je »jugoslavvischer Landsehafts maler«. Obdelani so še Božidar Jahač, liihartl Jakopič in Matija Jama. Z rojstnimi podatki so označeni Černigoj in Jakac ter Jakopič in Jama, vendar leksikon ne navaja njune letnice smrti in tako po podatkih, kakor so objavljeni, živita še oba, dasi je prvi umrl pred 12. drugi pred 8 leti. Literatura, ki je služila za oznako slovenskih umetnikov. ne navaja niti enega dela, ki bi hilo izšlo v Sloveniji ali Jugoslaviji, ampak so podatki vzeti iz spisov, ki so jih o naših umetnikih objavljale tuje revije in publikacije, ali pa so celo posneti iz katalogov mednarodnih razstav, kjer 90 bila slovenska dela zastopana. O Groharju so mnogo boljši podatki v francoskem Laroussn; v tej knjigi pa je moral iziti celo s spačenim imenom. Leksikon ni »krivičen« samo slovenskim umetnikom manjkajo ali pa so v njem nezadostni podatki celo o vodilnih sodobnih frarncoskih umetnikih (n. pr. Chagall). Pomanjkljivost podatkov o naših umetnikih pa do sedaj objavljena kritika zvrača na račun »slovenske neprizadevnosti«, ki ne zna kreniti iz svojih okovoiv, kadar bi bilo to in nabrž celo z malo truda vendarle mogoče. Zborovanje zgodovinarjev Zgodovinarji Avstrije so se v septembru zbrali v Celovcu na stanovsko zborovanje. Zborovanja se je udeležilo nad 200 zgodovinarjev Avstrije ter zastopniki zgodovinskih ved iz Nemčije, Rusije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Francije, Hoilandije. Švice in Italije. Udeležba tolikih tujih znanstvenikov je dala ziboroivanju .pravi mednarodni značaj. Gostje so si najprej ogledali velika dela na Magdulenski gori, kjer iz-kopujejo sledove stare rimske kulture. Pri zgodovinskem proučevanju so se spomnili tudi koroških slovenskih zgodovinarjev samoukov Urbana Jarnika in Matije Majarja. V neposredni zvezi z našo zgodovino je važno predavanje prof. Hauptmanna iz Sa- Dr. IVAN PREGELJ: 2 NOVI ZVONOVI Kanalec meni, da ima Gorjan daljši jezik nego pamet, kar Idrijčan dejan* ko ovrže, .ker ne odvrne nič. »Ampak, da bi jih ti videl,« vzbuja /|a. toper radovednost v Ročinju pri IpavpUi »Kuj n»j bi videl?« 'hoče vedeti Ipavpp »Zvonove,« ga. komaj ujame Zlatoper. »Ti in tvoji zvonovi,« se jezi Ipavec. »Panjet iti si dal uliti, pa ne zvonov!« Mož je pravkar dočital članek o ljudski izobrazbi. Okoli ene privozi Zlatoiper mimo ‘.Petra«. Peter »e je ravnokar najedel m popil merico vina in dremlje na klop.. »Kar nvilo »e mi je storilo, ko »cm jih videl, linic zvonuve,tt pozdravi ZUtoper. Peter je čudovit človek; celo v spanju misli logično: »Slišal si jih, slišal,« popravlja dobesedno. kajti zvonov vendar ne gledamo, ampak poslušamo. Okoli štirih privozi Zlatoper ‘rečno •lomov. Pred Petačem ustavi. Že čakajo nanj rajeva, ki je razpravljal o načrtih bana Jelačiča leta 1818. Ban Jelačič je sicer padel, potem ko je rešil Avstrijo, pri vladi v nemilost. Zgodovinski razvoj je pokazal, da bi edino trializem, torej vodstvo Avstrije po Nemcih, Madžarih in Slovanih mogel rešiti monarhijo pred polomom. Slovanstvu in vzhodu so posvetili predavanje, iz katerega je izzvenela usodna zmota, da je Srednja Evropa vedno podcenjevala in smešila narode Balkana. Srednja Evropa se je nemoteno razvijala duhovno in materialno, medtem so pa narodi Balkana trpeli in branili Evropo pred Turki. Ravnatelj Boris Oreil iz Ljubljane je poslušalce seznanil o svojih raziskovanjih o poljedelskem orodju v Sloveniji. Njegovo predavanje je poseglo na narodopisno polje. Znanstvena raziskovanja Pred mesecem dni je odpotovala iz A-sunciona v Argentini znanstvena odprava v Severni Chaco v Paraguayu. Odpravi na-čeljuje Slovenka dr. Branka Sušnik, ki je Pred ponatisom cerkvenih pesmaric Goriška Mohorjeva družba pripravlja ponatis nove cerkvene pesmarice. Pred leti je pokojni skladatelj V. Vodopivec, s (pomočjo J. Bratuža, izdal tri dobro znane zbirke cenk venili pesmi: Božji spevi, Gospodov dan, Zdrava Marija, kjer so bile zbrane pesmi raznih skladateljev, za razne dobe cerkvenega leta ter za razne dele sv. maše. Sedaj so te izdaje pošle in naši pevci imajo v rokah morda še kakšen raztrgan izvod, če ga sploh imajo. Če pa prelistamo omenjene (pesmarice, vidimo, da nekatere pesmi niso uporabne za naše zbore, ker so težjega stila. Dolgoletna izkušnja samih pevcev ter sam čas sta pokazala, katere pesmi so primerne za razmere naših cerkvenih zborov. Nujno je sedaj, da ponatisnemo te najbolj ustrezne pesmi, toda v spremenjeni izdaji. Namen je, strniti te tri zbirke v eno samo zbirko, ki naj vsebuje pesmi, ki jih naši zbori splošno najbolj pojejo. Sledi torej, da mora biti neko pametno in čimbolj objektivno zbiranje na podlagi izkušenj. Prvo selekcijo teih pesmi, ki bi prišle v poštev za novo pesmarico, že imamo v rokah. To selekcijo so pripravili zbrani organisti z Goriškega in del duhovščine s Tržaškega. Pričujoči članek ima namen seznaniti vso glasbeno javnost s tem načrtom ter zbrati še druge nasvete glede tega. Zato prosimo vse, ki jih izdaja pesmarice zanima, naj nam pošljejo svoje nasvete in svoje želje glede izbire pesmi. Taike dragocene želje in nasvete sprejemamo še eel mesec oktober in jih bomo radi upoštevali, kolikor bo mogoče, ker želimo zadovoljiti vse naše cerkvene zbore in sploh najširšo javnost. Vse dragocene nasvete, ki jih imate, sporočite pismeno g. M. Fileju v Gorico celo sam gospod župnik. »So že uliti!« kliče Zlatoper in snema klobuk z glave. »Saj vem, da so,« odvrnejo žuipniik Lužnik, dober, ali trd gospod. »Ali si pripeljal sveč?« »Bog ti meni pomagaj. Zvonove sem šel gledat, sem pa na sveče pozabil!« »Ali si ti kak voznik.« udarijo župnik po svojem škornju s palico, dočim bevskne župnikov pes v osramočenega voznika. Malo poparjen izprega Zlatoper pred Petačem, da požene konje začasno v Pe-tačev hlev, da se ne prehlade, dočim I10 razkladal. Petač Urban Kozorog s pra-**n* imenmn je vaški župan, krčmar m trgovec. Z levim očesom križem gleda. zatu pa govori in misli naravnost. Zlatoper se za Petačevo prijateljstvo zelo poteguje, morda tudi zato, ker mu Petač daje obilen zaslužek, še bolj pa morda zato, ker je zdaj Zlatoper star trideset leit in je čas, ds misli na ženitev, in ker je Petačeva Tina tudi star« nekako trideset let kaj pravimo, šestindvajset proč jih je in tudi misli ti a možitev. O tkaki zapreki, čemu bi se Zlatoper in Tina ne vzela, ni tedaj govora. Morda pa je vendar le zapreka, morda? že poznana po svojih razpravah in opisovanjih primitivnih Indijancev. Naloga te odprave je etnografski, zoološki in botanični študij te še neraziskane pokrajine. Glavni namen je, ugotoviti način življenja tamkajšnjih Indijancev, posebno rodu Moro, ki je popolnoma nepoznan. Ti Indijanci so se doslej srečali z belci le v spopadih. Drugi namen te odprave je, preiskati prezimovališče kobilic, kar je potrebno za uničevanje te škodljive žuželke. Nova šola na Krčanjah Krčanje so najsevernejša vas na Koroškem, kjer še žive Slovenci. Tu so pred kratkim odprli novo šolsko poslopje. Program otvoritve je obsegal pridigo in prireditev, vse dvojezično. Tako so velikovški dekan, ki je pridigal, in domači otroci potrdili, da tod še živi sloivenski rod. Slovenski program akademije je vzbudil živahno zanimanje med vsemi gosti. Iz šolske kronike zvemo, da je s šolo začel domači dušni pastir, da so leta 1881 otvorilli prvo leseno šolsko poslopje, da je bilo najvišje število otrok leta 1932 in sicer 124. Pouk na šoli v Krčanjah je bil vedno dvojezičen. Le po prvi svetovni vojni pod jugoslovansko zasedbo je bil pouk samo slovenski, a v dobi 1938 do 1945 pa samo nemški. Od tega časa pa zopet dvojezičen. (via Seminario 7) ali pa podpisanemu v Trst (via di Servola 42). Le tako bo mogoče napraviti delo,‘ki bo ustrezalo sedanjemu času in sedanjim cerkvenim pevskim zborom. D11 kan Jakomin Pastirček je izšel Prinaša drugi del Gorjanove povesti Pastir Karel, ki ste jo lansko leto radi prebirali. Nadalje nudi zanimivo in napeto povest Sultanovi sužnji iz turških časov, ki je bogato ilustrirana. Ljubka Šorlijeva prinaša dve mladinski pesmi, gotovo se boste smejali, ko jih boste brali. Kdor lovi rad ribe, ga bo zanimal Durčkov Ribolov. Tisti, ki lovite srečo, berite Nesrečno radovednost itd. Ivček nagajivček je pa letos kar Pastirčku samemu ponagajal, skril je sliko, v Trstu nekje. Zato njegov Sveder sameva sam. Ugajal vam bo Venec rož in Desetnik. Ljubitelji narave in lepega vedenja, poglejte, kaj je lepega za vas. Kateri imate čas, boste reševali uganke in križanke. Tudi boste lahko poskrbeli Mamici za god, pa še kaj drugega prinaša... Torej dosti, veliko za ubogih 30 lir. Kdor ga je že dosedaj bral, naj mu ostane zvest, ne bo se kesal. Naj ga širi med prijatelji in znanci. Kdor ga še ne pozna, naj ga le dobro pogleda in mu ostane prijatelj. Še beraču daš trideset lir, pa bi prijatelju in dobrotniku ne dal? ORJAŠKA LETALONOSILKA V pristanišču Nevvport je ameriška mor- . narica splavila tretjo orjaško letalonosilko s 60 tisoč tonami. Ladja je dolga 318 m. Pred kakimi petimi leti je bilo, (la je sedel Zlatoper s ključarjem Močilarjem pri Petaču. Od zvonov so gnali ljudje tiste dni. češ da je že sramota, kaiko da tujci govore čez nje. Največ takih bridkih rodoljubje žalečih opazk od strani tujcev je moral preslišati Zlatoper, ki je med tujce vozil. Zato se je prav hudo sprl z Močilarjem. Deloma je tudi netkaj pil, in kadar človek pije, ni da bi pogodbo delal. »Pa bodo peli in bodo!« je udaril, ob mizo. »Dokler bom ja* ključar, že ne!« je odvrnil Močilar, ki je bil trmast, (ko pregovor. »Če že mora bili nov, naj bo oltar, pa ne zvon.« Tisti hip je vstopila v sobo Tina in Zla-toper je hotel povedati, da bo on vzel Tino, pa je rekel narobe : »To pa rečem. Ne oženim se, preden ne zapojo novi!« »Boš samec ostal!« je trmoglavil Močilar. »Naj,« se je razgrel Zlatoper. Strašno hudo je pogledala Tina tisti hip Zlatoperja in njemu je postalo strašno hudo pozneje, ko se je. streznil. Se je naredil, ko da nič ne ve, pa je vedel Močilar in ni pozabil, pa da kdo bo mož VPRAŠUJETE - ODGOVMJMIO Vprašujete — odgovarjamo Tu v Trstu se širijo razne govorice na račun novega begunskega taborišča v Cre-moni. Nekateri, ki imajo tam svojce ali znance, so zelo zaskrbljeni, češ da so razmere slabe. Med temi sem tudi jaz, ki imam tam prijateljico. Toda. odkar je odšla iz Trsta v ono taborišče, mi nič več ne piše. Zato vas prosimo. če bi mi mogli kaj več povedati o taborišču v Crernoni. l.C. H* Lahko Vam postrežemo z novicami iz prvega vira, saj nam je prav te dni prišlo v roke pismo iz tamkajšnjega taborišča. Iz pisma Vam prepišemo, kar je glavne.ia. Iz tega si boste lahko ustvarili sliko o življenju tam doli. Pismo je avtentično. ...»Želim Vam opisati novi prehodni »dom«. Vožnja od Trsta do tu je bila nadvse zadovoljiva in udobna. T11 pa smo prišli v »eampo«, kakršnega ni nihče pričakoval. Hrana je izpod vsake kritike: od srede prejšnjega tedna so opoldne vsak dan makaroni v topli vodi, zjutraj dober požirek kave, zvečer pa k makaronom tudi kakšen košček sira, a vse v tako majhni količini, da se vsi zaskrbljeno vprašujemo, kaj bo. če bo tako ostalo dalj časa. Za otroke ni kaplje mleka, zrna zdroba ali putra ali riža, niti ne sladkorja, jajc ali marmelade, česar je bilo pri Sv. Soboti na pretek. O osebni higieni ni govora, ker tople vode ne poznamo, niti ni kakega prostora za najnujnejšo higieno, kajti korita, pri katerih se umivamo, so skupna za ženske in moške in otroke. Po tleh in v koritih samih pa neverjetna svinjarija. Stranišča taka, da se jih je ustrašiti, iz njih pa se razširja po vsem kampu neznosen smrad, ker klora tu ne poznamo. Vsi se bojimo nastopa kakih bolezni in to vsled neverjetne nesnage in enolične hrane, predvsem pa se je bati za otroke. Kuhalnikov in likalnikov se ne sme uporabljati, čez dan elektriko pa sploh zaprejo. Prostora je tu za pet sto ljudi, a že sedaj nas je preko sedem sto. Nekateri leže po vežah kar po tleh v prahu in nesnagi. Pogled na to je obupen. Privedli so nas semkaj in prepustili samim sebi. Ni osebe, ki bi delala ali vsaj določala hišni red: je prava beznica, ker nikoli ne more človek preračunati, kdaj bo količkaj miru za počitek. Vpitja in razbijanja nekulturnih Balkancev nihče ne kroti. Ne poznamo nobenih obvestil in se eden drugega zaskrbljeni sprašujemo, kaj to pomeni... Sedaj je bila tu dva dni komisija iz Trsta, katera je vse to videla in vanjo stavimo mnogo upanja, da se vsaj delno kaj popravi. Dovoljujem si V as prosili, če morete izvedeti, kaj to pomeni, da simo kar naenkrat izolirani od vseh obvestil in objav, mislim o potrebi po delovni sili v svetu in sličnem, ker imamo občutek, da se z nami - vsaj do sedaj sodeč nekaj namerava, česar mi ne smemo vedeti. Res je, da je tu preveč ljudi, res je pa tudi, da jih je bilo pri Sv. Soboti še enkrat toliko. pa je človek vsak moment bil o vsem informiran... Ne bodite hudi za moje nadlegovanje...« Tako pismo. Ni da bi zaradi tega izgubljali pogum. Taborišče v Cremoni se šele formira iij je verjetno zato takšen nered tam. Vedno pa ostane res, da je pot begunstva pot bolesti. Nanjo naj ne stopa, kdor ni res prisiljen. beseda, je hotel vedeti. Petač pa je tolažil Zlatoperja: »Tone, kaj lo de, zvonovi bodo peli. Za Tino se pa tudi ne boj. Te bo že počakala.« »Huda je!« je odvrnil fant. »Pa bi premislil, preden si rekel!« je dejal Petač. Tako se je začela za Antona Zlatoperja doba prej nepoznanih skrbi in obenem neskočnega hrepenenja po novih zvonovih... V Bači se je naselil tiste čase trgovec po imenu Štefan Kacafura. Zlatoperovili let je bil, razumela se pa nista. Ne da bi bil Kacafura grob človek ali prevzeten. Prav domač človek in zelo vljuden je bil, še skoro preveč vpričo svoje sijajne zu-nanjosli in očividnega bogastva, ki ga je kazal, bodisi v obleki, bodisi v zlati uri ali z zlato verižico in celo z dragocenimi prstani, ki si je z njimi kitil skrbno negovane prste. Ta Kacafura je bil začel tedaj redno vsako nedeljo prihajati na Idrijo k Petaiu. Posebna prijatelja pa sta postala s Petačevo ženo, polhromo, staro ženico, ki je ves čas preždela v kuhinji za ognjiščem in venomer tarnala, da nima nikogar, tki bi ji kaj groznega povedal, dasi je po sili hotela vedeti, da se sila takih RAZNO Se Nenni umika? Malo je manjkalo, da niso z vsemi zvonovi naznanjali srečne združitve med italijanskimi socialnimi demokrati (saragatovci) in socialisti (nennijevci). Saragat je bil že pripravljen. da ne bo več podpredsednik vlade in da na ljubo edinosti zgubi časti, položaje in sredstva, ki jih je zdaj imel, odnosno dobival. Socialisti so zahtevali, naj krščanske demokrate še pred njihovim kongresom v Trentu pozove, da se odločijo na preusmeritev na levo, to je za sodelovanje z novo socialistično stranko. A v Nennijevi stranki je vrelo. Vanjo je Togliatti nasejal komuniste in ljudi, ki so s komunisti povezani na življenje in smrt. Ti so tudi v vodstvu socialistične stranke. Izkazalo se je, da so celo v večini. Kot je znano, so socialni demokrati rekli, da se združijo s socialisti, če bodo ti pretrgali vse vezi s komunisti. To je bil eden pogojev za združitev. Socialisti so res šli h komunistom, a ne da se ločijo od njih, ampak da se z njimi dogovorijo za skupno izjavo, ki pravi, da stara pogodba o enotnem nastopanju ne velja več; namesto nje so sprejeli nov dogovor, da se bodo od časa do časa pogajali o skupnem nastopanju v zadevi delavskega razreda. Namesto odprave stare torej nova pogodba. Saragat je takoj izjavil, da so s tem pokopali lepe sanje o zedinjenju in da bodo morali odslej »oeialni demokrati sami zbirati delavstvo okrog prapora demokratičnega socializma. Vse upanje na združitev sicer ni pokopano, toda proces združevanja se bo vsekakor zelo zavlekel. V socialistični stranki je zmagal Togliatti nad Nennijem. Ali nimamo tukaj zopet otipljivega dokaza, kako komunisti izigrajo vsakogar, kdor se z njimi veže? Obisk: Tito - Longo 5. oktobra se je peljala tkozi Trst komunistična italijanska representanca na o-bisk k spokorniku Titu. Vodil jo je znani Longo. Bilo je deset oseb, vmes tudi nekaj žen. Človek bi pričakoval, da bodo tržaški komunisti izrabili priliko in tem prvim romarjem prinesli pozdrav in cvetja za Titov prestol. Toda na tržaškem kolodvoru ni bilo nobenega pravega sprejema, tako da sobotni »Primorski« opravičeno milo toži, kje je veiular bil Vidali in njegovi od Unita in Lavoratore in ndemokra-tičneu žene. Ob tem pozdravu, ki ga ni bilo, se jasno vidi, kakšen je položaj med komunisti na Tržaškem. Vidali namreč še nič ni oskrunil Stalinovega groba in tudi še ni potoval s Titom z Brionov na Socerb! Vidalijeva partija gre za Molotovom in ne za Hru-ščevim! Tudi v Trstu komunisti študirajo tajno moskovsko poslanico, ki uči, da Tito ni Leninov komunist in da naj se partije njegovega zgleda ne nalezejo. Vse pač kaže, da razni obiski od Socerba do Jalte ne bodo ustavili notranjega razpadanja komunističnih partij v Evropi. Kot tržaške Slovence nas zanima, koliko bo koristil razgovor Tito-Longo uresničenju londonskega sporazuma. Vse drugo italijansko-jugoslovansko zbliževanje je za Tržačane brez pomena in brez haska! groznih in čudnih reči po svetu dogaja. Niti s Tino ni bila zadovoljna. Hči ji je pač znala povedati vse vaške novice in tudi tisto, kako je Viduča v postu zlodej vso noč vozil, pa vse to je bilo razboriti ženici vse premalo in je rAla o Hčeri: »Za gospodinjstvo je že, za gospodinjstvo, zn pogovor pa ni, no!« »Saj tudi časa nima,« je odgovoril oče za hčer. Tedaj je prišel Kacafura in se kmalu prikupil Petački. Lepo za ognjišče je sedel, dasi »e mu je neierečeno kadilo in je ženica skoro plaho prosila, češ da ne, kakšno si J10 obleko napravil. »Kaj to de,« je odvrnil, »pa je že tako, da jaz najraje za ognjiščem sedim. Za ognjiščem je tako domače!« Gostolel je kot igralka na odru in zelo lepo in je poudaril zadnji dve besedi. Že s tem, da je znal tako mehko govoriti in da je bil splob tako gosposki in se vendar ni sramoval prisesti k njej za ognjišče, se je Kacafura zelo prikupil Petački. »Vi ste gospod,« je rekla, »pa se ne sramujete sedeti z neumno ženico za ognjiščem. Naši dedci pa, še mar jim ni zame. Bolna sem, pa sem jim še 11 upu tu.« (Nadaljevanje) Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto VIII - 1956 - Štev. 41 TRŽAŠKI SLOVENSKI KATOLIČANI PRIPRAVLJAMO TUDI LETOS SKUPNO PROSLAVO ZA SVETOVNO MISIJONSKO NEDELJO 21. OKTOBRA. CERKVENI DEL BO NA MONTUZZI, PROSVETNO-VERSKI PA V DVORANI. TOČEN SPORED OBJAVIMO V PRIHODNJI ŠTEVILKI. Uspeh pri maturah V jesenskem roku so z uspehom dokončali študij na slovenskih višjih srednjih šolah: NA UČITELJIŠČU: Pernarčič Evgen. Rauher Ivan, Daneu Marija, Danieli Irena, Furlan Livija, Gombacci Lina, Granduč Mirela, Hrobat Nadja, Legiša Slavica, Lorenzi Neva, Vegliaeh Elda, Bostiancih Magda, Carli Orlanda, Lenardon Lilijana, Mislej Marija, Podobnik Anita, Purger Silvija, Smotlak Santina, Starc Nives, Terčon Vladimira, Meiak Pavla, Kobal Pavlina, Šauli Cvetka. Ena kandidatinja je bila odklonjena. NA TRGOVSKI AKADEMIJI: Čok Emil, Ferluga Silvan, Pertot Valter, Poropat Ivan, Reggente Irena in Tavčar Ada. NA KLASIČNI GIMNAZIJI: Mljač Franc, Vesel Sergij, Vremec Vladimir, Be-kar Breda. Košuta Vita, Digiotto Laura in Javornik Agna. NA REALNI GIMNAZIJI: Carli Renata, Cunja Savino, Delfar Ugo, Djera-imovič Ivan, Laco== Lakovič Josip, Martelanc Egi-dij, Pahor Sergij, Samsa Niko, Tonon Pavel, Guštin Irena, Gruden Breda. Koraca Ferucij. Začetek slovenskih večerov V nedeljo dne 14. t. m. bo ob 19. uri v Marijinem domu skioiptieno predavanje č. g. Vinka Zaletela iz Celovca: Slovenci v Ameriki (2. del). Pri Novem sv. Antonu Znano je, tla imamo v cerkvi Novega sv. Antona slovensko službo božjo vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj. Škoda je le, da število vernikov ni tollažljivo, lahko bi rekla. da so mnogo nedelj klopi le tu in tam vse zasedene. Zakaj ? Morda ta mestna župnija ne šteje toliko slovenskih vernikov, da bi cerkev napolnili? Tega ne moremo reči, saj za Božič, Veliko noč in druge velike praznike je cerkev polna. Torej? Zakaj se vedno boli j zapušča to edino nit, ki mnoge le še veže k našemu lepemu slovenskemu jeziku? Vem, da bo odgovor le ta: »Bi prišli, a po tednu dela ob nedeljah radi kaj več počivamo...« Ampak s tem izgovorom bi se lahko vsi o-pravičili, saj smo skoro vsi med tednom zaposleni. Treba je vedeti, da večina žensk nepretrgoma dela cel teden z nedeljo v^red, a vseeno žrtvujejo uro spanja, da pritečejo k sil o venski maši... in potem se vrnejo na delo. Tudi jaz sem stalno godrnjala, ko me je v zimskih jutrih mama budila za v cerkev. Težko sem to storila: gorka postelja me je vabila in mnogokrat sem sama pri sebi mislila: »Saj bi bilo isto, če bi se udeležila službe božje pozneje. Saj pri slovenski ali laški maši je vedno isti Bog.« Ne sramujem se pri tem spominu, ker tistikrat nisem imela pojma o naših dolž- DRAMSKI KROŽEK MARIJINE DRUŽBE V ROJANU p o novi v nedeljo 14. oktobra šaloigro v treh dejanjih: Ssguliljcni roj Začetek ob 17.15. Med odmori srečelov. Vabljeni! nii.-lih do slovenske maše. Zakaj bi se tudi ostali Slovenci ne poskusili nekoliko bolj žrtvovati ob nedeljah in obiskati cerkev med našo mašo? Prepričana sem, da bi sčasom bili zadovoljni svojega dejanja. Med sv. mašo prepeva mešani pevski zbor, ki ga vodi g. prof. L. Klakočer. Ko se sv. maša začne, nestrpno gledam, če se bo kak moški prikazal. Žalostno! kvečjemu štirje!! Recite, ali ni voditelju, da 'bi obupal, ko vidi tak rezultat po vsem trudu, ki ga ima? Fantje, zakaj spite? Zbudite se! Zakaj vas je treba vedno toliko prositi? To je za vas in nas poniževalno! Zanašamo se na vašo dobro' voljo, slovenski verniki in pevci župnije Novega sv. Antona, in vas pričakujemo v kar naj-iVcejem številu vsako nedeljo ob 7. uri. Sv. Ivan Pretekli mesec smo poromali na Barbano. Dan je bil zelo ugoden. Zjutraj je bilo skoro mrzlo, podnevi pa prijetno toplo, nebo čisto jasno. Do Gradeža smo šli z velikim in natrpanim avtopulmanom, na otok pa z motornim čolnom. Krasna je bila ta pot po morju. V cerkvi smo imeli svojo službo božjo in smo storili svojo romarsko dolžnost. Ljubeznivi patri so nam po sv. maši razlagali zgodovino in druge pomembnosti svetega kraja. Nato smo se s čolna vozili okoli otoka. Na povratku smo si ogledali oglejske starine. Vrnili smo se z najboljšimi vtisi ter sklenili, da pojdeino še. * V ponedeljek 8. oktobra je zadela ugledno svetoivansko družino velika nesreča. V zgornjem delu našega predmestja se gradi nov stanovanjski blok. Pri tem delu je bil zaposlen tudi zidar Alojzij Kocijančič iz ul. Brandesio št. 40. Skupno z Jožefom Zotichem iz begunskega taborišča v Padri-čah je stal na zidarskem odru, ki je bil v višini 4. nadstropja. Iz višine je padel na oder tram, ki je zlomil enega izmed treh lesenih klinov, s katerimi je bil pritrjen oder na steno. Oder se je zamajal in oba sta padla 18 metrov v globino. Poklicali so rešilni avto. Za Kocijančiča ni bilo več nobene pomoči in zdravnik, ki je prihitel na mesto, je ugotovil smrt zaradi notranjih poškodb v glavi. Tudi stanje Zotieha je zelo resno. Kocijančič zapušča ženo in desetletnega sina. Težko prizadeti družini in sorodnikom iskreno so-žal je. Peče Slovesen prenos Marijine podobe iz bož-jepotne cerkve na Pečah v boljunško župno cerkev, ki bi se moral vršiti preteklo nedeljo, bo v nedeJjo 14. t. m. Pričetek pobožnosti bo ob štirih z večerno sveto mašo. Nato bodo slovenski skavti dvignili podobo in jo prinesli ob šestih zvečer do mosta v »Zgornjem koncu« Boljunea. Od tu se bo razvila velika procesija z lučkami skozi vso vas do župne cerkve. Tam bo kratek govor, evharistični blagoslov ter darovanje (ofer) za kritje stroškov pri nakupu novega mašnega plašča. Vsi so toplo vabljeni na to Marijino proslavo, ki ni zgolj boljunška zadeva, ampak vsega Brega in vseh vnetih Marijinih častilcev. Barkovlje Kakor vsako leto tako se je tudi letos na rožno vensko nedeljo vršila pri nas procesija s kipom rožnovenske Marije. Številna dekleta v slikovitih barkovljanskih nošah so nosila in spremljala Marijo na njeni poti ob obali. Jasno, čeravno mrzlo jutro je privabilo veliko vernikov na naš lepi praznik. Dolina V zadnjem zanimivem članku o Dolini v Bregu smo brali marsikaj, le prvi odstavek o »kulturni šagri« se mi je zdel kratek in prelahek. Očividno vaš dopisnik ni bil navzoč pri tej svojevrstni šagri in tako je treba še kaj dodati. Mislite si tisoč Slovencev in pet sto Italijanov na enem travniku. Niso sicer bojno razpoloženi, saj so prišli skupaj le zaradi plesa in vina in grozdja in končno tudi zaradi pesmi. Na nekakšnem odru je postavljen mikrofon in napovedovalec govori večinoma samo v ital. jeziku, menda zato, ker nastopajo tri italijanske skupine in samo ena slovenska! Vsako pesem in vsako točko razlagajo na dolgo in široko v italijanskem jeziku, v slovenskem jeziku pa pove slučajni napovedovalec samo naslov pesmi in nič drugega. Med tremi italijanskimi skupinami nastopi tudi edini slovenski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline. In kako pojejo? Le bi šlo za nagrade, bi domači zbor »Valentin Vodnik« prav gotovo ne dobil nobene! Tukaj se najbolj praktično vidi, da večjezična kulturna prireditev ni pametna zadeva! Kulturne prireditve na mešanem ozemlju naj se prirejajo vedno ločeno! Vsaka narodna kultura je tako bogata, da lahko vedno sama phkaže, kaj premore! V nasprotnem primeru ima manjšina navadno vedno izgubo. To se je pokazalo na »šagri« slovenske dolinske občine, ki je na svojem terenu v popolnoma slovenski vasi dala tako prednost Furlanom. Slišal sem nekoga, ki je dejal, da je vseeno, v kaikŠnein jeziku pojejo, le da je pesem lepa! To je res, a samo za radio in gramofon, ne pa za Bo- 1 junec in Dolino! Kdaj bodo oni iz Lu-cinico in Cividale povabili kar tri slovenska komunistična društva na svoje ša-gre, sami pa nastopili samo z eno skupino ! ? Končno še eno vprašanje: Kje pa je bil domači holjunški zbor in vrli boljunški godbeniki, ki so spomladi s svojim neodvisnim nastopom presenetili vso Tržaško? Zelo verjetno so Boljunčani dosti pred Vodnikovimi iz Doline in se držijo ric-m a n j sfke ga zgl e d a ! Mavhinje Zlata poroka: Naš priljubljeni g. Viktor Škof in njegova gospa Gizela sta 6. oktobra v veselju in zdravju dočakala in praznovala petdesetletnico svoje poroke. Že več kot 50 let je minilo, odkar je slavljenec nastopil učiteljsko službo v naši vasi, se tu poročil, nato po raznih šolah našega Krasa in v Trstu požrtvovalno vzgajal našo mladino. Vsi vaščani mu hvaležni ob tem jubileju častitajo in želijo še mnogo let srečnega zakonskega življenja do biserne poroke in preko. Letos je ta že tretja zlata poroka v naši fari in čez en mesec bo še Četrta: Bog živi vse naše jubilante! Sv. Križ Na prvo soboto v oktobru 6. oktobra je v naši vasi umrla Jožefa Štefančič, stara mati g. župnega upravitelja na Kontovelu Rudolfa Bogatca. Pokojna je bila vse življenje globoiko verna in nadnaravno usmer- Proslava 400-letnice sv. Ignacija Kot smo že poročali, se ta teden vrši v Gorici proslava v spomin 400-letnice smrti sv. Ignacija Lojolskega. Slovesnosti se deloma vršijo v jezuitskem zavodu »Stella Matutina«, deloma pa v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Pričele so se iv nedeljo 7. oktobra z večerno sveto mašo v cerkvi sv. Ignacija. Maševal je prevzvišeni g. nadškof Ambrosi, ki je ob tej priliki imel tudi priložnostni govor. V prezbiteriju so ta dan izpostavili dragoceno relikvijo sv. Ignacija v novem reli-kviariju, ki je lepa umetnina v zlatu, srebru in dragocenih kamnih; relikviarij so izdelali v jezuitskem novicialu v Lonigu pri Vicenzi. Mature v Gorici V jesenskem izpitnem roku so napravile usposobljenostni izipit na učiteljišču naslednje dijakinje: Čuk Tatjana, Lenardič Marija, Delpin Gabrijela, Pavletič Nela, Perat Marisa in Petejan Lidija. Štirje kandidati so bili odklonjeni. Na liceju pa so maturirali: Cigoj Marija, Leban Aleš in Pavlin Kazimira. En kandidat je bil odklonjen. Vsem maturantom in novim učiteljem naše čestitke in voščila za srečo v življenju. Nov grob Pretekli teden so pokopali pri Sv. Roku v Gorici pok. Marijo Vižintin, zavedno in verno sl o ve n.-h o mater. Učakala je 75 let ter vzgojila petero otrok. Bila je pogumna in požrtvovalna, saj je, vdova pri 32 letih, lopo poskrbela za vse svoje otroke. Njenim preostalim, zlasti sinu Jožefu, naše sožalje, pokojnici pa večni mir. Odobritev trgovinskih sporazumov z Jugoslavijo Poslanska zbornica v Rimu je pretekli teden odobrila naslednje sporazume, ki so bili sklenjeni med Jugoslavijo in Italijo v letošnjem marcu: 1. trgovinski sporazum s prilogami z izmenjavo not; 2. plačilni sporazum s priloženimi izmenjanimi notami; 3. sporazum o lokalni izmenjavi v obmejnem področju Gorica, Videm, Sežana, Nova Gorica, Tolmin; 4. sporazum o krajevni izmenjavi med obmejnimi področji: Trst, Buje, Koper, Sežana, Nova Gorica. Ada Vižintin pred sodiščem Kakor določa zakon, je državni pravilnik v Gorici 40 dni po izvršenem zločinu zahteval od beneškega porotnega sodišča, naj sprejme dekret o sodnem postopku proti 23-letni Aldi Vižintin iz Štaraneana, obtoženi, da je v noči 24. avgusta namerno ubila svojega moža, 28-letnega llumberta Blažiča, uslužbenca v tržiški ladjedelnici. Verjetno bo Vižintinova prišla pred tržaško (porotno sodišče, ker je medtem že izšel zakon o novi sodni pristojnosti, ki bo stopil v veljavo konec novembra. jena. Bila je vneta članica Apostol-lva molitve. Vsak dan je bila pri sv. maši in sv. obhajilu. Posebno goreče je častila Jezusovo in Marijino Srce in je z vso pobožnostjo obhajala prve petke in prve sobote. Kot 19-let.no dekle je 1. 1894 nosila pri prvi lurški procesiji ikip Matere božje in leta 1954 je imeila redko srečo, da je po 60 letih zopet nosila isti kip lurške Matere božje z nekaterimi tovarišicami, ki so ostale pri življenju. Pokojna je bila tudi mati številnih otrok, ki je vse vzgajala v strogo krščanskem duhu. Umrla je po kratki bolezni v 81. letu starosti. Naj ji bo Bog obilen plačnik za njeno lepo krščansko življenje. Njenim domačim, posebno g. Rudolfu pa izražamo svoje sožalje. V slovo V petek 12. okt. odpotuje z ladjo iz Trsta v Kanado dr. Stojan Brajša. Istran po rodu je po prvi vojni živel več let v Gorici, dokler ga ni fašizem prisilil, da se je umaknil v Jugoslavijo. Tam je na Hrvaškem opravljal odlične službe, zlasti kot sodnik. Po vojni se je vrnil na Primorsko in bil nekaj časa za profesorja angleščine na 9I0V. nižji srednji šoli v Gorici, nato pa v službi pri zavezniški upravi v Trstu. Medtem mu je umrla žena, ki je pokopana v Podgori, otroci so se izselili v Kanado in ostal je sam. Zato ni čuda, če je sklenil, da se umakne in odide za hčerko in sinom. Za njim nam je težko vsem, ki smo ga poznali. V novem svetu mu želimo več miru in sreče, kot je je imel v stari Evropi. Stavka železničarjev Železničarski sindikati so proglasili 48-urno stavko v vsej državi od polnoči dne 15. oktobra do polnoči dne 16. oktobra. Stavko so proglasili zaradi negativnega stališča vlade, ki je odklonila brez slehernega proti/predloga zahtevo po funkcionalnih plačah, načrt o dodatnih kompetencah in pustila nerešena še druga vprašanja, ki so za železničarje velike važnosti. Podgora Kar smo toliko let pričakovali in tudi že večkrat napovedovali, se je, hvala Bogu, pri nas slednjič preteklo rožnovensko nedeljo z vso veličastnostjo dogodilo: blagoslovitev vsem tako zaželene Marijine kapelice. Temeljito in številno smo se s svetim misijonom tudi notranje pripravili. Prevzv. g. nadškof je v soboto zvečer prav očetovsko in nad pastirsko prišel k zaključku sv. misijona: tako vzpodbudno je vsem govoril in podelil Marijinemu kipu in nam vsem poseben blagoslov. V nedeljo je pa prišel med nas sam nadškofov generalni vikar msgr. Soranzo. M ogočno in nad vse ubrano je donelo petje, kateremu so tako izdatno .pripomogli še mirenski, števerjanski in pevmski pevci. Razvila se je nato procesija, ki je bila tako številna in lepa, da so celo najstarejši domačini zatrjevali, da take procesije Podgora še ni videla, odkar stoji. Vsi številni udeleženci in tudi povabljeni g. ravnatelj podgorske tovarne, predstavniki goriške občine, ter mnogi izobraženci so kar ostrmeli nad originalno lepoto kapelice, nad vso okusno okrasitvijo in tudi nad izredno zanimivostjo naravne lepote in posebnosti izbranega kraja. Poslušali smo globoke besede, ki nam jih je govoril msgr. Soranzo in č. g. Vidmar, slišali deklamacije obeli deklet, mladeniča in nastop mladih deklic. Vsi veseli in ginjeni smo nato dobili lepo spominsko podobico. Odšli smo s trdnim sklepom, da borno še pogosto prihajali obiskovat lepi Marijin kraj in če Bog da pridemo zopet v velikem številu tudi prihodnje leto k tej tako naši ro/no ven - k i procesiji- Ponovno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli prispevali k postavitvi kapelice, posebno pa g. Olgi Hrovatinovi roj. Bregant ter g. dr. Marijanu Bregantu, ker so nam velikodušno dali na razpolago prostor za kapelico, kakor tudi vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu otvoritvenega praznika. DAROVI /A KATOLIŠKI DOM: Bonča Frane - Anglija 1000 lir. ZA MARIJAN1ŠČE: Neimenovana iz Trsta 2000: Marijina družba iz ul. Risorta 3 10.000; N. N. iz Rima 1500; ga. Hlača, Sv. Vincencij 1000; N. P.. Sv. Jakob v Trstu 2000; N. S. M., Opčine 1000; It. N., Opčine 3000. Vsem blagim dobrotnikom iskrena hvala. Misijonska nedelja izide prihodnji teden. Kupili jo boste lahko tudi pri cerkvenih vratih Prinaša mnogo zanimivih novic iz misijonskih krajev. Uvodnik razlaga, da ima svetovna misijonska nedelja štiri važne znake, ki jih nima nobeno drugo svetovno gibanje. Članek o islamu vam odpre okno v arabski svet, dočim vam »Afrika Afri-kancema odkriva prirodnoMiogastvo Afrike, njene gospodarske in socialne razmere, ki nam osvetljujejo sedanje upore afriških rodov. Če ne omenim nadaljnjega, kar boste še brali, vas opozorim na mično dogodim, ki ima naslov Miao. Gotovo boste zadovoljni! Kdor bo kupil in bral Misijonsko nedeljo, se ne bo kesal, vesel bo. 0-pozorite nanjo tudi sosede. NASTOPILO JE MRZLE J ŠE VREME Po izredno milih dnevih prve jeseni je zadnje dni zajel vso srednjo in zahodno Evropo prvi mraz. V Karniji je vrhove nad 400 metrov pobelil prvi sneg. Še celo v Trbižu se je prikazal ter na trnovski planoti nad Gorico in na Nanosu. V noči od petka na soboto je skoro vso noč divjala nevihta v vsej pokrajini Trento, najvišje vrhove pa je pokril sneg. V provinci Varese so imeli strašno točo. Pobila je riževa polja in ponekod 100°-o uničila ves -pridelek, škode je za eno milijardo lir. Tudi iz Jugoslavije poročajo, da je po mnogih krajih, zlasti v planinskih področjih zapadel sneg. Temperatura je povsod znatno padla. DIALEKTIČNA VERIGA V uradnem glasilu komunistične partije Slovaške je izšel naslčdnji dialog: »Zakaj niste izpolnili načrta o oddaji mleka ?« »Ker krave niso dajale mleka.« »Zakaj krave ne dajo mleka ?« »Ker nimajo krme.« »Zakaj nimate krme?« »Ker nimamo denarja, da bi jo kupili.« »Zakaj nimate denarja?« »Ker nismo izpolnili načrta o oddaji mleka.« PROCES MONTESI Afera Mo-ntesi, v katero so zapletene visoke italijanske osebnosti, med njimi, kot glavna obtoženca. ein bivšega Žttttlmjr-ga ministra Piccionija in markiz Monta-gna, bo prišla pred beneško porotno sodišče. Zadevne spise, ki obsegajo 94 zvezkov, so že pred meseci poslali v Benetke. OBVESTILA S.K.P.D. vabi na kulturni večer, ki bo v ponedeljek 15. t. m. ob 8.30 zvečer v dvorani Brezmadežne na Placuti. Predaval bo č. g. Vinko Zaletel s Koroške in kazal drugi del skioiptičnith slik o Ameriki in druge. POVERJENIKE »MISIJONSKE NEDELJE« obveščamo, da bo ta naš vsakoletni misijonski list izšel tudi leto«. Dobili jo bodo vsi lanski poverjeniki in sicer enako število izvodov kot lani, če nam ne z o-bratno pošto sporočijo' drugače. Uredništvo MN NA GIMNAZIJI-LICEJU IN UČITELJ 1- ŠČU s slov. učnim jezikom -v Gorici bo začetek šolskega leta v ponedeljek 15. okt. s šolsko mašo pri Sv. Ivanu oh BI. uri. ORGLARSKA ŠOLA V GORICI. Vodstvo Orglarske šole v Gorici sporoča preč. g. župnikom in vsem ostalim, da je začelo z vpisovanjem za novo šolsko leto. Vpisovanje se vrši v jutranjih urah vsak dado 20. oktobra na sledečem naslovu: M. Filej, via Seminario 7. Prav tako naj se do 20 okt. zglasijo na zgornji naslov že vpisani dijaki, da dobijo potrebna sporočila glede izpitov. NA VIŠJI REALNI GIMNAZIJI s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom v Trstu so začne novo šolsko leto 1956-1957 v ponedeljek dne 15. oktobra ob 10. uri s sv. mašo v cerkvi sv. Antona Starega. RAVNATELJSTVI DRŽAVNE TRGOVSKE AKADEMIJE in Državnega učiteljišču v Trstu sporočata, da se bo začel redni pouk v ponedeljek 15. t.m. Dijaki obeh zavodov se zlicrejo ob 0.30 pred cerkvijo pri Sv. Ivanu, dii prisostvujejo otvoritveni šolski maši. OGLASI Za vsak nun višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°/o davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. tir. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Prijatelji